Časopis občine Kamnik, 20. septembra 2019, leto4, številka 16
■—■—■	1	1 v v •	•
Terme bodo se sirili
Konec avgusta je minilo petindvajset let od postavitve prvega bazena v Snoviku. Prvotna ideja domačinov, ki so jo številni pospremili z veliko dvomi, je v četrt stoletja zrasla v veliko turistično zgodbo, ki jo bodo še nadgradili. Slovesnosti ob jubileju se je udeležil tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki je obisk v občini izkoristil tudi za srečanje z županom in podjetniki.
Jasna Paladin
Snovik - Zgodba zdravilne vode na Vasenem sega daleč v preteklost, ko so domačini k izviru po vodo hodili s steklenicami in sodi, po zaslugi nekaterih podjetnih posameznikov z Ivanom Hribarjem na čelu pa je pred leti vzniknila zamisel, da bi v Snoviku postavili terme. Turistična zgodba, ki je danes ena uspešnejših pri nas, se je začela pisati leta 1994 s postavitvijo prvega pilotnega bazena, danes pa so terme zgodba o uspehu, paradni konj slovenskega trajnostne-ga turizma, kjer so prvi pri nas prejeli certifikat Eko marjetica, in vzor dobrega sodelovanja z domačini iz vse Tuhinjske doline. Četrt stoletja so si zato zadali praznovati z vsemi, ki so za terme zaslužni, ob tem pa so velik poudarek namenili pogledu v prihodnost. »Petindvajset let ni tako dolga doba, a nam, ki tu živimo, pomeni ogromno. Še danes se spominjamo veselja ob odprtju pilotnega bazena, ko smo proslavljali do jutranjih ur. Sedem let po postavitvi pilotnega bazena so sledile številne aktivnosti, da smo pridobili prvo gradbeno dovoljenje, in naslednjih sedem let smo gradili vse to, kar danes vidite. Od takrat naprej pa se načrtno posvečamo razvoju produktov. Zdaj smo pred novimi izzivi in pred novim investicijskim ciklom - v začetku avgusta smo dobili gradbeno dovoljenje za izgradnjo težko pričakovanega večnamenskega prostora, zaključili smo tudi geodetski posnetek celotnega kompleksa, saj smo v fazi spremembe in dopolnitve že obstoječega prostorskega načrta, ki obsega 23 hektarov. Naše investicije so
Slovesnosti ob 25. obletnici postavitve prvega bazena v Snoviku se je udeležil tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.
usmerjenje v gradnjo novih vodnih površin, izgradnjo dveh hotelov, večje pokrite in odprte športne površine ter kampa, želimo pa uresničiti tudi dolgoletno željo po pokritem olimpijskem bazenu,« je ponosno dejal idejni vodja in "oče" Term Snovik, danes pa prokurist Ivan Hribar ter poudaril, da je Terme Snovik doslej obi-
skalo že več kot 2,5 milijona ljudi, septembra pa bodo zabeležili še petstotisočo nočitev, na kar so res ponosni.
Kot so nam naknadno še pojasnili v termah, bodo večnamenski prostor v podaljšku restavracije Potočka začeli graditi pozno jeseni, dokončan pa bo predvidoma prihodnjo pomlad.
Li
Idejni vodja in »oče«, danes pa prokurist term Ivan Hribar
Minister navdušen nad njihovim napredkom
»Doživljam vas kot samoras-tnike, kot tiste, ki ste po neki naravni poti naredili velik razvojni korak naprej. Ivan Hribar je bil protagonist sodelovanja v zeleni shemi slovenskega turizma še kot pilotnega projekta in iz tega smo naredili dobro zgodbo. V Snoviku ste dokazali, da znate svojo ponudbo nadgrajevati, res občudujem ta vaš napredek na področju turizma, ki temelji na tesnem povezovanju narave, zdravja in aktivnega življenja. Nekaj malega je pri vsem skupaj pomagala tudi država, a vsega tega ne bi bilo, če se ne bi povezali tisti posamezniki, ki ste natanko vedeli, kaj hočete,« je zbrane na slovesnosti nagovoril minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki se je ob tej priložnosti v Kamniku mudil skorajda ves delovni dan.
> 2. stran
OBČINSKE NOVICE
Kako spodbuditi ustvarjalnost
Kako povezati kulturo, kreativnost in industrijsko dediščino v občini Kamnik, so se spraševali udeleženci prvega javnega dogodka in predstavitve projekta StimulArt.
stran 3
AKTUALNO
Mobilna enota Dora znova v Kamniku
V mobilni enoti državnega presejalnega programa za raka dojke Dora, ki stoji pred Domom kulture Kamnik, bodo ženske iz občine Kamnik, stare od 50 do 69 let, slikali vse do začetka prihodnjega leta.
stran 5
KULTURA
Zlate avbe in bele peče
Prireditev Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine vsako leto spremlja tudi več strokovnih razstav in letos so bile na ogled kar štiri. V galeriji Dika je zbirko avb in peč na razstavi z naslovom Zlato in belo predstavila Veronika Pogačar.
stran 7
ZANIMIVOSTI Skrb za starejše
V Kamniku deluje sistem pomoči za starejše, ki ga vodi Zavod Oreli. Pomoč je usmerjena v tisto obdobje starejših, ko potrebujejo podporne storitve in ostanejo največkrat sami na svojem domu.
stran 12
NoSe pregnalo slabo vreme
Drugi konec tedna v septembru je tradicionalno v znamenju Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine. Žal je tokratni nedeljski program s tradicionalno povorko preprečilo vreme.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Že 49. Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine so s krajšim kulturnim programom, v katerem so nastopili člani Mestne godbe Kamnik, kamniške mažoretke, že pred uradnim delom pa tudi člani Folklorne skupine Kamnik, odprli v petek.
Zbrane je nagovoril kamniški župan Matej Slapar, ki je poudaril, da oblačilna dediščina ni le stvar preteklosti, »temveč sooblikuje tudi današnji čas in nas opozarja, kako pomembno je ohranjati in nadgrajevati kulturne posebnosti«. Direktor Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik dr. Tomaž Simetinger pa je opozoril na nekatere novosti, ki so jih organizatorji uvedli ob letošnji izvedbi festivala. »Dodali smo ulično glasbo, ulične delavnice plesa, delavnice za strokovno javnost, dve filmski projekciji in obogatili otroški program,« je poudaril Simetinger.
Ob odprtju festivala je župan predstavnikoma pobratenih občin Trofaiach in Andechs izročil posebna darila. Kamnik namreč letos praznuje dvajset let pobratenja z avstrijskim Tro-faiachom in 15 let z nemškim Andechsom. Festivalsko dogajanje se je nato v večernih urah nadaljevalo z nastopi glasbenih skupin, organizatorjem pa je kljub nekoliko slabšemu vremenu uspelo izpeljati tudi sobotni program. Slabo vreme pa je tako kot tudi že pred dvema letoma preprečilo nedeljsko dogajanje na festivalu, vključno s tradicionalno povorko narodnih noš.
»Za ta skrajni ukrep smo se odločili zaradi prevelikega tveganja, saj obiskovalcem, nastopajočim in udeležencem povorke ne moremo zagotoviti minimalnih standardov za izvedbo kakovostne prireditve,« so sporočili organizatorji.
y 5. stran
Nedeljski program s tradicionalno povorko je odplaknilo slabo vreme. / foto: aleš senožetnik
*
Dimnikarstvo
ČIŠČENJE DIMOVODNIH IN KURILNIH NAPRAV PREGLEDI IN MERITVE EMISIJ
Iztok POLAK s.p.
Črna pri Kamniku 12 1242 Stahovica Gsm: 041 918-731
Prihaja kurilna sezona, uredite si kurilne naprave za brezskrbno ogrevanje.
POKLIČITE IN DOGOVORILI SE BOMO ZA TERMIN.
l0
petek, 20. septembra 2019 Kamničan y
Občinske novice
Pobrateni že dvajset let
Občina Kamnik letos praznuje dvajsetletnico pobratenja z avstrijsko občino Trofaiach in petnajstletnico pobratenja z nemško občino Andechs.
Občinski razpisi so odprti za vse
Z županom Matejem Slaparjem smo se pogovarjali o aktualnih investicijah in projektih, ki občino čakajo do konca leta.
Jasna Paladin
Kamnik - Ob nedavnih Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine sta Kamnik obiskali tudi delegaciji iz pobratenih občin Trofaiach in Andechs. Ob tej priložnosti sta se direktor Občine Trofaiach Uwe Kroneis in županja Občine Andechs Anna E. Neppel tudi vpisala v Knjigo častnih gostov mesta Kamnik.
Z mestoma Kamnik povezuje zgodovina, s Trofaiachom smodnišnica, kamor so jo iz Kamnika zaradi nevarnosti bližine fronte preselili leta 1915, z Andechsom pa nekdaj
3 1. stran
Že zjutraj se je sestal z županom Matejem Slaparjem in z njegovimi sodelavci razpravljal o možnostih širitve poslovne cone, o celoletnem turizmu, ki bi ga v občini lahko še bolje izkoristili, ter težavah s pomanjkanjem kakovostnih kadrov v gostinstvu, popoldne pa se je ses-
tal še s podjetniki iz Podjetniškega kluba Kamnik. Ob vseh težavah so Terme Snovik v občini Kamnik še toliko pomembnejše, saj ustvarijo kar polovico vseh nočitev in so najpomembnejši turistični subjekt v občini. Župan Matej Slapar je ob tem poudaril,
ODGOVORNA UREDNICA:
Jasna Paladin
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251
OGLASNO TRŽENJE:
Mateja Žvižaj
mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143
skupna posest bavarskih grofov Andeških, ki so imeli v Kamniku središče svoje posesti ter Mali in Stari grad. Kamničani z obema pobratenima občinama tesno sodelujejo na številnih področjih, pri izmenjavi in obiskih so predvsem aktivna številna društva.
Delegacija iz občine Kamnik bo obisk v Trofaiach vrnila novembra, ko bodo dvajsetletnico pobratenja na njihovi prireditvi praznovali tudi Avstrijci.
Je pa Kamnik pobraten še s tretjo občino, in sicer Budvo; uradno listino o pobratenju so podpisali lansko pomlad.
da občino v Snoviku čaka še kar nekaj infrastrukturnih projektov, čeprav denarja ni toliko, kot bi si ga vsi želeli. Množico zbranih gostov je pozdravila tudi direktorica Term Snovik Petra Zlatoper, druženje pa so zbrani sklenili z okroglo mizo z naslovom Termalna voda - darilo narave za danes in jutri, na kateri so sodelovali minister
Zdravko Počivalšek, župan Matej Slapar, vodja sektorja za raziskave, razvoj, inovacije in evropske projekte v Slovenski turistični organizaciji Nataša Hočevar, dr. Matej Plevnik, Jan Konečnik iz Zavoda za turizem Ljubljana ter Katarina Hribar iz Term Snovik.
ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE:
malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41
Jasna Paladin
Počitnice so za nami, a občinska uprava verjetno tudi poleti ni počivala. Kaj vse ste opravili v poletnih tednih? Res je, kar nekaj odprtih projektov imamo. Tako rekoč v vsaki od 22 krajevnih skupnosti nekaj investiramo. Poleti smo pripravili več razpisov, v teku pa so tudi že nekatere gradnje. Kot smo obljubili, je prioriteta obnova cest - in tako se ceste obnavljajo v Tunjicah, Motniku in Špitaliču, v dolini Črne, kmalu se bomo lotili obnove dela ceste skozi Podgorje. Intenzivno se gradi kolesarska povezava med Kranjsko in Kovinarsko cesto, kar se da čim več pa poskušamo zgraditi ob hkratni gradnji optike v Šmarci (dograditev vodovodnega omrežja, popravilo cest ...). Nadaljuje in počasi končuje se tudi gradnja sekundarne kanalizacije v Tuhinjski dolini in v Bistričici. V teh dneh začenjamo z gradnjo razsvetljave na Stadionu prijateljstva v Mekinjah in v prihodnjih mesecih tudi na odbojkarskih igriščih, začenjamo pa tudi z gradnjo parkirišča P+R na Grabnu. V sklepnem delu je pogodba za odkup športnega igrišča Vila na Duplici in zemljišča za športno igrišče na Gozdu.
Poleti je dobro zaživel sistem izposoje koles Kamko-lo, čeprav se je po začetku šole pojavilo kar nekaj van-dalizma, zato smo že vzpostavili potrebne ukrepe, in sicer smo nekaj koles vzeli iz obtoka, o možnih ukrepih pa se pogovarjamo tudi s policijo, da bodo vsi tisti, ki s kolesi ravnajo neodgovorno, primerno kaznovani.
Omenili ste razpise za izvedbo gradbenih projektov. Ste zadovoljni z naborom izvajalcev in posledično s cenami, ki so od tega odvisne?
Občina mora za projekte, vredne več kot štirideset tisoč evrov za gradnje in dvajset tisoč evrov za storitve, razpis objaviti na portalu javnih naročil, za manjše vrednosti pa izvajalcem sami pošiljamo povpraševanja in nato izberemo najugodnejšega ponudnika. Želim si, da bi se na občinske razpise prijavilo čim več izvajalcev, zato pozivam vse, ki menijo, da bi s svojimi storitvami in znanjem lahko kandidirali na razpisih, da pošljejo opis svojega podjetja na obcina@kamnik.si, in nanje se bomo obrnili, ko bomo iskali izvajalce za razna dela. Občinski razpisi so odprti za vse in nihče nima prednosti. Naš cilj je, da za čim manj denarja dobimo čim boljše storitve.
Poleti ste se sestali tudi s predstavniki ministrstva v zvezi z možnostmi sofinanciranja gradnje Osnovne šole Frana Albrehta. Kaj je novega v zvezi s tem projektom?
Te dni smo s strani projektanta končno dobili PZI (projekt za izvedbo), dopolnjene elektronske verzije pa pričakujemo v teh dneh. Zdaj se bomo lahko lotili nujne racionalizacije projekta v okviru zasnove, ki je pripravljena, in v skladu z javnim natečajem iz leta 2007. To pomeni, da bomo z dvajset milijonov evrov, kar je sedaj ocenjena vrednost projekta, skušali priti na manj denarja za potrebna dela, saj v nasprotnem primeru lahko ohromimo nadaljnji razvoj na preostalih področjih. Na ministrstvu za šolstvo so nam povedali, da v tem trenutku država za šolsko infrastrukturo nima denarja. V skladu za šole je ta hip le dobrih 1,7 milijona evrov, dodatnih pol milijona smo zagotovili v letošnjem proračunu, v proračunu za prihodnje leto
Župan Matej Slapar
bomo skušali zagotoviti vsaj še milijon in s temi dobrimi tremi milijoni bomo začeli. Nujna bo torej racionalizacija projekta. Se pa zdaj pogovarjamo izključno o šolski stavbi in zunanji ureditvi, športna dvorana na tem mestu bo morala še nekaj let počakati.
Kdaj bodo z racionalizacijo in novim projektom seznanjeni svetniki?
Cilj je do konca leta, da lahko potem v naslednjem letu nadaljujemo s pripravo razpisa, in ko bodo postopki izbire izvajalca končani, tudi z deli. Seveda pa bo prej treba zapreti finančno konstrukcijo.
Kaj pa obisk ministra za gospodarstvo? Je bil ta kaj bolj ploden?
Konec avgusta nas je obiskal minister Zdravko Počivalšek. Strinjali smo se, da je ena večjih rak ran naše občine območje nekdanje smo-dnišnice. Pred pripravo ob-
činskega podrobnega prostorskega načrta je treba izdelati šest študij, česar smo se že lotili. Z ministrom smo govorili o možnostih koriščenja državnih sredstev za degradirana območja, kot je območje nekdanje smo-dnišnice.
Na septembrski seji bodo svetniki obravnavali tudi rebalans proračuna.
Prepričan sem, da bodo svetnice in svetniki s potrditvijo predloga rebalansa zagotovili dodatna sredstva za obnovo poškodovanih cest in javnih poti, ki so v res slabem stanju, kot tudi sredstva za razvoj nekaterih drugih področij. Večkrat sem poudaril, da si prizadevam in želim sodelovanja vseh svetnic in svetnikov pri razvoju našega mesta in občine. Vsak ima v življenju svoje zadolžitve, mi smo tu zato, da s spoštljivim dialogom in pametnimi kompromisi naredimo čim več dobrega za Kamnik.
Poostren nadzor na ekoloških otokih
Kamnik - Inšpekcijska služba Občine Kamnik in podjetje Pu-blikus, ki v občini Kamnik skrbi za odvoz in ravnanje s komunalnimi odpadki, bosta v naslednjih tednih poostrila nadzor na ekoloških otokih po občini, saj so zaznali ponavljajoče se nepravilno odlaganje in kopičenje različnih vrst odpadkov, ki ne sodijo v posode. Še posebej skrb vzbujajoče so zelo velike količine odpadne embalaže, ki so posledica opravljanja dejavnosti in ne izvirajo iz gospodinjstev. Kazen za nezakonito odlaganje odpadkov na ekoloških otokih znaša sto evrov za fizične osebe in od dvesto do petsto evrov za pravne osebe. Občane, ki bodo priče nezakonitemu odlaganju odpadkov na ekoloških otokih, zato pozivajo, da se obrnejo na pristojno občinsko inšpektorico Bogomiro Skvarča Jesenšek (01/831 81 21, bogomira.skvarca@kamnik.si) ali operativni center družbe Publikus (01/723 82 42, oc.kamnik@publikus.si). J. P.
