PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 60 lir
Leto XXTV. St. 35 (6928)
TRST, sobota, 10. februarja 1968
NADALJUJE SE OFENZIVA V JUŽNEM VIETNAMU
Močni napadi osvobodilnih sil na Ke San ter nadaljnji spopadi v Sajgonu in v Hue
Južnovietnamski predsednik zahteva izredna pooblastila in nadaljevanje bombardiranja Severnega Vietnama - Poziv mednarodnega Rdečega križa, naj se spoštujejo osnovna človečanska načela
SAJGON, 9. — Ameriški vojaški predstavnik je javil, da so južnovietnamske osvobodilne sile izvedle včeraj prvi množičen napad na Ke San. Še prej so to oporišče močno obstreljevale z raketami. Obstreljevanje je trajalo do polnoči. Pozneje je ameriško poveljstvo v Sajgonu javilo, da so se nato osvobodilne sile spopadle z ameriškimi četami, ki so branile
Položaj tri kilometre od Ke Sana, ds pa so bile odbite. V Sajgonu Pravijo, da so osvobodilne sile pripeljale na to področje nove moderne tanke. Kakor je znano, so pri napadu na Lang Vei, ki je oddaljen nekaj kilometrov od Ke Sana In ki so ga osvobodilne sile zasedle J sredo, uporabili tudi tanke. Oja-nenja na to področje pošiljajo osvobodilne sile skozi zasedeno opori-Lang Vei. Ameriška letala pa n»čno bombardirajo koncentracijo osvobodilnih sil.
V Sajgonu se nadaljujejo spopa-
ftUiliiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiu
Moskovska izjava o dogodkih v Vietnamu
U Tant o svojem pogovoru s severno, vietnamskim konzulom v Novem Delhiju
di v raznih delih mesta. Preteklo noč so bili spopadi na sektorju dirkališča. Nastopili sta tudi letalstvo in topništvo. Mnogo hiš je bilo do tal porušenih in izbruhnili so številni požari.
Ameriške čete skušajo prerezati poti, po katerih dobivajo osvobodilne sile dobave v Sajgon, in ustvariti «vamostni pas* okoli prestolnice. Toda to jim do sedaj ni uspelo. Kapetan Robert Reitz, ki je izvež-ban vojak za vojno v džungli, je takole opisal ulične boje v Sajgo-
MOSKVA, 9. — Agencija Tass je objavila izjavo, ki pravi med drugim: «Nedavni dogodki v Vietnamu vzbujajo občudovanje sovjet-skega ljudstva za junaška dejanja Patriotov in dokazujejo moč narodnoosvobodilnega gibanja, korupcijo sajgonskega režima in neuspeh napadalnega posega ZDA v Jugovzhodni Aziji.»
«Američani, nadaljuje dokument, reagirajo na poraze z nediskrimi-nim bombardiranjem ter z uničevanjem na obeh straneh 17. vzporednika. Poleg tega v Washingto-nu bolj kot kdaj koli vztrajajo, naj bi uvedli ostre ukrepe proti Vietnamski demokratični republiki.
Hanojska vlada, pravi nato izjava, je pred nekaj dnevi ponovila, da je pripravljena začeti pogajanja * ZDA, takoj ko bodo te ustavile bombardiranje in vojna dejanja proti Vietnamski demokratični republiki. To stališče je pravilno in uživa podporo širokih sektorjev svetovnega javnega mnenja. Zakaj ZDA — če je res, kakor ponavljajo, da so pripravljene pogajati se — ne upoštevajo ponudbe Hanoja in južnovietnamske osvobodilne fronte? Vztrajanje pri napadalni vojni lahko pripelje samo do drugih porazov in neuspehov ZDA. To tem bolj, ker bo stvar svobode in neodvisnosti zmagala, ker vietnamski narodi uživajo naklonjenost in podporo Sovjetske zve-*e, socialističnih držav in vseh poštenih ljudi na svetu.»
Sovjetski dokument obsoja zatem »ajgonski režim in washingtonsko Politiko ter poudarja, da je čas, da se ameriški voditelji zavedo, da stopnjevanje ne prinaša koristi, temveč samo ostro reakcijo Vietnamcev, ki računajo na pomoč svojih lojalnih prijateljev. Mir v Vietnamu se lahko doseže samo s koncem napada in s priznanjem Pravic Vietnamcev, da avtonomno odločajo o svoji usodi brez zunanjega vmešavanja.
Na koncu našteva izjava vojna dejanja osvobodilnih sil, ki nasto Pajo v svoji domovini ob podpori Prebivalstva. Nato pravi, da se je Patrlotična fronta med sedanjo o-fenzivo še bolj razširila, ker vključuje nove demokratične in narodne sile, ki se ob strani osvobodilnega gibanja borijo za svoboden, neodvisen in demokratičen Južni Vietnam.
Glavni tajnik OZN U Tant Je ®ed nocojšnjim pogovorom s čas-nikarji v Novem Delhiju izjavil, da ®e je včeraj sestal s severnovlet-narnsktm konzulom, zato da se neposredno seznani z zadnjim stališčem Hanoja.. Ni pa hotel povedati, ali je ta pogovor prinesel kaj novega. Izjavil je samo, da bo zadevo ((komentiral ob pravem ča su». Zanikal Je, da bo obiskal Severni Vietnam po svojem bivanju v
Indiji.
Predstavnik indijske vlade Je te-Javil, da bo vsaka nova pobuda za **dr v Vietnamu, ki jo bodo sproži-Ji Združeni narodi, odvisna od Staniča Severnega Vietnama. Dodal J®, da pri tiče sevemovietnamakemu diplomatu, če želi, iskati nove stike z u Tantom.
V diplomatskih krogih se ugo-^vlja, da čeprav ne bo drugih sestankov pred U Tantovlm odhodom, “i severni Vietnamci prav lahko stopili v stik z U Tantom med njegovim bivanjem v Moskvi. V istih krogih pravijo, da U Tant ob-vešča indijsko vlado o svojih pobudah za konec boja v Vietna-t«u in o napredovanju teh pobud Jutri se bo U Tant sestal z ameriškim poslanikom v Novem Del-“tJu. Po novem razgovoru z Indi-
ro Gandi je danes sprejel U Tanta predsednik republike. Zatem se je U Tanit sestal s pomočnikom romunskega zunanjega ministra in z egiptovskim ministrom za načrtovanje.
De Lorenzo v vojaški preiskavi
RIM, 9. — Vojaško tožilstvo je pričelo na osnovi dokumentacije, ki jo je poslal obrambni minister, preiskavo o morebitni odgovornosti generala De Lorenza in drugih častnikov.
Preliminarna preiskava se lahko spremeni v obtožilno preiskavo, kolikor bodo zbrani elementi, Iti to omogočajo. Preiskava se vodi z izredno tajnostjo in so vsa pričevanja zakrita z vojaško tajnostjo, kot tudi vsi dokumenti, ki bodo pri preiskavi predloženi.
AL2IR, 9. — Zunanji minister Fanfani je zvečer ob 21.55 prispel z letalom v Alžir, kjer ga je sprejel alžirski zunanji minister Bute-flika, ki mu je predstavil ostale osebnosti. Fanfani je v uvodnem pozdravu rekel, da med Italijo in Alžirijo ni dvostranskih vprašanj Dejal je, da združuje obe državi Sredozemsko morje in da je zato možen odkrit in odprt razgovor. Italija je s simpatijo spremljala velike napore alžirske vlade za razvoj in socialni napredek dežele, pri čemer hoče v okviru možnosti
nu: «Ostri strelci so povsod, v ozkih ulicah, na oknih, na strehah. Videl sem več vojne včeraj tu v Sajgonu kakor ves čas, odkar sem v Vietnamu.*
Osvobodilne sile so danes obnovile dejavnost tudi blizu letališča Tan Son Nut. Vendar je danes odletelo od tu štirimotorno letalo mednarodne nadzorstvene komisije, ki skrbi za zvezo med Sajgonom in Hanojem. Američani so poslali danes s helikopterji ojačanja na področje dirkališča v predmestju Sajgona.
O spopadih med ameriškimi in osvobodilnimi silami poročajo iz številnih krajev države. Boji se nadaljujejo tudi v mestu Hue. Slabo vreme ne dopušča ameriškim letalom, da bi stopila v akcijo, in prav tako ne helikopterjem, ki prevažajo obkoljenim ameriškim vojakom v Hue strelivo in vse potrebno ter odvažajo ranjence. Skupno ameriškimi vojaki se tu borijo tudi južnovietnamski padalci. Položaje osvobodilne vojske obstreljujejo tudi s topovi, z morja pa jih obstreljujejo ladje ameriškega 7. ladjevja.
V Sajgonu so danes javili, da so sajgonske čete znova zavzele Da-lat, v Danangu pa se nadaljuje pritisk osvobodilne vojske. Z drugih sektorjev pošiljajo v vsej naglici ojačenja na to področje.
Južnovietnamski predsednik Van Tieu je včeraj zahteval v senatu in v poslanski zbornici, naj mu izglasujeta izredna pooblastila za eno leto. Zahteval je tud: druge izredne ukrepe. Parlamentarce je pozval, naj takoj odobrijo naslednje ukrepe: 1. Izredna pooblastila vladi za eno leto. 2. Takojšnje izvajanje odloka o delni mobilizaciji, ki ga je bila izdala vlada generala Kija pred volitvami. 3. Vpoklic vseh rezervistov. 4. Ukinitev ukrepov o demobilizaciji vojakov ki so dosegli starostno mejo. 5. Odobritev proračuna v teku februarja
Ameriška letala so včeraj znova bombardirala oporišče letai 29 kilometrov severovzhodno od Hano ja. Poleg tega so ameriška letala izvedla več bombnih napadov na južnem delu Severnega Vietnama.
