Lep uspeh utiteljskega teiaia o državlianski vzgoji v Ljubljani V veliki dvorani Trgovskega doma je bil 24. julija t. 1. otvorjen širši del gospodarskozadružncga tečaja v Ljubljani, ki tvori idejni, ideološki del učitcljskega tečaja. Velika dvorana Trgovskega doma je bila nabito polna učiteljstva, ker se je na tečaj odzvalo nad 300 učiteljev in učiteljic iz dravske banovine. Idejni del tečaja je otvoril prcdsednik JUU za dravsko banovino g. Ivan Dimnik. ki je naglasil potrebo ideoloških, idejnih tečajev za učiteljstvo. Med aktualnimi problemi, ki so na dnevnem redu, je razprava o državljanski vzgoji, s čemer hoče učiteljstvo započeti večjo in širšo akcijo v pravcu državljanske vzgoje. Enako hočemo na tem tcčaju razvrstiti pojme o izvenšolskem delu, za kar pa priredi JUU sekcija za dravsko banovino še poseben specialen tečaj v avgustu t. 1. Tretji problem jc posvečen narodni šoli, da sc jo približa nujnim intcresom in potrebam naroda in države tcr se jo stavi v službo vaške gospodarske kulture. Ob sklepu bo tečaj razpravljal tudi o gospodarski vzgoji miadine potom šolskih zadrug in zadrug za učence ter o organizaciji učiteljev-gospodarskih delavcev. Predsednik Dimnik je nato pozdravil pomočnika bana g. dr. Otmarja Pirkmajerja, ki je dal poseben poudarek tečaju s tem, da je otvoril tečaj z uvodmm nagovorom in referatom o državljanski vzgoji. Nadalje je pozdravil drugega referenta o državljanski vzgcji g. nadzornika M. Senkoviča, zastopnika profesorskega udružcnja podpredsednika g. dr, Lavo Čermelja, tajnika prof. Perica tcg. direktorja učiteljišča g. Nandeta Marolta. Številno so na tečaju navzoči tudi sreski šolski nadzorniki. Podpredsednik prof. udruženja dr. Lavo Čermelj je naglasil v svojem pozdravnem nagovoru željo tesnejših stikov osnovnošolskega in srednješolskcga učiteljstva. Nato je predsednik Dimnik podal besedo pomočniku bana g. dr. Otmarju Pirkmajerju. "Gospod pomočnik, živahno pozdravljen od udcležencev, je predaval o »Državljanski vzgoji v šoli in med narodom«. V globoko zasnovanem govoru, ki ga bonno objavili. kakor tudi referate vseh preda"vateljev na tem tečaju v celoti v »Prosveti«, je poudarjal g. pomočnik nujno potrebo pravilne državljanske vzgoje naše mladine, kakor tudi naroda, da bo vsak posameznik praviino pojmoval svoje odnošaje do bližnjega, do družbe'in naposled do države in to gledc Pravic in dolžnosti. Stremeti moramo, da vzgajamo za skupnost in požrtvovalno sodeiovanje v državnem občestvu v lastnem mteresu ter zaradi ustvarjanja vseobčih pogojev za napredek in blagostanje naroda ter za progres vscga človcštva. Svoj govor, katere^ niu je sledilo učiteljstvo z vso pozornostjo, je zaključil gospod. pomočnik bana z nastopnimi besedami: Povsem se zavedam težav, ki so združet\e z vašim delom in vem, da je treba mnogo idealizma in moralnega poguma in požrtvovalnosti, ako hočete delovati v navedenem Pravcu. Nagrada naj vam bo pa zavest, da Pravilno razumevate velike naloge vašega vzvišenega poklica, ko vzgajate narod v ljubezni in zvestobi do domovine ter v vdanosti in vernosti do svojega vladarja ter utrjujete temelje mogočne Jugoslavije ter gradite napredek jugoslovenskega naroda. Predsednik Dimnik se je nato iskreno zahvalil g. podbanu, ki je žel za svoj referat gromko odobravanje učiteljstva. Po izvajanj_h g. podbana je drugi referent g. oblastni nadzornik Matija Senkovič v štirih obsežnih referatih obravnaval vprašanje državljanske vzgoje s pedagoškega stališča. G. referent je v govoru obrazložil pomen vseh svetovnih delavcev na polju državljanske vzgoje. Vsi priznani pedagogi zastopajo državno idejo, kakršno poudarjamo mi in kakršna nam bo lahko pomagala tudi pri naši državljanski vzgoji. Njegovi referati so bili urejeni po sledečih točlcah: 1. Pedagoški poglcd na problcm državljanske vzgoje. 2. Učitelj in državljanska vzgoja. 3. Šola v službi nacionalne .in državljanske vzgoje. 4. Družina, občina in šola kot priprava za državljansko življenje. Po sijajno uspelem referatu se je vršila d-bata, pri katcri so se prav poscbno udejstvovali tovariši Vranc, Lapajne, Jurančič, Hreščak in dr. Končno so bile sprejcte smernice za organizacijo državljanskega pouka. (Bodo objavljene v »Prosveti«.) Nato je predaval o šolskih zadrugah in o zadrugah učencev na šoli ter o organizaciji učiteljev - gospodarskih delavcev g. Miroslav Zoi. V svojem obširnem poročilu je naglašal, da je v sedanjih težkih časih nujna potreba, da se tudi učenci v šoli združijo in ustanovijo zadruge učencev. Zato mora z gospodarsko vzgojo naroda pričeti učitelj že v šoli. S 'takimi zadrugami učencev se dandancs pečajo Francozi, ki imajo že nad 8000 dijaških zadrug, pa tudi v Nemčiji, Avstriji, Romuniji. V slovanskih državah so zadruge učenccv že davno razvite. Lotimo se tudi mi tega dela in ustanovimo šolske zadruge. Naloge teh zadrug bi bile: 1. Skupno nabavljanje raznih šolskih, sportnih in drugih potrebščin za člane. 