Stadion prijateljstva bo dobil razsvetljavo
Mekinje - Nogometni in atletski stadion v Mekinjah bo že konec letošnjega leta veliko prijaznejši do športnikov, ki ga uporabljajo, saj bodo svoje treninge na njem lahko opravljali tudi v prihajajočih krajših zimskih dneh. Občina se je namreč z izbranima izvajalcema (podjetji Pavčnik in Vigred) te dni lotila gradbenih in elektroinštalacijskih del za osvetlitev Stadiona prijateljstva, s čimer se bo Kamnik končno pridružil mestom, ki imajo osvetljene športne površine (občina Domžale ima denimo kar štiri osvetljene nogometne stadione). Gradbeno-obrtniška dela bodo potekala predvidoma do konca novembra letos. Vrednost investicije znaša 365 tisoč evrov (občina je denar zagotovila v rebalansu letošnjega proračuna), pri čemer bo sto tisoč evrov prispevalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, enajst tisoč evrov pa Nogometna zveza Slovenije. J. P.
1—i—i	1	1	v	v • • 1 •
Terme bodo še širili
V Snoviku nameravajo v prihodnje zgraditi prizidek z večnamensko dvorano, nove vodne površine, dva hotela, večje pokrite in odprte športne površine, kamp ter tudi pokriti olimpijski bazen.
Kamničan
KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2019 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR).
Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 4. oktobra 2019, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 26. septembra 2019.
Kamničan Jfl petek, 20. septembra 2019
3
Občinske novice
Kako spodbuditi ustvarjalnost
Kako povezati kulturo, kreativnost in industrijsko dediščino v občini Kamnik, so se spraševali udeleženci prvega javnega dogodka in predstavitve projekta StimulArt.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Občina Kamnik in Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik sta nedavno organizirala prvo javno srečanje s predstavitvijo projekta StimulArt, skozi katerega želijo povezati kreativnost z industrijsko dediščino v občini. Projekt naj bi, kot so zapisali na občini, v naslednjih treh letih omogočil izdelavo pametnih, raznolikih in dolgotrajnih rešitev, ki jih bo mogoče prilagoditi široki paleti kulturnih in kreativnih industrij ter tako spodbuditi naslednjo generacijo umetnikov, podjetnikov in inovatorjev.
Med cilji projekta, ki se sicer izvaja tudi na Madžarskem, v Italiji in Nemčiji, so med drugim poudarili predvsem krepitev t. i. kulturne in kreativne industrije, ustvarjanje novih priložnosti za strokovnjake, ravnovesje, trajnostno ekonomijo ter privlačno delovno in bivanjsko okolje za mlade strokovnjake s področja kulturne in kreativne industrije.
Udeleženci na prvem javnem dogodku v okviru StimulArta
Med štirimi fokusnimi območji so področja Alprema, Svilanita, Stola, smodnišni-ce in potencialno tudi Titana. Kot je povedala Maja Po-ravne, vodja projekta na občini, projekt ne vključuje vlaganj v obnavljanje degradiranih površin, temveč gre za spodbude, kako bi lahko ta območja uporabili na kreativen način.
Občina Kamnik je za projekt, ki se v 85 odstotkih financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, pri-
dobila okoli petsto tisoč evrov, prisotne na javni razpravi pa je zmotil podatek, da je večina sredstev namenjenih za obsežno birokracijo, ki jo prinaša projekt, do kreativcev pa bo prišlo le od 10 do 15 odstotkov denarja. Kakšen je smisel izvajanja takšnih projektov, če toliko stane zgolj birokracija in se na koncu zapiše zgolj strategija, projektov pa ne realizira, je bilo slišati kritike iz publike. A kot je povedal arhitekt Skupine Štajn Sinan
Mihelčič, ki tudi sodeluje pri projektu, ne drži, da po koncu ostane le strategija, zapisana na papirju. Kot primer je omenil celostno prometno strategijo, ki je bila pogoj za pridobitev električnih koles in polnilnic Kam-kolo, ki je po nekaj mesecih obratovanja že pritegnil blizu sedemsto uporabnikov. »Sistem je takšen, kot je, in tukaj ne moremo narediti veliko. Se bomo pa potrudili, da bo čim več sredstev tudi prišlo do kreativcev,« je zatrdil župan Matej Slapar. Na prvem izmed šestih srečanj, ki jih bodo pripravili, je kakšnih dvajset udeležencev, ki so se zbrali v Klubu Kino dom, ugotavljalo, kdo so kamniški kreativci v najširšem pomenu besede in na katerih območjih bi se kamniška kreativna industrija še lahko razvijala. Med tehtnejšimi predlogi je bila pobuda Tomaža Schlegla, da je treba projekt že od začetka razvijati skupaj z lastniki predlaganih območij, sicer je to bolj ali manj le račun brez krčmarja.
Ukrepi za pešce in kolesarje
Ob Evropskem tednu mobilnosti, ki med 16. in 22. septembrom letos poteka pod sloganom Gremo peš!, smo preverili, kako za trajnostno mobilnost skrbimo v občini Kamnik.
Jasna Paladin
Kamnik - Kamnik je v zadnjem času doživel pomembne spremembe pri doseganju trajnostne mobilnosti in povečane varnosti v cestnem prometu, saj je občina izvedla ali še pripravlja kar nekaj projektov s tega področja.
»Gradimo nove peš površine in kolesarske povezave, vzpostavljen je sistem izposoje električnih koles Kam-kolo, načrtujemo gradnjo vozlišča P+R Graben (parkiraj in presedi), pripravljamo projektno dokumentacijo za daljinsko kolesarsko povezavo do Ljubljane, dobili smo nekaj novih hitrih avtobusnih linij do Ljubljane, postavili smo pet polnilnic za električne avtomobile. Občina Kamnik si prizadeva za spremembo potovalnih navad v mestu in spodbuja uporabo javnega potniškega prometa, občani pa se počasi začenjamo zavedati, da je trajnostna in varna mobilnost pomembna za naš razvoj in zdravje.
Premik k takšnemu dojemanju mobilnosti vidimo danes povsod, v vseh večjih evropskih mestih imamo na razpolago sisteme za izposojo koles, učinkovit javni promet, deljenje avtomobilov in P + R-terminale. Tudi največji svetovni proizvajalci avtomobilov so se začeli zavedati, da v prihodnosti ne bodo več prodajali avtomobilov, temveč mobilnost, in zato tej temi namenjajo veliko pozornosti in raziskovalnih kapacitet,« pojasnjujejo na Občini Kamnik, kjer so za omenjene projekte prejeli tudi kar nekaj evropskega denarja, saj so ukrepi trajnostne mobilnosti podprti v aktualni finančni perspektivi. Občina Kamnik je tako uspešno kandidirala na javnih razpisih Ministrstva za infrastrukturo in pridobila evropska sredstva v višini 550 tisoč evrov za naslednje projekte: Uvedba sistema izposoje električnih koles v Kamniku, CPS ukrepi - kolesarska in peš infrastruktura - gradnja sklenjene kole-
sarske povezave v Kamniku in Gradnja P + R Graben. V sklopu projekta CPS ukrepi - kolesarska in peš infrastruktura, ki zajema gradnjo sklenjene kolesarske povezave na odseku od železniške postaje na Kranjski cesti do Kovinarske in Kajuhove ulice, je zgrajen novi prehod čez Kranjsko cesto, ki daje prednost pešcem in kolesarjem ter ostalim šibkejšim udeležencem v prometu. Na odseku Kovinarske ceste med križiščema s Steletovo cesto in Kajuhovo potjo je v zaključni fazi urejanje dvostranske kolesarske steze in pločnika ter varnega prehoda za pešce. Na preostalih delih so predvidene manjše ureditve v obliki ustreznih označb poti in nekaterih dodatnih
ureditev (parkovne ureditve) in oprema (parkirišča za kolesa). Z omejitvijo hitrosti motornih vozil na 30 km/h se bo povečala varnost za vse udeležence v prometu. »Kamničani počasi spreminjamo svoje potovalne navade tudi v smeri enega od ciljev, ki smo si jih zastavili, namreč da kratke vsakodnevne poti vse pogosteje opravimo s kolesom ali peš. S tem dvigujemo kvaliteto bivalnega okolja, naše mesto pa postaja vse bolj prijazno pešcem in kolesarjem. Občina Kamnik se bo še naprej trudila, da vzpostavi čim več potrebne infrastrukture, s katero bomo zagotavljali pogoje za varno kolesarjenje in peš hojo,« še pravijo na občini.
Varuh obiskal Kamnik
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je ob nedavnem obisku v Kamniku omenil Dnevni center Štacjon kot dokaz, da je deinstitucionalizacija lahko uspešna.
Aleš Senožetnik
Kamnik - V začetku septembra je v sklopu svojega dela zunaj sedeža institucije Kamnik obiskal varuh človekovih pravic Peter Svetina. Na obisku se je srečal s kamniškim županom Matejem Slaparjem, na pogovore sprejel šestnajst ljudi in obiskal tudi nekatere institucije, ki delujejo v Kamniku.
in centra za podjetništvo KIKštarter.
Ob obisku v Ciriusu Kamnik se je seznanil z nekaterimi težavami, ki otežujejo skrb za otroke in mlade z gibalnimi oviranostmi in drugimi posebnimi potrebami, v kamniškem centru za socialno delo pa so ga zaposleni seznanili z razmerami po reorganizaciji centrov, ob čemer varuh ugotavlja, da za
Varuha človekovih pravic Petra Svetino s sodelavci je sprejel tudi kamniški župan Matej Slapar. / Foto: Aleš Senožetnik
Posebej je omenil Dnevni center Štacjon, ki ga je označil za izstopajoč primer dobre prakse skrbi za ranljive skupine prebivalcev v skupnosti. »Štacjon je dokaz, da je deinstitucio-nalizacija lahko uspešna, in jasen primer, kako lahko lokalna skupnost poskrbi za osebe, ki bi bile sicer nastanjene v institucije,« je ob tem povedal Svetina in izrazil zadovoljstvo, da občina precej sredstev namenja za t. i. mehke vsebine, med katerimi je omenil tudi programe medgenera-cijskega sodelovanja, brezplačne pravne pomoči
zdaj reorganizacija še ni obrodila sadov in je mnogim zgolj otežila razumevanje delovanja sistema. »Pri Varuhu tudi opozarjamo, da se institucije odmikajo od ljudi, kar ni sprejemljivo,« je bil ob tem kritičen Svetina. Skupaj s sodelavcema in namestnikoma varuha Ivanom Šelihom in Mihom Horvatom je na pogovore sprejel tudi šestnajst ljudi, ki so se nanj obrnili z različnimi težavami. Kot sta povedala Še-lih in Horvat, so nekaterim pomagali z ustreznimi usmeritvami, pobude drugih pa je treba podrobneje preučiti.
Prostovoljci skrbeli za varno pot v šolo in domov
Kamnik - Ob začetku šolskega leta so tudi letos policisti okrepili svojo prisotnost v okolici šol, nepogrešljivi del preventivne akcije z naslovom Ob začetku šolskega leta pa so bili znova številni prostovoljci, ki so v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, redarsko službo Občine Kamnik, šolami, Združenjem šoferjev in avtomehanikov Kamnik, AMD Kamnik in Društvom upokojencev Kamnik skrbeli za varnost najmlajših na poti v šolo in domov. J. P.
Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Kamnik so za mlade šolarje skrbeli tudi pred Osnovno šolo Stranje.
l0
petek, 20. septembra 2019 Kamničan y
Občinske novice, mnenja
Cesta skozi del Novega trga je zaprta
Jasna Paladin
Kamnik - Komunalno podjetje Kamnik obvešča, da zaradi obnove komunalne in-fr astrukture velja popolna zapora ceste skozi stari del Novega trga, ki velja tudi za pešce. Ti morajo zaradi zapore tako uporabljati pločnik ob obvoznici in mimo šolskega centra, zapora pa
bo predvidoma veljala vse do 29. novembra.
Zapora tudi v Podgorju
Prav tako zaradi obnove cestišča velja popolna zapora lokalne ceste v Podgorju (t. i. zbirna cesta, ki vodi do cerkve). V času popolne zapore, ki bo veljala vse do 15. oktobra, bo obvoz do vseh stanovanjskih objektov urejen.
Na Novem trgu poteka obnova komunalne infrastrukture, zato bo cesta tudi za pešce do konca novembra zaprta.
Javna razgrnitev zazidalnega načrta
Kamnik - Z občinskega oddelka za urejanje prostora sporočajo, da je Občina Kamnik skladno z zakonom objavila gradivo za javno razgrnitev in javno obravnavo Dopolnjenega osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem (lokacijskem) načrtu B12 Bakovnik in B7 Kovinarska - zahodni del št. 2. Javna razgrnitev za zainteresirano javnost bo potekala od 9. septembra do vključno 10. oktobra. Ogled dopolnjenega osnutka je možen v prostorih Občine Kamnik (Glavni trg 24, 2. nadstropje) v ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure, v sredo od 8. do 12. in od 13. do 17. ure ter v petek od 8. do 13. ure. V času trajanja javne razgrnitve bo gradivo objavljeno tudi v digitalni obliki na spletni strani Občine Kamnik. V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajanja pisnih pripomb in predlogov, ki se lahko vpišejo v knjigo pripomb na kraju javne razgrnitve ali pošljejo na naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, ali na elektronski naslov obcina@kamnik.si. J. P.
#pametnaSLOVENIJA -Partnerstvo za preboj
lovanja ni večine, brez večine ni sprememb, brez sprememb pa ne bomo uresničili vseh naših možnosti in odpravili ovir za naš preboj.
NSi je v sredini slovenskega političnega prostora odprta za sodelovanje z vsemi. Slovenija za preboj potrebuje 3. nacionalni konsenz: po osamosvojitvi in članstvu v evroatlantskih povezavah potrebujemo vsesplošno digitalizacijo države, ki bo odpravila mnoge birokratske ovire, zmanjšala korupcijo in ustvarila podlago za razcvet talentov naših ustvarjalnih ljudi v korist vse države. V NSi smo pripravljeni na partnerstvo za preboj. Pri delu v korist Slovenije in njenih državljanov potrebujemo vlado, ki je pripravljena na dialog z opozicijo, predvsem pa politiko, ki se zmore dogovoriti o 3. nacionalnem konsenzu. Prihodnost bo digitalna ali pa je ne bo.
Matej Tonin, poslanec
Slovenija je lepa. To nam priznavajo turisti, ki so poleti množično obiskovali našo domovino. Po tovrstnih pogovorih se vedno za, mislim, kako malo bi bilo treba v 3 Sloveniji, da bi odpravili nekaj res J motečih ovir.
š Vse se začne in konča v parla-imentarni dvorani. Naša medse-
d
5 bojna razmerja in družbene siste-| me urejamo z zakoni, ki se sprejemajo z večino poslanskih gla-z sov. Spremembe torej potrebujejo večino poslancev. Zaradi proporcionalnega volilnega sistema I je sestava slovenskega parlamenti ta vedno pestra. Za večino mora I sodelovati več strank. Brez sode-
N.Si
Mnenje občinske svetnice
Prometna ureditev na območju šol
Natalija Berlec, svetnica SDS
Svetniška skupina SDS je med drugimi kot prioriteto v tem mandatu poudarila tudi urejenost cestne infrastrukture.
Na območju, kjer je nekdaj stala tovarna Stol, so danes številna majhna podjetja. Promet, ki se odvija vzdolž Ljubljanske ceste vse do banke in trgovskega centra, se dnevno povečuje, kar je opazno tudi na dotrajanem cestišču. V neposredni bližini stoji lekarna, v njeni okolici pa so zgrajeni številni bloki. Na vzhodni strani Ljubljanske ceste je parkirišče, kjer se občasno pojavijo opuščena osebna vozila. In prav v tem majhnem križišču se odvija ogromno prometa. Pri zasnovi načrta in gradnje Osnovne šole Marije Vere takratni načrtovalci in izvajalci del očitno niso pomislili na ustrezno infrastrukturno rešitev, ki bi učencem in njihovim učiteljem ob interesnih dnevih, za katere je nujna uporaba javnega potniškega prometa, omogočila ustrezen in varen dostop do avtobusa. Zato se nemalokrat zgodi, da morajo starši svoje otroke pripeljati prav na omenjeno parkirišče. Križišče, kjer se vozila vključujejo na glavno cesto, je takrat preobremenjeno, ravnanje voznikov in pešcev pa dostikrat zaradi nestrpnosti in hitenja neprevidno in kaotično. Območje dostopa do Osnovne šole Toma Brejca in Osnovne šole Frana Albrehta nam kaže podobno neustrezno načrtovanje cestne infrastrukture. Nekateri učenci pešačijo do omenjenih šol, druge pripeljejo starši. Dostop z osebnim avtomobilom je mogoč po Kajuhovi poti in z glavne ceste Šutne mimo nekdanje
Metalke ter avtobusne postaje v neposredni bližini. Omenjeno neustrezno prometno ureditev poudarjam zato, ker smo v zadnjih letih že doživeli prometni kolaps, na katerega ne moremo biti ponosni in bi nam moral biti ob načrtovanju nadaljnjih projektov še poseben opomin. Ob predstavitvi projekta gradnje nove osnovne šole je moč zaslediti podatek, da je med drugim predvidena ureditev kar 208 parkirnih mest. Predstavljajte si potek prometa ob jutranji konici, ko ljudje hitijo v službo, pripeljejo otroke, parkirajo vozila, se odpravijo po opravkih ..., in popoldan enako v obratno smer. Resorno ministrstvo je za načrtovano gradnjo nove šole podalo mnenje, da je predimenzionirana za 2.342 kvadratnih metrov oziroma za kar 52,8 odstotka. Da ne bo pomote, vsi si želimo najboljše šole za naše otroke in najboljše pogoje za opravljanje učiteljevega poslanstva. Zastavljen projekt ne predstavlja ene in edine možnosti, zato bi morala občina pristopiti k racionalizaciji projekta, da bomo učencem in zaposlenim zagotovili tudi varno pot v šolo. No, vsekakor pa bi pri načrtovanju prometne ureditve kanček predimenzioniranosti še kako prišel prav.