Južnovietnamski predsednik je svojem govoru zahteval tudi nada-' ljevanje bombardiranja Severnega Vietnama.
Sajgonska vlada je odredila zelo stroge ukrepe. Podpredsednik general Ki je po televiziji izjavil da bo vlada ostro nastopila proti «nevtralistom» in «filokomuni-stom». Trdil je, da bodo v Sajgonu «v enem dnevu ali dveh komunisti likvidirani«. Medtem je vlada izgnala dopisnika francoske agencije «AFP,i, ki ga obtožujejo, da je pisal članke, ki škodujejo borbenemu duhu južnovietnamske vojske, ter da je širil lažne novice.
Mednarodni odbor Rdečega križa v Ženevi je izdal nujen poziv v korist žrtvam vojne v Vietnamu.
Sklicujoč se na poročila tiska o nečloveških dejanjih med boji v Vietnamu, omenja mednarodni odbor Rdečega križa, da so vojskujoče se stranke v vseh okoliščinah dolžne spoštovati osnovna načela človečnosti, ki se na splošno priznavajo.
Ta načela, pravi poziv, zahtevajo, da se ohrani življenje ujetnikov, da se spoštujejo ranjenci, bolniki in tisti, ki jih zdravijo, da se varuje civilno prebivalstvo (ki ne bi smelo biti podvrženo letalskim napadom), in končno naj se ne izvršujejo množične usmrtitve, naj se preneha mučenje
Mednarodni odbor poziva, naj bi ta krvava vojna v najkrajšem času prenehala.
Delegati odbora v Vietnamu so
KONFERENCA UNCTAD
U Tant: «Vojna v Vietnamu je ovira za sodelovanje»
Tajnik OZN je dejal, da predstavljajo korak nazaj zadnji ukrepi «bogatih» držav - Izgovori evropske gospodarske skupnosti
dobili navodila, naj aktivno sodelujejo pri pomoči žrtvam sedanjih dogodkov ter naj skušajo doseči spoštovanje človečanskih načel.
Severnovietnamski minister za obrambo general Giap je izjavil, da so sijajne zmage v zadnjih dneh spodbuda za še večjo odločenost proti ameriškemu imperializmu. Dodal je, da so ti uspehi ustvarili zelo ugodno stanje za vietnamsko ljudstvo in zelo neugodno stanje za ameriške napadalce.
Iz Londona poročajo, da je britanska vlada nakazala 250.000 šter-lingov (okoli 375 milijonov lir) za pomoč južnovletnamskemu civilnemu prebivalstvu. Pred dnevi je bri-
NOVI DELHI, 9. — Generalni tajnik OZN U Tant je danes govoril delegatom 130 držav, ki so prisotni na drugi svetovni konferenci OZN za trgovino in razvoj. U Tant je dejal, da vojna v Vietnamu predstavlja osnovno oviro za mednarodno sodelovanje, za gospodarski in socialni razvoj. V tej zvezi je U Tant tudi izjavil, da je iluzorno meniti, da je možno zagotoviti varnost izključno z vojaškimi sredstvi.
U Tant je dejal: «Najresnejše
sredstvo za mednarodno varnost je pospeševanje gospodarskega in socialnega razvoja vseh narodov in ne okrepitev oborožitve.*
V	tej zvezi je U Tant še podrobneje obravnaval razne ukrepe držav, pri čemer pa nobene ni imenoval. Rekel je, da vsi ti ukrepi pomenijo korak nazaj v mednarodnem gospodarskem sodelovanju. Dodal je, da Kennedyjeva runda v takem ozračju kaže na soglasje industrijsko razvitih držav na škodo manj razvitih.
V	zaključku je tajnik OZN izja-
tanska vlada nakazala 20.000 šter- j vil, da predstavlja druga konferen-lingov za zdravniško pomoč v Saj- ca odlično priložnost za sporazum gonu.	j med kapitalističnimi in socialistič-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZASEDANJE MINISTRSKEGA SVETA
Različna stališča v vladi v zvezi s potresom na Siciliji
Spori o nadaljnjih razpravah v poslanski zbornici - Ponovno ostro na dnevnem redu vprašanje davkov Vatikana
nimi državami, in je v tej zvezi rekel: «Morda se približuje trenutek, ko bo obravnavano sodelovanje socialističnih držav kot logičen dogodek.«
V	današnjo razpravo je nato posegel v imenu evropske gospodarske skupnosti Edoardo Martino, ki je zagovarjal skupnost, češ da ne predstavlja nevarnosti za svetovno trgovino in češ da je odprta za vse.
V	tej zvezi je navedel različne sporazume držav v evropske gospodarske skupnosti z vzhodnimi državami, pri čemer pa gre v bistvu za dvostranske dogovore med drža vami, ki so že na dokašnji stopnji razvoja.
Za FAO je govoril generalni rav natelj Boerma, ki je vztrajal, da je treba tuje investicije izkoristiti predvsem za okrepitev kmetijstva in da marajo države v razvoju predvsem izkoristiti svoje lastne rezerve prehrane, saj predstavlja uvoz živil osnovni uvozni artikel teh držav.
RIM, 9. — Na sestanku ministrskega sveta so danes obravnavali ukrepe za pomoč prebivalcem, ki so bili oškodovani pri potresu na Siciliji. Ministrski svet ni bil enoten in so sklenili samo to, da se bodo ponovno sestali v ponedeljek. Očitno gre za ostra notranja nasprotja, saj je nedvomna krivda vlade pri nezanimanju in dezorganizaciji podpore sicilskemu prebivalstvu. Vsa ta vpra-
šanja pa bodo prišla v nedeljo na dnevni red, ko bo prisoten na r-vji vlade tudi predsednik sicilske deželne uprave.
V senatu so prišli do 17. člena zakonskega predloga o deželnih volitvah. V bistvu se ni mnogo spremenilo od včeraj, ko je vlada zahtevala glasovanje o zaupnici, proti čemur je levica ostro protestirala. Slo je predvsem za omejitev razprave proti levici in tudi istočasno za rešitev nekaterih notranjih vprašanj krščanske demokracije.
Politična ostrina se prenaša iz senata v poslansko zbornico, kjer sta na dnevnem redu dve vprašanji: gre za bodoči dnevni red poslanske zbornice in istočasno za plačevanje davkov Vatikana.
Danes so se sestali načelniki parlamentarnih skupin poslanske zbornice in niso prišli do nobenega zaključka; saj so bila stališča diametralno nasprotna. Demokristjan Barca je dejal, da ni nobenega sporazuma in da bo treba v zbornici določati, kakšen bo dnevni red naslednjih zasedanj. Socialist De Pascalis pa je izjavil, da ni bil možen sporazum s KPI in PSIUP, ker sta se uprla raz-
pomagati.
...............................................................
PO POGOVORU Z JOHNSONOM
Wilson je v celoti podprl ameriško politiko v Vietnamu
Moskovski radio ga obtožuje, da je kapituliral pred ZDA
WASHINGTON, 9. — Predsednik britanske vlade Wilson je imel danes še zadnji sestanek s predsednikom Johnsonom pred odhodom iz Washingtona. Pogovarjala sta se pol ure ob navzočnosti Deana Ruska. Wilson je nato odpotoval v New York, od koder bo odšel še v Ottawo.
Danes se je Wilson na kosilu v britanskem poslaništvu pogovarjal
v , M •_*	£1..:	~---..Indn
s številnimi člani ameriške vlade, med katerimi tudi z Deanom Ru-skom. Domnevajo, da sta bila navzoča tudi minister za obrambo Mc Namara in njegov naslednik Clif-ford.
Včeraj je predstavnik Bele hiše izjavil, da sta Johnson in Wilson med svojim včerajšnjim razgovorom pregledala vsa važnejša aktualna vprašanja, tj. govorila sta o Vietnamu, Srednjem vzhodu, Koreji in o ukrepih obeh držav za zmanjšanje primanjkljaja njunih plačilnih bilanc kakor tudi o skle pu Velike Britanije, da zapusti področja vzhodno od Sueza z letom 1971.
Zvečer se je WiLson udeležil večerje v Beli hiši Johnson je v zdravici izjavil, da kljub prehodnim težavam sta Amerika in Velika Britanija še bolj enotni in vse ameriško ljudstvo podpira Veliko Britanijo.
Johnson je nato izjavil, da imata obe državi isti smoter, ki ga je takole označil: »Mir, ki naj bo trdno
ukoreninjen v dobri zemlji svobode; svet, ki naj spoštuje zakon in pravičnost in naj sovraži izključno uporabo sile; svobodna družba, ki naj bo svobodna pred pomanjkanjem, nevednostjo in boleznijo. Če moramo stiskati pas za nekaj časa, pri tem ne zgubimo sape za prihodnjo bitko. Naučili smo se meriti naše napore, sprejemati začasne ovire in jih odbiti.*
Wilson je v svoji zdravici podprl Johnsonovo politiko v Vietnamu in ga je pohvalil «zaradi zmernosti, ki jo je pokazal v krizi z ladjo «Pueblo». Hkrati je Wilson pozval ZDA, naj pokažejo previdnost in zmernost pri svoji reakciji na ofenzivo osvobodilnih sil v Južnem Vietnamu.
VVilson je nato izjavil, da bi zadnji dogodki v Vietnamu lahko izzvali nevarne nasvete, pretirane zahteve in nestrpnost, da se zadajo udarci kot odgovor in da temu sledi stopnjevanje, ki bi razširilo vojno, namesto da bi povzročilo njen konec. Dodal je- »Najtežavnejši de!
akcije, ki čeprav bi lahko dale takoj zadoščenje, bi lahko imele ne-preračunljive učinke.* Ponovno je zavrnil zahteve svojih kritikov, naj loči Veliko Britanijo od akcije ZDA v Vietnamu in še zlasti naj zahteva brezpogojno prekinitev bombardiranja.
