Politični ogfled. Avsti'ijske dežele. Avstrijsko. Vodja »noinSkc levicc«, dr.pl. IMener, je govoril uni dan v Hebu o razmerah, v katerib ae na- haja njegova stranka do vlade. Novega mož ni povedal, saj se zna, da je njogova stranka največja in iina zalo največ močij do vladnega voza, vendar pa se on vladi s svojo besedo ni prikupil, nemškira nacijonalcem pa ludi ni povolji, da še vlada ni čislo v rokali liberalnib mož. No kar še ni, utegne pa čez noč naslati in polem bode veselje veliko v Izraelu. — Deželni zbori so sklicani na dne 9. septembra in trpi jim posvetovanje tje do oktobra; ledaj pa se snidele delegaciji, avslrijska in ogerska, tokrat v »glavnem in prestolnem niestu ogerskem«, v Budimpešti. Htajarsko. V dežclnem zboru v Gradci sle dve poHlanski mesti prazni in ostanete obe ludi po novih volitvab v rokali nemških liberalcev. — Deželni odbor hvali oskrbovalna vsprejeUšča ter opominja krnetovalce, naj ne dajo postopačem miloščino, ampak naj jim povojo, kje da dobijo, eesar jim je trcba — v bližnjcm vsprojetišči. To je sicer dobro, ali vselej nc izda, ker so postopači vuasih jako drzni, posebno na krajih, kjer ni c. kr. žandarjev blizo. K o r o š k o. Deželni glavar dr. Knvein j(! dobil kointurski križec Franc-.ložefovega rtula. Mož se je naveličal politike in rnisli odložiti svojo častno službo. — Kat. polit. društvt* »SLraža« je iinelo v nedeljo .javni sbod na (iolševem blizo Žibpolj. Govorili so najbolj o ljadski šoli in o vzboljšanji kmctijslva, vzlasti kar se tičo sadjein živinorejo. Na sbodu je bilo lepo Stevilo vrlih kinetovalecv. K ranjsko. Sedaj je gotovo, da pojdo dežolni predsednik baron VVinkler v pokoj ter je prošnjo za-nj že vložil. Naslodnik mii bodo neki vondar-le grof Ghorinsky iz Gradea. — »Napredna slranka« v Ljubljani drži se, kakor je podoba, do konea zopcr slov. kalol. shod. To njcj sieer ne bode v čast, vendar pa nje obnašanje vsaj po nekaj dela kvar shodu in dobro bode, če si slov. Ijndstvo to zapomeni: v svojem času pride plačilo ludi za-njo — za te »dobrc kalolike«. Primorsko. Slov. društvo >Sloga« vzdržuje v Gorici šolski vrtec in dekliško šolo, a Loliko denarja težko zinore, sicer pa tudi čemu le društvo? Ali ni mestna občina za to, da ustanovi in vzdrži Ijudske šole, ki so v nje okrožji potrebne! Tržaško. V Trstu ste uni dan počili dve polardi pri biši ces. namestnika, toda zločinov niso ujeli: iredentovci so brž nevidljivi! — V mestu je bilo v 10 dneh 16 samomorov, po vrbu pa še je troje parov poskusilo priti iz sveta. Zalostno življenje! Hrvaško. Banu Khuen-Hedervarvju poje se od Madjarov glasna hvala, da je ugnal Hrvatc ter jih je sedaj že tudi v glavnem mestu, v Zagrebu vpognil v madjarski jarem. Kaj pa rcče na zadnje hrv Ijudstvo k tej hvali ? Ogersko. Ludv. Kossuth obhaja le dni OOletnico svojo in Madjari so pripravljajo za to slovesnost, kakor da je Kossuth njib največji mož, celo innogobrojna deputacija pojdc k njemu, doli v italijanski Turin. In vendar je Kossuth bil le strahopetni puntar! Vunanje države. Rim. Kakor se misli, je v Vatikanu, v poslnpji, kjer prebivajo sv. očo Leon XIII. in kardinali Itimske ccrkve, sploh veselje nad noviin minislerslvom anglcškim, ker je upanjo, da postano za katoliško cerkvo bolje, posebno tadi na Irskeni. Italijansko. Vlada kralja Uinberta obeta si vcliko od vinotrštva, katero dobi poslej novo polje v avslrijskib deželab. In v r(;sniei sc je bati, da preplavi laško vino naše dožele, na škodo ccni doinačcga vina. Naša lolažba še je, da se ta kupčija more bili ne vzdrži dalje časa. Francosko. Nasproti cerkvi .Tezusovega Srca iia Montniartre v Parizu sezida se npki »ljudska biža«. Ta lnisel se je rodila v glavi soeijalistov in torpj lahko veino, da bode »Ijudska biša« le v zasramovanje katol. cerkve. Vlada ne brani tega, kako tudi, saj »vrana vrani ne izkljujp očij« ! — V vpčili jiiestili se je prikazala kolera, niorp bito pa spametuje Ijudi vsaj ta šiba božja. Anglpško. Novo niinisterstvo je seslavljeno, loda hjegovo delovanje še nairi le pokaže, ali in kaj da je vredno. V prvi vrsti mora dali pravico irskim katolikoni in pa delavcera splob. Oboje je potrebno in gre skupaj. Tedaj pouakajmo s sodbo svojo! Nemškoga. V llamburgu in v sosednib krajili že razsaja kolera. Iz teb krajev torej ne sme niti človek niti kako blago v drnge kraje. — Pri armadi se snuje npka sprememba, na korist bode vojakoni, ako pride do nje. DosIrj mora vojak tri leta služiti cesarja, poslej pa bi Ip dve leti služil. Spremeinba pa stane tudi denarja, računi se, da ga bode 19 milj. treba več, kakor doslej. Rusko. Minister za vunanje zadeve je šel na Francosko, naj si okrepea zdravje svoje. Kdo pa mu nasleduje, ako on odstopi? Grof Šuvalov, doslej poslanik v nemškem Berolinu; čo se to izgodi, potem se zbližate ruska in nemška država in vojske ne bode več iz lehka, tudi s Francosi ne. Bolgarsko. V Plovdivu imajo večjo razstavo in pravi sp, da houe vlada v tem času izklieati Bolgarijo za neodvisno; doslej je namreč turski sultan že nekam gospodar čez, njo. Nam se ne zdi, da je minister Stambulov toliko drzen, da strmoglavi svojo domovino v tako nevarnost, kakor je za-njo gotova, ako se izkliče za neodvisno. Hrbsko. Vladar Ristič je v škripcih, ker njpgovo ininislerstvo ne niore za-se dobiti vskupšeini večine, tudi pri novih volitvab ni upanja za to, za liberalno veuino. Zato se trdi celo, da ni več dolga pot do uslaje. To bi bilo jako žalostno in na vse strani mlademn kralju na škodo. Tursko. Iz Turuije izve se le nialo, še eelo o koleri je vse tibo; da bi bila le tudi ona tibo t. j. pobrala se iz dežele! Azija. VAfganistanu je prišlo do vojske med Rusijo in kanom te države. Le-ta je klical angleško vlado na poinaganje. Sicer pa je eela dežela v nemiru, deloma v pnntu. Amerika. Razstava v Chieagu ne bode odprta ob nedeljab. Kako je pa pri nas ? Ravno o nedeljah vre največ Ijudij v razstave in je splob nedelja kakor navlaSč za veseliee. Amerika je torej v tem veliko na boljem.