Mnenje občinskega svetnika
Ekološki otoki in kompostne sanitarije
Dr. Jernej Markelj, svetnik NSi
V	občini Kamnik smo prebivalci glede na statistične podatke, kijih za leto 2018 navaja Publikus, precej zgledni glede ločevanja in proizvajanja odpadkov. Proizvajamo manj odpadkov na osebo na leto (432 kilogramov), kot je povprečje v Sloveniji (478 kilogramov) ali v EU (487 kilogramov). Smo bolj ozaveščeni pri ločevanju odpadkov, saj 66 odstotkov odpadkov ločujemo, medtem ko je povprečje Slovenije 58 odstotkov, EU pa 46 odstotkov. Pravzaprav smo lahko vsem ostalim za vzor, saj v navedenih kazalcih odstopamo v pozitivno smer. Pa je temu res tako?
V	zadnjem obdobju se namreč vse bolj vrstijo prizori prepolnih ekoloških otokov, ko odpadki ležijo vsepovsod okoli, saj so zabojniki polni ali pa jih je premalo. Res je, da je teh problematičnih lokacij le nekaj, a kljub temu kličejo po ukrepanju.
V	začetku septembra smo zato na občini organizirali sestanek s predstavniki Pu-blikusa in se dogovorili o načinih izboljšanja situacije. Izvajalec odvoza komunalnih odpadkov bo deset do petnajst najbolj problematičnih ekoloških otokov, od skupaj skoraj devetdesetih po občini, čistil pogosteje in občini poslal obvestilo po vsakem čiščenju.
Opravili bodo tudi nadzor ekoloških otokov z ugotavljanjem kršiteljev. Če se bo izkazalo, da povečana pogostost praznjenja zabojnikov ne zadošča, bo treba razmisliti o uvedbi vsakodnevnega čiščenja najbolj problematičnih lokacij.
Vse lokacije ekoloških otokov so vidne na spletni strani Pu-blikusa. Priporočam, da si
občani na njihovih spletnih straneh osvežimo tudi usmeritve za pravilno ločevanje in odlaganje odpadkov. Vsi skupaj se moramo bolj potruditi, da bomo ohranjali svoje okolje čisto.
Druga stvar, ki bi jo omenil in prispeva k zmanjšanju obremenjevanju okolja, je postavitev dveh kompostnih WC-jev na Veliki planini. Problematika onesnaženja vode zajetja Iverje, ki se steka z Velike planine, je namreč vse bolj pereča. Ob obeh večjih parkiriščih - na Rakov-nih ravneh pri kamnolomu in na Ušivcu - od sredine avgusta stojita dve ekološki stranišči. Stranišči sta izdelani iz naravnih materialov, za delovanje ne uporabljata kemikalij in nimata vonja. Celotna organska snov se predela v gnojilo ali biomaso za ogrevanje. Po uporabi namesto da potegnemo vodo, posipamo s suho snovjo - ža-govino, ki prepreči slabe vonjave, pospeši proces razgradnje in preprečuje vpogled v zbiralnik. Gre za testno postavitev sanitarij za letošnjo sezono, v naslednjem letu pa upam, da pristopimo k stalni postavitvi, če se bo izkazala za uspešno. Do celovite ureditve problema onesnaženja vode bo treba še marsikaj postoriti, je pa to korak v pravo
Prejeli smo Velika planina
Odzivamo se na članek v prejšnji Kamničanki z naslovom Rekordni obisk, ki prinaša tudi težave. Članek opozarja na onesnaženost vodnih virov. Medtem ko je večina ostalih lokalnih medijev poročala le o novih rekordih kamniškega turizma, je omenjeni prispevek povedal veliko tudi o onesnaženju, ki ga tovrstni rekordi prinašajo. Z množičnim turizmom je v vodah zaznati tudi »sledi človeškega delovanja«, pravi članek. Na tej točki se nam postavlja nekaj vprašanj. 1. Je res smiselno na planino vabiti tako množico turistov?
Članek pravi, da to občini prinaša dohodek, a nismo prepričani, da turisti res pustijo kak resen denar v občini. V Kamniku nismo opazili hotelov in obilice gostinske ponudbe. Laikom, kakršni smo, se nam ne zdi, da ima mesto veliko koristi od vse te množice turistov. Z izjemo rentabilnosti žičnice, seveda. 2. Če pa gre občini predvsem za dohodek, kako to, da je skoraj vse brezplačno? Gore so brezplačne, brezplačno je parkiranje (čeprav boste za ekološko veliko bolj sprejemljiv avtobus morali plačati), zastonj je tudi - če se vam zahoče v hribe v natikačih -reševanje. Ker se slabo sankcionira nedovoljena vožnja z motornimi sanmi, štiriko-lesniki in motorji, je dejansko
zastonj tudi to. Spodaj podpisani smo obiskali že nekaj alpskih turističnih destinacij in ugotovili, da drugje turisti za užitke ob pohodih in prelepih razgledih dobro in rade volje plačajo. Ceste, parkirišča in celo pešpoti vam bodo na marsikateri alpski destina-ciji brez zadrege zaračunali. In del teh sredstev namenili za popravilo škode, ki jo turisti naredimo. Kar nas pripelje do tretjega vprašanja. 3. Ali se del dohodkov nameni za popravljanje škode, ki jo naredi taka turistična strategija? Morda bi lahko z delom dohodkov poskrbeli za brezplačne avtobusne prevoze. Ali pa bi z njim poskrbeli za obveščanje turistov o tem, kako se pripraviti na vzpon na gore. Vemo, da imajo reše-
valci zaradi povečanega turističnega obiska polne roke dela. Ali pa bi z delom teh dohodkov poskrbeli za to, da bi kaznovali vožnjo z motornimi vozili na Veliki planini, ki resno ogroža obstoj tamkajšnje divjadi. Na koncu pa dodajmo, da je onesnaženje vodnih virov s »sledmi človeškega delovanja« le eden od okoljskih problemov Velike planine. Z motornimi vozili smo pregnali mnoge živali, zaradi divjega nabiralni-štva nekatere rastline izginjajo, vsesplošna raba avtomobilov pa ogroža že tako oslabljen ekosistem. Se nam tak turizem res splača?
Kartini Djalil, Ivan Mitrevski in Dušan Letnar
Kamničan Jfl petek, 20. septembra 2019
5
Aktualno
Mobilna enota Dora znova v Kamniku
V mobilni enoti programa Dora bodo ženske iz občine Kamnik, stare od 50 do 69 let, slikali vse do začetka prihodnjega leta.
Jasna Paladin
Kamnik - Mobilna enota državnega presejalnega programa za raka dojke Dora se je konec avgusta z Vrhnike znova preselila v Kamnik, kjer bo na ploščadi ob Domu kulture Kamnik ženske iz občine Kamnik slikala že petič. Skupaj bodo na slikanje z mamografom povabili okoli štiri tisoč žensk iz občine med 50. in 69. letom starosti, slikanje pa bodo -odvisno od odziva pova-bljenk - opravljali predvidoma do začetka leta 2020. »V Kamniku bomo letos nekatere ženske vabili že v peti krog slikanja dojk v programu Dora. Pred dvema letoma, ko je bila mobilna enota programa Dora v Kamniku, je bilo med majem in oktobrom 2017 slikanih 2.705 žensk; slikanja se je udeležilo več kot osemdeset odstotkov takrat povabljenih žensk. Od vseh slikanih žensk smo jih na dodatne obravnave na Onkološki inštitut Ljubljana povabili petdeset, pri 15 ženskah smo odkrili raka dojk,« nam je povedala Vesna Škrbec z Onkološkega inštituta in po-
udarila, da je cilj zgodnjega odkrivanja raka dojk s prese-jalno mamografijo v programu Dora zmanjševanje umrljivosti žensk med 50. in 69. letom v Sloveniji za tretjino.
Mobilna enota Dora deluje od ponedeljka do petka med 8. in 14.20 uro, preprost in hiter pregled brez napotnice, doplačil ali čakanja pa odkrije raka, še preden bi spremembo v dojki lahko zatipale ženske same. »Če raka dojk odkrijemo na začetni stopnji, je zdravljenje lahko zelo uspešno. Zato ženske spodbujamo, da se odzovejo na pisno vabilo, ki ga prejmejo z Onkološkega inštituta Ljubljana. Na vabilu so navedeni datum in ura pregleda ter lokacija mobilne enote,« še poziva Vesna Škrbec.
V primeru, da predlagani termin ženski ne ustreza in bi se želela prenaročiti ali naročiti sama, lahko vsak dan med 9. in 12. uro pokliče na brezplačno telefonsko številko 080 27 28 ali piše na elektronski naslov dora@ onko-i.si ali izpolni obrazec za naročanje na spletni strani programa Dora.
Noše pregnalo slabo vreme
3 1. stran
In še: »Dež lahko trajno poškoduje obutev in oblačila udeležencev povorke, spolzka tla pa so nevarna za konjsko vprego. Ocenili smo, da bomo tako najbolje zavarovali dediščino, ki ji je ta festival posvečen,« so odločitev pojasnili na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik.
Poleg pestrega sejemskega dogajanja, otroškega programa, delavnic, nastopov folklornih in glasbenih skupin so bile v času festivala obiskovalcem na ogled tudi štiri razstave. V prostorih
Občine Kamnik prav danes zapirajo fotografsko razstavo Ljudska glasbila sveta, ki je prikazovala ljudska glasbila iz 27 držav. Prav tako se v Samostanu Mekinje in Galeriji nad Kavarno Veronika danes zaključuje razstava Skok čez mejo, posvečena oblačilni dediščini slovenske in hrvaške manjšine v sosednjih državah. V Galeriji Dika so si obiskovalci na razstavi Zlato in belo lahko ogledali avbe in peče starejšega datuma izdelave, v Domu kulture Kamnik pa slikarsko razstavo Dušana Štrajharja z naslovom Utrinki slovenske krajine.
Obiskovalci so lahko obiskali tudi sejem. / foto: aleš
Senožetnik
Kamkolo z novo postajo
Po tem, ko sistem Kamkolo zaradi vandalizma po začetku šolskega leta nekaj dni ni deloval v celoti, so poškodbe odpravljene, dokončana pa je tudi nova postaja na Kranjski cesti. Na občini medtem opozarjajo, da bodo vsi, ki bodo s kolesi in postajami ravnali neodgovorno, nastalo škodo krili sami.
Jasna Paladin
Kamnik - Sistem izposoje električnih koles Kamkolo ima že več kot 670 registriranih uporabnikov, ki so v treh mesecih opravili več kot 7800 izposoj, kar je nad vsemi pričakovanji. Večina s kolesi ravna odgovorno, a minule dni so nemalo slabe volje povzročile poškodbe na kolesih in samih priklopnih stebričkih, ki so bile posledica vandalizma in so onemogočile nemoten sistem delovanja. Na občini občane pozivajo k odgovornemu ravnanju in jih opozarjajo, da bodo kršitelje kaznovali.
Kolesa tarča vandalov
»V zadnjih dneh smo na sistemu izposoje ugotovili več poškodb na postajah za kolesa in na kolesih, ki so nastale kot posledica vandaliz-ma. Poškodbe so povzročile, da sistem ni deloval v celoti, uporabniki pa so imeli težave pri izposoji in vračilu koles. Največ poškodb je bilo zaznanih na postaji Duplica, kjer je bila zaradi hudega vandalizma poškodovana polovica priklopnih stebričkov, poškodbe pa so se pojavljale tudi na drugih postajah,« so povedali na občini. Največ poškodb so zaznali na priklopnih stebričkih zaradi pregrobega potiskanja
Občina poziva občane, da vandalizem, če ga opazijo, prijavijo s SMS-sporočilom na številko 069 970 269, po elektronski pošti na naslov: info@kamkolo.si ali na policijo (113) ter tako prispevajo k preprečevanju teh dejanj.
Od začetka tedna deluje tudi postaja za izposojo in vračilo koles Kamkolo na Kranjski cesti.
koles v zatič ključavnice, ob zadnjem vandalizmu pa so bili priča celo izruvanju koles iz priklopnih stebričkov, zaradi česar so bile poškodbe še večje. Veliko je bilo tudi poškodovanih košar, ki imajo nosilnost osem kilogramov, a je med nekaterimi mladimi uporabniki priljubljeno, da v njih prevažajo drug drugega, pri čemer so poškodbe koles neizogibne. Na občini opozarjajo, da bodo kršitelje kaznovali in jim poškodbe zaračunali po veljavnem ceniku pooblaščenega serviserja, kot to določajo tudi splošni pogoji uporabe sistema.
Med hujšimi kršitvami so zaznali tudi prekoračitve tedenskega časa uporabe kolesa (ta je omejen na 14 ur v celotnem tednu), pa tudi deljenje dostopa do sistema, ko uporabnik svojo kartico posodi drugemu, ter puščanje nezaklenjenih koles brez nadzora. Vse hujše kršitelje bodo
sankcionirali z blokado uporabe sistema v preostanku sezone, in ne samo za tekoči teden, kot so to izvajali sedaj. Poškodbe so bile odpravljene in sistem že deluje v celoti, petim postajam pa se je v začetku tedna pridružila še ena, in sicer pri železniški postaji na Kranjski cesti.
SMETENJE NA EKOLOŠKIH OTOKIH NA OBMOČJU OBČINE KAMNIK SE NADALJUJE
Občane obveščamo, da bomo v sodelovanju z Inšpekcijsko službo Občine Kamnik, zaradi ponavljajočega smetenja oziroma nepravilnega odlaganja in kopičenja različnih vrst odpadkov, ki ne sodijo v posode, ki so nameščene na ekoloških otokih, v naslednjih tednih poostrili nadzor. Glede na stanje na terenu so še posebej skrb vzbujajoče ogromne količine odpadne embalaže, ki po naših izkušnjah nastaja pri opravljanju dejavnosti, se pravi, da so potencialni onesnaževalci predvsem pravne osebe. Kazen za nezakonito odlaganje odpadkov na ekoloških otokih znaša 100 EUR za fizične osebe in od 200 do 500 EUR za pravne osebe.
Na tem mestu še pozivamo vse ekološko zavedne občane, ki boste kadar koli priča nezakonitemu odlaganju odpadkov na ekoloških otokih, da se obrnete na:
•	Občina Kamnik - Pristojna inšpektorica T: 01/831 81 21
E: bogomira.skvarca@kamnik.si.
•	Publikus, d.o.o. - Operativni center Kamnik T: 01/723 82 42
E: oc.kamnik@publikus.si. POZOR! Vse občane še opozarjamo, da je treba mešano odpadno embalažo praviloma ločeno zbirati in odlagati v tipsko posodo (črna posoda z rumenim pokrovom), ki jo poseduje vsako gospodinjstvo, ki je vključeno v sistem ravnanja z odpadki.
Koristni napotki za pravilno ločeno zbiranje in oddajanje mešane odpadne embalaže:
•	Mešano odpadno embalažo je treba odlagati v tipsko posodo v razsutem stanju ali v kakršnih koli vrečkah.
•	Ustrezna rešitev za odlaganje večjih kosov embalaže (na primer plastenke pralnih sredstev) je razrez na manjše kose. Dopuščamo pa tudi možnost odlaganja ob posodo za ločeno zbiranje na dan odvoza (sistem zbiranja od vrat do vrat).
•	Embalažo vedno izpraznimo in stisnemo, da zmanjšamo njeno prostornino.
l0
petek, 20. septembra 2019 Kamničan y
Iz naših krajev
Brezjansko srečanje
Vsako leto se zadnjo nedeljo v avgustu ali prvo v septembru Brezjani snidejo na gostoljubni Prelesnikovi domačiji. Tudi letos ni bilo nič drugače.
Aktiven konec tedna v Motniku
Zadnji avgustovski konec tedna je v Motniku postregel ne le s sončnim vremenom, temveč tudi z obilico pestrega dogajanja, kjer je lahko vsak našel nekaj zase.
V okviru prireditve Slovo poletju je potekala tudi slikarska kolonija. / Foto: Nina Semprimožnik
Bojana Lužar
Brezje nad Kamnikom -
Predsednica vaškega društva Mihela Gabrovec je poskrbela za organizacijo povezujo-čega dogodka, s katerim v goste poleg vaščanov privabi tudi prijatelje iz sosednjih vasi. Dogodek je začinjen z
odličnimi kulinaričnimi dobrotami, ki prihajajo izpod rok zakoncev Osolnik; Marjan vestno skrbi, da je na voljo dovolj sveže pečenega mesa, Milka pa za pražen krompir, osvežujoče solate in gobovo juho. Vaške gospodinje rade prinesejo v pokušino sladke pregrehe, s katerimi z veseljem »greši« tako staro kot mlado. Ko so želodčki potešeni in zaliti s hmeljevo mehurčkasto zla-točino, je čas za kanček adrenalina. Mihela je za udeležence pripravila kar nekaj izzivov. Med drugim so tekmovali v metu na koš, prenašanju žogice na loparju za pečenje kruha, metanju podkev in balinčkov, prebirali so barvne frnikole ter ugibali in stavili, koliko orehov je v peharju. Zmagovalci posamezne igre so prejeli
simbolične nagrade, največja nagrada za vse pa je pogled na sproščene, nasmejane in zadovoljne obraze. Brezjani se dobro razumejo med sabo in se radi družijo, zato z veseljem obujajo spomine na minule skupne dogodke. Eden izmed njih je bilo tudi romanje k Mariji
Zvezdi v Novo Štifto, ki se ga vaščani udeležijo na predvečer Marijinega vnebovzetja - letos že dvanajsto leto zapored. Romarji se zberejo na vasi in se z nahrbtniki, polnimi dobre volje, s priprošnjami in zahvalami peš odpravijo na pot. Sklenejo jo s sveto mašo in skupno fotografijo na stopnišču pred cerkvijo. Hvaležni in povezani so tako pripravljeni na nove delovne izzive.