Podprl je nato Johnsonove predloge, ki jih je izrekel v Teksasu, češ da bi to bila «poštena pot do miru*. Kakor ie znano, je Johnson 29. septembra izjavil v Teksasu, da bi prekinil bombardiranje Severnega Vietnama, «če bi Hanoj takoj sprejel plodne razgovore in ne bi skušal doseči vojaških koristi od premirja*.
Komentator moskovskega radia je govoril o Wilsonovem obisku v Wa-shingtonu in obtožil Wilsona, da je kapituliral pred ZDA. v Washingto-nu glede vietnamske vojne. Dodal je: »Namesto, da bi zavzel neodvisno stališče in da bi s tem ohladil razgrete glave v Washingtonu, je Wilson povezal svojo državo z ameriškimi napadalnimi silami, ki spravljajo svetovni mir v zelo veliko preizkušnjo Ali ni to previsoka cena za besede predsednika, češ da sta Amerika in Velika Bri-j tanija tesno povezani kakor vedno, umetnosti vladanja je, pokazati in ali te besede ne prikrivajo zad-zmerrv st v taKih primerih in pred I nje kapitulacije VVilsena v VVashing vsemi razumljivimi zahtevami za | tonu?*
pravi o reformi univerz, za kar pa socialisti zahtevajo, da se konča razprava že v tej zakonodajni dobi.
De Pascalis pravi, da spor ni formalnega značaja in da so komunisti zaostrili vprašanja postopka, ker se ne strinjajo z reformo univerz in ker hočejo, da se ta zakon ne sprejme.
Gre za dokaj zapleteno stvar, saj se vodi sedaj množična bitka z zasedanjem univerz in je napovedana stavka univerzitetnih docentov.
V~ komisiji poslanske zbornice za zunanje zadeve so danes obravnavali delikatno vprašanje, že več let znano z nazivom «cedolare vatica-na». Gre za davke, ki bi jih morala plačati Vatikan in njegova neposredno povezana podjetja in ki jih do sedaj nikoli niso plačali. Pri tem gre za grobo izigravanje obstoječih zakonov in za popuščanje vseh davčnih uradov.
To vprašanje so do sedaj reševali z izigravanjem obveznih rokov in tudi tako, da niso bile razne komisije sklicane pravočasno, na kar se je skliceval poročevalec, demokristjan Folchi.
Socialista Ferri in Lombardi pa sta ugotovila, da se lahko podaljša plačevanje davkov samo za nekaj dni, nikakor pa ne od oktobra 1963 do danes. Ugotovila sta tudi, da celotna stvar temelji na nekem odloku finančnega ministra, proti kateremu se je že takrat uprl novo imenovani socialdemokratski finančni minister. Sklicevanje na mnenja zbornic ni resno, saj v štirih letih ni bilo moč sklicati o tem vprašanju nobene komisije. Gre za grob finančni prekršek, ki ga je treba rešiti še v sedanji zakonodajni dobi.
Današnje zasedanje izvršnega odbora Krščanske demokracije se je končalo s splošno pomirjevalno izjavo, ki reče vse ali pa nič. KD je na ta način premostila svoja notranja nasprotja in je dala pooblastilo političnemu tajniku Humorju za politično akcijo na bližnjih volitvah. Bivši župan Milana prof. Pietro Buccalossi je zaprosil za vpis v PRI. Buccalossi je decembra podal ostavko na mesto župana in je bil član PSU. PRI je sprejela njegovo prošnjo za vpis v stranko.
Predsednik PSU Pietro Nenni je danes prejel številne brzojavke in čestitke v zvezi s svojim rojstnim dnevom. Sedaj ima 77 let.
Na današnjem sestanku med sin. dikalnimi predstavniki uslužbencev državnega telefonskega podjetja z ministrom za PTT so našli nekatere osnove za nadaljnje razgovore, zaradi česar so sindikalne organizacije sporočile, da je stavka prekinjena.
V Rimu so se zbrali tuji dopisniki, ki so že tretjič izvolili za svojega predsednika Maxa Berger-re, že tretjič pa je bil potrjen za tajnika Klaus Ruhle. V odboru je tudi Vuk Bulatovič dopisnik ((Komunista« iz Beograda.
govoriti o tem vprašanju. Izgovoril se je na ((ekstremiste« in je zagrozil, da vlada ne bo dopustila njih izgredov. Zahodna Nemčija je po njegovih izjavah ((svobodni svet«, v katerem se ne more ogrožati ((izražanje mnenj«. Socialdemokrat Schmidt pa je dejal, da je treba odgovoriti na silo s silo, da pa gre istočasno tudi za neuvelja-vitev reform, ki bi jih morali spre. jeti že pred dvajsetimi leti. Posredno je pozval policijo, naj ukre. pa samo na primeren način.
vila, da je bila ladja «Pueblo» zajeta v severnokorejskih vodah. A-gencija dodaja, da to neizpodbitno izhaja iz priznanja kapitana ladje in tudi iz registracij ladijskih aparatov.
Južnokorejski časopisi pišejo, da so včeraj pokazali 80 mornarjev ladje ((Pueblo« množici v severnokorejski prestolnici, ki je prisostvovala proslavam 20. obletnice u-stanovitve severnokorejske vojske, Ujetnike so pozneje odpeljali z vlakom v Keasong blizu Panmun-joma v pričakovanju morebitne izpustitve. Južnokorejski listi pišejo, da so Američani v Seulu pripravljeni na sprejem mornarjev.
Predstavnik južnokorejskega pred-sednika republike je izjavil, da je Johnson poslal predsedniku pismo, katerem obnavlja obveznost ZDA, da bodo branile Južno Korejo.
Študentovske manifestacije proti ZDA Zahodni Nemčiji
BONN, 9. — Po vsej Zahodni Nemčiji naraščajo študentske manifestacije, ki so uperjene proti ameriški politiki v Vietnamu. Prišlo je do hudih incidentov, tako da so se v Bonnu zbrali notranji ministri vseh dežel, ki formalno pravijo, da je treba dovoliti izraze vseh mnenj, dejansko pa so koordinirali postopek proti protestom ((določenih ekstremističnih skupin«, ki baje ((razburjajo javno mnenje«.
V Mtlmchnu Je policija aretirala 40 študentov, ki so protestirali pred ((ameriško hišo«. Mladinci so protestirali zaradi vojne v Vietnamu, metali so petarde in razvili zastavo vietnamske osvobodilne fronte. V poslopju USIS bi morala biti razstava ameriških risb, ki so jo morali zaradi manifestacije prekiniti.
Demonstracije nemških študentov proti Vietnamu so dosegle tak obseg, da je bil zvezni kancler Kiesinger prisiljen v Bundestagu
Obsodbe v Pretorii
PRETORIA, 9. — Pred vrhovnim sodiščem v Pretorii se je zaključil proces proti 30 Afričanom, ki so jih obtožili teroristične dejavnosti na ozemlju Jugozahodne Afrike. Devetnajst obtožencev so obsodili na dosmrtno ječo, devet na dvajset let zapora, dva pa na pet let. Drugi trije so bili obsojeni na pet let pogojno zaradi kršitve zakona o komunistični dejavnosti.
V Združenih narodih so ostro protestirali proti temu procesu. Kakor je znano, je OZN svoj čas razveljavila mandat, ki ga je Južna Afrika imela nad Jugozahodno Afriko že od konca prve svetovne vojne.
Skupno je bilo 37 Afričanov postavljenih pred sodišče pod obtožbo teroristične dejavnosti in zarote za nasilno zrušitev tamkajšnje uprave. Eden od obtožencev ie umrl med procesom, eden je bolan in ga bodo sodili pozneje, dva pa sta bila oproščena.
Svet OZN za Jugozaipadno Afriko je sklenil zahtevati nujno sejo varnostnega sveta, da prouči današnje obbsodbe v Jugozahodni Afriki. Zatrjuje se, da se bo varnostni svet morda sestal v ponedeljek. Svet OZN je že prejšnji mesec zahteval, naj se proces ne izvede. Za zadevo se je zanimal tudi odbor OZN za človeške pravice, ki je sporočil ogorčenje nad razsodbo.
Kriza v Belgiji
KONGRES ZVEZE MLADINE JUGOSLAVIJE
Obsodili so izolacionizem nekaterih zahodnih organizacij
Danes bo verjetno govoril predsednik Tito - Jugoslovanska parlamentarna delegacija obišče Veliko Britanijo
«Pueblo»
PIONGJANG, 9. — Severnokorejska tiskovna agencija je nocoj Ja-
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 9. — Osmi kongres zveze mladine Jugoslavije, ki se je pričel včeraj v Domu sindikata v Beogradu, je nadaljeval danes delo v komisijah. Na današnji dopoldanski seji so kongres pozdravili številni zastopniki inozemskih mladinskih delegacij.
Zastopnik socialistične mladine Italije Lombardo Vigorelli je poudaril, da je italijanska socialistična mladina imela vedno tesne stike z jugoslovansko mladino. Vigorelli je obsodil vojno, ki jo ZDA vodijo v Vietnamu, in pri tem izjavil, da vsaka pasivnost v tej vojni pomeni udeležbo pri genocidu, ki ga ZDA izvajajo nad vietnamskim ljudstvom. Vigorelli je obvestil kongres, da socialistična mladina Italije organizira aprila v Rimu sestanek evropskih mladinskih organizacij, na katerem bodo razpravljali o evropski varnosti in zdravstvu v upanju, da se bo tega sestanka udeležila tudi delegacija mladine Jugoslavije.
