51. številka.
v urnimi * fefflm, i. nora 1909.
xlii. leto.
»Slovenski Narod* velja: * Ljubljani n. | lom dostavljen: v upravnistvu prejeman:
felo leto.........K 24-—
jol leta.........» 12-—
tctrt leta.........„ 6*—
i* mesec   .........   2*—
celo leto.........K 22 —
?oI leta...... . . . » 11"—
etrt leta.......... 5*50
na mesec   . «....... 190
Dopisi naj se franldrajo. Rokopisi te ne vračajo. Ur&dnlfttvo s Knaflove ulice St- 5. (1- nadstropja levo), telefon *t. 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemii nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna Številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Narodna tiskarn*" telefon it. 85.
„Slovenski Narod za Avstro-Ogrsko:
celo leto......... K 25 —
pol leta......... » 13*—
četrt leta......... „ 650
na mesec......... » 2*30
velja po pošti:
za Nemčijo:
celo leto;.........K 28'—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnicami znamka. Upravnlfttvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon fit. 85.
m
Klerikalna pravica.
Idrijski gerent je G&sIovljeTjMuu tajniku J* Novaku \ ročil v vednost kot rešitev njegove pritožbe prepis odloka deželnega odbora v Ljubljani a dno 54. februarja t. L št. 14«f!> mestnemu županstvu, ki se glasi:
Dne 7. januarja t. K tuuradno vloženo pritožb«. bivšega tajnika on-dotne občine Juliju Novaka proti tamuradneinn odloku 3 dne BI. decembra 1908 št. 2401», s katerim je Ml odslovljen iz mestne službe, je deželni odbor z oatironi na S 91- obe. reda kot na nepravem mestu vloženo in kot zapoznelo zavrnil. Spodbija®] odlok je izdal gerent kot zastopnik razpušeenega občinskega odbora, torej je glede tozadevne pritožbe mero-dajen § 91-, a r_ ki določa, da se ima pritožba proti sklepu občinskega odbora vložiti v neprestopni dobi 14 dni po obvestitvi pri županstvu. Novak sam priznava, da je bil odslovljen iz mestne službe dne 31. decembra 1908, torej je trajal prizivni rok do vštetega 14. januarja 1909. Pritožba pa je bila vložena neposreduje pri deželnem odboru dne 7. januarja t. 1. od koder je prispela k mestnemu županstvu šele dne 24. januarja t. I. potemtakem prepozno. To se naznanja mestnem n županstvu na poročilo z dne 21. januarja t. I. k številki 2401/08'z naročilom, da o tem odloku ob vrnitvi službene pragmatike obvesti Julija Novaka. Od deželnega i mek in sodnik odbora kranjskega v Ljubljani.   Za-1 pravdništvo je
način rešil primitivno pritožbo. To je zopet najlepši dokaz, da klerikalei nimajo niti najmanjšega povoda za odpustitev tajnika Novaka iz službe. Klerikalei s tem uapravijajo občini samo   nepotrebne   občutne stroške, ker je Novak vložil tožbo pri idrijskem   sodišču,    ker   mu   klerikalni j upravni aparat    noče   dati   pravice, j Klerikalei so bili in bodo  škodljivci j idrijske   občine!    »Slovenec« paše I uvodni' članke, ker   se   na Franeo-} skem ni dovolilo katoliškemu duhov-| niku opravljati vcrskib   obredov v i duhovski obleki, a so klerikalci sami I največji nasilneži.
Ptulslil tfosodbl pred sodiščem.
26\ febr.
I z M a r i b o r
Šele danes se je pravzaprav končala glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda, a ne v Ptuju, kjer se se je začela dne lo. septembra 1908, ampak pred okrožnim sodiščem v Mariboru. Danes so se namreč vršite tri kazenske glavne razprave, izmed katerih sta dve sicer neugodno iztekli za obtoženca, ker sta bila obsojena, a nobeden Slovence jima te obsodbe ne bo štel v zlo, pač pa v čast. Kazenskemu senatu je predsedoval dirrrlni nudili svetnik dr. Fraidl, vo-| tanti so bili deželnosodni svetnik j Morocutti, deželnosodni svetnik Ker-
Petrović. Državno zastopal državni
deželnega glavarja: Lampe s. r.«
Take rešitve bi se sramoval žu- j pan najzakotnejše v;i>i, kaj še le yr- j hovna avtonomna oblast v   deželi  z j deželnimi odborniki juristi    in več-jim   številom    uradnikov    juristov. j Se ve ti poslednji so na tem   uprav- 1 nem škandalu nedolžni, vso odgovornost prevzema za to   nečuveno odločbo dr. Lampe.  O stvari bo umevno govorilo upravno sodišče, da tako širša javnost izve,    kakšne razmere danes vladajo v kranjskem deželnem odbora. Deželni odbor je le za to zavrnil pritožbo, ker jo je   pošiljal iz Ljubljane  v Idrijo   celih štirinajst dni, brez dvoma   namenoma. Sicer pa je datum '24. januarja, ko je prišla pritožba   v    Idrijo, brezdvomno nepravilen, ker    gerent    vendar ni tri dni preje napravil svojega poročila (21. januarja)  o pritožbi, ki jo je po zatrdilu deželnega odbora imel še le 24. januarja v rokah. Pa ne da bi bil v uradnem odloku termin zlagan!!
Zanimivo je dalje, da je deželni odbor rabil celih 48 dni, da je na tak
| pradnik Verderber, zagovarjal pa je vse tri obtožence dr. Kosina.
Prvi obtoženec je Vinko Engel-lnan, e. kr, učitelj v Trstu. Obtožba pravi, da je dne 13. septembra v Ptuju pred »Narodnim domom« z besedami: >Vi ne smete ptujske policije ubogati in Vam tudi ni beba noter v sobo hoditi«, pozival ljudi* da se naj oprejo mestnemu policijskemu stražmojstru Janezu Antoni-tsehu; nadalje, da ni ubogal imenovanega policijskega stražmojstra, ko je ta za povedal množici, naj se raziđe, in da se je nato ž njim še prepiral; končno, da je razžalil tega stražmojstru. z opazko, da nima nobene pravice, kaj takega ukreniti. Z ozi-rom na to je obdolženec zakrivil pre-grešek po §§ 279. in 283. k. z. in prestopek po § 312. k. z.
Obtoženec rmgelman zanika, da bi bil ljudi ščuval pred stražnikom, on jih je nasprotno pozival, naj gredo v »Narodni dom« k zborovanju, ker mu je vendar bilo ležeče na tem, da bi se čim več ljudi udeležilo zborovanja.
Priča Janez Antonitsch, bivši policijski stražnik v Ptuju, sedaj občinski tajnik v Konjicah, ki je aretiral Kngehnana, se pač še spominja na tiste besede obložen če ve, s katerimi je ta baje ščtivai ljudstvo k uporu proti policajem, ne more pa vkljub štirikratnemu vprašanju zagovornika dr. Rosine ponoviti tistih besed, katere je obtoženec pozneje še govoril. Priča pravi, da je takrat stal od obtoženca proč obrnjen. On ni videl osebe, katera je izgovorila prve besede, a to je mogel biti samo obtoženec, ker je ta velike postave in je bil edini izobraženec med priprostim ljudstvom. Sklicuje se na svojo izpoved bo pred preiskovalnim sodnikom in trdi, tla je imel obtoženec takrat klobuk na glavi.
Priča Rudolf Može, agent iz Trsta, pa pravi, da je bil Engelman takrat razoglav, da je šele po aretaciji šel nazaj v »Narodni dom« po klobuk, in odločno zanika, da bi bil obtoženec ščuval ljudi, ampak jih je le vabil v dvorano na zborovanje.
Prečita se izpovedba priča drja. Kodermana, odvetniškega koneipi-jenta iz Celja, ki pravi, da mu je obtoženec takrat parkrat poprej pomagal pred »Narodnim domom« pomirjevati ljudi, in da jih je pozival, da mi j gredo k skupščini. Ko je bil ob-loženec aretiran, priča ni bil zraven.
Državni pravdni k ponavlja v obtožbi navedene trditve in predlaga obsodbo. Zagovornik tir. Rosina naglasa v svojem zagovoru, tla je bila policija takrat \ sled nemirov razburjena, da si torej stražmojster Antonitsch ni mogel vsega natanko zapomniti, opozarja na oprostilno razsodbo dunajskih sodnikov, kjer je bil v sličnom slučaju neki tehnik oproščen, in pravi nadalje, tla je stražmojster pri prvem zaslišanju izpovedal, da ni aretiral obtoženca zaradi
povedali, da mora sneti slovenski znak s suknje. Pri tem je baje strgal policijskemu stražmojstru Anto-uitsehu dve- kolajni z bluze, redarju Sapuscheku pa odtrgal službeni ko- j lir (polmesec).
BrenčiČ pravi, tla je tisti dan | popoldne šel s svojim očetom Mih«) \ Brenčičem od občinske seje domov, j Ker se je reklo, da se skozi mesto ne j more iti, ker so ulice zaprte, sta šla | po cesti ob železnici mimo kolodvo- I ra. Tam ga samega je napadlo kakih 1 50 ljudi s palicami in mu hotelo od- ! vzeti znak. Mogoče, da je v razbnr jonosti, boječ se    za svoje življenje, |
iz Celja,   izpove, da   mu obtoženec najbrž ni namenoma odtrgal kolir-ja.    Obtoženec je baje suval prtiti vsemu, »was halt dort Tepci ga ni nihče.
(Konec prihodnjič.)
t »kol i
\var«.
Čehi in vlada.
D u n a j , ti. marca. Danes je ministrski predsednik konferiral z zastopniki mladočeškega kluba. Mla-dočeški voditelji so ministrskemu predsedniku brez ovinkov povedali, i zakaj njegovega kabineta ne more-
$ jo podpirati. Preti vsem so se sklice-mahal okoli sebe, ali ne spominja se | val1 na sl.wtavo Bienerthovega mini-ničesar. Dasiravno je bilo 5   polica- j slrstv.J in lK, ^mjo proti   geški na-
je v pri njem, ga   niso branili    preti |
napadi napadalcev, ampak ga davili I
(policaji!), tla j«1 bil ves Črn jm>   ob- j
raza, mu   strgali   suknjo,  telovnik, \
kravato in srajco in ga   tako  trdno |
uklonili, da mu je kri tekla od   rok j
in da 3 mesece ni mogel delati.   Fa- j m ya yakon () |KM,rž.lvl jen j
kmaža je kričala:  »On ima 2 revol- j sklicevajt. £ pri u.m na z in mu je začela stikati
verja«, m mu je zaceia sti&ati po ze pih, pri čemur mu jt* izginila listni ca z 240 K, katerih še ni dobil nazaj. Na suknji je imel lipov list, brez kakega narodnega traka. Z zdravniškim spričevalom se dokaže, da je takrat dobil poškodbe na glavi in rokah.