Počivali ne bodo, se ve ... Konec septembra jih namreč čaka strokovna ekskurzija, ki bo letos udeležencem razkrila skrivnosti slovenskega krasa, počasi pa se bodo začele odvijati priprave na ustvarjalne novembrske delavnice in miklavževanje. Pridite jih kaj pogledat. Veseli vas bodo. Zelo.
Nina Semprimožnik
Motnik - Sobota je bila tokrat športno in ustvarjalno obarvana. Potekala sta namreč kar dva dogodka. Člani Turističnega društva Motnik so organizirali prireditev Slovo poletju, ki je potekala v parku pod lipami. Že zjutraj se je začela odvijati slikarska kolonija in priča smo bili izjemnim slikarskim delom. Na svoj račun so prišli tudi otroci, saj so v parku Pod lipami imeli slikarsko delavnico, kjer so svoje slikarsko znanje dodobra nadgradili. Popoldanski del programa se je končal z razstavo in predstavitvijo izdelkov. Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji glasbe, saj je v večernih urah potekal koncert skupine Beer Belly, ki slovi po izvajanju tradicionalne irske glasbe, ki pa jo začini s svojimi skladbami ter priredbami slovenskih ljudskih pesmi. Drugi dogodek pa je pritegnil predvsem športne oziro-
Milena Erbežnik Klanšek
Tunjice - Zadnjo soboto v mesecu avgustu je bilo v Tunjicah zelo vroče. Sonce je močno pripekalo kot že vsa leta prej, ko so se odvijale igre, in vroče je bilo na igrišču pod šolo, med tekmovalci, ki so se borili za dobre rezultate. Na 5. Tunjiških igrah brez meja so se med seboj pomerile štiri ekipe: lanskoletni zmagovalci Telebajski, domači Žabci, ki že od samega
ma nogometne navdušence. Na nogometnem igrišču je potekalo 12 ur nogometa med ekipama iz Tuhinja in Motnika. Domačini so morali priznati premoč gostov, vendar pa se nadejajo, da naslednje leto zmaga ostane v domačem kraju. Prvi septembrski dan je privabil vse, ki so se s kolesom
nostjo in navdušenjem nad igrami, pridružili pa sta se jima še skupina Packi, ki so lansko leto prvič izkusili Tunjiške igre, ter letošnja nova skupina Limonce. Po lanskoletnih malo drugače zasnovanih igrah, po igri Človek ne jezi se, so se letos igre odvijale že po ustaljenih tirnicah, tistih, ki jih je kot rdeča nit povezovala tema, povezana s Tunjicami. Ker se je letos v Tunjicah za krajevni praznik odvijal 1. Festival tunških kumar, so se or-
želeli podati na tradicionalni izlet od Snovika do Motnika. Tokrat je bil dvanajsti po vrsti. Gre za kolesarski dogodek, kjer se ljubitelji kolesarjenja iz Snovika odpravijo po 22 kilometrov dolgi kolesarski poti. Pot se je končala v Motniku, kjer so se vsi kolesarji okrepčali ter ohladili v prijetni senci.
ganizatorji odločili, da se tudi igre navezujejo na kumare, od semena do kuma-rične solate. Tekmovalci so se spopadli s sedmimi različnimi nalogami: najprej so si s sosedom izmenjali semena, nato so jih posadili, pokrili in negovali. Postavili so ograjo, da so se kumare lahko vzpenjale, po obiranju in pranju kumar pa so naredili še okusno kumarično solato. Zmagovalci 5. Tunjiških iger brez meja so bile Li-monce, drugo mesto so za-
Kljub temu da Motnik velja za zadnji kraj v občini Kamnik, kamor se vije dolga in zavita pot, pa so bili organizatorji zadovoljni z obiskom. Vsi si prizadevajo, da življenje v majhnih vasicah ne zamre, in lahko smo prepričani, da se bo v Motniku še dolgo časa »dogajalo«.
sedli Packi, tretje mesto pa so si delili domači Žabci in Telebajski.
Na igrišču je bilo zanimivo, zabavno in tekmovalno. Navijači, gledalci in tekmovalci so uživali v igrah, tekmovanju in samem poteku iger. Prijetno vzdušje se je po končanih igrah nadaljevalo ob glasbi, plesu, dobri hrani in pijači. Ta dan so se ustvarili nepozabni spomini in napisale so se nove zgodbe, ki so v vaški skupnosti zopet pustile prijeten pečat.
Polepšajmo in uredimo našo krajevno skupnost
Kamnik - Krajevna skupnost Kamnik Center pripravlja tradicionalni zaključek natečaja z naslovom Polepšajmo in uredimo našo krajevno skupnost, s katero stanovalce in poslovne subjekte iz mestnega središča spodbujajo k zasaditvi cvetja in urejanju vrtov, za kar jih vsako leto tudi nagradijo s priznanji. Letos se bo srečanje začelo pred cerkvijo na Sutni ob 17. uri, od koder se bodo zbrani sprehodili do Doma kulture Kamnik ter vmes prisluhnili spominom in zgodbam, ki jih bodo pripovedovali znani Kamničani. Druženje se bo nadaljevalo in zaključilo v Domu kulture Kamnik, kjer bodo podelili priznanja, za glasbeni program in prijetno druženje krajanov pa bosta letos poskrbela Matic Smolnikar in Lana Bučevec. V primeru slabega vremena bo celotna prireditev v Domu kulture Kamnik. J. P.
Na 5. Tunjiških igrah brez meja ni manjkalo zanimivih nalog za tekmovalce in posledično
/ Foto: Matej Stele
Druženje krajanov na Prelesnikovi domačiji / Foto: Bojana Lužar
V Tunjicah so se spet igrali
Na 5. Tunjiških igrah brez meja, ki jih je organiziralo Društvo Tun'ški glas, so se med seboj pomerile štiri ekipe.
Kamničan Jfl petek, 20. septembra 2019
7
Kultura
Zlate avbe in bele peče
Prireditev Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine vsako leto spremlja tudi več strokovnih razstav in letos so bile na ogled kar štiri. V Galeriji Dika je zbirko avb in peč na razstavi z naslovom Zlato in belo predstavila velika ljubiteljica oblačilne dediščine Veronika Pogačar iz Radomelj.
Jasna Paladin
Kamnik - Na razstavi so bile na ogled avbe in peče starejšega datuma izdelave, ki predstavljajo pravo bogastvo ženskih pokrival in so tudi nepogrešljivi del slovenske narodne noše.
Zavezana »na petelina«
Kot smo izvedeli na odprtju razstave, je peča naglavna ruta in je najstarejše in na Slovenskem najbolj razširjeno pokrivalo. V srednjem veku so bile peče preproste in enostavno položene na glavo, proti koncu 19. stoletja so se začele uveljavljati bogato vezene, obdane z drago čipko. Ženske so pečo zavezovale na različne načine, najpogosteje »na petelina«, v Kamniku so vezavo imenovale kamniška roža. Avba z zlato ali črno vezenim čelnikom ali z zlatim brokatom je praznično pokrivalo, ki so ga premožne žene nosile ob največjih slovesnostih. Posebno bogate so si na glavo nadele neves-
te, nekatere so bile obložene celo s krznom. Pogosto pa je bilo tudi kombiniranje obeh pokrival, saj so si ženske na glavo ob posebnih priložnostih najprej nadele avbo, čeznjo pa poveznile še pečo.
Avbe in peče z bogato zgodovino
Vsi tisti, ki v domačih omarah še hranijo stare primerke avb in peč, se zanje bojijo, zato je - kot je poudarila avtorica Veronika Pogačar (na odprtju je bila tudi sama oblečena v t. i. črno nošo s pečo, zavezano »na petelina«, ki jo je v celoti izdelala sama) - to razstavo pripravila najtežje od vseh do sedaj. »Moj namen pa je bil ravno to, da si ljudje lahko te avbe in peče, ki so skrite po domačih omarah, ogledajo. Nekatere avbe, ki jih sedaj nosijo ženske na različnih prireditvah, so brez zgodovine, na teh razstavljenih primerih pa je moč videti, kako so bile avbe videti nekoč.« Večina razstavljenih primerkov avb je segala v sredino
Avtorici Veroniki Pogačar (desno), ki je že tretje leto zapored pripravila razstavo o oblačilni dediščini, se je za njen prispevek zahvalil tudi etnolog in kustos Tržiškega muzeja
Bojan Knific. / Foto: Klemen Brumec (Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik)
Na ogled je bilo več starejših avb in peč, ki so se med seboj razlikovale po materialih, šivih in številnih detajlih.
/ Foto: Klemen Brumec (Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik)
dvajsetega stoletja, nekaj tudi v obdobje pred prvo svetovno vojno, kar je precejšnja redkost, od najbolj pogostih iz kasnejših obdobij pa se razlikujejo po drugače okrašenih čelnikih.
Ženske so hišo zapustile zgolj pokrite
»Danes se večinoma ukvarjamo s tem, kakšno pričesko bomo imeli, kako bomo na-ličeni in kakšna bodo naša očala, nekdaj pa vsaj v kmečkem okolju ni bilo v navadi, da bi bili ženski lasje vidni, saj so bile glave pokrite. Znan je bil rek, da pride ženska pod avbo, kar je pomenilo, da se je poročila. S poroko je ženska namreč prešla v dobo, ko se je končalo njeno življenje brez pokrivala; vse do smrti je svoje lase namreč morala pokrivati vsakokrat, ko je zapustila hišo. Peče in avbe so
tisto v oblačilni dediščini, kar je v resnici najbolj bogato, in sicer zato, ker je imelo tisto, kar je na glavi, od nekdaj poseben pomen. S tem je bilo povezanega mnogo truda, nekatere so si jih skušale izdelati same, te, ki jih vidimo na razstavi, pa so delo poklicnih šivilj in vezilj. Večina kmetic namreč ni bila veščih šivanja, zato so bile avbe in peče že takrat drage in dragocene,« je povedal etnolog Bojan Knific in opozoril na številne detajle, šive in vrste blaga. »Ustvarjalnost ljudi ne pozna meja in tako kot danes ne želimo biti enako oblečeni, tako je bilo tudi nekdaj. Ljudje so se želeli razlikovati, seveda znotraj uveljavljenih kontekstov.« Razstava je bila na ogled le tri dni, za glasbeno spremljavo na odprtju pa sta poskrbeli Irena Grmek in Klav-dija Gregorin Štiftar.
Utrinki slovenske krajine
V času festivala narodnih noš je svoja slikarska dela na ogled postavil tudi Kamničan Dušan Štrajhar.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Preddverje doma kulture Kamnik je s svojimi krajinami, med katerimi je bilo večina Kamničanom poznanih motivov Kamnika in okolice, obogatil slikar Dušan Štrajhar. Ob odprtju razstave, ki je minila v času festivala narodnih noš, je o avtorjevem delu spregovorila tudi kustosinja Galerije Miha Maleš Saša Bučan. »Štrajharju sta krajina in urbana podoba, podoba mesta, vasi, naselja, tista, v katerem se likovno preizkuša - od popolnoma realističnega zajetja z ostro orisani-mi linijami do svobodnejše-
Kustosinja Saša Bučan in slikar Dušan Štrajhar
ga nanašanja barvnih plasti,« je povedala Bučanova. Štrajhar je eden od vidnejših kamniških slikarjev, ki si te umetnosti ni izbral za svojo poklicno pot, temveč se s slikarstvom ukvarja ljubitelj -sko. Med njegovimi mentorji je Saša Bučan izpostavila tudi nekatere druge kamniške likovne ustvarjalce, med njimi Dušana Lipovca, Alojza Ber-leca in tudi Dušana Sterleta. Štrajhar je reden udeleženec različnih likovnih ekstempo-rov, leta 1999 se je na njegovo pobudo ustanovilo tudi likovno društvo KUD Tone Kranjc, že desetkrat pa je organiziral tudi likovni bienale na Veliki planini.
Sezono odpira Hibiskus
Galerijsko sezono v preddverju Doma kulture Kamnik je odprl Aleš Horvat.
Jasna Paladin
Kamnik - V preddverju Doma kulture Kamnik, ki se je v zadnjem času izkazal za primerno razstavišče različnih umetnikov, so 10. septembra odprli razstavo Aleša Horvata z naslovom Hibi-skus in tako odprli letošnjo galerijsko sezono. Horvata, ki je diplomant Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, je na odprtju predstavila kustosinja Eneja Urnaut, sam pa svoja dela opisuje takole: »Odtisi navidezno kaotične narave delujejo po trezni obdelavi kalejdoskopsko enoviti, občasno celo har-
monični. Igre pogledov se zrcalijo v zlomljenih oblikah. Ni dveh enako kvantitativnih površin, ne obstaja manihejstvo črne in bele, ni vsiljene barvitosti. Ravnotežje je naravno, v neki drugi dimenziji, kjer odtenki izbirajo svoja življenja. Na papirju so le vtisi kot množica raznovrstnih občutij. So spodbuda za nekaj boljšega in lepšega. Svet pa je ponovno iz tira ušel, počasi ga sestavljamo.« Odprtje razstave je z branjem avtorjeve poezije obogatila dramska igralka Barbara Vidovič, razstavljena dela pa bodo na ogled še do 30. septembra.
Prvo razstavo v Domu kulture Kamnik v novi sezoni je
odprl Aleš Horvat. / Foto: Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik
Likovniki vabijo v svoje vrste
Radomlje - Člani Likovnega društva Senožeti Radomlje, ki upravljajo tudi Galerijo Dika v Kamniku, do konca septembra k vpisu vabijo nove člane, vse, ki jih zanima likovno ustvarjanje, kreativno razmišljanje in umetnost. Vodi jih akademski slikar Janez Zalaznik, ki ima dolgoletne pedagoške izkušnje, redno pa organizirajo tudi obiske pomembnejših likovnih razstav po Evropi. Več informacij: 031/616 075 (Danica Šraj) ali sraj.dani@gmail.com. J. P.
MLEČNI IZDBLKI
NARtJENI DOMA
iftjHll
j L,,l nq( kl ||IJ I
168 strani,17x23,5 cm, brošura
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.
Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
V knjigi vam razkrivamo koristne nasvete in postopke za domačo pripravo mlečnih izdelkov. Od najbolj preprostih, kot so kislo mleko, jogurt, kefir do zahtevnejših mehkih sirov v slanici, mocarele, sira za žar in drugih izdelkov iz smetane.
V knjigi je poleg cele palete navodil za izdelavo tudi več kot 40 slastnih receptov za jedi, za katere so poleg drugih sestavin uporabljeni tudi mlečni izdelki.
181
EUR
* Poštnin»
Gorenjski Glas
l0
petek, 20. septembra 2019 Kamničan y
Zanimivosti
Policijska kronika
Vlom v klet
Policisti so v Kamniku obravnavali vlom v klet, in sicer je neznanec s primernim orodjem na vzvod odtrgal okovje za ključavnico obešanko in tako prišel v klet, kjer je odtujil gorsko kolo znamke Boxer in oškodoval lastnika. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo.
Prometna nesreča s telesnimi poškodbami
V	Srednji vasi je bila obravnavana prometna nesreča, do katere je prišlo zaradi prekratke varnostne razdalje voznika.
V	nesreči se je ena oseba lahko telesno poškodovala. Povzročitelju je bil na kraju izdan plačilni nalog.
Šofer padel s tovornjaka
Na parkirišču podjetja Calcit je voznik tovornega vozila pri zaključevanju natovarjanja snovi v cisterno z namenom vzorčenja snovi in zaprtja pokrovov cisterne splezal na priklopno vozilo in pri tem padel s cisterne na tla in se lahko telesno poškodoval. Po zbiranju obvestil je bilo ugotovljeno, da znakov kaznivega dejanja ni bilo.
Tatvina v Hoferju
V	trgovini Hofer v Kamniku je neznanec odtujil izbrane izdelke tako, da jih je skril pod majico in odšel iz trgovine. Policisti zbirajo obvestila o dejanju in bodo zoper storilca podali kazensko ovadbo.
Na Šutni padla kolesarka
Na Šutni je prišlo do padca kolesarke. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je do padca prišlo med vožnjo oziroma premika s ceste na levi pločnik, kjer ji je spodneslo prednje kolo tako, da je padla in se poškodovala. Kolesarki bo izdan plačilni nalog po zakonu v cestnem prometu.
Tatvina v podjetju Tisa
Trije neznanci so s pomočjo viličarja, ki so si ga izposodili pri sosednjem podjetju, izpred podjetja Tisa na Ljubljanski cesti odtujili izmenjevalec toplote in staro železo in s tem oškodovali podjetje. Policisti zbirajo obvestila o dejanju in bodo zoper storilce podali kazensko ovadbo.
Tatvina kolesa
Neznani storilec je izpred trgovine Lidl v Kamniku odtujil električno kolo iz sistema Kamkolo. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo.
Tatvina v trgovini Spar
V	trgovini Spar je neznana oseba izvršila tatvino več kosov žgane pijače. Policisti so v trgovini zasegli posnetke varnostnih kamer. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo.