V	delu komisije za mednarodno sodelovanje se je poudarila važnost intemacionalistične solidarnosti m sodelovanja z vsemi mladin skiimi organizacijami na svetu, ki stremi po miru Mladina se mora aktivno angažirati v mednarodnem dogajanju a ne biti samo privesek v državni politiki in diplomaciji.
Jugoslovanska mladina ostro obsoja imperialistični napad v Vietnamu, daje vso podporo arabskim državam proti izraelski napadalnosti, obsoja vmešavanje imperialističnih sil v notranjo politiko Konga, Dominikanske republike, barbarske zločine v Angoli, Mozambiku in tako imenovani portugalski Gvineji.
V	razpravi v komisiji je bilo nadalje rečeno, da so nekatere mladinske organizacije držav zahodne EIvrope na pozicijah izolacionizma, antikomunizma, da se zoperstavljajo širšemu mladinskemu sodelovanju in da so nekatere od njih
ideološko in politično privesek im- j solucijo svetovne organizacije, perialističnih sil in nekatere celo|	B. B.
agenture obveščevalne službe ZDA.
Delegacije 8. kongresa so nadalje obsodile vodstvo kitajske mladinske organizacije, za katero je rečeno, da izkorišča svoje lažno-revolucionarne pozicije za razbijanje enotnosti mladine razvitih in nerazvitih področij. Pričakuje se, da bo jutri do;x)ldne na kongresu govoril tudi predsednik republike maršal Tito.
Na vabilo britanskega parlamenta bo delegacija zvezne skupščine Jugoslavije pod vodstvom predsednika zveznega sveta Levskega od 14. do 22. t.m. obiskala Veliko Britanijo. V delegaciji bo tudi predsednik republiškega sveta skupščine Slovenije dr. Joža Vilfan.
Republiška tajništva za notranje zadeve, gospodarstvo in finance Hrvaške so predložila republiškemu svetu predlog, s katerim se daje pobuda za ukinitev vizumov jugoslovanskih državljanov tudi za potovanje v tiste države, s katerimi Jugoslavija ni sklenila sporazuma za ukinitev vizumov, zatem da se veljavnost potnegp lista podaljša od sedanjih dveh na pet let in da se zmanjšajo pristojbine za izdajanje potnega lista od 200 na 50 novih dinarjev. S tem predlogom soglašajo tudi ustrezni republiški organi Slovenije. Kolikor republiški izvršni svet Hrvaške sprejme ta predlog, bo poslan v proučevanje in sprejem zveznemu izvršnemu svetu.
Zvezna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je o procesu v Pretorii proti skupini 37 rodoljubov iz Jugozahodne Afrike objavila izjavo, v kateri odločno obsoja tc barbarsko dejanje vlade Južnoafriške zveze in zahteva takojšnjo izpustitev rodoljubov na svobodo In njihovo vrnitev v Jugozahodno Afriko. Zvezna konferenca socialistične zveze ugotavlja da vlada v Pretorii s sojenjem oseb, ki ne spadajo pod njeno iurisdik-cijo, krši mednarodno pravo in re
BRUSELJ, 9. — Belgijski kralj nadaljuje posvetovanja za sestavo nove vlade. Politične stranke pa iščejo izhod iz sedanjega stanja. Sledijo si sestanki vodstva treh velikih strank (krščansko-socialne, liberalne in socialistične). Stranke se zavedajo resnosti in nevarnosti krize, ki jo je povzročilo vprašanje, ki že dolgo časa razdvaja javno mnenje. Kriza bo verjetno dolga in težavna. Za njeno rešitev bodo morale vse tri stranke pokazati mnogo dobre volje in v okviru njih člani flamske in valonske struje, ki bodo morali nedvomno skleniti kompromis.
Sedaj se nakazujeta dve možnosti, in sicer sestava vlade, kakršna je bila prejšnja (krščanski sociale! in liberalci), ali pa razpustitev parlamenta in nove volitve.
Kakor je znano, je kriza nastala zaradi spora okoli katoliške univerze v Leuenu. Flamci namreč zahtevajo, naj se francoska sekcija univerze preseli na valonsko ozemlje.
Umrl je
poslanec Silvermann
LONDON, 9. — Laburistični poslanec Sydney Silvermann je danes umrl v neki londonski bolnišnici v starosti 72 let. Poslanec je bil pobudnik za ukinitev smrtne kazni za umore v Veliki Britaniji. Silvermann je predstavnik laburistične levice in je pogostoma kritiziral Wilsonovo politiko.
Silvermann se je nad dvajset let boril proti smrtni kazni s knjigami, z brošurami in s članki ter je predložil več načrtov zakona v poslanski zbornici, odkar je bil leta 1935 prvič izvoljen za poslanca. Njegova borba proti smrtni kazni se je uspešno zaključila leta 1965, ko je bil odobren zakon, ki nosi njegovo ime.
Heikal o arabski zvezi
KAIRO, 9. — Ravnatelj Usta «A1 Ahram« Mohamed Heikal napada danes arabsko zvezo in jo imenuje «živ simbol neenotnosti«. Nato pravi, da so njeni predstavniški u-radi v tujini «stvar, ki vzbuja posmeh in zelo škodi arabskim interesom«. Heikal poziva arabsko zvezo, naj se okrepi in naj postane središče enotne arabske akcije na političnem, gospodarskem, znanstvenem in vojaškem sektorju. Nato dodaja, da je ta organizacija od svoje ustanovitve leta 1944 postala podlaga za arabska nesoglasja m spore in sedaj »predstavlja samo negativne plati arabskega sveta«.
Nato pravi Heikal, da zvezi primanjkujejo sposobni funkcionarji in da je prav ta pomanjkljivost povzročila zrušenje njenega glavnega tajništva.
OBSTOJ SLOVENCEV V BENEŠKI SLOVENIJI
Neusahljiv vir črpanja sredstev za razvoj dežele
Cedadski občinski odbor Je na eni izmed svojih zadnjih sej ob koncu januarja ugotovil in potrdil pred javnostjo, da je v sedanjem deželnem načrtu za gospodarski razvoj dežele Furlanija - Julijska krajina izključeno ozemlje če-dadskega okraja s svojimi 20 občinami od načrtovane industrializacije. Cedadski občinski odbor seveda pri tem ugotavlja, da ne bo Cedadsko, ki je tipično pasivno ozemlje, deležno tistih ugodnosti, ki jih dežela predvideva za industrijske cone.
Zato čedadski odbor zahteva, da bi bila čedadska občina vključena v deželni načrt za industrijsko cono, ker gre za ozemlje, ki je politično posebno kočljivo, zelo pasivno in zaradi tega ogroženo zaradi močnega izseljevanja. To krvavitev po izseljevanju bi bilo moč zaustaviti le s tem, da bi se ustvarilo v teh krajih dovolj ustreznih delovnih mest.
Čedadska občina je končno po dvomesečnem mrmranju javnosti na Cedadskem jasno povedala, kar se niso upali napisati krajevni listi in povedati politični govorniki na zborovanjih.
Cedadsko je izključeno iz industrijskega načrtovanja. Ta javna u-gotovitev čedadske občine naj bi «in extremis» skušala vplivati na deželni svet, da bi vsaj čedadsko občino vključil v industrijske cone bodočega industrijskega načrtovanja s potrebnimi infrastrukturami.
Cedadsko obsega poleg furlanskih občin še 9 čisto slovenskih občin in 7 narodnostno mešanih občin Beneške Slovenije. Od Beneške Slovenije samo Rezija spada v čedadski okraj.
Cedadski občinski odbor navaja kot prvi najbolj tehten razlog, da bi bila čedadska občina vključena v načrtovane deželne industrijske cone zato, ker je privlačno središče ozemlja, ki je posebno kočljivo s političnega vidika ali po italijansko: «il Comune di Cividale del Friuli, centro di una zona par-ticolarmente delicata sotto Vaspetto politicou.
Ni težko uganiti, zakaj je to čedadsko ozemlje posebno kočljivo, ko pa se ve, da Cedadsko ni prekucuško ozemlje ne skrajne levice in ne skrajne desnice, ko se ve, da čedadski okraj v svoji veliki večini voli demokristjansko m odkar obstoji leva sredina, pa stranke levega centra na splošno. Kočljiva naj bi bila navzočnost beneških Slovencev, ki pa so daleč od vsakršnega prekucuštva zaradi svoje konservativne in politične usmerjenosti. Kočljiv bi bil morda samo njihov materin jezik, ki pa objektivno vzeto ni prav nič kočljiv, ampak ima le to značilnost, da je poseben, drugačen od italijanskega, ki obstaja in živi le 1300 let v soseščini furlanskega narečja.
Prav imajo potemtakem Italijani, ali pa Furlani, nekoliko globlje v notranjosti, ko zavidajo tržaškemu ali pa goriškemu političnemu vodstvu, kako zna ta zahtevati od države posebne ugodnosti, ker živijo skupaj s Slovenci in so torej «zone particolarmente delicate sotto l’aspetto politico«. Kot Je bila dežela Furlanija - Julijska krajina že vključena 1. 1947 v italijansko ustavo in nato ustanovljena, se zna zgoditi, da bo tudi čedadska občina vključena v eno izmed načrtovanih industrijskih con Furlanije.
Slovenci v Italiji, in zdaj še beneški Slovenci, katerih obstoja noče sicer priznati videmska pokrajinska federacija KD, so odlična mnevrska masa pri prigrabljan-ju beneficijev, privilegijev, izjem in sploh posebnega ravnanja spričo njihovega notranjega bistva kočiji-vo-političnega značaja.