Priča Antonitsch, policijski stražmojster. pravi, da ga je hotel iztrgati iz množice, a obtoženec se je divje branil. Potrdi, tla je bilo tam več ko oO ljudi. Videl je samo enega, ki je od spodaj udaril Brenčiča po kolenih ali betlrih. Obtoženec je bil ves penast. Zagovornik tir. Rosina vpraša pričo, če je mnenja, tla se službeno postopa na ta način, tla se koga proč suva: kaj takega pač nihče ne more smatrati za službeno dejanje! Priča Antonitsch pravi nadalje, tla je samo   neki mlad fantič
inkriminiranih besed, ampak samo j (Bursehlein) vihtel nad obtožencem zato, da bi konstatiraj njegov natio- I »palčieo«.
nale, ter da je obtoženčeve besede napačno razumel. Tudi ni misliti, tla bi bil obtoženec — izobražen, neoni a deže van mož -— prej vabil ljudi k skupščini v »Narodni tlom«, kar je vendar potrdil priča dr. Koderman, pozneje pa jih ščuval, naj se upre jo st rnžnikoin.
Predsednik razglasi oprostilno razsodbo.
Nato se začne razprava proti Janezu Brenčiču, posestniku in mlinarju v Gerncih pri^ Ptuju.
Obtožen je, ker se je baje protivi! dne 13. septembra 1908 na ptujskem kolodvoru policijskim stražnikom, ko so mu zaradi »pomirjenja razburjene množice«   (nemške!) za-
Priča Jožef Gratscnner, redar v Celju, izpove, tla je obtožencu odtrgal znak nek dijak ali komi in tla je obtoženec suval z rokami proti An-tonitsehu. Zdelo se mu je, tla je bil obtoženec natrkan (angoheitert). Topel in davil ni nihče obtoženca. V njegovi navzočnosti je nek mladič otlrgal obtožencu znak. Priča noče odgovarjati direktno na vprašanja zagovornika drja. Rosine, ampak samo po posredovanju predsednika drja. Praidla.
Gratscnner trdi, da se je obto-žencu že prej odtrgal znak, še pred-no je prišel Antonitsch zraven; ta pa trdi, da je takrat še imel znak.
Priča Franc   Sapuschek, redar
rodnn-soc ijnlni stranki kot vzrok, ki jih <ili k temu, tla morajo proti vladi zavzemati najodloenejse opoZicio-nalno stališč«'. Baron Bienerth je na vsa oči tanja molčal, rotil pa je Cehe, naj glasujejo za    rekrutno predlogo
nju železnic, zunanji položaj, ki se je bas v zadnjem času takt) opasno poslabšal. MladooeSki delegati so ministrskemu predsedniku hladno odgovorili, da bodo o njegovi cnunciaciji poročali svojemu klubu, ne tla bi se hoteli obvezati vladi s kakšnimi obljubami. Po konferenci z ministrskim predsednikom je imela sojo parlamentarna komisija če-šketra »Narodnega kluba«, katere se je udeležil tudi poljedeljski minister dr. Braf. Na tej seji so voditelj i pordSali o konferenci z ministrskim predsednikom. Na to je komisija razpravljala O pravilih »Slovanske enote« in ti splošnem političnem položaju. Razvila se je tudi debata o preganjanju češke narodno-socialne stranke. Komisija je sklenila, da Se bo ** posebni seji posvetovala o korakih, ki jih je storiti proti vladi radi te gonje. Končno se je govorilo tudi o volitvi novega zborničnega predsednika. Komisija je z zadovoljstvom sprejela na znanje kandidaturo profesorja Masarvka. Jutri ima akcijski odbor > Slovanske enote« skupilo sejt) s parlamentarno komisijo čeških strank. V tej soji ima pasti definitivna odločitev o taktiki slovanske opozicije napram Biener-thoveniu kabinetu.
Vtisk belgradskih vesti na Dunaju.
D u u a j , o. marca. V tukajšnjih diplomatskih krogih je napravih vest, tla je srbska vlada kategorični » odklonila predloge velesil, skrajno neugoden vtisk. Vsi diplomatski zastopniki na 1 hi naj u srna-
LISTEK.
V iludenfovjkih ulicah.
Ljubljanska povest. (Dalje.)
Zu-vzdih, brezmejno srečen in vesel zavzdih se je izvi I Heleni iz prsi in v treuotku so se njene roke ovile Leonu okrog vratu in njene ustne so pile njegove vroče poljube.
Zatopljena v svoje blaženstvo nista slišala, ko je baron Spinetti odprl vrata in pogledal v sobo ter potem zoj>et naglo izginil.
Spineili sicer ni slišal, kaj sta govorila Leon in 11< 1 ena, a njiju objem mu je povedal dovolj. Rekel si jt*. da je prišel pravi tre note k maščevanju in hotel je ta trenotek izkoristiti brezobzirno, zlasti ker si je mislil, da mu prinese morda priliko, ribariti v motni vodi. Da bi opravičil svojo nameravano spletko, se je odloČil nastopiti kot reševalec barona Plassa in njegov dobrotnik.
»Zastopal bom stališče, da bocem Leona, ki ima kot aristokrat in Oficir že krasno bodočnost, obvarovati pred   zakonom,   ki   ga mora
osmešiti in storiti nemogočega,« je rekel sam pri sebi. »Pri predsodkih, ki jih imajo n<*iši ljudje, bo to gotovo izdalo in zame tudi ne bo napačno.«
SprOtno je zvabil grofico Lici od njenega dela in od zbrane družbe.
»Oe se hočete prepričati, da časih tudi človek v začetku umobolno-Mi lahko ngane resnico, poglejte z vso previdnostjo v to sobo«, je rekel baron Spinetti in spremil grofico Lici k vratom, od koder je m oglu videti Leona in Heleno.
»Posebno dostojno to pač ni,« je menila grofica, a njena radovednost je bila prevelika, da bi jo bila mogla premagati.
Tiho je odprla vrata, samo toliko, da je mogla videti v sosedno sobo. Leon in Helena, ki sta v svoji sreči pozabila na ves svet, sta stala Še vedno na istem mestu. Leon je slonel ob stoln in držeč Heleno okrog pasa, ji je pripovedoval o svojih načrtih in namenih za bodočnost in jo vmes poljubljal, Helena- je slonela ob njegovi rami in ga poslušala ter vračala njegove poljube.
Grofici Lici videvši ta prizor, je bilo pri srcu tako, kakor da je vdari-la vanjo strela. Ni se mogla ganiti. Strmela je nekaj minut na ta prizor, potem pa ji jo stopila kri« v gla-
vo in morala se je prijeti za vratu, tla ni omahnila. Čutila se je prevarano. In kraj nje je stal Spinetti s hudobnim porogljivim nasmehom na ustnih ter jo z roko vabil, naj stopi med Leona in Heleno. Ta nasmeh je pripravil grofico do zavesti. Prešinilo jo je spoznanje, da bi se osmešila, če bi v svoji ljubosumnosti stopila med Leona in med Heleno, še več, tla bi izdala svojo tajnost in se morda napravila nemogočo.
Previdno je zopet zaprla vrata in se obrnila k Spinetti ju.
»Star lovec na ženske ste in dober nos imate,« mu je rekla drhteč po vsem telesu in z glasom, ki se je kakor pisk izvil iz njenih prsi. »Morda ste o te*j stvari že prej kaj vedeli.«
» N ičesar, grofica,« je zatrjeval Spinetti »ničesar nisem vedel. Vsaj nič gotovega. Le zdelo se mi je, da gleda baron Plass to dekle nekako zaljubljeno — toda kaj takega bi vendar ne bil pričakoval.«
»In zakaj ste ravno nlene na to opozorili1?« je vprašala grofica. »Zakaj niste tega povedali grofici Lieb-tenbergovi, saj bi njo kot Leonovo sestro to bolj zanimalo, kakor mene.«
Spinetti se je nagnil h grofici in ji zacepetal na uho:
»Ker sem bil ljubosumen na Leona, ker vas še vedno ljubim, groti ca in se mi   zdi, da ste  Leona raje videli, kakor mene.«
Poskusil je grofici poljubiti roko, a pahnila ga je od sebe, jezno in surovo, tako tnalo se je imela v tem trenotku v oblasti.
»Nikdar bi ne bila mislila, tla si bodo tuji ljudje v moji hiši kaj takega dovolili«, je izbruhnilo iz nje. »Pa jaz bom napravila rtu! — moja hiša je poštena —.«
»Da, tla, napravite red,« je pritrjeval Spinetti in zopet mu je poletel čez obraz njegov hudobni in porogljivi nasmeh. »Vaša hiša jo poštena - kaj takega si dovoliti, to je vendar nečuveno. A kaj, če Leon to Heleno resnično ljubi in če bi se hotel ž njo poročiti?«
»Vi ste blazni,« je zakričala gro fica Lici, na katero je Spinettijeva Opomnja napravila vtisk, kakor kako osebno razžaljenje. »Prosim vas — pojdite — zdaj vas ne morem ne poslušati ne videti — ta val nasmeji — najraje bi vas udarila po obrazu —.«
Vas im ukazom se vedno pokoravam, naj mi bo še tako težko,« je 8 spoštljivo vdanostjo izjavil Spinetti in zapustivši sobo   se vrnil k
ostalim damam, pripravljajočiin to* aiette za predstavo živih podob.
Grofica Lici je ostala sama v sobi. Zdaj jo je sprelotela taka slabost in tako so st* ji šibila kolena, tla se je komaj vzdrievaja na nogah. Njena jeza se je premenila v bolesi. Spomnila se je svojih dekliških let, ko je imela z Leonom ljubezensko razmerje in Bdelo se ji je, da razen Leona sploh ni nikdar ljubila nobenega moškega. Kar je imela razum rij, vsa si je zdaj rekla, xo bila le za kratek cas. Spomnila se je tudi, kako težko jo pričakovala, da pride Le-on na dopust in kako trdno je bila prepričana, da so vname v njegovem srcu zopet stara ljubezen in da bode-ta preživela dneve neskončne ljube ženske sreče.