Tatvina v trgovini Müller
V	trgovini Müller sta dva neznanca izvršila tatvino parfumov. Policisti so v trgovini zasegli posnetke varnostnih kamer. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo
Asistenca pri prevozu v Polje
S strani zdravnika Zdravstvenega doma Kamnik je bila patrulja obveščena o pobeglem pacientu, ki je bil bos, oblečen le v hlače, zgoraj pa brez oblačil. Ob pregledu okolice ga je patrulja izsledila in predala zdravstvenemu osebju, zaradi agresivnosti pa nudila asistenco pri prevozu v Psihiatrično kliniko Ljubljana Polje. Med prevozom se je občan nedostojno vedel do policistov, zaradi česar mu je bil izdan plačilni nalog po zakonu o javnem redu in miru.
Planino so nosili v srcu
Planinsko društvo Bajtar Velika planina je v okviru praznovanja 30-letnice delovanja v soboto, 31. avgusta, v spodnjih prostorih Domžalskega doma na Mali planini odprlo razstavo z naslovom Planino so nosili v srcu.
Vladimir Korošec
Velika planina - Razstava, ki bo odprta vse do konca prihodnjega leta, v katerem bo obeležena tudi 90-letnica bajtarstva, je posvečena šestim ljudem, ki so pustili neizbrisen pečat na tej prelepi kraški planoti - dr. Tonetu Cevcu, arhitektu Vlastu Kopaču, Mihu Habjanu -Miholu, Svatnškemu Tonetu, Preskarjevemu Andreju in Dolinškovemu Petru. Kdor jih je poznal, je imel več od življenja in je vzljubil, spoštoval, predvsem pa lažje razumel bistvo te neprecenljive dediščine. Kar trije izmed njih so bili pomembni sopotniki bajtarjev - najemnikov pastirskih koč za čez zimo. Njim gre zahvala, da je bajtarska drušči-
Razstava predstavlja šest posameznikov, ki so pustili svoj neizbrisljiv pečat na planini. / Foto: PD Bajtar
Odprtje razstave pred Domžalskim domom je pospremilo lepo število obiskovalcev.
na iz tridesetih let prejšnjega stoletja prerasla v planinsko društvo in postala pomembna soustvarjalka veli-koplaninskega prostora. Ob slovesnem odprtju razstave se je v lepem sončnem vremenu pred Domžalskim domom na Mali planini zbralo kar lepo število obiskovalcev, ki so najprej prisluhnili bajtarski himni, nato uvodnim besedam voditelja Franceta Pestotnika Podok-ničarja, pozdravnemu nagovoru kulturnika P D Bajtar Jureta Slemenika, recitator-ki Ježkove pesmi Sabini Po-ličnik, nato pa so zapeli člani Lučke klape. Like šestih ljudi, ki so podrobno predstavljeni na panojih v razstavni sobi, sta zelo slikovito orisala Tone Petek in podpredsednik društva Bajtar Vinko Poličnik, ki sta bila tudi idejna pobudnika razstave. Vse zbrane so nato pozdravili predsednica PD Domžale Helena Kermav-ner, predsednik MDO PD Kamniško-Bistriškega območja Jurček Nowakk, v imenu Občine Kamnik pa občinski svetnik Dušan Papež. Na koncu je še enkrat zazvenela pesem članov Lučke klape, nato pa je voditelj pozval kulturnika PD Bajtar in predsednico PD Domžale k odprtju razstave. Razstava bo odprta vse do konca leta 2020 in vse ljubitelje planine vabimo, da si razstavo ogledajo. Ključ sobe, kjer je razstava, pa lahko obiskovalci dobijo v prostorih Domžalskega doma na Mali planini. Vljudno vabljeni k ogledu.
Na Selih bodo odkrili Kip svobode
Sela pri Kamniku - Člani Športnega in kulturnega društva Sela so konec avgusta sredi vasi nasproti gasilskega doma po idejni zasnovi domačina arhitekta Tomaža Schlegla postavili Kip svobode, ki sicer močno spominja na podobo ameriškega predsednika, in z njim na mah poželi veliko pozornosti. Celo toliko, da so morali prvotno načrtovano odkritje kipa zaradi prevelikega zanimanja odpovedati. Novo slovesno odkritje je zdaj napovedano za jutri, 21. septembra, ob 17. uri, s čimer bodo obeležili tudi svetovni dan miru. Dogodek bodo pospremili z bogatim kulturnim programom in številnimi govorniki, vrhunec prireditve pa bo lansiranje projekta na Kickstarterju, s katerim nameravamo zbrati sredstva za rešitev slovenskega Kipa svobode. J. P.
Kamničan Jfl petek, 20. septembra 2019
9
Zanimivosti
Oratorij ima moč
V soboto, 24. avgusta, se je v Šmartnem v Tuhinju sklenil že 18. oratorij po vrsti. »Polnoletni« oratorij je potekal pod naslovom Imaš moč ter združil sto petdeset otrok, okrog petdeset animatorjev ter vrsto sponzorjev in drugih prijateljev oratorija.
Monika Jeglič
Šmartno v Tuhinju - Osnovno ogrodje oratorija je ostalo nespremenjeno. Otroci so
otokih presenečenja na bližnjih travnikih, medtem ko so petkove igre minile v vodnem duhu na travniku (oziroma v duhu družabnih iger
nic so imeli tudi posebne ka-teheze Dobrega pastirja ter delo v atriju.
Brez dobrodelnosti ni šlo niti tokrat. Med oratorijem
Šmarski oratorij je v različnih aktivnostih tudi letos združil več kot sto petdeset otrok in petdeset animatorjev. / foto: maša dacar
skupaj z animatorji vsako jutro ob 9. uri dvignili zastavo in zapeli himno ter se podali v nov oratorijski dan, ki jim je vsak dan po jutranji molitvi prinesel del igrice o Petru Klepcu, čemur so sledili kratki igrani filmčki, ki so jih posneli animatorji in s katerimi so poskušali otrokom na zanimiv način prikazati vrednote, kot so prošnja, odpuščanje, pomoč, spoznanje in odgovornost. Sledilo je delo v devetih skupinah, ki so s pomočjo animatorjev ustvarjale, razmišljale, se pogovarjale in iskale odgovore na vprašanja. Dva dneva v tednu sta prinesla tudi posebne velike igre - ponedeljkove so skupine popeljale po
v telovadnici za tiste, ki se niso smeli zmočiti). Otroci so si lahko izbrali več delavnic, na katerih so preverjali svoje spretnosti ter si pridobivali nove talente. Med drugim so imeli na voljo mini vojaško delavnico, lego ustvarjanje, poslikavo vrečk, kaligrafsko, vohunsko in športno delavnico, karate, izdelavo uhanov in mnoge druge. Sredin dan nas je popeljal v neznano in nam po sveti maši na travniku dal priložnost za vesele igre in zabavne pogovore. Kot je že v navadi, je med tednom potekal tudi poseben program za predšolske otroke, t. i. mali oratorij, ki ga je tokrat obiskovalo dvajset otrok. Poleg iger in delav-
smo zbirali šolske potrebščine za otroke iz socialno ogroženih družin, ki jih bomo animatorji dostavili na Karitas.
Oratorij, ki se je začel 19. avgusta, se je sklenil v soboto, 24. avgusta, s slovesno mašo in piknikom za vse otroke, starše in druge navzoče, ki so prišli praznovat z vsemi, ki smo cel teden dokazovali, da imamo moč. Celo vreme je držalo z nami, saj se je nebo zadržalo vse do konca piknika in (skoraj do konca) pospravljanja. Če vprašate nas, menimo, da nam je uspel še en super teden krasnih doživetij in skupne rasti. Vse za odličen zaključek počitnic!
Jesenski rok mature
Tudi jesenski rok poklicne mature je dijakom Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik prinesel veliko veselja.
Jasna Paladin
Kamnik - V jesenskem roku so poklicno maturo opravili prav vsi dijaki, ki so se je lotili, sporočajo z Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik (GSŠRM). Dijakinja Ana Berwanger s programa Predšolska vzgoja je celo dosegla vse možne točke.
Zlata tudi Nika Hrastovec
Šolsko leto 2018/2019 je Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra tako zaključila s kar osemnajstimi zlatimi maturanti in maturantkami, saj je ponoven pregled ma-
turitetnih pol pokazal, da si je naziv zlate maturantke splošne mature prislužila
tudi Nika Hrastovec, ki je maturo sicer opravljala v spomladanskem roku.
Ana Berwanger s programa Predšolska vzgoja je na jesenskem roku mature dosegla vse možne točke. / foto: gsšrm
Opozarjali bodo na raka prostate
Kamnik - Kamnik bo v nedeljo, 29. septembra, gostil zanimiv dogodek dobrodelnega združenja Distinguished Gentleman's Ride, ki se odvija na isti dan po celem svetu. Z namenom opozarjanja na moško bolezen raka na prostati se bo na ta dan v več kot stotih državah sveta, v Sloveniji že sedmo leto zapored, zbralo okoli 125 tisoč motoristov, katerih skupna točka je gosposka obleka in ustrezen, predvsem atraktiven motocikel ter zbiranje denarja za raziskave moških bolezni. Lani so po vsem svetu na tej prireditvi skupaj v ta namen zbrali skoraj sedem milijonov evrov. Udeleženci se bodo tudi letos zbrali na ljubljanskem Kongresnem trgu ob 11. uri, zaključek počasne vožnje, ki bo potekala po regionalnih in lokalnih cestah skozi Trzin in Mengeš do Kamnika, z osrednjim programom pa bo na Glavnem trgu v Kamniku ob 13. uri. J. P.
GG naročnine
e-pošta: narocnine@g-glas.si
telefon: 04 201 4241
www.gorenjskiglasi'^
Na Veliki planini našel čudo narave
Velika planina - Družba Slovenski državni gozdovi je na svoji strani na Facebooku konec avgusta objavila zelo zanimivo fotografijo, ki jo je pri čiščenju visokogorskih pašnikov na Veliki planini posnel Stane Kregar. Med zaraščenim ruš-jem je namreč našel prav zanimivo smreko. Iz drevesa, ki ga je pred leti zrušil vetrolom, vendar se je s koreninami držalo tal in se ni posušilo, je odgnalo osem vej v samostojne vrhove, tako da je videti, kot da iz trhlega debla poganja osem dreves, posajenih v vrsto. J. P.
LUK
LJUDSKA \sr\-.
let
KDOR SE PRI UČENJU NAZAJ DRŽI, V ŽIVLJENJU NE PRIDE TJA, KAMOR ŽELI.
Kompetentni v tujem jeziku vedno in povsod.
Da boste dosegli cilj izberite:
•	jezikovni paket AMBICIOZNI
•	jezikovni paket TEMELJITI
Vpišite se v septembru!
V. 04 280 48 00
www.luniverza.si
ci£j> je êligu
l0
petek, 20. septembra 2019 Kamničan y
Šport
Od rekreativcev do članske konkurence
Dalibor Crnoja
Kamnik - Kamniška ekipa v košarki 3x3 Vigoshop (Blaž Pirnat, Marijo Bijelic, Enes Gutic in Dalibor Crnoja), ki je še lani nastopala v kategoriji rekreativcev in osvojila naslov državnega prvaka, je letos naredila korak naprej in se preizkusila v absolutni članski konkurenci. Čeprav fantje niso odigrali vseh regionalnih turnirjev, se jim je uspelo uvrstiti na finalni turnir, ki se je odvijal 16. avgusta v Ljubljani na
Semič uvrstila v četrtfinale. Tam jih je premagala favorizirana ekipa Kranj (Eržen, Tratnik, Julevic, Jeršin) z rezultatom 21 : 12, ta pa je kasneje v finalu morala priznati premoč ekipi Piran (Finž-gar, Ovnik, Srebovt, Kavgic), ki si je s tem zagotovila nastop na turnirju serije masters v Debrecenu. Na koncu je ekipa Vigoshop zasedla sedmo mesto. Kamničani pa so 31. avgusta v rahlo spremenjeni zasedbi odigrali še en močan turnir v Ljubljani (Grosbasket),
Kamniška ekipa v košarki 3x3 Vigoshop
Kongresnem trgu. Tja se je uvrstilo dvanajst najboljših slovenskih ekip, ki so bile razvrščene v štiri skupine. Ekipa Vigoshop se je iz skupinskega dela tekmovanja po zmagi nad ekipo Oreka
kjer je prav tako sodelovalo veliko število ekip, ki so nastopale v državnem prvenstvu. Na tem turnirju pa so se fantje uvrstili v finale, tam pa je bila zopet premočna ekipa Kranja.
V nedeljo 14. Češnjiški tek
Češnjice v Tuhinju - Člani Športnega društva Češnjice vabijo na že 14. Češnjiški tek, ki bo v nedeljo, 22. septembra, s startom ob 10. uri na igrišču v Češnjicah. Pripravili so več prog za različne kategorije; predšolski otroci bodo pretekli 300 metrov, šolarji 1,4 km, mladinci 2,1 km, ženske 6,2 km, najdaljša proga pa je dolga 8,6 km. Tek šteje za Tekaški pokal občine Kamnik. Prijave zbirajo na Prijavim.se, dodatne informacije pa dajejo na številki 068 129 874. J. P.
Sobota, 12. oktobra 2019
ob 9.30, Glavni trg v Kamniku
A. TEKAŠKI	A
»POKAL trráM OBČINE
^^KAMNIK KAMNIK
Gorenjski Glas
Gorenjska
■O
Li
moj planet
Pretecimo ga!
Zmagal Matevž Planko
Triatlonski klub Trisport Kamnik je v soboto, 7. septembra, že tradicionalno organiziral triatlon, ki privabi največ domačih pa tudi tuje tekmovalce. To je Triglav Triatlon Bled. Organizacija je velik zalogaj in ob pomoči številnih staršev, prijateljev in simpatizerjev kluba je Miru Kregarju ponovno uspelo izpeljati vrhunsko prireditev.
Nataša Planko
Bled - Po letu premora je bila ponovno na sporedu mednarodna tekma za evropski mladinski pokal, na startu katere se je preizkusilo sto dvajset mladink in mladincev. Tudi Slovenci smo imeli svoje favorite, žal pa po medalji ni segel nihče. Najvišje sta se uvrstili Monika Bartol na 6. mesto in Tja-ša Vrtačič na 8. mesto. Ostali Slovenci so zasedli naslednja mesta: med dekleti 36. Neža Pogačar in 43. Vita Pilih; med fanti 17. Jan Škr-janc, 25. Jakob Medved, 27. Jakob Mamič, 37. Žiga Podgoršek, 39. Nande Gašparič, 40. Žiga Hutter, 42. Nik Cubrilo, 44. Matic Močnik, 47. David Videnšek, 50. Matej Dečman, 51. Patrik Zalar, 55. Jakob Močnik, 56. Vid Herodež in 58. Črt Verbič. Na zmagovalnem odru so tokrat stali le tujci. Tjaša Vrtačič, ki je letos trenirala nekoliko manj, saj je opravljala maturo, je na svojem FB-profilu zapisala: »Včeraj je v organizaciji domačega kluba Triatlonski klub Trisport Kamnik in Triatlon Slovenije na Bledu potekala tudi tekma evropskega mladinskega pokala. Z osvojenim 8. mestom sem zadovoljna, saj je to tudi moja tretja najboljša uvrstitev v pokalu letošnjo sezono. « Po zapisu Jana Škrjanca pa ta s svojo uvrstitvijo, pa čeprav je bil najboljši Slovenec, ni
Absolutni državni prvak v olimpik triatlonu je postal Kamničan Matevž Planko.
bil zadovoljen. Predlani je bil namreč na tej tekmi odličen deveti. »Končno 17. mesto je izkupiček nedeljske tekme. Izplaval sem v prvi grupi, na kolesu bil konkurenčen, tek pa je bil kot običajno tisti, kjer se tekma takšnega formata odloča. Glede na konkurenco in formo je rezultat znotraj pričakovanj. Je pa končno mesto daleč od tega, k čemur stremim.«
V	dopoldanskem času so na Bledu tekmovali še najmlajši, in sicer v akvatlonu. Kadeti, mladinci in rekreativci pa so se pomerili v super šprintu.
V	zgodnjih popoldanskih urah se je nato odvijalo še drugo pomembnejše tekmovanje tega dne, državno pr-
venstvo v olimpijskem triatlonu, ki je bilo odprtega tipa, zato so se našim triatloncem pridružili tudi številni tujci.
Prvič je pri nas potekalo tudi državno prvenstvo v akvabi-ku, ki je sestavljeno le iz plavalnega in kolesarskega dela. Absolutna zmagovalca in državna prvaka v olimpik triatlonu sta postala Simona Dolinar Majdič (TK Liko In-les Ribnica) pred drugouvr-ščeno Moniko Peterka (ŠD 3 Šport) in tretjeuvrščeno Katjo Hočevar (TK Ljubljana) ter Matevž Planko (TK Trisport Kamnik) pred drugim Klemnom Bojancem (TK Lajf) in tretjim, še enim Kamničanom Markom Mandičem (TK Utrip).
V	absolutni razvrstitvi olimpik triatlona so Slovencem pomešali štrene tudi tujci. Pri ženskah se je med zmagovalko in tretje uvrščeno vrinila Avstrijka Sonja Tajsi-ch, med moškimi pa sta za zmagovalcem v cilj pritekla dva Madžara: 2. je bil Aurel Sinko Uribe, 3. pa Andras Kiraly.
Matevž je v cilju povedal: »Odločil sem se za skok na kolesu in Aurelu zadnji krog kolesa pobegnil. Na teku sem le držal varno razdaljo. Vesel sem zmage. Bled je moje srečno prizorišče, saj sem bil od otroških let do zdaj prav na vseh tekmah na zmagovalnem odru.«
V	akvabajku je državna prvakinja postala sicer odlična kolesarka Tina Brelih (TK Trisport Kamnik) pred Petro Hacin Valič (TK Eklimas Ajdovščina) in Aleksandro Kocič (3K Šport), medtem ko se je z naslovom pri moških okitil Marko Bone (TK Eklimas Ajdovščina) pred Miho Pančurjem (TK Tris-port Kamnik) in Mirom Kramaričem (TK Novo mesto).