Pozdravljamo tudi tako iniciativo čedadskega občinskega odbora, ker vsaj prvič le priznava s stisnjenimi političnimi zobmi obstoj beneških Slovencev, ki zavzemajo večino čedadskega okraja in drugič zato, ker je razlog politične kočljivosti po dosedanji dvajsetletni povojni izkušnji tak, da zmehča sleherno državno, deželno ali katerokoli denarno ustanovo.
Beneški Slovenci v čedadakem okraju bodo vsekakor veseli in ponosni, če bodo že samo s svojo navzočnostjo prispevali, da bo čedadska občina postala industrijska cona. Drugo vprašanje pa je, kdaj se bo nad to industrijsko čedadsko občino zakadilo iz dimnikov in kdaj bodo zabrneli stroji v tovarnah.
Beneškim Slovencem kot Slovencem na Tržaškem in Goriškem, pa ne preostane nič drugega kot da ostanejo trdni in neomahljivi v ljubezni do svojega materinega jezika, kajti le njihova slovenščina je poroštvo, da bodo še naprej kot Tržaška in Goriška imeli svoje bolj ali manj proste industrijske cone in zdaj morda še celo staro mestece Čedad. Beneški Slovenci
naj se ne plašijo, da jim v zahvalo zato ponudijo dovolj ustreaiih mest v tej coni (ali kakor pravi čedadski odbor «la creazione di idonei e sufficiemti posti di la-voro». S temi mesti ne bo za Slovence nič, kar brez skrbi! Strašna je sama misel, kaj bi se zgodilo s Cedadskim kot tudi Goriško in Tržaško ako bi se Slovenci pustili absorbitirati in bi postali navadni Furlani in Italijani v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Ugasnile bi vse izjeme, proste in industrijske cone, vse zasluge in velik del «patriotskih» organizacij bi ostal brez programa. Ne upamo se poglabljati v nadaljnja turobna razmišljanja, ker se pred nami širijo nepregledne strahotne posledice.
A. R.
ZBOROVANJE V UL. PONDARES
Nepremagljiva enotnost
vojske in vietnamskega ljudstva
Na včerajšnjem zborovanju sta govorila bivši polit, komisar Kenda in partizanski komandant Calabria
TRAGIČNA POMOTA V TARANTU
Agent cestne policije je ubil stanovskega tovariša
Do žaloigre je prišlo verjetno zato, ker sta bila oba agenta v civilu
Sinoči je bilo v dvorani «Di Vit-torio» na sedežu Nove delavske zbornice OGIL zborovanje, ki ga je priredil Odbor za mir v Vietnamu. Na zborovanju, katerega se Je u-deležilo veliko šfcvilo ljudi in kateremu je predsedoval urednik Primorskega dnevnika Franc Udovič, sta govorila bivši brigadni politkomisar Vladimir Kenda in partizanski komandant Arturo Cala-bria.
Prisotnim je najprej spregovoril v slovenščini tov. Vladimir Kenda, ki je v svojem govoru poudaril globoko ljudsko bistvo osvobodilne borbe vietnamskega ljudstva proti ameriškemu okupatorju in njegovim domačim hlapcem. Govornik je poudaril, da prav mi Slovenci na tem ozemlju najgloblje čutimo junaško borbo vietnamskega ljudstva, ker smo na svoji koži občutili krutost podivjane drhali nacističnih in fašističnih krvnikov.
Tov. Kenda je v svojem kratkem govoru prikazal borbo vietnamskega ljudstva, kot zgodovinski pojav, ki je uničijiv prav zaradi povezanosti med bbččf in ljud-' stvom, ki jih vsestransko podpira. Spričo tega so nični vsi poskusi ameriških vo'»šk'h oblasti, da se osvobodilno gibanje zatre. Zrn* ga vietnamskega ljudstva je zato neizogibna.
Nato je predsednik Udovič dal besedo Arturu Calabrii. Znani sindikalni in politični voditelj je v svojem govoru podrobno razčlenil vse faze zadnjih voiaških dogodkov v Vietnamu. Od trenutka ko so začele prihajati prve vesti o splošni vstaji proti ameriškim četam in njihovim domačim in drugim zaveznikom, do zadnjih ofenziv enot osvobodilne vojske
Stvaren prikaz teh dogodkov Je brez dvoma porazen za ameriško vojsko, ki šteje v Vietnamu okoli pol milijona oboroženih mož. Juž-novietnamske edinice, ki sodelujejo z ameriško vojsko, so se skoraj popolnoma razblinile. Okupatorska vojska je prešla s položaja v katerem je vsaj navidezno lahko trdila, da ima taktično in strateško pobudo v svojih rokah, v popolno defenzivo. Borci narodnoosvobodilne vojske Južnega Vietnama so prešli iz faze diverzantskih akcij in gverile v obdobje spopadov s sovražnikom na frontah, k! se raztezajo na stotine kilometrov.
Na to akcijo borcev za neodvisnost Vietnama so ameriški oblastniki odgovorili z ukazom, da se nadaljujejo bombni napadi na Severni Vietnam. Gen. NVestinoie-land še vedno trdi, da Je mogoče doseči vojaško zmago, in to v trenutku, ko osvobodilne edln.ce napadajo in osvajajo zelo važne a-amerlške obrambne postojanke.
Po Calabriovem govoru so zboro-
valci sprejeli osnutek brzojavke, ki jo bodo poslali na Mednarodni rdeči križ v Ženevi. V brzojavki se poudarja, da Amerikama in njihovi zavezniki uničujejo mesta z zračnimi napadi in topništvi.m ter se pri tem ne ozirajo na civilno prebivalstvo. V brzojavki je rečeno tudi, da se dovoljuje južnovietnam-skim kolaboracionistom, da streljajo vojne ujetnike. Spričo tega se podpisniki obračajo na Mednarodni Rdeči križ, da bi ta posredoval pri vladi ZDA, da se preneha s temi zločini.
Nadalje je bilo na konferenci sporočeno, da pokrajinski cdbor za mir in neodvisnost Vietnama pripravlja krvno akcijo za Vietnam in da je s tem v zvezi že preko svoje ustrezne komisije stopil v stik s prof. Nicolinijem iz tržaške krvne banke. Na koncu so zborovalci sprejeli tudi solidarnostno brzojavko s IV. konferenco zahodne Evrope za Španijo, ki trenutno zaseda v Parizu.
Nova zakonodaja o razporokl?
LONDON. 9	— Angleški parla-
ment je včeraj odobril zakonski osnutek, ki vnaša nekatere pomembne spremembe v dosedanji zakonodaji o razporoki. V glavnem gre za to, da ne bo prešuštvo enega od zakoncev veljalo več za edini razlog za razporoko. Zakonski osnutek določa, da bo lahko sodnik dovolil razporoko vsakič, ko bo ugotovil, da ni med zakonci več možno mimo sožitje, da je torej zakonska zveza nepopravljivo porušena. Zakonski osnutek Je predložil parlamentu laburistični poslanec William Wilson, stranke pa niso o tem vprašanju zavzele nikakega stališča, pač pa so dovolile poslancem, naj volijo po lastni presoji.
Zanimivo je stališče konzervativnega poslanca Normana St. Johna Stevasa, ki je sicer kot katoličan glasoval proti zakonskemu osnutku, je pa priznal, da nima nobena posvetna organizacija ali družba pravice, da bi potom zakona vsiljevala določenih moralnih gledani
Da bi zakon stopil v veljavo, ga bo moral sedaj angleški parlament še enkrat odobriti.
TARANTO, 9. — V doslej še ne-popolnoma pojasnjenih pogojih je agent cestne policije Giosue Argen-tieri ubil z revolverjem brigadirja letečega oddelka Domenica Pelle-grina. Oba agenta sta bila v civilu. Policijski organi, ki preiskujejo krvavi dogodek, menijo, da je ta potekel približno takole. V predmestju «Italia» je prišlo do hudega prepira med sosedi v neki hiši. Posegel je vmes agent cestne policije Argentieri, ki stanuje v isti hiši, in ki tedaj ni bil v službi. Argentieri je baje opazil v skupini ljudi, ki so se kregali, nekega moškega, ki se je obnašal zelo divjaško in ki ga je on poznal že kot starega znanca sodniških dvoran in zaporov. Agent je potegnil iz žepa svoj službeni revolver ter ukazal moškemu, naj miruje. Vse to se je dogajalo na vogalu dveh ulic. Medtem pa je nekdo telefoniral na oddelek za hitri poseg kvesture, ki je takoj poslal avto z agenti. Prvi je pritekel na kraj prepira brigadir letečega oddelka Pellegrino. Ta je potegnil pištolo ter zakričal za hrbtom Argentieri: ja: «Roke kvišku!«. Argentieri. se je nenadoma obrnil ter oddal en strel iz svojega revolverja. Krogla je zadela Pellegrina v trebuh. Ko je brigadir padel na tla, je oddal dva strela iz svojega revolverja proti Argentieriju ter ga ranil v prsi in v glavo. Drugi agenti letečega oddelka, ki so bili za Pellegrinom, niso mogli niti intervenirati, ker so se vsi dogodki razvijali z bliskovito naglico. Ni jim preostalo drugega, kot da poskrbijo za prevoz obeh ranjencev v bolnišnico. Brigadir Pellegrino je izdihnil, še preden so ga kirurgi mogli operirati. Tudi zdravstveno stanje a-gen ta Argentierija je precej težko, čeprav zdravniki menijo, da njegovo življenje ni v nevarnosti.
Zakaj je prišlo do tragičnega streljanja med agentoma policije, se še ne ve. Menijo, da je Argentieri nenadoma reagiral na Pelle-grinov poziv «roke kvišku«, ker je mislil, da ga je mogoče kak civilist hotel razorožiti.