Zdaj pa objema in poljublja drugo. Kako nežno jt) je stiskal k sebi, kako ljubo jo je gledal, kako vroče jo je poljubljal. Položila jo roko na prsi, tako močno ji je bilo srce in eopla je težko.
»Kaj seinXres blazna?« je vprašala samo ^eoe. »Ali ga mar res tako rada imam in koprnim po njem tako, da bi ne mofirla prenesti, če bi ■*■;» Zii. vedno izgubila I«
v rgrla. se je na zofo, a odgovora tm svoja vprašanja ni nasla.
(Dalje prihodnjih)
traju položaj kot skrajno nevaren in ne vedo v tem trenutku nobenega izhoda iz opasne situacije. Nemški in italijanski poslanik odkrito nagla-šata. da je separatni nastop Busije paralizira] akcijo velesil v Beljrradu. Sicer pa so vsi diplomatski zastopniki na Dunaju izrazili nado, da se bo končno le našlo sredstvo, s katerim bo mogoče enkrat za vselej odstraniti velekritično situacijo na Balkanu.
Razpoloženje v Belgradu
B e 1 g r a d , 3. marca. Z odločnim nastopom kraljevske vlade proti intervenciji velesil soglaša ne samo vsa srbska javnost, marveč tudi vsi poslanci brez izjeme v narodni skušcini. Ogorčenje, ki je zavladalo proti Rusiji, je nemara namenoma vprizorjeno, da se evropska javnost opozori na nevoljo srbskega javnega mnenja naj »ram stališča, ki ga je v zadnjem času zavzela ruska vlada nasproti srbskim zahtevam. Kralj Peter varuje v teh časih, katerih resnosti nihče ne podcenjuje, najstrožjo rezervo. To je zlasti pokazal v včerajšnjem ministrskem svetu. Kralj Peter stoji na stališču strogo konstitucionalnega vladarja, ki se vzdržuje vsakega osebnega vplivanja in prepušča odločitev vladi iti skupščini. Posebno se opažajo v zadnjih dnevih rezervirani nastopi prestolonaslednika Gjorgja. A' diplomatskih krogih sodijo, da se je položaj nevarno poostril. Minister zunanjih del dr. Milovanović je z ozirom na intervencijo velesil izjavil: Mi moramo v imenu narodne skupščine, v imenu srbskega naroda vztrajati pri svojih zahtevah, ki pomenjajo itak minimum naših postulatov.
Vojne priprave.
B e 1 g r a d . 3. marca. Vojno ministr. je odredilo, da ^e imajo šu-madijska divizija i Kragujevac). moravska divizija <Xiš) in donavska divizija (Belgrad) koncentrirati v utrjenih pozicijah v strategičnem trikotu Rudnik - Mladen ovac - Kragujevac Prinska divizija ima svoje utrjeno taborišče med Sabcem in Sosnico.
„VeIei5(hlniš)ii" proces u Zagrebu.
Zagreb, 3. marca.
Daupa se je pričela obravnava proti Adamu Pr bičeviću in 52 dru-govom, ki so obtoženi zločina veleizdaje, za katerega določa kazenski zakon smrt na vešalih
V vseh slojih vlada za to obravnavo največje zanimanje.
Pred sodnim poslopjem je bila že na vse zgodaj zbrana velika množica radovednega občinstva, ki bi rada dobila vstop v razpravno dvorano. Toda vstop so dovolili samo onim. ki so se izkazali z legitimacijami.
Na ulici pred sodiščem Švigajo redarji semtertja, da bi preprečili eventuvalne demonstracije. ToČoo ob */, 9 je bila otvorjena razpravna dvorana. Galerije so zasedle dame, v parterju pa so se razsrdili zagovorniki, Čas ikarji iu za njimi ostalo občinstvo. V dvorani je vladala skoro grobna tišina. Sele ko je vstopil sodni dvor točno ob 0. v dvorano, je nastalo med občinstvom živahnejše gib*-nje.
Sjdni dvor je sestavljsn takole: predsednik sodni svetnik Tarabocchia, votautje pa svetniki Cekuš, Pavisić in Maixaer. Obtožbo zastopa sam državni pravdnik Milan Accurti, poleg njega pa sedi njegov namestnik Stožiz.
Na steni za sodniki visi velika cesarjeva 9 ika, specialno za ta slučaj okrašena s Črno - žolto zastavo.
Na zagovorniških klopeh sedi 35 zagovornikov, izmed katerih jih je 21 Hrvatov.
Tik državnega prevdnika so amfi teatralno narejene klopi za časnikarje.
Časnikarjev je došlo z vseh strani toliko, da nimajo vsi mesta na določenih jim prostorih, zato jih veiifco sedi v prvih klopeh, določenih za občinstvo.
Par minut po 9. je predsednik pozvonil. Odprla so se stranska vrata in v dvorano so vstopili obtoženci v istem redu, kakor so navedeni v obtožnici.
Nastal je sum v dvorani, šepetanje in vseh oči so se vprle v obdolžence, katerih bledi obrazi pričajo, da že mesece sede v zaduhlih zaporih.
Obtožencem je čitati na veselim obrazu, da se zavedajo svoje nedolžnosti in da z mirno vestjo pričakujejo sodbe.
Prišedši na svoja mesta je v imenu obtožencev Tolo Bekić protestiral proti temu, da bi se dovolilo obtožence fotografirati po fotografu, navzočem v dvorani.
Nato je predsednik otvoril razpravo s pozivom na časnikarje, naj docela objektivno poročajo, ker bi se jim sicer odtegnile vstopnice ter jel obtožence spraševati za general je in za imena njih zagovornikov.
Med spraševanjem je prišlo do ostrega konflikta med drž. pravdnikom Accurti jem i a zagovornikom dr. Hin-ko vi čem.
Sodišče je odklonilo dr. Stcjano-viča, dr. Dobričiča in dr. Miladino-vica kot zagovornike, češ da so v afero sami zapleteni in da ni izključeno, da se tekom obravnave dvigne obtožba tudi proti njim.
Nato je zapisnikar Barbot jel Čitati obtožnico. Med čitanjem obtož niee je došlo do zanimivega prizora. Valerijan PribiČević, bogos ovni profesor, je slekel svoj plašč z rdečo podlago ter ga položil na ograjo. Kmalu na to je tudi pop Milic stekel svoj plašč z modro podlago ter ga dat tik Pribičevfćavega, k plaščema pa je položil še svojo obtožnico pisano na belem papirju. Tako je nastala „vele-izdajniška" srbska srdeče modro- bela tro bojnica.
To je opazil drž. pravdnika namestnik Stožir ter se takoj zavzel za to, da se nevarna „trobojnica" odstrani.
Ob 2 popoldne je bila razprava prekinjena.
Pri obravnavi je bilo prečitanih šele 49 strani obtožnice, ki obsega v celem 107 tiskanih strani.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 4. marca.
— Izredna sefa občinskega
svata bo v soboto, dne 6. marca 1909 ob petih popoldne v mestni dvorani s tem le dnevnim redom javne seje: Naznanila predsedstva * iranje in odobrenje zapisnika zadnje seje. Volitev podžupana (§ 19 in 22. občinskega reda in § 30. in 31 občinskega volilnega reda). Personalnega in pravnega odseka poročili: 1) o volitvi enega Člana v upravni svet Mestne hranilnice. 2.) o nekatenh premembah pravil Mestu e hranilnice m načrta zapravila kreditnega društva pri tej hranilnici. Finančnega odseka poročili: 1) o prošnji tvrdke G. L6wenfeld, podjetje za impregnovanje lesa na Dunaju za najem dela občinske posesti poleg državnega kolodvora. 2.) o ponudbi Elije Predovića za odkup parcele št. 76 2 kat obč Poljansko predmestje ob Poljanski cesti. Stavbnega odseka poročilo o prizivu Antona Dečmana proti odloku mestnega magistrata, s katerim se je Mariji Kozeljevi podelilo stavbno dcvolilo za zgradbo tri nadstropne hiše na vogiu Elizabete e ceste in Ciril Metodove ulice. Olepše valnega odseka poročilo o dopisu županovem g'ede predlega občinskega svetovalca Ivana Šubica o napravi provizorne restavracije na ljubljanskem gradu.
— Shoda v Krškem radi ne pričakovano nastalih zaprek ne bo.
— Volitve v pr dstojništvo delavske zavarovalnice zoper nezgode V Trstu se vrše dne 31. marca
1909 in s oer iz delavske skupine VI kategorije. Voliti je enega člana in enega namestnika. Slovenska kandidata sta: Anton Jeriha, delavec pri Devici Mariji v Polju za člana, Fran Gomišček, poslovodja v Solkanu za namestnika. Treba napeti vse sile, da prodremo zopet v tej skupini in s tem damo zopet najboljši odgovor na ukrep, s katerim se je ib/vel javila izvolitev naših dveh, decembra meseca izvoljenih kandidatov T o pot volijo samo delojemalci! Glasovnice so gospodarji zavarovanih podjetij že prejeli. V ta namen, da se volitve izvrše zadovoljivo in koristno za naše gospodarske interese, se je dogovorilo skupno postopanje. Obračava se zategadelj do naših interesentov s prošnjo, da blagovolijo čimprej doposlati prejete glasovnice na naslov: Josip Lenarčič, zbornični predsednik v Ljubljani. Glasovnice mora podpisati gospodar in pa en delavec ali uradnik dotične g a podjetj'a. Za skupni od bor za deželo Kranjsko: Dr Janez K! rek, drž. poslanec 1. r., Josip Lenarčič, zbornični predsednik 1. r.
— Prevelika skrb za nemške
gimnazlle* Z nekako nervoznostjo hiti nastavljati kranjski dež šolski svet definitivne učitelje na jetičnih nemških gimnazijah, ki štejejo z vsemi „privandranci" jedva po 100 učencev. V torkovem uradnem listu sta razpisani zopet dve definitivni službi na kočevski gimnaziji: prejšnji teden pa je bila razpisana služba na tukajšnji nemški gimnaziji. O razpisu potrebnih mest na I. in II. ljubljanski gimnaziji, ki Štejejo vsaka več sto dijakov, pa ni duha ne sluha. Zanimiv je tudi učiteljski zbor na kočevski gimnaziji, katerega polovica ima komaj izpit iz 1. 1908. Še zanimivejša, naravnost Škandalozna in nepostavna je oddaja mest na nemških gimnazijah. V Kočevje so presili tudi Slovenci, doma iz Kranjske, ki so imeli izpit iz 1. 1906. Mesto je pa dobil — Tiroleo z laškim imenom, ki ima izpit šele 1. 1908; torej podoben slučaj kakor je bil na tukajšnji nemški gimnaziji afera dr. Serko — Bischof Za rojenega Kranjca ni niti več mesta  na  Kranjskem, že-
prav jeza dotično mesto uspo-sobljeninjepo izpitu starejši. Sicer pa prinesemo v kratkem zanimivosti is nemških savodov in o nemških profesorjih, da se bode videlo, kakšne znanstvene kapacitete in poli tidna jagnjeta so; kljub temu jih pa vse protežira. Predvsem naj se za navedene stvari brigajo v to kompetentne osebe in pa dotični ki, v katerih interesu je stvar. Uredništvo se more samo le toliko brigati, kolikor podatkov pač dobi v uradni statistiki in uradnem listu.