Za večino tekmovalcev se je sezona zaključila, a Trispor-tovi mladinci Tjaša Vrtačič, Vita Pilih in Jan Škrjanc so nastopili še na eni tekmi za evropski pokal v Zagrebu. Matevž Planko pa je odpotoval v Valencio, kjer je bilo minuli konec tedna evropsko prvenstvo za mlajše člane (U23).
Aktivni kamniški vaterpolisti
V letošnjem poletju je bilo Vaterpolsko društvo Kamnik izjemno aktivno na več področjih.
Dare Homar
Kamnik - V začetku poletja smo izpeljali tradicionalni 26. dan vaterpolistov. Kljub zelo slabemu vremenu se ga je udeležilo sto sedemdeset vaterpolistov. Tudi najmlajše ekipe do 11 let so odigrale vsaj po eno tekmo. Izpeljali smo tudi dvoje priprave za reprezentanco do 15 let, ene skupaj s slovaško reprezentanco. Predstavniki kluba letnik 2002 in mlajši pa so se udeležili turnirja v Kikindi, kjer so v konkurenci osmih ekip dosegli četrto mesto. Za zaključek poletne sezone se je letnik 2004 in mlajši odpravil še na turnir Mali medo v Zagreb. Med dvanajstimi ekipami so naši fantje osvojili osmo mesto. Slovenske barve so poleg
Kamničanov branili vaterpo-listi Triglava, na turnirju so sodelovale še ekipe iz Črne gore, Srbije, Nemčije in Hrvaške.
Domači bazen je bil izredno dobro izkoriščen, saj smo dnevno opravili po dva treninga z vsemi generacijami. Poleg tega smo izpeljali intenzivne plavalne tečaje, ki jih je uspešno zaključilo osem otrok. V večernih urah pa se nam je pridružilo tudi nekaj odraslih, ki so začeli s plavanjem, se naučili vseh tehnik plavanja in se celo poletje pridno rekreirali. Po desetih letih smo se razšli s trenerjem Elvirom Bečicem, s katerim imamo kar nekaj uspešnih sezon. V prihodnji sezoni pa se že veselimo sodelovanja z novim trenerjem.
Mladi kamniški vaterpolisti na turnirju Mali medo v
Zagrebu / Foto: Dare Homar
Nekaj treningov bomo opravili še v septembru v domačem bazenu Pod skalo, oktobra pa nas spet čakajo vožnje v sosednja mesta. Prav
tako smo ponosni na nakup novega klubskega kombija, ki je bil že nujna investicija in nam bo olajšal vožnjo na treninge.
Kamničan Jfl petek, 20. septembra 2019
11
Državno prvenstvo lokostrelcev
Člani Lokostrelskega kluba Kamnik smo letos organizirali že tretje veliko tekmovanje.
Šport
Prvi pokal že v kamniških vitrinah
Na svoji prvi letošnji preizkušnji so odbojkarji Calcita Volleyja na turnirju za pokal Kamnika v konkurenci treh državnih prvakov svojih držav zanesljivo osvojili prvo mesto. Močno spremenjena kamniška zasedba je tako le potrdila napovedi, da se bo tudi v novi sezoni borila za najvišja mesta. S podobnimi željami bodo sezono začele tudi aktualne slovenske pokalne zmagovalke.
Miha Štamcar
Kamnik - Najtežji del priprav je že nekaj časa za kamniškima ekipama, do začetka sezone, začela se bo 5. oktobra, pa so zdaj na vrsti pripravljalne tekme. Kamničani so v domači dvorani gostili močan mednarodni turnir, na katerem so premagali prvaka Srbije Vojvodino iz Novega Sada, prvaka Hrvaške Mladost Zagreb in prvaka Avstrije SK Zadrugo Aich/Dob. Vse tri ekipe bodo letos igrale v ligi prvakov.
»Čeprav smo si želeli zmagati na turnirju, pa smo v prvi vrsti želeli preveriti vse svoje igralce, ki jih trenutno imamo na voljo. V obeh namerah smo uspeli. S tem smo končali prvi ciklus priprav. Veseli me, da so fantje zdržali napore, prvi vtis je dober, ali pa bo to dovolj za dosego ciljev, ki smo si jih zadali, bomo pa še morali počakati,« je po zmagi na domačem turnirju dejal Marko Brumen, ki se je po treh letih vrnil na kamniško klop.
Kamniškim gledalcem so se prvič predstavile tudi vse letošnje okrepitve. Vrnila sta se Jan Brulec in Jan Planine, prišli pa so še nekdanji slovenski reprezentančni blo-ker Mario Koncilja ter poljski, 208 cm visoki spreje-malec Milosz Hebda ter dolgoletni bolgarski reprezentančni korektor Bojan Jordanov, ki tokrat zaradi poškodbe ni igral. V prejšnjem tednu so Brum-
novi varovanci gostovali v Kanalu in v soboto doma gostili češki Olomouc, od petka do nedelje pa jih čaka nastop na turnirju v Novem Sadu, kjer bodo ob domačinih igrali še Mladost Zagreb in ACH Volley, s katerim se bodo v začetku oktobra pomerili v prvem krogu srednjeevropske lige. Z derbijem bodo letošnjo sezono odprle tudi varovanke Gregorja Rozmana, ki jih prav tako v srednjeevropski ligi, vendar bo ta tekma veljala tudi za državno prvenstvo, čaka dvoboj z aktualnim slovenskim državnim prvakom, Novo KBM Branikom. Tudi kamniške odbojkarice so v primerjavi z minulo sezono doživele manjše spremembe, novinke pa so nekdanja mladinska reprezentančna
podajalka Zala Zbičajnik, slovenska reprezentančna sprejemalka Ana Marija Vovk, iz druge ekipe pa sta se vrnili Eva Zatkovič in Ma-nja Jerala. Prejšnji konec tedna so nastopile na močnem turnirju v Olomoucu na Češkem, z izjemo Nine Kotnik pa so priložnost dobile vse igralke.
»Z izjemo poškodbe Kotni-kove, ki je za ekipo pomenila manjši šok, sem z delom v prvem mesecu dni zadovoljen. Dekleta so prišla na začetek priprav v boljšem stanju kot lani. Ker smo bili v omejenem številu, brez obeh reprezentantk - Leje Janežič in Ane Marije Vovk, smo del priprav v fitnesu in tehnični del z žogo namenili tudi individualnemu delu. Za nami je tudi že turnir v
Olomoucu, pred uvodno tekmo z Mariborčankami pa že imamo dogovorjeni dve tekmi z madžarsko ekipo UTE Budimpešta. V zadnjem koncu tedna v septembru nas čaka še turnir za pokal Kamnika, na katerega bosta prišla Fatum Nyiregy-haza in zagrebška Mladost,« je po vrnitvi iz Češke dejal Gregor Rozman, ki bo še tretjo zaporedno sezono samostojno vodil kamniško ekipo, pred tem pa je bil leto dni pomočnik italijanskima trenerjema Alessandru Bel-tramiju in Nicoli Negru. V polnem pogonu sta tudi obe drugi članski ekipi Calcita Volleyja. Ženska ekipa, ki jo bo vodil Aljoša Jemec, bo igrala v iB ligi, moška, z Gašperjem Ribičem na klopi, pa v 2. DOL.
Blanka Štrajhar
Kamnik - Poleg dvoranskega državnega prvenstva za člane in velikega mednarodnega tekmovanja za Vero-nikin pokal smo izpeljali še dve zunanji državni prvenstvi na nogometnem stadionu v Mekinjah, in sicer: v soboto, 7. septembra, državno prvenstvo za mlajše in veterane, v nedeljo, 8. septembra, pa člansko državno prvenstvo. Obe tekmi sta predstavljali zaključek tekmovanj za slovenski tarčni pokal, zato so najboljši v seštevku točk prejeli pokale. Med njimi so kar trije Kamničani prejeli pokal za prvo mesto, in sicer je bil med člani najboljši Luka Ar-než, med mladinkami Teja Slana, med deklicami pa Anja Šarec.
V	obeh dnevih se je tekmovanja udeležilo sto deset lo-kostrelcev z ukrivljenim in sestavljenim lokom. Kljub slabi vremenski napovedi je vreme zdržalo. Kamniške tekmovalke in tekmovalci so se pogumno zoperstavili vrstnikom in ure in ure treningov so se obrestovale.
V	soboto so mladi in veterani streljali na predpisane razdalje in po seštevku za-
detkov so se kamniški tekmovalci uvrstili na naslednja mesta: 2. Teja Slana (mladinke ukrivljeni lok), 1. Žiga Ravnikar in 2. Miha Rožič (mladinci ukrivljeni lok), 3. Timej Jeras (kadeti ukrivljeni lok), 6. Matija Rožič (kadeti sestavljeni lok), 1. Anja Šarec (deklice ukrivljeni lok) in 3. Timi Žagar (dečki ukrivljeni lok). V nedeljo je potekalo člansko državno prvenstvo, kjer so člani in članice streljali na razdaljo 70 m (ukrivljeni lok) in 50 m (sestavljeni lok). Po končanih kvalifikacijah so se pomerili v individualnih izločilnih dvobojih, ki so šteli za absolutno državno prvenstvo. In zopet smo se veselili dveh srebrnih medalj individualno (Den Habjan in Teja Slana), zlate in srebrne medalje ekipno in zlate medalje v mešanih ekipah (Luka Arnež in Teja Slana).
Posamične uvrstitve kamniških tekmovalcev: 2. Den Habjan, 4. Žiga Ravnikar, 6. Gašper Štrajhar, 7. Luka Arnež in 9. Jaka Komočar in Miha Rožič (člani ukrivljeni lok), 9. Matija Rožič (člani sestavljeni lok) in 2. Teja Slana (članice ukrivljeni lok).
Kamniški lokostrelci z medaljami z državnega prvenstva
Bolečine v nogah
SO KRIVE KRČNE ŽILE?
Stoječe delo, zaradi katerega smo ves dan na nogah, pa tudi osemurno sedenje v službi so eni izmed glavnih vzrokov za utrujene in boleče noge. Naštejemo pa lahko še precej drugih razlogov: pretiravanje pri telesnih aktivnostih, neprimerna obutev, nekatere bolezni, debelost, težave s hrbtenico, pa tudi različne okužbe ali virusna obolenja in podobno. Najpomembneje je odkriti vzrok bolečine Ker je možnih razlogov za boleče noge veliko, je treba kar se da zgodaj odkriti pravega. Bolečin ne smemo zanemariti, saj nas z njimi telo opozarja in sili k ukrepanju. Veliko vzrokov namreč lahko uspešno zdravimo.
Bolečina je lahko napoved hude bolezni
Utrujene in boleče noge so lahko eden prvih znakov zelo hude bolezni - kroničnega venskega popuščanja. Bolezen nastane, ker žilam v nogah
Strokovna sodelavka Karmen Markun,
Bela štacunca Kamnik, na Ljubljanski cesti 4 F
V Beli štacunci smo zelo dobro založeni tako s kompresijskimi povoji kot tudi s kompresijskimi nogavicami. V trgovini zaposlene strokovne sodelavke vam bomo svetovale kako jih namestiti in, če bo potrebno, vas tudi naučile pravilnega povijanja.
oslabijo žilne stene, zato se raztegnejo in razširijo. Venske zaklopke krvi ne zmorejo več usmerjati navzgor proti srcu, zato ta prične v žilah zastajati, tlak v venskem sistemu nog pa se izrazito poveča. V nogah najprej občutimo pekoč občutek, postanejo utrujene in napete, goleni nam pričnejo otekati. Na nogah opazimo modrikaste, zvijugane in čudno zasukane žile ter pajkovi mreži podobne drobne žilice v koži. Če prve znake zanemarimo in ne ukrepamo pravočasno, lahko bolezen zaradi motene oskrbe nog s kisikom in hranili privede do propadanje tkiva na spodnjem delu goleni, do kroničnih ran in celo gangrene. Kdaj posumiti na kronično vensko popuščanje? Da ne bi spregledali prvih znakov kroničnega venskega popuščanja, je dobro vedeti, kaj je tisto, kar zanesljivo govori o začetkih te bolezni:
•	bolečine se zmanjšajo, ko hodimo ali noge dvignemo v višji položaj.
•	gretje nog težave še poslabša.
•	če noge hladimo, se bolečine zmanjšajo.
•	povijanje nog s povoji ali kompresijske nogavice težave občutno izboljšajo ali jih celo odpravijo.
K zdravniku
Zdravnik - specialist dermatolog ali flebolog bo predpisal ustrezno zdravljenje. V prvem stadiju zdravljena kroničnega venskega popuščanja in pri preprečevanju nastajanja novih krčnih žil je nujno potrebna kompresijska terapija oziroma kompresi-jsko povijanje z elastičnimi povoji. S stiskanjem ven od zunaj namreč lahko preprečimo napredovanje bolezni in blažimo simptome, žal pa se težave vrnejo, če s kompresijskim zdravljenjem prenehamo.

vivavene
Dolgoelastični kompresijski povoji
edini z dvema modrima črtama,
ki označujeta širino zavoja, in tako zagotavljata pravilno povijanje.
o A ^, if 11 DO M ™ * VI lO/ KUPON ZA	^¿¡^
% POPUST
S tem kuponom vam v Tosamini Beli štacunci Kamnik, na Ljubljanski cesti 4 F, podarimo 20 % popusta na Vivavene izdelke ob enkratnem nakupu. Kuponi, boni, popusti in akcije se ne seštevajo. Kupon ne velja v spletni trgovini, na zaklenjene cene, darilne bone in izdelke na medicinsko naročilnico, ki jo predpiše zdravnik. Kupon je za enkratni nakup in velja do 20. 10. 2019.
l0
petek, 20. septembra 2019 Kamničan y
Skrb za starejše
V Kamniku deluje sistem pomoči za starejše, ki ga vodi Zavod Oreli. Pomoč je usmerjena v tisto obdobje starejših, ko potrebujejo podporne storitve in ostanejo največkrat sami na svojem domu.
Zanimivosti
Srečanje planincev na Mali planini
Zasilna »garaža« pred Domžalskim domom / Foto: Bojan Pollak
V letošnjem letu novonastala skupina za prostovoljno delo - Iskrice upanja
Bojan Pollak
Velika planina - Letošnje tradicionalno srečanje domžalskih planincev v svoji »enklavi« v kamniški občini je bilo tudi letos zadnjo nedeljo v avgustu, torej 25. avgusta pri Domžalskem domu na Mali planini. Vreme je bilo še kar lepo in večina klopi pred domom je bilo zasedenih. Še pred začetkom je za dobo razpoloženje igral ansambel Gregorja Kobala. Opoldne se je srečanje uradno začelo s planinsko himno, ki jo je zapel moški pevski zbor Janko Kersnik iz Lukovice. Prisotne je nato nagovorila predsednica PD Domžale Hele-
na Kermauner, pevski zbor pa je zapel še nekaj pesmi. Srečanje je pozdravil tudi predstavnik PD Bajtar Vinko Poličnik in povabil vse prisotne na odprtje razstave Planino so nosili v srcu, ki bo odprta še nekaj mesecev. Sledilo je prijateljsko druženje, kjer je za glasbeno spremljavo skrbel ansambel Gregorja Kobala. Je bilo pa poskrbljeno še za novost. Ker do sedaj ni bilo možno zakonito rešiti problema »garaže« za nujno prisoten, toda zelo moteči avtomobil, so »zgradili« zasilno »garažo« kar iz polen in tako vsaj delno zakrili moteče parkirane avtomobile.
Martina Ozimek
Kamnik - Vsakdo, ki dopolni petdeset let, bi se moral vprašati, kakšno starost si želi preživljati. Preživljanje starosti, kot del našega sestavnega življenjskega obdobja, je lahko prijetno, če smo nanj pripravljeni. To pomeni, da smo v dobrem zdravstvenem in psihofizičnem stanju, da smo razvili kvalitetno socialno mrežo družine in prijateljev, da se počutimo zaželene in izpolnjene v naših željah in aktivnostih.
Visok porast starejših občanov
V	desetih letih (od 2009 do 2019) se je število starejših nad šestdeset let v naši občini povečalo za 1821 oseb, kar je 25-odstotni porast. V istem obdobju se je število mladih, ki jih združujemo v skupine prostovoljcev (od 15 do 24 let), zmanjšalo za 689 oseb, kar pomeni 19,5 odstotka.
Naš sistem je odprt za vse generacije. Medgeneracij-sko pomeni vključiti v model pomoči vse generacije, in ne samo starejše. Najboljši rezultati se dosežejo, ko znajo vse generacije ozavestiti probleme starejših in se na primeren način vključiti v reševanje. Na ta način tudi zmanjšujemo diskriminacijo starejših nasproti celotni družbi.
V	sklopu naših aktivnosti deluje pisarna za starejše na Tomšičevi 23. Pomagamo lahko z osebnim pogovorom. Če se starejši ne oglasijo v pisarni, lahko uporabijo splet za naročilo prostovoljca ali pokličejo na telefon 031/395 400 in se pogovorijo direktno z našim prostovoljcem-svetoval-cem.