Pokojni Pellegrino je bil star 43 let ter je služil pri policiji že 21 let. Bil je poročen s štirimi otroki. Tudi Argentieri, star 40 let, je poročen ter ima več otrok.
V popoldanskih urah je tarant-ski kvestor dr. Capitaneo dokončno pojasnil tragični dogodek. Pt najnovejši verziji ni šlo za kak prepir med sostanovalci iste hiše, temveč za nevarnost, da bi neki nasilnež ponovno napadel svojo ženo, od kaitere je že ločen. Neka trgovka, ki dobro pozna razmere v svojem okolišu, je namreč opa: žila v bližini hiše Giuseppeja C1-prijanija, ki so ga že prijavili sodišču zaradi poškodb, ki Jih je povzročil svoji ženi. Trgovka je takoj obvestila o zadevi agenta Argentierija, Id stanuje v istem poslopju In ki je prišel domov šele nekaj ur prej. Agent je takoj pohitel na ulico, kjer je ustavil Ci-prianija in nekega drugega moške-
ga. Poleg tega Je tudi poskrbel, da se o zadevi obvesti kvestura. Neka druga oseba pa je v bližini ustavila brigadirja Pellegrina in dva druga agenta. Ti so posegli vmes, meneč, da je šlo za roparje. Od tu tragična smola zaradi katere je Pellegrino izgubil življenje.
Štirje mrtvi v rudniku zlata
JOHANNESBURG, 9. — Zaradi podora v rudniku zlata pri Klers-dorpu so štirje črnski rudarji izgubili življenje, a drugih pet je v
življenjski nevarnosti, ker jim je zemeljski plaz preprečil izhod iz rova v globini 550 metrov. Reševalne ekipe so na delu, da bi očistile pot do zasutih rudarjev. Pri nesreči je bilo ranjenih drugih 46 rudarjev, belcev in črncev.
V FRANCOSKI AKADEMIJI
«Nesmrtniki» na razpotju
ORANGEBURG (Južna Karolina), 9. — Tri osebe so umrle, 25 pa ;e bilo ranjenih med hudimi rasnimi izgredi, do katerih je prišlo v «cam-pusu« državne univerze v Orange-burgu v Južni Karolini. Da bi napravila konec izgredom, ki trajajo že tri dni, je danes Narodna straža vdrla v univerzo. Med spopadi s študenti sta še dve osebi bili ranjeni.
uiiJiiiiiiiiniiiiiiiaiiiMiiiiiiiainiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiimiHiHiifmiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
Izginilo brez sledu letalo v himalajskih gorah
Na vojaškem letalu je potovalo 90 padalcev, ki so bili namenjeni v mesto Leh
NOVI DELHI. 9. — Indijsko vojaško letalo z 98 osebami na krovu se je včeraj izgubilo med Himalajskimi gorami. Vest je sporočil glasnik indijskega ministrstva za obrambo. Gre za letalo vrste nAntonov«, sovjetske izdelave.
Glasnik ministrstva za obrambo je dejal, da pogrešajo letalo «AN-12» od včeraj, in sicer od trenutka, ko letalo ni v predvidenem času priletelo v mesto Leh, prestolnico Ladaha. Mesto leži v višini 3.350 metrov v Himalajski pokrajini. V trenutku, ko bi moralo letalo prileteti v Leh, so bili vremenski pogoji zelo slabi. Na krovu letala je bilo 8 mož posadke ter 90 padalcev. Mesto Leh je glavno oporišče za oskrbovanje indijskih čet na meji s Kitajsko.
Letalo «AN 12» je spremenjena oblika letala «AN 10», katerega u-porabljajo v Sovjetski zvezi na notranjih civilnih progah.
Odkrito v Nemčiji novo zdravilo proti raku?
LEVERKUSEN, 9.	— Znan-
stveni raziskovalci podjetja «Ba-yer» v Leverkusenu (Zahodna Nemčija), ki se že več let ukvarjajo z vprašanji rakastih pbolenj, so baje zabeležili pomembno odkritev. Družba Bayer je sinoči sporočila, da so v njenih laboratorijih dosegli na tem področju pomembne u-spehe.
Po vesteh, ki jih je družba posredovala, gre za novo zdravilo, ki ga bodo začeli proizvajati čez nekaj mesecev. Vendar bo preteklo še kako leto preden bo mogoče po-
iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
dati dokončno oceno o učinkovitosti zdravila.
Vest ki jo je družba sporočila, je takoj vplivala na borzni tečaj njenih delnic, že sinoči se je vrednost teh delnic dvignila za 25 točk.
PARIZ, 9. — Kar pet osebnosti iz francoskega javnega živ-nja se poteguje za mesta, ki so v francoski akademiji ostala prazna po smrti maršala Juina, pesnika Pierra Emmanuela in generalnega tajnika francoske zveze Marca Blancpaina. Včeraj so v tajništvu akademije zabeležili še kandidature, ki so jih za mesto v akademiji postavili pisatelj Henri Cotard, zdravnik . pesnik Fran-cois Grech ter grof de Venel. Pesnik dr. Albert Lepelletier pa je s svoje strani postavil kandidaturo na mesto v akademiji, ki ga je prej zasedal Andre Maurois in za katerega se poteguje hkrati tudi pisatelj Marcel Arland.
Ta nenaden dotok kandidatur €slovstvenega značaja» je močno presenetil francosko javno mnenje, ki se za akademijo zanima, posebno potem, ko se je zvedelo, da se je večina «štiridesetih» (ki jih je dejansko sedaj le 37), torej da večina članov akademije, izrekla za nekakšno preosnovo kriterija, s katerim naj bi ocenjevali umestnost da se nekdo vključi v akademijo, da se namreč spremeni na eni strani merilo sprejema, na drugi pa tudi «karakte-ristika», ki naj pride v poštev za sprejem v akademijo. «Nesmrtniki», to je člani francoske akademije menijo, da bi bilo prav, dati še vedno velik poudarek literatom, pač v smislu položaja ki ga ti imajo v javnosti, toda čas bi že bil, da bi upoštevale tudi druge dejavnosti, čas bi že bil, da bi prišli v poštev tudi ljudje, ki so se ali se uveljavljajo na drugih področjih dejavnosti, kot n. pr. likovni umetniki, umetniki na sploh in seveda znanstveniki, ki se kakor koli ukvarjajo tudi s pisano besedo.
Ta nova težnja, katere učinek bo prišel do izraza v prihodnjih. mesecih, vsekakor ni tuja dejstvu, da so sedaj na razpolago tri prazna mesta v akademiji in da dejansko ni res velikega imena na literarnem področju, ki bi prišlo v poštev za imenovanje na eno izmed izpraznjenih mest. Trenutno je edina kandidatura, ki v zvezi s tem prihaja res v poštev, kandidatura Marcela Arlanda, avtorja del «Antarec» in «A perdre Haleine» torej avtorja dveh dobrih del. Arland bo v juliju letos star 49 let. Skratka ima Arland vse pogoje, da ga počastijo s sprejemom v akademijo, saj je dobil doslej veliko priznanj, med katerimi leta 1929 nagrado «Gon-court», nadalje veliko nagrado, ki mu jo je leta 1952 podelila sama francoska akademija ter tudi veliko nacionalno nagrado za slovstvo za leto 1960.
Filmsko sodelovanje
med Italijo in Češkoslovaška
PRAGA, 9. — Italija in Češkoslovaška sta danes podpisali pogodbo za filmsko sodelovanje. Pogodba je bila podpisana v prisotnosti italijanskega poslanika Guicciardija.
Pogajanja za sklenitev sporazuma so trajala teden dni. Sporazum pa bodo morali odobriti prizadeti vladi.
Sporazum so podpisali dr. Do-menico Gregorio, višji funkcionar italijanskega ministrstva za turizem in prireditve ter češkoslovaški ravnatelj za filmsko proizvodnjo Alojz Polednjak.
Sporazum predvideva možnost sodelovanja med obema državama na področju dolgih in kratko-metražnih filmov, in sicer na umetniškem, tehničnem in finančnem področju.
ŽENSKO JUNIORSKO ODBOJKARSKO PRVENSTVO
LONDON, 9. — Angleška policija je odkrila danes raketo ki je bila naperjena v smeri oken grškega poslaništva v Londonu.
Agenti so našli raketo, ki je bila napolnjena s kovinskimi drobci v neki zakotni ulici blizu poslaništva Policisti so prišli na sled peklenskemu stroju na podlagi obvestila nekega neznanca, ki je telefoniral na policijsko načelstvo. Raketa je razpolagala z električnim vžigom

GORENJSKA:
V Bohinju je dovolj prostora v vseh hotelih in v zasebnih sobah; nekaj prostora je tudi v hotelu ln v brunaricah na Voglu. Žičnica na Vogel in vse vlečnice in sedežnice obratujejo. V Kranjski guri je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih; samo motel bo od 12 februarja dalje zaseden. V Gozd Martuljku je zaseden hotel Franc Rozman; nekaj prostora Je še v hotelu Špik in v zasebnih sobah. Podkorenu je dovolj pro. štora. Na Vršiču sta do 15. februarja zasedena Tičarjev dom in Erjavčeva koča. Koča na Gozdu je zaprta, v Mihovem domu pa je 10 prostih postelj. Vse žičnice v Kranjski gori obratujejo. Dovolj prostora je v Domu Pod Golico nad Jesenicami, v Smučarskem domu na Cmem vrhu, na Planini Pod Golico in pri zasebnikih v okolici Jesenic. Dovolj prostora Je v Tržiču, Podljubelju in na Ljubelju. Planinska domova na Kof-cah in na Zelenici imata še prostor. Žičnica na Zelenico redno obratuje. V Kranju je prostor v obeh hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Prostor Je v Domu na Joštu, v hotelu na Smarjetni gori in v Domu na Krvavcu. Na Jezerskem in v Preddvoru Je dovolj prostora. Dom na Kališču je odprt vsako soboto in nedeljo.