Rabljeni občinski odborniki. Deželni odbor je potom okrajnega glavarstva dal rubiti občinske odbornike v Idriji, ker niso hoteli plačati nepotrebnih komisijskih stroškov. Mi-noli teden so občinski uslužbenci opravljali neprijetno rubežen. Najbolje so storili oni odborniki, ki so dali zaru-biti podobe raznih svetnikov. Kdo je kriv sedanjim razmeram v Idriji ? Katoliški duhovnik c. kr. katehet Fran Oswald, ki hoče v svoji bresprimerni strankarski strati imeti odločilno besedo nad po večini naprednim idiij-skim mestom. Cela dva meseca se je lansko leto prezidavalo poslopje štev. 509, Didičevi konji so odvažali zemljo, Goli je slehrni dan hodil mimo na svoj vrt, nihče izmed klerikalcev ni črbnil proti stavbi besedice Pa se vrne Oiwald s počitnic in rekurz se je vložil in stavba je bila ustavljena v ne-dogledno škodo poslopja in občine. Nič ni veljala beseda 24 izvoljenih zastopnikov ljudstva, Oavvaldova strankarska zloba in trma je zmagala. Pošiljale so se nepotrebne komisije v Idrijo in stroške teh naložilo ne Os-waldu — marveč občinskim odbornikom, ki so dalj časa brezplačno in z vso vnemo sodelovali pri mestni upravi z najboljšim namenom koristiti mestu Idriji. Ubogi rudar občinski od bornik naj plačuje le vsled Oswaldove škodoželjnosti provzroČene komisijske stroške, naj mu raje prodajo zarub Ijene podobe svetnikov in kupil jih bo o. kr. katehet Oa\vald Tako tirajo stvar klerikalci do skrajnosti, pazijo naj, da se tudi od naše strani ne posluži skrajnega sredstva, ki bi bil najhujši udarec klerikalcem in c. kr. vladi.
— Občinski odbor Kokarskl na Štajerskem je v svoji seji dne 1. sušca t. 1. soglasno sklenil rezolucijo zoper vojno s Srbijo ter jo je ekspresno odposlal na o kr. ministrstvo za zunanje zadeve. Ker živimo v Ljubljani v izrednih tiskovnih razmerah, ne moremo te karakteristične rezolucje objaviti.
— Tržaško namestnlštvorazveljavilo sklepe občin za samo-slovenske  krajevne   napise na Goriškem sporazumno z goriškim deželnim odborom.  Poročali smo, da je tolminsko glavarstvo na Goriškem razveljavilo sklep občine Livek za samoslovenske  krajevne napise. Tako je storilo to glavarstvo tudi glede sklepov drugih občin v svojem področju.  Na to pa je razposlalo na vse občine v svojem  delokrogu obširno okrožuico, v kateri pravi, da je c. kr.  namestništvo  v Trstu sporazumno z goriškim deželnim odborom razveljavilo sklepe glede samosloven-skih krajevnih napisov,  da naj torej ostane vse pri starem in se je ravnati   po § 9   zakona   o Jjudssem štetju, da ima namreč  c. kr. deželna vlada določiti, v katerih deželnih jezikih je treba  napisati  besedilo na krajevnih tablah.  Toda table po tolminskem okrajnem glavarstvu so slovenske in nemške, nemščina pa na Goriškem ni deželni jezik.  Kako se more   torej   upirati   namestništvo v Trstu temu, Če se  hoče v kaki slovenski občini   odpraviti   nemške na pise, saj prav  omenjeni § 9   o ljudskem fct.etju govori jfcsuo o deželnih jezikih.   V Furlaniji so samo laški napisi.   Med  Slovenci na Goriškem naj bodo torej samo slovenski. To je pač Čisto naravno, in politična oblast se nima prav nič vmešavati v to, če kaka   občina   napravi samoslovenske napise.   Tolminski   okrajni glavar zahteva,    naj   se   omenjena okrožnica prečita v etarešinstveni   seji,   ali župani store bolj pametno, Če jo vržejo lepo v   koš,   obenem   pa odstranijo nemške  krajevne  napise,   kjerkoli se nahajajo.^ —   Najlepše  pa je to, da pravi tolminski okrajni glavar,   da je namestništvo    v    Trstu razveljavilo sklepe,   sporazumno   z goriškim deželnim odborom  Deželni zbor in odbor goriški sta doslej vedno varovala stališče,   da   sta   deželna    jezika na < ; oriškem   laški in slovenski:   Če pa sedaj res hodi deželni   odbor goriški sporazumno z namestniŠtvom,   bi bil začel usiljevati nemŠČino Slovencem, za Lahe seveda bi ostalo pri starem, da med njimi je prostora  le za las-čino. V goriškem deželnem odboru sta dva slovenska  odbornika,   dva laška in glavar, ki je Lah.   Slovenska odbornika lahko preprečita vsak sklep; ali  okrožnica   tolminskega glavarja pravi, da je  razveljavilo   sklepe občinskih   starešinstev   glede samoslo-venskih   napisov   namestništvo sporazumno z deželnim  odborom goriškim. Torej bi bila kriva na tem „spo-
rszumuu tuli slovenska deželna od bornika, ki sta pristaša klerikalne stranke na Goriškem. Skoro neverjetno se sliši to, pa kaj ni mogoče pri klerikalcih? Pa morda se oglasita ter povesta, kaj je pravzaprav s to zadevo.
— Slavenski učni Jezik na kranjskih gimnazijah. Kakor se poroča je dovolilo ministrstvo, da se uvede polagoma, in sioer v kolikor je na razpolago novih slovenskih učnih knjig in pripomočkov na d o sedaj dvojezičnih kranjskih gimnazijah slovenski učni jezik Tako se bode poučeval že v prihodnjem šolskem letu veronauk v petem razredu in grščina v tretjem razredu v slovenščini. Obenem pa se pomnoži tedensko število nemških ur v prvih 2 razredih od 4 na 5 in v tretjem razredu od 3 na 4 ure.
— Iz sodne službe Višje de želno sodiAČe v Gradcu je imenovalo za avskultante pravne praktikante gg. dr. Vladislava Derča, Ivana Kralja, Ernsta Chama in Jakoba Konda pri dež. sedniji v Ljubljani in A Poznika pri okrožaem sodišču v Novem mestu
— Iz šolske službe Kot sup-lentinja na ljudski Šoli v Škofji Loki je imenovana gdč. Polja nec na mesto gdč. Ljuboslave Orehek, katera je prevzela neko učno mesto na Štajerskem. Suplentinja gdč. M Piškur pa je imenovana i stota m za prov. učiteljico. — Deželni šolski svet je odobril sprejem gdč. D Ren-ner namesto obolele učiteljice geč. M. Kocjančič na ubožai loli v Kočevju
0 tele zanimiv i porotni obravnavi, ki seje vršila dne 2. m 3 marca t. I, v Rudolfjvem zoper našega odličnega somišljenika gosp. Julija Ma celleja obljubljeno nam je obširnejše poročilo za sobotno številko.   Za da nes torej  odličnemu rodojubu belo kranjskemu le Čestitamo, da se mu je posrečilo tako sijajno odbiti eno naj* infamnejših političnih intrig, kar se jih je še vprizorilo od strani klerikalne stranke.
Zdrnieni narodni odbor objavlja poziv na slovenske umetnike, da naj isti pošljejo nasvete s slikami za nagrobni spomenik Adamiču in Lundru. Pieteta in dolžnost slovenskega naroda je, da se postavi padlim žrtvam dostojen, umetniško dovršen spomenik, ki naj bi za večno spominjal na pretresljive dogodke 20 septembra. Tudi tujcem moramo pokazati, kako Slovenci časte svoje mučenike; zato naj krasi njih grob umetniško dovršeno delo. ne pa kako kamnoseško skrpucalo. Zato apeliram na združeni narodni odbor, da naj takoj razpiše javno in prosto konku renoo, določi obrok in imenuje posebno jury, ki bo objektivno iu z zgolj umetniškega stališča presojala poslane oanutfce iu oddala sposobnemu umetniku delo. Načrte pa se naj proti ma'i odškodnini izroči bodoči umetniški galeriji. Nabrana svota zadostuje za lep umetniško dovršen nagrobnik, a Upati je še tudi nadaljnih prispev kov. S tem pomaga tudi slovenskim umetnikom, ki se potikajo in stradajo po tujini in katerim je tako redko kdaj dana prilika pokazati svoje moči. Spomenik pa naj bi bil tudi kras novemu pokopališču in začetek preobrata k novi, tako krasni a pri nas jako zanemarjeni panogi umetnosti nagrobnih spomenikov — Lju bitelj umetnosti.
Plesa* večer ljubil, športnega klafra- Odbor vabi t*m potom še enkrat vse člane in prijatelje kluba na plesni večer, katerega priredi v soboto, dne 6 marca t. 1., v veliki dvorani „Narodnoga doma". Toaleta športna ali soiree. Vstopnina za člane 2 K, za nečlane 3 K. V izogib vsakemu nesporazamljenju poudarjamo vnovič, da so se vabila doposlala samo članom, to pa radi tega, ker je odsek hotel na ta način preprečiti vse neljube pomote, ki se pri razpošiljanju vabil pri enakih prireditvah običajno dogajajo. Vsak prijatelj speta in kluba je torej dobrodošel.
Gregorčičeva ljudska knjii -niča- Gospod Anton Aškerc je po daril „Simon Gregorčičevi knj?žaioiu Čez 120 deloma leposlovnih, deloma znanstvenih knjig, za kar se mu pod pisani odbor najiskreneje zahvaljuje. Odbor nSimon Gregorčiče ve k n j i ž n i o eu.