Najpogostejša vprašanja so povezana z osamljenostjo, nepremičninami in otroki, zahtevnimi administrativnimi postopki, računalniško nezadostno pismenostjo (mnogo starejših ne zna uporabljati telefona in računalnika, zato so prikrajšani za različne storitve). Naša pomoč na domu obsega: socialni pogovor, spremstvo po opravkih (banka, pošta, zdravnik ...), sprehodi, nakupi v trgovini, pomoč pri urejanju vrta idr. Poleg svetovalne pisarne vodimo tudi koordinacijo institucij, kjer se srečujemo predstavniki institucij, ki se ukvarjamo z reševanjem problematike starejših. Vključeni so: Center za socialno delo, Dom starejših občanov, Policija, Urad za delo, Zavod Pristan, Medobčinsko društvo invali-
dov, Društvo diabetikov, Društvo upokojencev, Zdravstveni dom, Karitas, Rdeči križ, Zavod Oreli in Občina Kamnik. V direktnih strokovnih pogovorih je lažje pridi do dobrih rešitev. Prenos znanja ciljnim skupinam je temeljno poslanstvo Zavoda Oreli. V občini smo do sedaj izvedli več kot šestdeset različnih modulov izobraževanj za kvalitetno starost in pripravili brošuro z opisom modela ter sistem zgibank. Teme so naslednje: Kdaj in kako starejši vstopi v dom za starejše, Ureditev stanovanja za varno bivanje v starosti, Demenca, Nepremičnine in otroci, Zdrava prehrana v starosti idr. Zavod Oreli deluje strokovno in je povezan v evropski prostor, kjer je aktivno vključen v več projektov (npr. ITHA-
CA). Aktivno sodelujemo s fakultetami na področju prenosa znanja. Permanentno, tako tudi v letošnjem letu, izvajamo izobraževanja za prostovoljno delo.
Nova skupina prostovoljcev
Nastala je nova skupina, ki so jo udeleženci izobraževanja poimenovali Iskrice upanja. Udeleženka Metka je takole strnila razmišljanje: »Na izobraževanju sem dobila dosti informacij o problematiki starejših in kako veliko vlogo ima lahko pri tem prostovoljno delo. Vse, kar sem na treh srečanjih
poslušala, je bilo podano jasno in z načinom 'igranja vlog', kar mi je bilo še posebno všeč. Vsa srečanja so po začetni zadregi potekala v zelo prijetnem in sproščenem vzdušju. Moja pričakovanja so v celoti izpolnjena, pravzaprav sem vesela, ko vidim in čutim, da sem na pravem mestu in se mi odpirajo nova obzorja, od Zavoda Oreli pa pričakujem podporo pri procesu vključevanja in izvajanja prosto-voljstva.«
Dolgotrajno spremljanje in pomoč našim uporabnikom
Vsaka stvar, ki ima svoj začetek, ima tudi svoj konec. Ko se poslovimo od naših prostovoljcev in uporabnikov zaradi smrti, nastopi tudi za nas zahteven čas ža-
lovanja. Naši prostovoljci z našimi uporabniki pri dolgotrajnem spremljanju in podpori razvijejo globoke in tankočutne odnose. Slovo nas še posebej prizadene. Tako smo v zadnjem letu izgubili gospo Darinko in gospoda Manfreda, ki smo ju spremljali več let. Na začetku sta bila še pri močeh in gospa Darinka je vodila skupino Pogovori v nemščini.
V zadnjih letih je par opešal in potreboval našo pomoč. Gospa je zaradi zdravstvenih težav morala v Dom za starejše, medtem ko je gospod ostal doma. Z vsakim dnem je bila potreba po podpornih aktivnostih večja. Ko
smo skupaj v naši pisarni pripravili srečanje za rojstni dan gospoda Manfreda (žena mu je umrla pred meseci), se nam je zahvalil in dejal: »Če ne bi z ženo Darinko našla vašega Zavoda Oreli, ne bi mogla ostati v Kamniku. Sploh pa ne bi mogla ostati v hiši tako dolgo. Lahko rečem, da so v starosti najpomembnejši odnosi in takšne lepe odnose smo zgradili z vašimi prostovoljci. Zato se vam iz dna srca zahvaljujem v imenu obeh. Tu sva našla prijetno okolje, ki naju je sprejelo.« Konec junija se je gospod Manfred poslovil od nas. Skupina prostovoljcev ga je pospremila na njegovi zadnji poti.
Česa se lahko naučijo mladi?
V naše aktivnosti so vključene vse skupine prebivalstva - s pomočjo raznolikih in kakovostnih programov zmoremo opolnomočiti s temeljnimi znanji in veščinami -, ki si želijo vključenosti v socialno okolje. Predvsem pomagamo starejšim, da lažje in bolj kakovostno preživljajo svoje dni. Mlade vključujemo zato, ker si organiziranega prosto-voljstva želijo, ker so ga vajeni že od mladih nog. Sploh pa na mladih svet stoji, ker imajo veliko energije za udejanjenje solidarnosti. Zlasti v današnjem svetu, ki ponuja več zgledov za udejanjanje »ego filozofije«, je pomembno ustvarjanje možnosti in priložnosti za učenje skozi izkušnjo, spremljano z refleksijo socialnih dogajanj.
Zahvaljujemo se številnim prostovoljcem Zavoda Oreli, še posebej pa Občini Kamnik, ki finančno pokriva večji del naših aktivnosti. Tudi brez naših drugih podpornikov ne bi mogli opravljati našega dela.
Srečanje s priznanim žlahtniteljem vrtnic
Volčji Potok - Arboretum Volčji Potok in Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije v soboto, 28. septembra, prirejata mednarodni rožni dogodek: sprehod med vrtnicami rozarija Arboretum Volčji Potok s posebnim gostom, svetovno znanim žlahtniteljem vrtnic Thomasom Prollom in predstavniki Svetovne zveze vrtničarjev iz drugih evropskih držav. Druženje se bo v rozariju Arboretuma začelo ob 9.30, predavanje osrednjega gosta (to bo v angleškem jeziku) pa bo ob 12. uri. Prijave sprejema Arboretum Volčji Potok na naslov kar-men.logar@arboretum.si. Prijavnina znaša 35 evrov. J. P.
V priročniku je nazorno prikazana pot lesa od hloda do izdelka. Poleg vseh postopkov obdelave in zaščite lesa ter potrebnega orodja so dodani natančni načrti za izdelavo nekaterih najbolj uporabnih izdelkov. Priročnikje namenjen vsem, ki se bodo sami lotili obdelave lesa in si za dom in vrt izdelali kaj praktičnega. Koristil bo tudi študentom in dijakom lesarstva.
V sklopu Zavoda Oreli deluje pisarna za starejše na Tomšičevi 23 v Kamniku. Pomagamo lahko z osebnim pogovorom. Če se starejši ne oglasijo v pisarni, lahko uporabijo splet za naročilo prostovoljca ali pokličejo na telefon 031/395 400 in se pogovorijo direktno z našim prostovoljcem -svetovalcem.
Kamničan Jfl petek, 20. septembra 2019
13
Zanimivosti
Na obisku v vojnem muzeju Triglav
Številni Kamničani ne vedo, da se pod kamniško glavno avtobusno postajo zadnja tri leta nahaja vojaška muzejska zbirka, ki zajema obdobje od prve svetovne vojne do slovenske osamosvojitve.
Bojana Klemenc
Kamnik - Muzej, ki je bil odprt v času Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine, obsega vojaškozgodovinsko zbirko od prve svetovne vojne do osamosvojitve in delček edinstveno ohranjene vojaške industrije, ki je delovala v nekdanji tovarni Kemijska industrija Kamnik. Jernej Brajer, predsednik Kulturno zgodovinskega društva Triglav, je obiskovalcem slikovito spregovoril o zanimivih predmetih in zgodbah vojaške zgodovine na širšem kamniškem območju. »Vse te vojske so šle čez naše ozemlje, se na teh tleh borile in pustile pomemben pečat, zato smo se odločili, da v spomin na te padle borce in vrednote, ki jih goji naše društvo, petdeset članov ljubiteljev vojaške zgodovine odpre in skrbi za ta muzej in se tako na skromen način poklonimo svojim prednikom, ki so se bojevali za to, da smo ohranili svoj jezik in da smo danes tukaj, kjer smo,« razlaga Brajer, medtem ko vodi po vojaški zbirki.
Od orožja do uniform in dokumentov
V muzejskem prostoru so med drugim razstavljene uniforma avstro-ogrskega generala, uniforma Maistrovega borca ter uniforma divizij-skega generala, kakršno je nosil tudi Rudolf Maister. Na ogled so originalne nemške in partizanske uniforme, kakor tudi uniforme JNA in Slovenske vojske. Zbirka se ponaša z več kot sto kosi orožja in vojaške opreme, ki se je skozi čas nahajala na območju Slovenije. Posebno mesto v muzejski zbirki je posvečeno zgodbi o Kemijski industriji Kamnik, kjer so leta 1852 vojaki začeli izdelovati lovski smodnik. Črnega za navadne lovce in posebnega za plemiče, dvajset let pozneje pa so začeli izdelovati še rudarski smodnik, pripoveduje Jernej Brajer. Zbirko vse od odprtja muzeja člani društva ves čas dopolnjujejo. Nekaj predmetov in dokumentov so dobili v dar, nekatere so kupili sami, saj se jim zdi pomembno, da se ostali-ne vojaške zgodovine z našega območja zadržijo in predstavijo lokalno. Ko obiskovalec stopi v muzej, se na desni strani začne muzejska zbirka s predmeti prve svetovne vojne. Jernej obiskovalcem pove, da je bil Kamnik skozi zgodovino še kako vpet v vojaško dogaja-
Mlada obiskovalca muzeja pred vojakom borcem za severno mejo iz leta 1919
nje. Pozabljeno dejstvo je, da je bila v času soške fronte v mekinjskem samostanu nastanjena bolnišnica pa tudi da so Preboj pri Kobaridu, eno izmed največjih bitk na soški fronti, načrtovali ravno v našem mestu. Sledi postavitev Kraljevine Jugoslavije z uniformo kraljevega vojaka, nato obdobje druge svetovne vojne z uniformami okupatorskih vojsk in zavezniških enot, na ogled je partizanska tiskarna ...
Potem se ogled nadaljuje z obdobjem po drugi svetovni vojni z originalnimi predmeti z nabora Kamničanov v vojsko, med temi je zelo zanimivo merilo višine vojakov. Predstavljena je diorama Občinskega centra zvez, med drugim so njeni pripadniki na koncu sodelovali pri osamosvojitveni vojni. V zadnjem delu muzeja pa je postavitev predmetov iz Kemijske industrije Kamnik, ki so vezani na izdelavo
Predmeti iz nekdanje smodnišnice, ki se navezujejo na vojaško proizvodnjo v našem mestu / foto: Bojana klemenc
Jernej Brajer, gonilna sila Vojnega muzeja Triglav, pove ogromno zanimivih zgodb o vojni zgodovini na
Kamniškem . / Foto: Bojana Klemenc
črnega smodnika in zagotovo predstavljajo pomemben del kamniške industrijske dediščine. Zanimiv je stroj za izdelavo vžigalne vrvice, pa šolska minsko eksplozivna sredstva ...
Ne le v spomin, ampak tudi opomin
Posebnih in zgodovinsko neprecenljivo dragocenih predmetov je v muzeju zares veliko. Sploh ko slišiš še zgodbo iz ozadja dogodka. »Res smo ponosni na izkopanino mitraljeza iz bombnika, ki je padel na Mali planini, tudi na originalni Iskrin pro-gramator, ki je služil za alarme v Kamniku v sedemdesetih in osemdesetih letih, ta naj bi opozarjal na splošno nevarnost, letalski napad in podobno. Vsak predmet v muzeju je po svoje dragocen,« razlaga Jernej Brajer. Velika želja muzeja je, da bi ga lahko odprli redno za obiskovalce, ki jih ni tako malo. Od starejših, ki ob ogledu obujajo spomine na preteklo vojno dogajanje, do najmlajših, predvsem fantov, ki se jim zdijo te stvari zelo zanimive. Člani društva imajo v pripravi zajeten vodič po razstavi, ki bi postregel z zgodbami in dogajanjem okrog vsakega predmeta muzejske zbirke. Vojni muzej Triglav ima tudi v slovenskem merilu zelo bogato in kvalitetno zbirko, katerega poslanstvo je v raziskovanju vojne in vojaške zgodovine ter ohranjanju vojaškega in kulturnega izročila na širšem kamniškem območju. Kot tudi obiskovalcem v spomin in opomin, da se kaj takega na našem območju ne bi več dogajalo. Ogled muzeja je možen po predhodnem dogovoru.
Migimigi dan - največja rekreacija na prostem
Volčji Potok - V soboto, 21. septembra, se bo med 10. in 18. uro v Arboretumu Volčji Potok odvil že drugi Migimigi dan, na katerem obiskovalce čaka največja rekreacija na prostem. Organizatorji bodo pripravili več kot trideset vodenih vadb, predavanj in delavnic, ki bodo potekale v družbi priznanih slovenskih športnih strokovnjakov. Pridružili se jim bodo Migimigi ambasadorji, med katerimi so tudi raper Trkaj, selektor državne kolesarske reprezentance Andrej Hauptman in gorski reševalec Matjaž Šerkezi. Število obiskovalcev ni omejeno, zato lahko svojo prijavo še vedno oddate na migi-migidan.si. Ker so se prva brezplačna mesta že zapolnila, boste s prijavo prejeli tridesetodstotni popust, pri čemer boste za vstopnico odšteli največ šest evrov. J. P.
KAJ JEDO SRNE?
Če želijo razjeziti kmete, se sukajo okoli njihovih njiv in jim posmukajo svežo zelenjavo.
, m rv x
£ Presneti	^ \ J
prežvekovalci! "	m ^^^^
S. ^ V f- i it i
Večinoma pa jedo poganjke novih dreves ali pa sveže vršičke vej.

Če srne ne bi jedle poganjkov novih dreves, bi se drevesa prekomerno razmnožila. Ker bi jih preveč raslo na enem mestu, bi se težko dobro razrasla.
Če srne ne bi jedle vršičkov vej, bi drevesa zrasla prehitro in ne bi imela časa privaditi se na veter in vremenske neprilike. Bila bi slabotna in bi se zlahka zlomila ob vsakem močnejšem vetru.
Zato tudi za srne lahko rečemo, da so varuhinje kamniških gozdov.
Kamniški sudoku
lažji sudoku
1		7		4		6		
9		8	7				2	1
	5				1		4	9
		2			9	8	1	
	8		3		6		7	
	1	3	2			5		
7	3		6				8	
8	6				2	9		5
		1		3		4		
t e z) i s u doku
4			5					6
				6		8		
	4	8			4	3		
		6		3				9
	4		2		9		6	
6				4		3		
		3	2			2	9	
		1		2				
5					4			1
Navodilozareševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F.
Rešitev:
Rešitev
l0
petek, 20. septembra 2019 Kamničan y
Prireditve, zahvale
Prireditve v septembru in oktobru
Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec ittp://bit.ly/Vpis-Dogodka.
Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v septembru! ter tudi v elektronskem mesečniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com.
KAMNIK
ZAVOD ZA TURIZEM, ŠPORT IN KULTURO KAMNIK
Sobota, 12. oktobra, ob 9.30, Glavni trg, Kamnik Veronikin tek
Predprijave prek Prijavim.se do vključno 7. oktobra. Večje skupine pišite na franci.kramar@visitkamnik.com. Prijave so možne tudi na dan tekmovanja do 9. (otroci) oz. 10. ure (odrasli), a je startnina višja.
DOM KULTURE KAMNIK
Torek, 1. oktobra, ob 19.30, dvorana DKK Glasba z okusom
Boštjan Gombač in Janez Dovč: Sozvočje Slovenije, večer ljudskih pesmi. Vstopnina je 20 evrov, na dan dogodka 25 evrov.
ARBORETUM VOLČJI POTOK
Sobota, 21. septembra, ob 10. uri, pristava Arboretuma Kaligrafija
Plača se vstopnina v park. Delavnica je brezplačna. Namenjena je odraslim in otrokom. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si.
Nedelja, 22. septembra, ob 8.30, vhod v park Ornitološki sprehod
Plača se vstopnina v park. Vodenje sprehoda je brezplačno. Zberemo se pri vhodu v park. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si.
Petek, 27. septembra, od 16. do 17. ure, vhod v park Svetovni dan turizma - vodenje po parku
Plača se vstopnina v park. Vodenje je brezplačno. Zberemo se pri vhodu v park. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si.
Sobota, 28. septembra, ob 10. uri, park Umetnost in razvedrilo - slikarska delavnica
Delavnica je brezplačna. Zberemo se pri vhodu v park. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si.
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Sreda, 25. septembra, od 17. do 20. ure, Galerija Miha Maleš
Grafična delavnica za otroke in odrasle z Mihom Eričem
Cena delavnice: 25 evrov/osebo. Obvezne prijave na sasa.bucan@ gmail.com. Minimalno število za izvedbo delavnice je šest oseb.
Sreda, 25. septembra, ob 19. uri, grad Zaprice Dr. Borut Juvanec: Arhitektura pastirjev v Alpah
Sreda, 2. oktobra, ob 19. uri, grad Zaprice Javno vodenje po razstavi Ferry Souvan - 100 let
Ob Dnevih kulturne dediščine bo po razstavi vodil Marko Kumer.
KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK
Petek, 20. septembra, avla knjižnice Pedro Opeka: Življenje, ki je zraslo na smetišču
Avtor fotografij o začetkih delovanja misijonarja Pedra Opeke na Madagaskarju je Karel Hernčič. Razstava bo na še v oktobru.
Torek, 1. oktobra, ob 18. uri, dvorana knjižnice Predstavitev knjige Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset
Pogovor z avtorico, dobitnico letošnje nagrade kresnik za najboljši slovenski roman leta, bo vodil Vladimir Habjan.