Prireditve: V hotelu Pod Voglom v Bohinju bomo imeli v soboto 10 februarja ples. Mladinski dom v Bohinju sprejema rezervacije za pustovanje. V hotelu Pošta na Jesenicah bodo imeli v nedeljo zvečer plesno zabavo.
INFORMACIJE TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE
PRIMORSKA IN GORIŠKA:
V	Novi Gorici je dovoij prostora v obeh hotelih in na Kekcu. Prostor Je v Bovcu, Kobaridu, Tolminu, na Lokvah, Mostu na Soči in v Ajdovščini. Dovolj prostora je v Idriji in pri zasebnikih v Cerknem. Na Črnem vrhu nad I-drijo je prostor v gostilnah Pagon In «Pri Metki«. Dnevni penzion v obeh gostilnah stane 40 — N din.
Prireditve: V Novi Gorici bodo imeli v petek 9. februarja ob 19.30 v klubu ZKPO večer slovenske poezije v počastitev Prešernovega praznika. Slovensko planinsko dru. štvo iz Trsta priredi 11. februarja na Cmem vrhu nad Idrijo društveno tekmovanje v slalomu.
LJUBLJANA Z OKOLICO:
V	Ljubljani je dovolj prostora v vseh hotelih. Dovolj prostora Je v Kamniku in v Domžalah. Prostor je v Zagorju, Hrastniku, Li
štor je tudi pri zasebnikih v Grosupljem in Ribnici.
Prireditve: Hotel Lev prireja vsako soboto zvečer ples pod naslovom «Predpustnl čas». Hotel »Ilirija« prireja vsako soboto in nedeljo zvečer ples v zimskem vrtu.
V	Mestni galeriji v Ljubljani je odprta razstava združenja likovnih umetnikov Bosne in Hercegovine.
V	francoskem kulturnem centru v Ljubljani Je odprta razstava, ki prikazuje delo znamenitega arhitekta Corbusiera. V Moderni galeriji v Ljubljani je odprta razstava slik Gabrijela Stupice; v malih dvoranah iste galerije je odprta razstava sodobne nemške grafike V Narodnem muzeju v Ljubljani je razstavljena zbirka ur
Počitniška skupnost Alpe-Adria poroča, da ima dovolj prostora v svojih domovih v Planici ln na Mežaklji. Alpe-Adria bo priredila v februarju in marcu vsako nedeljo in soboto dvodnevni smučarski izlet po Gorenjski in Koroški. Cena izleta je 85,— N din. V ceni je vračunan avtobusni prevoz, gostinske storitve in tako imenovana «ski pass» izkaznica. Izkaznica omogoča posebne popuste na mno. gih žičnicah v Avstriji, Italiji in Jugoslaviji in velja vso sezono
V PRVEM KOLU ZMAGE BORA, BREGA IN ZARJE
Sinoči Je bdlo na stadionu «Prvi maj» prvo kolo ženskega Junlor-skega prvenstva. V telovadnici so se zvrstile ekipe Bora, Zarje, Brega, FARI Trst in Gaje. Precej boljša od ostalih je bila Borova še-sterka, ki pa ni povsem zadovoljila. Dekleta znajo zaigrati mnogo
setu je bila Zarja skoro enakovreden asprotnik, nato pa je močno popustila. Breg je brez velikih težav odpravil postavo FARI, nato pa je Zarja prepričljivo odpravila Brežaoke.
Izidi:
Bor — Zarja 2—0 (15—8, 15—2)
Breg — FARI 2—0 (15—11, 15—7)
Bor — Gaja 2—1 (15—3, 10—15, 15—1)
Zarja — Breg 2—0 (15—4, 15—3)
Postave
BOR — Barej S., Pernarčič S., Rauber, Rogelja, Bezeljak, Pahor, Kalan, Bole, Čandek.
Zarja — Vodopivec, Fonda, Terčon, Seražin, Bandelj, Križmančdč S„ Krlžma/nčič D„ Križmančič M.
Gaja — Bizjak, Bajc, Kalc, Vrše, Babič, Grgič D., Grgič S.
Breg — Poraus, Sancin Nada in Natadla, Sancin D., Boneta, Zobec, Slavec, Rapotec, Žerjal, Turk. LESTVICA
bolje. Izid tekme Zarja-Breg pa bo morda odločilne važnosti za osvojitev drugega mesta v lestvici in tako pravice nastopanja na deželnem delu tega prvenstva.
Veselo presenečenje je prišlo s strani požrtvovalnih igralk Gaje, ki so iztrgale set Borovi ekipi. Požrtvovalno pa so se vrgle v igro in nadoknadile tako neizkušenost ln pomanjkljivo tehnično znanje.
V prvi tekmi sporeda Je Bor odpravil bazoviško Zarjo. V prvem
tiji ih v vseh drugih turističnih in planinskih postojankah v Zasavju. Na Vrhniki, v Logatcu in Žireh Je dovolj prostora. Dovolj prostora je tudi v Cerknici, v Ra-
v° okoUdklCerknicen V Kočevju \n I Prijave 'sprejema Alpe-Adria, Ma- I v Gornjih Petrovcih, v Gornji Rad-Dolu ob Kolpi Je še prostor; pro-1 sarykova 14, tel. 310-264 ali 311-872.1 goni, Ljutomeru m Lendavi.
DOLENJSKA:
V Novem mestu je dovolj prostora v hotelu Kandija in Metropol. Dovolj prostora je na Atočcu, v Krškem, Metliki in Crmolju. V Šmarjeških, Cateških in Dolenjskih toplicah je dovolj prostora. V Cateških toplicah sta odprta notranji in zunanji bazen. V planinskih domovih na Lisci, Bohorju, Frati in Mimi gori Je dovolj prostora. Dom Gospodična na Gorjancih je zaprt.
ŠTAJERSKA
Dovolj prostora je v Planinskem domu v Logarski dolini, v Mozirski koči na Golteh, v Domu na Gori Oljki, na Šmohorju nad Laških, v Celjski koči ln Svetini. Rezervacije priporočajo za hotele Evropa in Celeia v Celju in Paka v Velenju. V Mariboru je dovolj prostora v vseh hotelih. Dovolj prostora je tudi na mariborskem Pohorju; samo Dom na Glažuti Je do 12. februarja zaseden. Prostor je v Lovrencu na Pohorju, v Slovenski Bistrici, v Ptuju in v Lenartu v Slovenskih goricah. Grad Štatenberg je zaprt.
POMURJE:
V Murski Soboti je prostor v hotelih Diana, Zvezda in Central.
V	Radencih je dovolj prostora v zdravilišču in v zasebnih sobah.
V	Moravskih toplicah je pri zasebnikih dovolj prostora. Dovolj prostora je v Domu na Goričkem
Bor
Zarja
Breg
Gaja
FARI
4
2
2
1
0
4
2
2
0
0
v.
Snežil« razmere na goriških smučiščih
Po podatkih, ki nam jih Je posredovala Goriška turistična zveza iz Nove Gorice, je bilo včeraj zjutraj PO raznih goriških smučiščih stanje snega naslednje:
ČRNI VRH NAD IDRIJO: oblačno, 2 stopinji nad ničlo, 30 cm južnega snega, vlečnica obratuje.
LOKVE: oblačno, 2, 15 cm južnega snega, vlečnica obratuje.
LIVEK: oblačno, 1, 45 cm Južnega snega, vlečnica obratuje.
LOG pod Mangartom: — 1, 70 cm južnega snega, oblačno, vlečnica obratuje.
DANES
FEBRUARJA
Vse kolekcije moških in ženskih oblačil za še vedno trajajočo zimsko sezono in po izredno ugodnih cenah • Pravi semenj priložnostnih nakupov za vašo garderobo, kakršna vam najbolj ugaja in, če hočete, tudi za to, da jo boste imeli na razpolago za prihodnjo jesen.
S
§
o
d
coin
TRST KORZO ITALIA
Novi zakon o preosnovi bolnišnic je kompromis, toda tudi korak naprej
Kaj meni minister za zdravstvo o težavah, ki jih bo treba premagati
V poslanski zbornici je bil pred tinevi — z 253 proti 163 glasovom ~~ končno odobren oziroma spre-Ji(!t zakon o reformi bolnišnic, za-k°n, ki predstavlja eno izmed te-Dsljnih obveznosti v programu leve sredine. Zanj so glasovali krčanski demokrati, republikanci ln socialisti, proti pa stranke desnice in skrajna levica. Zadnja za-radi tega, ker je zakon po nje-®em mnenju zgubil tisti napredni *n8*aJ, kakršnega je imel originalni Mariottijev tekst, pa spričo čga tudi ne zagotavlja kakega n-stvenega izboljšanja glede bol-^ke oskrbe.
Mariotti sam se je o njem izra-*11. da predstavlja najboljše, kar *e ie sploh dalo doseči spričo pomanjkanja časa, kolikor ga še o-stane v tekoči mandatni dobi, in glede na pogoje zelo težavnega političnega položaja. Se prav
posebej, je dejal, smo se morali spopasti z določenimi interesi, ki so zelo otežkočali potek in razvoj reforme.