Slov022ski operni pevec Ivan
Levar, ki je gotovo Še mnogim Ljubljančanom v spominu po svojem krasnem baritonu, Študira sedaj na Dunaju pri prof. Ungerju in napre duje izvrstno. Po dveh letih Študij je že angaževan na operno gledališče V
Opavi pod izredno dobrimi pogoji. Na dunajski ljudski operi so ponudili le njemu angažma, ko je tekmoval z več kakor 30 pevci. Ravnatelj dunaj ■ ske dvorne opere pa je bil presenečen od mogočnega baritona in velike iz vežbanosti, ki jo je dosegel g. Levar že po 2 letih. Ko je povedal, da je Slovenec, mu je ta dejal: .Tako, Slovenec ste, potem se ne čudim, da imate tako krasen glas. Doli na Slovenskem je zelo veliko izredno lepih
glasov". G. Levarju se je zasigural angažma na dvorni operi, ko se is. vežba še nekoliko v igri, zato je sprejel tadi zgoraj omenjeni angažma v provinciji. Omeniti j'e še, da je g. I. Unger izvrsten profesor petja in da poučuje ta sedaj tudi nsšpga rojaka g. J Betetta. G Iv.* Levar je rojen v Grahovem na Notranjskem in šele v 23 letu
Roditeljski sestanek na IX dri. gimnaziji. Ker je bilo naše tesadevno poročilo precej tesno, so se vrinile poleg malenkostnih nejasnosti tudi nekatere napake, ki jih v sledečem popravljamo: eno (ne „edino") najpri-mernejš h . . . — na severu imajo živali belo in sivkasto (ne nsvet!o° , na jugu živo pisano (ne »temno -barvo — „mimikri ali opičenje* mesto „emikrija ali opičje p rilagodeoje" — „modraseu mesto „gadea; dotične kače so bile kobrauke ali kobraste kače — „suhi protu ne „suhi plot4 — „otrpnfjo in zimo prespeu mesto „zaspe". — Predavanje so pojasnjevali mnogoštevilni preparati in stenske slike
Osrednjega društva c kr. po-štarjev in poštnih odpravnikov Občni Zbor dne 21. februarja t. 1. se je moral vsi* d pičle udeležbe članov preložiti na 7. marca 1909 ob 3. popoldne v hotelu „Ilirija" v Ljubljani z istim vsporedom. — To je žalostno za poštarski stan, da se tovariši ne zavedajo svoie stanovske dolžnosti. Zakbj t8ko postopajo? Zato ker nismo edini! Mi se moramo ttsno z dru ž'.i in tako organizovati kakor gospodje železniški uradniki, potem bodemo dosegli, da se nas bode vpoštevalo in tako plačalo kakor zaslutim >. Čakati, da se samo nekateri tovariši bi rijo za zboljšanje neznosnih in žalostnih raz mer pcŠfcarjev — to škoduje vsem Ne pomaga nič zabavljati, da se nič ne stori, ako vsak tovariš re izpoliii svoje stanovske d lžnosti. če se bo demo enkrat zedinili, potem je vsaj upanje, da se nam Še katerikrat kaj zboljša — ako bode pa vsak le svtje osebne koristi zasledoval in svojemu tovariša zavidal vsako malenkost — potem lahko to doživimo, da se bode z nami še krutejše postopalo Tovariši, vsi na delo, združimo se in potem šele lahko zahtevamo, da se nam da to, kar pošteno zaslužimo! Na svidenje torej 7  marca t 1  v Ljubljani.
„Orgaolziciie uradnikov jugoslovanskih denarnih zavodov" ustanovni občni zbor bo v Ljubljani 7 t m. Posebnih vabil se ne bode razposlalo in naj se smatrajo za povabljene vsi uradniki denarnih zavodov.
SkOZl LJubljano se je dane* ija-traj peljal v Ljvran minister Wiiss-kirehner
Izraz „razporoka" za franc
divorce ni le sla slaboglasen temveč napačen. Ne gre se za razveljav-ljenje zakon ustanavljajofega akra. poroke, ampak za uničenje zakoca, z ikonske vezi same, za razzakonite? zakoncev. Po mojem muenju bi se za ta pojem lahko in bi se morali udomačiti po ruščini prikrojeni 'zrn'.: razvod, razvesti, razveden in razvedene c. (Na nemške termine se radi zmešnjave, ki tam vlada, sklicujem; naš o. d. zakonik namm' razumeva s „Trennung" razvod , i „Scheidungu lečitev, nemški pa ravnj nasprotno ) Dr. S L e
Kranjska podružnica „Slov. plan. društva11 priredi izvanredui ubčn» zbor v torek, dne 9. marca, ob pol 8 zvečer v oroster-h gostilne Ma rije Mav.-jeve Glavna tcČKa sporeda: Razgovor o novem načrtu in prora <^unu za gradijo Prešernove koče na Stolu.
Sejmarska pravila in določili
cen za tedenske sejme v Kandiji pil Novem mestu je  potrdila dež vlada.
Iz Bnhinja se nam pile: Na do r>is v sobotnem listu glede g. postaj*3 načelnika  konstatujemo, da se mu J6 storila velika krivioa   G. postajen* čelnik v Boh Bistrici je jako vesten in nepristranski uradnik in  gre vsakemu jako rad na roko, bodisi doma Činom ali tujcem. z*to pa z eno aH dvema izjemama nihče ne želi, da bi ta gospod zapusil B.hinjsko B:strioc, ker bi prav težko dobili takega namestnika, ki je tudi v narodnem ozira pri sedanjih na državnih železnic vladajočih razmerah zaveden narodnjak. Da ima pa enega ali dva ose* bna nasprotnika, se pa vsakemu človeku pripeti in par ljudi ne more dj lati javnega mnenja, kakor se je v sobotnem dopisu poskušalo storiti.
Promet poštne hranilnice. v mesecu svečanu se je vkžilo v poštDO hranilnico ca Kranjskem K bS72tr-^ iu v čekovni promet K 6,136 176 3i> Dvignilo se je pa iz prve K 62 44^"> in iz čekovnega prometa K 3 65$ 87^ -'
Novi slovenska knjig« ~~ ,.Kmetijsko knjigovodstvo" bode
naslov knjigi slovenski, katero zaK-žl kmetijska družba štajerska ter w b° uveia Da novi deželni kmetijski Soli v Št. Jurju ob Južni žele*ni°i kot učno knjigo. V natiskovanje ^ knjige podeli ministrstvo za p^1 je delstvo 400 kron subvenoije
Koliko producira Sujersa« Jajeo? S&ajerska dežela je poslednje
leto izvozila 39,200.000 jajeo. Letna pje tozadevna produkoja pa znaša okroglo 80,000000 komadov; a bi se lahko zvišala letno za 20 000 000, kar bi prinašalo kmečkemu prebivalstvu čistega dobička 640.000 do 1 milijona kron
Prestavljen Je poštni asistent Hogo Ferlino iz Ptuia v Maribor. — poštna oficijantinja R. Vester v Podčetrtku za poštarioo v Pristovi.
Movi postni urad se ustanovi pri »v. Lovrenou na Dravskem polju in bo imel vozno poitno zvezo s Ptujem.
Goriško električno cestno železnico nameravajo podaljšati do (Solkana in v Fnrlanijo.
Ljubavna tragedila v Št. Ao-dreln pri Gorici. 24 letni A u ton Nanut, delavec v podgorski tovarni, le bil smrtno zaljubljen v 20letno služkinjo Marijo Pa v lino vo. Hodil je za njo že več let, toda Pavlinova ga ni marala. To je Nanuta tako bolelo, da je sklenil narediti konec svojemu :n njenemu življenju. V nedeljo zvečer okoli 10 ure je šel nad njo z revolverjem ter streljal trikrat na njo. Zadel jo je v čelo, pod srce in na roko, potem je streljal nase ter se zadel dvakrat pod srce in enkrat v roko. Prvo pomoč je dal zdravnik dragonskega polka iz Gorice, potem so naložili oba na voz ter ju peljali v goriško bolnišnico. Ni upanja, da bi okrevala — Pripominjamo, da je bil Nanut Član »Katoliškega izobraževalnega društvau ter da je štandrežki Kmet lani pridigal, da pride nad naprednjake štrik in revolver. Revolver je že prišel, pa ne nad naprednjake; ali pride tudi štrik?
Velik poiar je uničil posestniku Antonu Brumatu iz Furlaoije hišo, gospodarska poslopja ter nekaj živine. Skoda znaša okrog 28 000 kron.
Za gojitev zelenjave je dovolila vlada 40 000 kron. Napravijo se veliki vrtovi v goriški in furlanski ravnini.
Železniški promet med Beljakom, Trbižem in PodroŠčico se je v toliko omogočil, da vozi par poštnih vlakov. Ker pa je začelo danes zopet snežiti, ni izključeno, da se v kratkem piomet vnovič U9tavi. Na progi Trbiž-Ponteba je pa promet popolnoma ustavljen. Prva pomožna lokomotiva poslana poštnemu vlaku je na progi zdrsnila s tira, druga pa obtičala pri Malborgetu v snežnem plazu, kateri je podsul tudi 8 delavcev in enega ubiL
Slovensko gledališče v Trstu.
Prihodnjo nedeljo vpnzori slov. gledališče v Trstu znano dramo grofa Tolstega „Moč teme".
Društvo Jugoslovanslklh železniških uradnikov ima svoj ustanovni občni zbor dne 7. marca t. 1. ob 2. uri popoldne v Sokolovi telovadnici (Narodni dom) v Trstu. Zvečer istega dne se priredi družaben sestanek s petjem in prosto zabavo, katerega se udeleže tudi dame. Zanimanje za prvi občni zbor tega za jugoslovanske žel. uradnike prepo-trebnega društva je jako živahno in je upati velike udeležbe. Zborovanja se udeleži več slovanskih poslancev in pa Čeških in poljskih žel. uradnikov, ki pridejo kot zastopniki češkega in poljskega društva žel. uradnikov, da pokažejo jugoslovanskim tovarišem svojo solidarnost in pa da se ž njimi do govore o zvezi vseh slovanskih žel. organizacij. Ta zveza bo štela okrog 40.000 organiziranih želez, uradnikov in nižjih žel. uslužbencev. Društvo jugoslovanskih žel. uradnikov, ki bo štelo okoli 500 član. je tembolj potrebno ker se skoraj vsa uradniška društva nacionalizirajo, m ker bo vsekakor močna falanga proti nadaljni germanizaciji železnic na slovenskib tleh.