GRAJSKA TERASA
Petek, 20. septembra, ob 19. uri, Stari grad Uroš in Tjaša
Vstopnina 10 evrov. Vstopnice so v prodaji na Grajski terasi.
Sobota, 28. septembra, ob 18. uri, Stari grad Banda citrarska in Klemen Torkar
Vstopnina 10 evrov. Vstopnice so v prodaji na Grajski terasi.
TURISTIČNO DRUŠTVO KAMN'K
Nedelja, 29. septembra, ob 14. uri, Budnarjeva hiša Je Mihael dvignil svoj meč!
Pravljice, igre in delavnica izdelave mečev z uporabo naravnih materialov vodi Ivanka Učakar.
KIKŠTARTER
Sreda, 25. septembra, od 17. ure do 18.30 Predstavitev poslovne ideje pred investitorji
Sreda, 2. oktobra, od 18. ure do 19.30
George Deriso: How I became a CEO of Apple Australia?
(Kako sem postal izvršni direktor v Applu Avstralija?)
Zaradi velike zasedenosti govorca se lahko datum in ura dogodka spremenita, zato spremljajte našo stran na Facebooku.
MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA
Torek, 24. septembra, ob 18. uri Predavanje za starše: Družinska e-pravila
Predavanje organizira LAS Občine Kamnik in izvaja Logout.
ŠPORTNO-KULTURNO DRUŠTVO MEKINJE
Sobota, 28. septembra, ob 19. uri, kulturni dom v
Mekinjah
Španski večer
Prodaja vstopnic eno uro pred predstavo. Za abonma komedij 2019/20 (šest predstav) in informacije pokličite na 031 561 791.
Sobota, 28. septembra, ob 11. uri, kulturni dom v
Mekinjah
Pika brez pike
Prodaja vstopnic eno uro pred predstavo.
ODBOJKARSKI KLUB KAMNIK
Sobota, 28. septembra, in nedelja, 29. septembra, športna dvorana Kamnik
Mednarodni ženski odbojkarski turnir za pokal Kamnika
KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK - CENTER
Četrtek, 3. oktobra, ob 17. uri, pred cerkvijo na Šutni Zaključek natečaja Polepšajmo in uredimo našo KS
Na ploščadi pred cerkvijo na Šutni začnemo sprehod do Doma kulture, zaključek ob 18.30 s podelitvijo priznanj, druženjem in glasbo.
DRUŠTVO ROKODELCEV BARIGLA
Sobota, 21. septembra, ob 10. uri, atelje Narobe svet Z glino je fino - otroška delavnica
Zaželene so prijave: 041 540 342 (Mojca). Delavnice so plačljive.
To je moja skrivnost. Povsem preprosta je: kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. (Mali princ)
Z odprtim srcem in zaprtimi očmi nas je spokojno v 83. letu zapustila naša „mladostna" občanka
Marjeta Bukovšek
Za vse to, kar je imela in kar nam je dala, Metka, lepa ti hvala.
Vnučka Polona
ZAHVALA
Človek nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
V 48. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga mamica, hči, sestra in teta
Nika Jug
roj. Kuhar
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem podjetja Aqua viva za izrečena sožalja in darovane sveče. Hvala pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi, ki jo bomo vedno imeli radi Okroglo, september 2019
ZAHVALA
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (Janez Medvešek)
24. julija se je tiho poslovil naš dragi oče, dedi, brat, stric in tast
Hajro Mekic
1957-2019
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, in vsem, ki ste mu v težkih trenutkih stali ob strani in ga hrabrili. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za besede tolažbe, objeme, stiske rok, za vso pomoč in podporo.
Vsi njegovi
ZAHVALA
r\
V 89. letu starosti je tiho zaspala naša draga mami, mama, praba-—	bica, tašča, sestra, teta in svaki-
nja
Marija Kavčič
1931-2019 p. d. Mrakova Minka iz Podgorja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, darovane sv. maše, sveče in cvetje. Posebna zahvala velja dr. Jermanovi in sestri Mateji, patronažni sestri Cvetki za njihovo dolgoletno nesebično pomoč in nego. Hvala duhovnemu pomočniku g. Francu Urbaniji za lep poslovilni obred ter pevcem kvarteta Grm za občuteno zapete pesmi slovesa, trobentaču g. Burniku in pogrebni službi KPK Kamnik.
Vsi njeni September 2019
ZAHVALA
Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
V 97. letu je mirno zaspala naša mama, babica, prababica, teta in prateta
v
Jožefa Skrbe
Vasenarjeva Pepca iz Vasenega v Tuhinjski dolini 10. 4. 1923-15. 8. 2019
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso podporo in nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše in denarno pomoč. Posebna zahvala zdravnici Majdi Ambrož Mi-helčič, g. Romanu Dacarju in patronažni zdravstveni negi Kamnik, Društvu upokojencev Kamnik, pogrebni službi KPK, gospodu župniku Ediju Strouhalu za lepo opravljen pogrebni obred, nosačem, pevcem Grm in trobentaču. Hvala vsem, ki ste našo babi imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni Vaseno, avgust 2019
1
Kamničan Jfl petek, 20. septembra 2019
5
Zahvale
JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948
^KPK
Komunalno podjetje Kamnikd.o.o. Cankarjeva 11, 1241 Kamnik
24 UR NA DAN
Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov.
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.O.O., CANKARJEVA CESTA 11, 1241 KAMNIK
www.pogrebnik.si
ZAHVALA
V 91. letu je tiho zaspala naša mama, babica, sestra in teta
Angela Moljk
roj. Krumpestar iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, Maji, Irmi in Fani iz zavoda Pristan za skrbno nudenje pomoči na domu, gospodu župniku Luki Demšarju za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem kvarteta Grm za čutno zapete pesmi in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni Avgust 2019
ZAHVALA
Kdor je zapisan v srcih, iz spominov ne odide.
13. avgusta se je v 91. letu starosti od nas tiho poslovila
Alojzija Korošec
po domače Sendolčeva iz Raven pri Šmartnem
Ob izgubi naše najdražje se srčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vse darove in iskrene besede tolažbe. Zahvala gre tudi gospodu župniku Ediju Strouhalu za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem Grm za sočutno zapete pesmi. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji lepšali življenje, jo imeli radi ter jo pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Smrt je tisto, kar na loči, življenje je tisto, kar nas druži. Tiho si zaspal in spokojno spiš, ne slišimo več tvojega glasu.
Jernej Hribar
1927-2019
Zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče in cvetje; pevcem za lepo petje in gospodu župniku za lep pogrebni obred; vnuku Jožku za na harmoniko lepo zaigrano pesem V dolini tihi. Hvala vsem tistim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Rezka, sin Silvo in hči Darja ter vnuki Boris, Mateja, Jožko in Robi z družino
V 69. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenil
Anton Kaker
upokojenec Zdravstvenega doma Kamnik
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Kolektiv Zdravstvenega doma Kamnik Kamnik, v septembru 2019
ZAHVALA
»Slovo nam bridke seka rane, solze rosijo nam oči, oj z Bogom, drago srce ti!« (Simon Gregorčič)
Polna življenja je za vedno zaspala naša pogumna mami, babica, sestra, prijateljica
Pavla Kališnik
rojena Voljkar
Ob boleči izgubi naše drage se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala za vsa izrečena sožalja, besede tolažbe, iskrene stiske rok, za cvetje, sveče in darovane maše. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste ji lepšali njeno bogato življenje. Zahvala g. župnikoma, pevcem in Komunalnemu podjetju Kamnik za lepo slovo. Posebna zahvala prijateljici Anki za tako ganljive besede in predsednici Društva Sožitje Kamnik za lep govor v poklon njenemu delu.
Za vedno bo ostala v naših srcih. Njeni dragi
ZAHVALA
Bilo je nepričakovano in iz vsega srca objokovano, jokalo je tudi nebo, ko prišlo tvoje je slovo.
Anton Kaker
Vsem, ki so te pospremili na zadnji poti, iskrena hvala in v našem spominu bo vsaka dobra misel ostala.
Žalujoči vsi njegovi
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in drag spomin nate.
Tvoja podoba v naših
srcih zdaj živi
vse do izteka tudi naših dni.
Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je v 51. letu starosti zapustil naš dragi sin, mož, brat, stric in nečak
Tomaž Kladnik
krovec in klepar iz Kamnika
Od njega smo se poslovili v soboto, 7. septembra 2019, na pokopališču v Komendi.
Žalujoči: mami Marija, žena Tina, hčerka Tajda, sin Tijam, sestra Mihela z Marušo in Lovrom, brat Milan z družino, stric France
GG osmrtnice, zahvale
e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.su
ZAHVALA
Življenje je kot reka, ki nam prinaša in odnaša tako stvari kot ljudi ... In potreben je čas, da spoznamo, da tukaj nismo za večno ... (Karmen)
Marjeta Bukovšek
1936-2019
Ob boleči in nepričakovani izgubi mame Metke hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in jo ohranili v spominu.
Karmen z družino Avgust 2019

ZAHVALA
Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
V 72. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož, brat in stric
Franc Berlec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala tudi ekipi nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Kamnik. Hvala g. župniku p. Franciju Seničarju za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za ganljivo zapete pesmi ter pogrebni službi Komunalnega podjetja Kamnik. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ti ne veš,
kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti.
V 76. letu starosti je tiho zaspal in odšel k stvarniku naš dragi mož, ati, dedi, tast, brat in stric
Slavko Bernik
iz Šmarce
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem in bivšim sodelavcem podjetja Stol za izrečene besede sožalja, darove za svete maše in darovane sveče in cvetje. Posebna zahvala gospodu župniku Janezu Gerčarju za obiske na domu v času njegove bolezni in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala dr. Logarju, patronažni sestri Romani, negovalki Petri, negovalkam iz Pristana - še posebno Maji in fizioterapevtki Aleksandri. Hvala pevcem kvarteta Grm in violinistki Mirjam za zaigrano pesem. Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: žena Anica, sinova Slavko in Roman z družinama ter ostali sorodniki
l0
petek, 20. septembra 2019 Kamničan y
Kamničan
Deset let čarobnosti
Na prvo septembrsko nedeljo je družinska prireditev Čarobni dan ponovno napolnila Arboretum Volčji Potok. Letos mineva deseto leto, kar so ga organizirali prvič. Zato je bilo dogajanje v Arboretumu rojstnodnevno obarvano. Seveda so se v številnih aktivnostih najbolj zabavali otroci, a prav nič manj niso uživali starši. Organizatorjem prireditve je šlo na roko tudi vreme.
Barbara Novak in kamniški župan Matej Slapar sta s skupnimi močmi upihnila svečke na
torti velikanki. / Foto: arhiv organizatorja (Tit Bonač)
Častni občan dopolnil sto let
Častitljivi jubilej je Jože Berlec praznoval s svojimi prijatelji gasilci.
Slavljenec Jože Berlec z županom in s svojimi gasilskimi
prijatelji / Foto: Vladka Bučevec
Alenka Brun
Volčji Potok - Čarobni dan v Arboretumu Volčji Potok so odprli z jutranjim mimohodom maskot, kjer so sodelovali tudi Mestna godba Kamnik in Društvo kamniških mažoretk Veronika. Ves dan je bilo živahno, program pester, seveda pa - kot se za jubilej spodobi - ni manjkala torta, tokrat velikanka, ki je bila sestavljena iz osrednje torte in še desetih tort. Ta je prišla na vrsto nekje sredi dneva, ko je obiskovalce nagovoril tudi kamniški župan Matej Slapar ter skupaj z organizatorko dogodka, ravno tako Kamničanko, Barbaro Novak iz Zavoda Zaupanje zarezal vanjo. Tokratni Čarobni dan je bil že štiriintrideseti, Arboretum pa ga je gostil enajstič. Z Novakovo smo spregovorili nekaj besed o tem, kako se je vse skupaj začelo ter o organizacijskem zalogaju tovrstne prireditve.
Se še spominjate prvega?
Najbolj se spomnim strahu: ali bo dovolj obiskovalcev. Ko delaš takšno prireditev prvič, ne veš, kaj pričakovati. Sanja se ti ne, kakšen bo odziv. Še pred tem pa smo obupano zrli v nebo že od petka, saj je od srede dalje lilo kot iz škafa. V soboto smo imeli v živo še radijsko oddajo iz Arboretuma, a je še zmeraj deževalo. Lahko si predstavljate, kakšni občutki so nas prevevali - nič kaj spodbudni. Nato pa nas je v
nedeljo zjutraj pričakal res »čaroben dan«: nebo je bilo jasno, brez oblačka. Sončen dan je v Arboretum priklical številne obiskovalce, tako da je ta pokal po šivih. Ves trud je bil poplačan in strah se je razblinil kot milni mehurček.
Ste si kdaj mislili, da se bo prireditev tako prijela, da boste praznovali tudi deseti rojstni dan?
Iskreno rečeno, na začetku niti ne. Sploh pa nismo imeli časa razmišljati o tem. Potem pa je prireditev iz leta v leto rasla, imeli smo vedno več privržencev, ja, in vsako leto se rodi skoraj 20 tisoč novih »čarobnikov«, tako da je Čarobni dan vedno znova
aktualen. Čas hitro mineva in naenkrat je bil pred nami deseti rojstni dan. Ko intenzivno delaš, se morda tega niti ne zavedaš in naenkrat je pred teboj okrogla obletnica.
Sedaj je dogodek mimo, ste že strnili vtise?
Kaj naj rečem? Bila sem nadvse zadovoljna in seveda ganjena, saj je prišlo več kot 20 tisoč obiskovalcev, iz vse Slovenije. Do mene je prišla tudi mamica iz Prekmurja in mi izročila prekrasno aranžirano sončnico, ki je ta dan prepotovala pol Slovenije. Rekla mi je, da mi to podarja v imenu vseh staršev in naj se zavedam, kako veliko pomeni Čarobni dan
staršem in otrokom, saj takih prireditev v Sloveniji praktično ni. To je bil trenutek, ko sem se težko ubranila solz. Bila sem zelo ganjena in se do tega trenutka pravzaprav nisem v celoti zavedala, kako pomembno stvar počnemo. Presrečna sem, ker se je našemu povabilu med drugim odzvalo toliko znanih slovenskih glasbenikov - nekateri med njimi so z nami že deset let. Po celotnem Arboretumu so potekale športne, kreativne, glasbene in druge delavnice; otroci so se pobliže spoznavali z različnimi živalmi -skratka, povsod je bilo slišati otroške krike veselja in navdušenja. Kaj si lahko človek želi lepšega?
Jasna Paladin
Kamnik - Sredi minulega tedna je stoti rojstni dan praznoval Jože Berlec, ki se je rodil 11. septembra leta 1919 v Buču v Tuhinjski dolini, praktično vse svoje življenje pa je posvetil gasilstvu, zato je skupaj z njim praznovalo tudi veliko gasilcev. Poleg župana Mateja Slaparja so mu obilo lepih voščil zaželeli tudi predsednik Sveta regije Ljubljana III Slavko Jalovec, predsednik Gasilske zveze Kamnik Tomaž Zabavnik, predsednik Gasilske zveze Komenda Jože Sušnik, predsednik Komisije za veterane Gasilske zveze Kamnik Tone Prelesnik, predstavnika Upravnega odbora PGD Kamnik Matej Berlec in Vladka Bučevec, predsednik Komisi-
Jasna Paladin
Kamnik - Člani Raziskoval -no-astronomskega krožka Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, ki jih vodi profesor Lojze Vran-kar, skupaj z astronomi iz Astronomskega društva Komet iz Kamnika ponovno pripravljajo javno astronomsko opazovanje na Zapricah - tokrat v okviru stoletnice Mednarodne astronomske zveze (IAU) in sedemdesete obletnice ustanovitve kam-
je za veterane PGD Kamnik Tone Koželj ter član PGD Kamnik Janez Repanšek. V družbi svojih gasilskih prijateljev ni mogel skriti, kako zelo ponosen gasilec je že vse življenje (danes je častni poveljnik Gasilske zveze Kamnik), spomine pa je obujal tudi na svoje delo v Titanu, kjer je bil predsednik tovarniške organizacije Rdečega križa in organizator krvodajalskih akcij.
Naziv častnega občana občine Kamnik je prejel leta 2000 ob šestdesetletnici predanega in uspešnega dela na področju gasilstva v občini Kamnik. Dneve danes rad prebira ob branju knjig, kljub starosti pa je vešč tudi sodobne tehnologije, saj za zapisovanje svojih misli uporablja računalnik.
niške gimnazije. Opazovanje Jupitra in Saturna (Luna tokrat ne bo vidna) ter nekaterih bolj oddaljenih objektov nočnega neba, kot so meglice, kopice in galaksije, ki je bilo napovedano že za 6. september, a je zaradi dežja odpadlo, bo na travniku ob muzejskih kaščah nocoj, v petek, 20. septembra, od 19.30 do 22. ure. Vabljeni vsi, ki si želite spoznati nočno nebo.
V primeru slabega vremena opazovanje odpade.
Javno astronomsko opazovanje na Zapricah
Vabljeni nocoj, 20. septembra, med 19.30 in 22. uro na grad Zaprice.
Stoletnica urarstva v Kamniku
Kamnik - Urarstvo Cerar, ki ga na Maistrovi ulici še vedno vodi Marta Cerar Leskošek, najstarejša urarka pri nas in ena redkih za ta poklic izučenih žensk, pripravlja razstavo ob stoletnici te obrti v Kamniku, ki jo obeležujejo letos. Razstavo bodo odprli v petek, 27. septembra, ob 18. uri v Galeriji Dika. Zbor obiskovalcev bo ob 17.30 na Glavnem trgu, kjer bo potekal tudi krajši kulturni program. J. P.