2. Gojitev smisla za varčevanje z ustanovitvijo poscbne hranilnice. 3. Gojitev smisla za medsebojno sodelovanje in podpiranje, torej gojitev čuta solidarnosti. 4. Preskrbovanje učencev s pecivom. mlekom, hrano, z ustanavljanjcm šolskih kuhenj. 5. Skupno prodajanje po učencih nabranih gob, jagod, zdravilnih zelišč, pletarskih izdelkov itd. Izvolil se je pripravljalni odbor, ki naj sestavi pravila takc zadruge. Druga točka dnevnega reda, o kateri jc referiral isti predavatclj g. Mirosla,v Zor, je 1-ila: »Organizaciia učiteljic - gospodarskih delavcev«. ki naj se združijo v posebnem centralnem odseku pri JUU, sekciji za dravsko banovino. Po debati je bil sestavljeh šestčlanski odbor, ki naj prouči in stilizira pravilnik organizacije učiteljev - gospodarskih delavcev do banovinske skupščine. V odboru so tovariši: Dimnik, Zor, Brezovar, Lapajne, Rakova, Smajdek in Hreščak. Zadnji dan tcčaja se je obravnavalo vprašanje: Narodna šola v službi vaške kulture«. O tej tcmi jc podal globoko zasnovano razpravo tov. Josip Jurančič. Njegova izvajanja _o pomenila preoricntacijo učiteljske miselnosti od gravitacije v meščanski milje k poglabljanju v življenje kmeta, kmetske občine in vaške edinice. Pred učiteljstvo je razgrnil problem šole, ki je v najtesnejšem stiku z vsem doživljanjem kmetske občine; dotaknil se je vprašanja asanacije vasi in vloge šole in učitelja pri tem delu, higiene v kmetski občini, socialnih vprašanj in problemov v vasi, vprašanja vaške kulture in ozkega stika in zveze vseh teh vprašanj z gospodarskimi potrebami in problemi. V konkretnih primerih je orisal referent duševnost kmetskega ljudstva ter pokazal vzgojno pot za izboljšanje poedinih hib in nedostatke. Popoldne istega dne je referiral tovariš Alojzij Hreščak o temi: Zadružno gospodarstvo v okviru izvenšolskega gospodarskega dela učiteljstva. V bistvu je referent razpravljal o gospodarsko-prosvetnem delu kot osrednjem problemu javnega izvenšolskega dela učiteljstva. Ugotovil je hibe dosedanjega učit. iz\enšolskega dela ter poudarjal potrebo sistematičnega izvenšolskega dela, izvedenega po iniciativi učiteljstva samega. Izvenšolsko delo učiteljstva mora izhajati iz osrednjega gospodarskega problema kraja. Delo naj se izvede potom občestva v vasi, ki naj bo sestavljeno iz domačinov. V občestvo naj se prit-gnejo vsi sloji in naj bo izven političnih borb. Postranskc gospodarske panoge ne smcjo nikdar postaviti v ozadje pospeševalnega dela pri glavni gospodarski panogi. Izobra- ževalno dclo na deželi ne sme biti nikdar samo subi namen, marveč mora biti v najtesnejši zvezi z gospodarskim delom. Naslon državljanske vzgoje in kulturnega izobraževalnega dela na gospodarsko delo, ki je v najtesnejši zvezi z interesi in potrebami naroda, zagotovi uspeh tudi državljanski vzgoji in kulturnemu delu. Zavedati se je potreba, da je velika večina zla današnjih časov socialnega izvora. Referatu je sledila stvarna in plodna debata, ki je pokazala enodušno voljo učiteljstva, da se glede izvenšolskega dela enotno usmeri in prične izvenšolsko delo usmerjati po lastnih vidikih, sistematično in prograrnatično po temcljnem principu, da je vse izvenšolsko delo šole in učiteljstva nasloniti na gospodarsko delo z osrednjim problemom glavne gospodarske panoge dotičnega kraja. Lepo uspeli strokovni in idcjni tečaj je zaključil tov. predsednik Ivan Dimnik z zahvalo banski upravi, ki je omogočila in podprla oba tečaja, gg. referentom na obeh tečajih, vodji strokovnega dela tcčaja tov. sres. šol. nadzorniku Rado Grumu, tečajnikom strokovnega zadružno-gospodarskega tečaja, ki so s tako intenzivnostjo in vnemo izkoristili tečaj, predsedniku tečajniškega odbora tov. Kusu in odbornikom ter zapisnikarjem za sopomoč pri organizaciji, ravnateljstvu Akademskega kolegija in upravi Trgovskega doma za gostoljubno streho ter številnim industrijskim podjetjem za gostoljubnost, s katero so sprejele tečajnike pri ekskurzijah, na katcrih so tcčajniki obogateli svoje vpoglede tudi iz praksc gospodarskega življenja.