Morilec Fddransberg pred porotniki. Kakor se čitalelji gotovo de spominjajo, je meseoa julija lanskega leta Julij pL Fbdransberg na prav zverinski način umoril v Rojanu pri Trstu svojo ljubimko, pevko iz nekega šantana imenom Fabris, odsekal ji je glavo, razkosal truplo na več delov in jih spravil v zaboje, hoteč jih poslati na razne kraje. Glavo je vrgel blizu pomola sv. Karla v morje, kjer jo je drugo jutro izvlekel neki mornar, ki je slučajno lovil tam ribe. Ta Fodransberg pride sredi tega meseca pred tržaške porotnike. Ker je proti morilcu nagromadenega zelo veliko materijala in bo poklicanih mnogo prič, bo razprava — za katero se že sedaj ves Trst zanima — trajala več dni in najbrž prinesla na dan še mnogo zanimivih stvari, o katerih sedaj javnost o tem groznem človeku še ne ve.
Radi ljubosumnosti je zabodla neka deklica svojo tovarišico 181etno L Kukja v Trstu, ter ji zadala občutne poškodbe na hrbtu in levem boku. Ranjen ko so morali odvesti v bolnico.
Vlomili SO neznani tatovi v noči med soboto in nedeljo v Delavski dom v Trstu. Glavna vrata in ostale dohode so odprli s ponarejenimi ključi, blagajno pa s posebnim tajinstveno delujočim svedrom. Toda trud je bil šaman, ker hrani konsumna zadruga T zadnjem Času denar na drugem ^raju. Vsled razočaranja neljube jim
praznote bo pustili rasen velikega svedra vse orodje in eden izmed njih je posabil na mini oelo svoj tobak in
svalČioe.
Umri (a v Klani v Istri asistent Južne železnice g. Matko Iskra, kateri je služboval kot aspirant v Litiji, ter je bil vsled kremeni tega značaja, plemenitega srca in odločne narodne navesti v vseh krogih občespoštovan in priljubljen. V miru počivaj v aloven ski zemlji, katero si ljubil.
Hrtatske ulične napise, kolikor jih je Še ostalo, je dal odstraniti laški obč. svet. v Zadru.
Oderuftt vo v Dalmaciji. V Dervišu so zaprli tri veleposestnike, ker so osirotelo siromašno ljudstvo in manjše posestnike nepostavno izkoriščali in grozovito odirali.
„Klub rakouskych narodnosti" na Dunaju priredi v nedeljo, dne 7. t. m. ob 3 pop. javen shod v restavraciji Matalouv I. Anerspergstrasse 3 (ea parlamentom) z dnevnim redom: 1. Slovani na N. Avstrijskem, ref. g Ant. TomaŠek PlaveČ3By. 2 Razmere na Slovenskem, g f. K. Z. 3. Balkan in Rusija, r. dr. Živny — Klub je ustanovil že okrog 80. leta pok. I. S. Skrejšov8ky Bila bi naj nekaka zveza vseh avstrijskih narodnosti, a sedaj se bode prelevil v slovansko zvezo. Organizacija je spala do letos. Sedaj si stavi prvo nalogo, da poda dunajskim Cehom po možnosti jasno sliko avstlijskih Slovanov.
II. redni občni zbor »Akad. dr« slov. vet. na Dunaju" se vrši v četrtek 4. t. m. v Protiviener Bierhalle (Reohte Bahagasse Strohgasse) z običajnim sporedom. Slovanski gostje dobrodošli i
Dr Josip Čerln, kapelnik o. in kr. pešpolka št. 91 v Pragi, je bil od odbora praške jubilejske razstave za posebno znamenito in uspešno delovanje kot dirigent koncertov |oa razstavišču odlikovan s častno spominsko diplomo in plaketo, ter s častnim darom, sto-kronskim jubi;ejnim tolarjem v zlatu.
Samomor starčka- 78ietni J. Stern, starinar v Zagrebu, seje obesil v svojem stanovanju na omaro za obleko vsled neozdravljive bolezni. Našel ga je njegov zdravnik ob priliki običajnega zdravniškega obiska.
Divjega mrjaaca so ustrelili pri Giurmanoin na Hrvaškem v lovu grofa "Windiscbgrat;za. Mrjasec je približno 10 let star, tehta 250 kg ter ima jako krasne Čekane.
Stavka gostilničarjev in ka-varnarjev v Varaždina je po posredovanju načelnika osrednje hrvaške gostilničarske zveze v Zagrebu gosp. Hazjaka, kateri je dosegel pri vladi znižanje užitninskih do klad, kar se je mestnemu zastopu varaždinskemu brzojavno sporočilo, zopet končana.
Beda na Hrvaškem. Prijatelj
našega lista nam poroča, da vlada v Liki in Krbavi uprav grozna draginja sena. 100 kg. sena velja v Otočou 32 K, a ljudje morajo še sami hoditi iskat v Sanj, ki je oddaljen 40 km in v Udbino 110 km daleč. Na cestah pa leži 3 m visok sneg. Ravno sedaj imajo ovce mlade, a kaj, ko poginjaj j stare od lakote, ker ni sena. Na morju je bila te dni taka burja, da je parnik rabil tri dni in tri noči, predno je z Reke prišel v Senj.
Germanizacija v Besni. Dež. vlada je dovolila koloniji Dubrava pri Bos. Gradiški, da spremeni svoje ime v Dubrava - K nigsfeld. Tako delajo menda povsod v slovanskih deželah in Čez par let se že kak za-grizenček vsaja, da je le nemško prvotno in pristno kraievno ime.
Avstrijski konzulat v Belgradu.
Kakor poroča „Štampa" se avstro-ogrski konzulat v Belgradu opusti. ~
Semenf. Dne 6. t. m. je bilo na mesečni semenj prignanih 578 konj volov, 111 krav in telet, skupaj 689 glav. Kupčija je bila pri konjih prsv dobra, ker so prišli po nje Lahi, pri goveji živini pa dobra. Cena goveji živini je bila 56—66 h kg žive vage.
Zaklalo se je v mestni klavnici ljubljanski od 14 februarja do vštevši 21 februarja 86 volov, 4 krave, 8 bikov, 255 prašičev. 163 telet, 37 koštrunov in kozlov, 60 kozličkov, zaklane živine se je vpeljalo 4 prašiči, 51 telet, 2 koštruna, 10 kozličkov in 787 kg mesa.
Stara ljubezen je gnala pred kratkim nekega krojača, ki bi bil mnogo rajši vinogradnik kakor obrtnik, k svoji ženi v Rebri ter jo začel nagovarjati, da bi se zopet sprijaznila in se preselila k njemu. Ker je pa žena to ponudbo odklonila, skoči krojač ves razjarjen v njo ter jo vrže na tla, jo začne suvati z nogami in pestmi tako, da je zadobila vsled tega na zadnji Strani glave in po obrazu znatne poškodbe. Videla in poravnala se bodeta pri sodišču.
Drznost V tuli nlll. Pri obisku svojega tovariša v neki hiši na Sv. Petra cesti je napravil neki pekovski po močnik celi hiši velik strah. Odprl je okno v podstrešju in začel na dvorišče streljati s samokresom, kar je prizadelo hišnim stanovalcem strah. Takoj se je opravičeno začelo govoriti, da se je nekdo   ustrelil.   Poklicani   stražnik je
strelca naglo izsledil ter 'mu pobral patrone in samokres.
Pes Je ugriznil včeraj na kolodvoru železniškega uslužbenca Lovren-cija Oblaka ter ga na levi roki znatno poškodoval. Pes je last imetnika cirkusa Ivana Berga.
Vrečk ČObnlO je bila pred kratkem ukradena kazinskemu restavraterju Ederju iz kleti v kazinskem poslopju. Sama čebula dolgoprsteža menda ne bode nasitila.
POZOr! Ker se je v zadnjem času zopet pojavil nek, do sedaj še neznan prijatelj zimskih sukenj, naj bode občinstvo, kakor tudi gostilniško in restavracijsko osobje previdno.
Čigav le potrinik ? Pred tremi tedni je nekdo prinesel v stanovanje g. Viktorja Dajzingerja nov kavčukast površnik, katerega pa ta ni bil naročil Lastnik naj se sglasi zanj pri g. Dajziagerju,  Pred Skcfijo  št 15.
Delavsko gibanje. Včeraj se je s južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 30 Mtoedcncev in 40Hrvatov
Izgubljeno In najdeno. Polir g Fran Anžič je našel tri s čipkami obrobljene prte. Na južnem kolodvoru je bilo izgubljeno odnosno najdeno par čevljev. Marija HlebČeva je izgubila •denarnico z 12 K. Prostak Ivan Resnik je izgubil poštno hranilnično knjižico na ime Dolenc.
Dol« iščejo: 3 pisarii ali knji govodje, ") slug ali pisarniških pomočnikov, 1 strojniški vajenec, več ključarjev, 1 peČarski pomočnik. 1 sodar zmožen tudi kot delovodja. Vse samo priporočljive osebe. Zglasiti se je v „Narodni delavski organizaciji" v Ljubljani Dunajska cesta 6. I
DelO dobe: i pekovski pomočnik, 10 hlapcev s hrano, stanovanjem in 30—40 K mesečno, in več poljskih delavcev stalno. Zglasiti se je v rjNa-rodni delavski organizaciji v Lj'ubijani  Duajska  cesta 6 I.
Vsem onim, ki se pismeno obračajo glede posredovanja dela javljamo, da odgovarjamo, ako je priložena znamka za odgovor.
Izpred sofflifo.
Kazenske obravnave  pred okrajnim sodiščem.
Razžaljena   c. kr. devona admini-st račja.
Včeraj popoldne se je vršila pred tukajšnjim okrajnim kot kazenskim sodiščem — sodnik dr. Mohorič, zapisnikar dr. D e r č , funkoijonar držav, pravdništva C h a m — na zahtevo c kr. davčne administracije obravnava proti časnikarju Antonu Ekarju, češ, da je razžaiil o. kr. davčno administracijo, ko je na nemški poziv za napoved osebne do-hodarine napisal, da smatra dostav-ljenje nemških dopisov slovenskim strankam za kršitev državnega osnovnega zakona, in da odločno protestira proti taki sistematično prakticirani kršitvi dižavnega osnovnega zakona. C kr. davčna administracija, posebno trije uradniki, in sicer neki Georg Konschegg, potem Žibert in DrobniČ so se čutili prav posebno žaljeni, je z nemško vlogo naprosila državno pravdništvo, da vloži tožbo proti Antonu Ekarju, in o. kr. drž. pravdništvo je zopet vložilo nemško tožbo pri c. kr. okr. sodišču, da naj se postopa proti obtožencu v smislu § 491 k. z.
Obtoženec je izjavil, da se ne čuti krivega, in se je zagovarjal, da je imel kot bivši urednik celjske „Domovine" in celovškega „Miraa veden boj s c. kr. davčno administracijo V Oelju se je pač še doseglo kaj dvojezičnega, v Celovcu pa sploh nič. Tembolj čudna pa se mu je zdela stvar v Ljubljani, ko so vendar raz mere popolnoma drugačne, pa je vzlic temu dobival od o. kr. davčne administracije nemške dopise, dasiravno je dolžnost c. kr. uradov, da izpolnjujejo zakonske določbe v jezikovnih zadevah.
Ako Ž9 dvojezičnost ne odgovarja duhu zakona, je dostavljanje nemških dopisov slovenski stranki gotovo kršitev Člena 19 drž. osnovnega zakona. Vedel pa je tudi iz občevanja s svojimi tovariši uredniki, da se take stvari dogajajo v Ljubljani prav pogosto, da so uredniki že naravnost siti večnih pritožb, in v tem smislu je rabil izraz „sistematično", ne da bi hotel koga žaliti in ne da bi bil preiskoval, ali se vse to dogaja namenoma ali iz malomarnosti, ali kakor si že bodi.
Zastopnik obtoženca dr. Ažman predlaga, da se zaslišita kot priči g. Rasto PustoslemŠek, urednik „Slov. Naroda", in g. Ivan Štefe, urednik „Slovenca", ki bodeta pričala o vednih pritožbah občinstva proti o. kr. davčni administraciji. Sodišče naj zasliši tudi g. dr. Trillerja, ki je kot znan slovenski odvetnik vendar dobil od o. kr. davčne administracije na slov. vloge nemški odlok.
Sodnik zavrne te predloge, nakar si pridrži obtožencev zastopnik pra-I vioo priglasitve ničnostne pritožbe.
Funkcije nar državn. pravdniitva predlaga obsodbo.
Zastopnik obtožencev dr. Ažman pred vsem odločno graja, da je drž. pravdništvo ob tožen oa, ki je znan kot Slovenec, preganjalo z nemikim predlogom. Ako se pri dež. sodišču ravna popolnoma pravilno, zakaj ne bi isto veljalo tudi za okrajno sodišče. To nikakor ne spada v notranji jezik sodišč, če bi obveljalo to, potem se potisne naš jezik še bolj ob steno, kakor se je dogajalo to do sedaj V zadevi sami pa pravi, da je notorično, kako o. kr. davčna administracija v jezikovnem oziru ne odgovarja jasnim določbam drž. osnovnega zakona, kar kažejo vedne pritožbe. Obtožencu se je zgodilo enako in dobil je vtis, da .se pri tem uradu slovenščina zapostavlja, nemščina pa protežira, in v svoji pripombi je tudi pristavil, da bo o tem obvestil ljubljanskega državnega poslanca Koliko tisočkrat se je že vrglo enako očitanje v obraz vsem državnim uradom od najvišjega do najnižjega, a nikdar ni bilo reakcije, le slovenski se je še nadalje postavljal v kotiček. Tu pa je bil užaljen obtoženec, a ker je vrnil, kar ga je žalilo, je bila užaljena c. kr. davčna administracija
C. kr. davčna administracija je sama uvidela, da tako ponemčevanje ne gre dalje, se izgovarja na zmoto. Ti izgovori so zelo jalovi. Ako se izgovarja, da je težavno določiti, v katerem jeziku naj se dopisuje strankam, naj v dvomljivih slučajih dopisuje slovensko, in bo manj zmot, kakor pa sedaj, bo v vseh dvomljivih slučajih dopisuje nemško. Iu v tem ravno tiči sistem. Izgovarja se, da stranke lahko zahtevajo tudi v drugem jeziku dopise, ne pa samo v „občevalnem". Res je to, ali davčna administracija ne sme svojih dopisov vsiljevati v drugem jeziku. In če se končno izgovarja, da v neštetih slučajih notorično slovenske stranke zahtevajo nemške dopise, so to le taki ljudje, ki si hočejo med nami napolniti svoje žepe in zato se kažejo Sio vence, dočim so pa v resnici vse kaj drugega. Obtoženec s svojo pripombo ni imel namena n kogar žaliti, a upravičena kritika je gotovo dopuščena. Predlaga oprostitev.
Funkoijonar državnega pravdništva je čutil potrebo braniti nemški predlog drž. pravdništva, Češ, da to spada v notranji jezik, nakar ga je dr. Ažman zavrnil, da Nemci sami v svojem binkoštnem programu ne stoje na tem stališču. Funkoijonar drž. pravdništva bi bil pač rajši bolj papeški, kakor papež sam.
Sodnik proglasi nato razsodbo, po kateri je obtoženec kriv prestopka v zmislu § 491. k. z. in ga obsodi na 10 K globe, v slučaju neizterljivosti pa na 24 ur zapora. Obtoženec je očital c kr. davčni administraciji, da hotoma krši narodne pravice, in to je žaljivo. Ponujeni dokaz resnice ne bi bil dovedel do zaželjenega uspeha. Obtoženec je imel zunanji povod za svoje očitanje, Čutil se je žaljenega in se je dal zapeljati do takih neprimernih izrazov. Z ozirom na to in ker ni obteževalnih okolnosti, mu je sodišče prisodilo tako nizko kazen.
Izpred tukajšnjega porotnega sodeča Obravnava proti Janezu teletu« V včerajšnje poročilo o obravnavi proti Janezu Zeletu se nam je vrinila neljuba pomota. Poročali smo namreč, da je bil Žele obsojen v 51etno težko ječo. V resnici pa je bil Že; c oproščen, ker se porotniki niso mogli prepričati, ali je Janeza ŠusteršiČa ubil obtoženec ali njegov brat Ljudevit Želo.
Današnja porotna obravnava
proti Janezu K as teli ou se je preložila, da se preišče njegovo duševno stanje.
Premeten tat. Jožef Gschiel, pristojen v Hartborgr, ajrent brez stal-nega bivališča je znan tat. ki je že čez 10 let po raznih ječali se pokoril za svojo nepoštenost, n £rn vse to ni pobolšalo. Vedno se je brez posla okoli potikal in kradel. Slednji čas je izumil nov način kraje, posluževal se je limanie, s katerimi je iz cerkvenih nabiralnikov denar jemal. Da se mu je moralo to dobro obnesti, kaže dejstvo, da so pri aretaciji našli pri njem za 76 K ."){S v samega nikelnastega in bakrenega drobiža. Prijel ga je dne 11. svečana t. 1. cer-kvenik farne cerkve v Tržiču Franjo Vrhovnik, ko je Gschiel ravno z li-manico cerkveno pušico praznil. Pa tudi v Kranju je po cerkvah na ta način kradel, kar sani priznava. Že 10. svečana t. I. je našel oerkvenik Vrhovnik pri nabiralnikih sledove lima pri odprtninah. Tudi je cerkve-nik poznal na teži nabiralnika, tla je bil iz njega pobran densir. Gschiel je bil obsojen na 5 let težke ječe.
Telefonsku in brzojavno poročila.
Zagorje na Notranjskem  v nevarnosti
it, Peter na Krasu, 4. marca. Zagorje je v veliki nevarnosti vsled
južnega vremena in dežja in ker je skopnel sneg v gorah, je voda vse preplavila, razdrla zidovje ter razdejala njive in polia. Ljudje so morali betati ic hiš. Skoda velikanska. Ustavljen promat na Gorenjskem Jesenice 4. marca. Med Jesenicami in Trbižem voseči vlaki so obtičali v snega. Proga je zopet zatvor j e o a e a promet.
Slovanska enota". Dunaj, 4 marca „Slovenska eno ta" je imela ob 10 dopoldne sejo, ki je trajala 3 ure. Sprejeta so bila pravila in izvoljeno začasno predsedstvo. V predsedstvu so dr. Krami i, doktor Ivčevie, U držal in dr. ŠusteršiČ Predsedniku pripravljalnega odbora drjn. Paoaku in referentu drjn Šasterš Ču se je izrekla zahvala. Na predlog dr. Kram&ia je bila sprejeta retolu oija, v kateri se izraža nada, da se bo v interesu slovanskih narodov in monarhije posrečilo ohraniti mir. Za kandidata ^Slovanske enoteu na mesto državnozborskega predsednika je bil nominiran prof. Masarvk.
Jugoslovani pri Senerthu.
Dunaj, 4 marca. Konferenca dr. Ploja, dr. Ivčeviči in dr ŠusteršiČa, ki je bila napovedana za včeraj ob 5., je bila odgođena na danes ob 3. pop.
Srbija je odnehala na vsi črti.
Dunaj, 4. marca. nFremdenblattu javlja: Srbska vlada je poslala ruski vladi noto, v kateri izjavlja, da odneha od vseh svojih političnih zahtev in da je tudi pripravljena se razorožiti, ako Avstro Ogrska stori isto.
Pariz, 4 marca „Matin" javlja, da je minister zunanjih del dr. Milovano vic obvestil ruskega poslanika Sergija, da je Srbija pripravljena odnehati od vseh teritorialnih in ekonomičnih zahtev ter ureditev bosanskega vprašanja v celem obsegu prepusti velesilam
Spopad ob Drini.
SarajevOj 4 marca. Iz Srebr-nioe javljajo, da so srbski vstaši pri Žliebcu napadli avstrijsko orožniško patruljo. Ustreljen je bil četo vodja Kovačevic- Poklicani so bili na po-meč orožniki iz Vranjikovnice, ki so, prišedši na lice mesta, jeli streljati na srbsko četo. če so koga zadeli, ni znaao.
Srbija je odklonila predloge velesil.
Bel grl d 4. marca. (Uradno) Vzprico neresničnih vesti dunajskih in drugih listov, kakor da bi Srbija odnehala od svojih teritorijalnih zahtev, se oficialno razglaša, da je ministrski svet, kakor je bilo včeraj javljeno, sklenil, da Srbija pod nobenim pogojem neče in ne more odnehati od svojih zahtev po teritorijalni kompenzaciji in po avtonomiji Bosne in Hercegovine.
Srbski 6. pehotni polk ne bosanski rreji
Delfjradj 4 marca. Šesti pehotni polk, čigar imej i tel j je kraljevič Aleksander m ki je bil aktivno udeležen pri umoru kralja Aleksandra in kraljice Drage, je odšel proti bosanski meji v smeri proti Šabou.
Odstop kralja Petra? Belgrad 4 marca. Predsednik odbora za narodno obrambo Brani-slav Nušić je na snočnji seji izjavil, da bo kralj Peter odstopil, ako bo vlada napram Avstro Ogrski popu Ščala, in da bo takoj proklamiran za kralja prestonaslednik Ghorgje
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca februarja 1909 je vložilo V Mestno hranilnico ljubljansko 1431 strank b58138 K 44 v, 1102 strank pa dvignilo 576 160 K 77 v. Stanje vlog dne 28 februarja 1909 34,656 511 K 36 v
— Ljubljanska kreditna banka.
V meseca februarju t. 1. se je vložilo pri „Ljubljanski kreditni banki" na vložne knjižice in na tekoči račun 2,282.303 K 07 v, vzdignilo pa 1,751 339 K 76 v. Skupno stanje vlog je bilo koncem februarja t. 1. 11,9*8 601 K 49 v.
Poslano/
Gospod Anton Ki-istan
kot predsednik Konsnmnega društva za Ljubljano z okolico
v Ljubljani.
V Vašem dopisu z dne 2. t. m. mi grozite s sodnijskim preganjanjem zaradi obrekovanja vašega društva, ter Vas tem potom poživljam, da pridete z dokazi o kaznivosti na dan!
Nadalje Vas prosim razlage, kaj imajo pomeniti besede, ki jih poudarjate v svojem dopisu, da bodem videl posledice na svojem telesu, ker smatram to kot grožnjo osebne prostosti. Mislite li mogoče vdanost vaše stranke izkoriščati v to, da bode Vam na ljubo osebe napadala?
Milko Jenih
sodrug .Prvega jugoslovanskega skladišča" Jesih i drug na GMncah. 9c6
* Za vsebino tega spisa Je orednlfttve odgovorno le toliko, kolikor določa lakoa.
Prodalo SO štiri tedne stari
o/erravallo
m
železnafo Kina Vino
Higijenična razstava na Dunaju 1906-ursavno odlikovanje in čustai diplom k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi. okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom = in malokrvnim
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval.
J. SERRAVALLO, c in kr. dvomi dobavitelj
---THST-Barkovlj«. -------
bernhardinci
Psi bo prave vrste čuvaji ter se lahko j$ ogledajo T Bofaorlčevlh allcali 9, ^fStarl Vodmat v tlabllaal. 3-8-2
m
ai m
m
*
I
Ustna voda
EUODIN"
i»»
<:      Specijalite za LadlJoe. I   4813   Glavna zaloga lekarna       11 I
•_ Ub. pL Trnkociv i Jublani. _'
Slovenci
zbirajte za žrtue!
Steclienpferd
l
Več
Bny-Rum
'HnJboUša vodo zo glavo zlasti proti prhljaju in izpadanja los
964
Dobiva m povsod.
žitna
Pšenica za Pšenica za Rž za Koruza za Oves za
cene v Budimpešti
Dn« S. marca 1909.
april 1909 oktober 1909 april . maj j april ,
EtVIattv.
5 vin višje
HetWMlO|l&a porotlio
Višina nad morjem 3Qfi 3.   Sredoji zr%oni tlak Titi 0 mm.
za 50 kg K 13 46
za 60 kg K II 8
za 50 kg K 10*31
za 5C kg K 7 *3
za 50 kg K 8 72
k-
CZ
S
Cas IS P J
•paio-
▼anja
barvni etr«
Vetrovi j Nebo
M BajBC
naznanja si. p. n. občinstvu, da se, 356—10     nahaja njegova
vrtnarija
na KarloTski cesti št. 2,
cvetlični jnlon
pa pod Trančo.
Izdalovaa|e top ko v, vencev Ltd. Okusno delo in zmerne ceaa.
Kanuja naročila točno, t
se sprejme takoj.
Ponudbe pod „ potniki" na uprav. »Slov. Naroda-. 961? 2
Vinske ;ode
j nekaj skoro rovih, dobrih in močnih, približno od 600, 700, 1500 do 2000 1
proda po niski coni  218 10
FRAN CASCIO
Mrlmbur«^«' uit*'- at. O.
Lepo priložnost!
Kdor želi anpiti dobro ohranjeno
lepo pohištvo
naj si je izvoli priti ogledat od 10. do 12 in od 4. do 6. v hotel pri
Proda ae dobro vpeljana
! trgovina
% mesenim blagom.    925 3
Naslov pove uprav. „Slov Nar.u
„Milicu
9R3-1
I Perllnl đon le sedaj »bovo!
af^ '      • I
Persil
f7,ltl.lđ:l?lia^:TJil^«flar/iaaTiI:n:iira
Popolnoma neškodljivo. Ni klor!
Enkratno kuhanje — da bleščeče belo perilo!
Brez drgnjenja In krtaeeaja! Brez perilnlka!
Jfrani delo, čas in denar!
Enkrat preizkušeno, vedni rabljeno
Edini izdelovalec na Avstro-Ogrskem:
GotUieb Volta, Dual HI/1.
V Ljubljani se dobiva po vseh zadevnih trgovinah. 490 9
Mlad, spreten
959^2
ključavničar i
se stalno sprejme
v tvornici za lep,
a prostori za pekar Jo in 5 sobami
ter pritiklinami, se ceno proda
VeČ pove upravništvo „Sloven, skega Naroda". 857 »
Še ne kal
393 12
Puch, (Stvria), globus, Regent in drugih specialnih znamk ter posameznih delov.
3zposojevanje koles
prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila
vinskih |eP* sodov
i« hrastovega in kostanjevega leaav prav dobro vzdržanih in močnih v obsegu 160, 600 700, 800 900, 1400 1600, 1600 do 5000 odda po pri. -me mi ceni tvrdka-
M. Rosner in drug
veležganlarna sadja v L]ubl]an! poteg Eosterjeve pivovarno.
solidno in ceno.
360 20
Rl zv. 7 zi
7l8"9
7,0-7 722*0
30
1'8 66
sr szah   pol. obi
sr j vzhod oblačna •sr. jjzah  pol. obl.
. Ipop.
Srednja včerajšnja temperatura 30 l 15°. Padavina v 24 urah H 6 mm.
norm
I
Karel Čamernik
fjlubjana, Dunajska cestašt. 9.
in mod
blato za oDleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornico za sukno
v Humpolcu
Tvomlske cene.
na Češkem Vzorci Iranko.
Zahvala.
Za srčno sočutje med dolgo boleznijo in ob smrti mojega nepozabnega soproga, ozir. brata in svaka, gospoda
Ferdinanda Slmonettlla
juvelirja in hiš. posestnika
dalje za časteče številno spremstvo rajnika na poslednje počival šče in za lepe darovane cvetlice se tem potom v lastnem in v imenu sorodnikov najvdaneje zahvaljujem V Ljubljani, 3. marca 1909.
Ema Simonetti
Veleposestvo je naprodaj j
o Slov. Bistrici no štajerskem.
Obsega okrog 200 oralov, z lepimi travniki in gozdi, z velikimi gospodarskimi poslopji, ter je pripravno tudi za kako podjetje.
Več pove: Ivan Bregar, posestnik, Bob, p. Velike Lašče ali pa Joiel Babic, Slovenska Bistrica, Štalersko. 88 s--i
^ntoti Zupančič
Slomškove ulice St. 31 £iubljana
vljudno naznanja slav. občinstvu, da je otvoril na novo urejeno
knjigoveznico
Zato se vdano priporoča za vsakršna v to stroko spadajoča dela.
m
ft. ^
Ljubljanska k rodilu a banka v
Podružnica v Spljetu. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu.
»el.   glavnica   K   3a»OO.ooo. Stritarjev O nllce Štev. 2. Rezervni   rond  K S€J
sprejema vloge M knjižice in na Ukoči rata« ter jih obrestuje od dno vloge 0O čistih
" II O
4
i. jgirtj »režite hi »redno11 ee iMgtfd« »«th vrst po dnevnem karzu.
l uđi
DauUo prosti 41 avstrijski državni zakladni listi iz leta 1909. •
Na podlagi zakona od ll. junija 1901,  18. julija i&Oš, i^. februarja 1907, 23.  februarja 1907, 6. marca 1907, 30. decembra 1907 in 29. decembra 1908 bo c. kr. finančno ministrstvo izdalo za
davka prostih 4% avstrijskih drŠ&vnih zakladnih listov. . . .
V državnih zakladnih listih navedene terjatve glavnic bo c. kr. državna uprava 1. marca 1912 ali tudi preje na podlsgi predidoče najmanj trimesečne odpovedi vrnila, ne da bi odtegnila kakšen davek, pristojbino ali sploh kaj drugega. Obresti se bodo plačevale po 4% na leto brez kakega odtegljaja v polletnih obrokih, 1. marca in 1. septembra vsakega leta za nazaj.
Rentabiliteta drž. zakladnih listov izkazuje vpoševaje vračilo najpozneje 1. marca 1912 v nominalni vrednosti okoli 445 odstotkov na leto, ob prejšnjem vračilu primerno več.
Na te zakladne liste bode v torek, 9. marca 1909 javna subskripcija*
Subskripcijski kurs je določen na 98'80% priStevSi 4% kosovne obresti od 1. marca 1909 do dneva odjema. Sukskribira se s za to določenim znamenovalnim obrazcem, ki se v znamenovalnici dobi brezplačno. Pri sub škripci j i ae mora na zahtevo položiti varščina 10% znamenovanega zneska v gotovini ali pa v efektih. Dodeljene komade mora znamenovalec vzeti od 15 marca do najkasneje 30. aprila t. 1. Sprejetje se mora izvršiti pri^tisti znamenovalnici, kjer se je znamenovalo. — Znamenovalnica (subakripcljska poslovalnica) za Ljubljano je
Podružnica c. Kr. prlv. avstrijskesa kreditneso zavoda ja trsovlao In obrt v LJubljani, na Franc Jožefov! cesti štev. 9.
V Ljubljani, dne 5. marca 1900.
Izdajatelj in odgovorni
B^a^a^aniBniBnai^B^^^IHj^^^^^^^a^a^^^^B^2maj
urednik R a sto Pnstoslemšek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«
61
554155