Poglavitne točke reforme, kot jih je izčrpno označil v izvlečku minister sam, bi bile:
1.	v temeljni preobrazbi struktur bolniških ustanov in dokončni opustitvi koncepta dobrodelne in podporne ustanove;
2.	v uveljavitvi pravice individualnega varstva na račun javnega zdravstva, kot to predpisuje člen 32 državne ustave, in pa v odpravi že omenjenega dobrodel-no-podpomega kriterija;
3.	v globoki demokratični strukturi upravnih svetov, sestavljenih iz članov, ki jih bodo določili občinski, pokrajinski in deželni sveti;
4.	v ustanovitvi zdravstvenih svetov, ki bodo tehnični posvetoval-
ni organi uprav za dosego naj-
<>lll""l'll>l,t,llllll„lllllll|lllllllllllltlIllllllllllllMllllllll|l|lllllllllnll|lllll|lll|llll|ll|||1||l||Ullll|lllMllllll|l|
gg DRUGI OBLETNICI VOJAŠKEGA UDARA V GANI
Široko odprtje vrat ameriškim monopolom
Nkrumah se je uštel, še danes, po dveh letih pregnanstva, se ne iiore vrniti v svojo deželo - Posledice vladanja vojaške junte
Kmalu bosta potekli dve leti, “dkar je v zahodnoafriški državi oani vojaška junta generala An-£f'aha zrušila napredni režim dr. ‘•vame Nkrumaha. Dotlej so Galij5 imenovali «črno zvezdo Afrike». ~°vorilo se je o njej kot modelu revolucionarne preobrazbe afriškega kontinenta. Pa se je zgodilo, ra je skupina oficirjev nenadoma, Cez noč zrušila in uničila vse, kar Sa je bilo v družbenem, gospodarjem in političnem pogledu ustvarjalo leta
. Naglica in sila, s kakršnima Je bilo vse to zbrisano, sta ver-Jetno bili tudi razlog, spričo kate-^ega je bil Nkrumah prepričan, o a se voiaškj režim ne bo mogel oodržati. Bil je domala gotov, da ®e bo že v kratkem vrnil v Akro. y. resnici je ganski napredni vo-oKelj že dve leti v pregnanstvu v Prestolnici Gvineje, Konakriju. V lem času pa je Gana toliko'gospodarsko in politično nazadova-a ter se v tolikšni meri navezala 8a Združene države, da zbuja to vse večjo zaskrbljenost ostalih a-triških držav.
Februarja 1. 1966 je francoska časnikarska agencija AFP iz Wa-amngtona poročala, da so ameriški oradni krogi izrazili svoje izredno ^riovoljstvo spričo zrušenja Kva-8)8 Nkrumaha, kot tudi, da name-j^vajo vzpostaviti najbolj prisrčne odnose z vlado upornih častnikov. vendar da ne žele, da bi se prehitro opazilo. Seveda, dolgo to.,ni moglo ostati prikrito. Novi Ježim je že v kratkem od Wa-Sningtona prejel veliko finančno in vojaško pomoč.
Združene države so pri tem do-oro vedele, v kaj se spuščajo. Ime-® so solidna zagotovila oziroma Poroštva. Režim generala Ankra-..a je na široko odprl vrata tu-Jlrn monopolom, predvsem, seve-fla. ameriškim. Stanovanjska iz-Kradnja je bila ustavljena, brez-Pmčno šolanje odpravljeno, plače 'n mezde pa drastično pristrižene, “tevilo brezposelnih se je potrn-J. 0 Ganski denar je v najkrajšem Jašu bil tako devalviran, da je bito ameriškim družbam mogoče ku-Povati ganske surovine po najniž-■Jn cenah, vtem ko pa je Gana ^jrala drago plačevati gotove izdelke.
Takšen položaj in očitna naklonjenost novega režima VVashingto-JJJJ sta bila zelo ugodna za ame-tske zaslužkarje, ki so naravnost jd v Gano. Posebno spodbudno n ohrabrujoče je na Amerikance delovala politika denacionalizacije Ankrahove vlade, njena usmeritev JI8 sistematično odpravljanje sodelovanja s socialističnimi dežela-ki ie bilo krepko razvito v asu Nkrumahovega vladanja. Ameriški družbi »Firestone*. ki kontrolira proizvodnjo latexa v Li-jdtlji. je takoj po padcu Nkru-maha bilo poverjeno, da uresniči L?č"t izgradnje tovarne avtomo-0'bkih gum, na katerem so, ko je ,,e *>il Nkrumah na oblasti, dela-čehoslovaški strokovnjaki. Na; Jtonalna farmacevtska družba, ki •’e bila v času Nkrumahovega vla-dania ustanovljena v enem od P.redmestii Akre ob denarni pomo-Cl Madžarske in njenih strokov-
ma bila reorganizirana, obenem pa je ameriški družbi »Abbot La-boratorie» bila dovoljena 45-odstot-na udeležba. «Abbot Laboratorie* je delala spretno in se je kmalu polastila oblasti nad upravo omenjene družbe, ki kontrolira celotno proizvodnjo in prodajo farmacevtskih izdelkov v Gani. Stvar je prišla v javnost šele, ko so ameriški zaslužkarji uspeli odkupiti tudi vse naprave za komaj polovico njihove stvarne vrednosti.
Takšnih in podobnih primerov, ki dokazujejo, kako Ankrahov režim v sodelovanju z drugimi državami daje absolutno prednost ameriškemu kapitalu, je še nešteto. Takoj potem, ko je vojaška junta prevzela oblast, so bila tudi zaustavljena vsa raziskovalna - dela na naftnem področju v delti reke Volta, dela, ki so bild poverjena romunskim strokovnjakom. Izmed ' nekaj- desetin novih ponudb, ki so bile postavljene, so bile sprejete samo tri, ko so jih bile predložile tri ameriške družbe. Rafinerije nafte v Temi, kjer je bilo letno predelanih okrog milijon ton nafte, ki je prihajala iz SZ, te rafinerije predelujejo zdaj nafto iz Latinske Amerike, ki jo semkaj dovažajo pod nadzorstvom ameriških družb.
Ameriška prisotnost v Gani se je zadnji dve ;eti okrepila tudi na vseh ostalih področjih. To je razvidno tudi iz tega, da je bilo število osebja na veleposlaništvu ZDA v Akri v tem času skoraj |X>-trojeno. Njihovim članom so redno dodeljena častna mesta na vseh svečanostih in ceremonijah. Obenem pa se takšne priložnosti tudi izkoristijo za izročitev raznih finančnih in drugih daril ZDA v> >-di generala Ar.kraha. Zadnji čas so se v afriškem tisku pojavile celo vesti, da je bil med Ankra-hovim Nacionalnim svetom osvoboditve in VVashingtonom sklenjen sporazum, da bodo ZDA v G^ni lahko imele dve vojaški oporišči.
Analizirajoč te vesti in splošni položaj v Gani, izraža nigerijski časopis iMormng Post* mnenje, da si ameriški imperializem v Gani ustvarja čedalje bolj plodna tla za še aktivnejše in neposrednejše vmešavanje v notranje zadeve zahodne Afrike. Pa tudi druge afriške dežele opozarjajo na to nevarnost in pozivajo na opreznost.
V sami Gani pa ostanejo še naprej odprt: številni težki politični, gospodarski in družbeni problemi, ko postajajo vse bolj nevarni in zapleteni. Niti ena od obljub, ki jih je 26. februarja 1966 bila dala vojaška junta, ni doslej bila izpolnjena. Gospodarski položaj se je močno poslabšal. Ankra-hova vlada ni uspela zmanjšati števila brezposelnih, čeprav je na široko odprla vrata tujemu kapitalu/ Nasprotno, število brezposelnih stalno narašča. Vse to dokazuje. da jc klika uporniških -d! cirjev, ki se je pred dvema letoma polastila oblasti, deželo enostavno prodala neoimperialističnim skupinam ameriških monopolov, ki tu stikajo samo za svojim ekstra-profitom, za usodo Gane in nje jim je mar kot
ugodnejšega sožitja oziroma sodelovanja med upravnimi in tehničnimi službami;
5.	v decentralizaciji nalog in funkcij v korist dežele, ki se nanjo opira celotni osnutek zakona ; deželi namreč pripada naloga ustanavljanja, združevanja in koncentriranja bodisi dejavnosti kot organov bolniških ustanov, kakor tudi načrtovanja zdravstvenih dejavnosti v okviru meja, ki jih postavlja državni zakon; deželi bo pripadlo dejansko vodstvo celotne zdravstveno-bolniške dejavnosti;
6.	v raztegnitvi disciplinskih pravil tudi na bolnišnice, ki so trenutno odvisne od raznih podpornih in zavarovalnih ustanov;
7.	v vključitvi bolniških dejavnosti znotraj meja načrtovanja, da bi se tako odpravila trenutna neravnovesja, potratna razmetavanja sredstev in razne disfunkcije;
8.	v povezavi z univerzitetnimi ustanovami na način, kot je predviden v načrtih;
9.	v določitvi kriterijev, ki bi na povsem drugačen način uravnavali potek in izvedbo bolniških natečajev, in sicer tako, da bi v
I največji meri bila zagotovljena resnost natečajev in pa izbor naj-i boljših;
j 10. v poudarjenem nadzorovanju I nad privatnimi zdravstvenimi u-stanovami, tako da bi se v teh zagotovil obstoj tistih potrebnih rekvizitov, brez katerih ne more biti ustrezne in racionalne oskrbe.
Bolniška mreža, ki se bo ustvarila z reformo, bo omogočila vsem deželam, ne glede na to ali bo šlo za bogata ali revna področja, iste temeljne bolniške strukture, začenši od občinskih do pokrajinskih in deželnih bolnišnic, in sicer sledeč sistemu čedalje večje in temeljitejše specializacije.
Ta državni načrt o reformi bolnišnic — na osnovi katerega se bo od leta do leta pristopalo k dodelitvi novih konstrukcij ter o-preme na raznih področjih — bo povezan z načrtom gospodarskega razvoja, tako da bi se preprečilo sleherno neupravičeno trošenje sredstev (kot, postavimo, v primeru zidanja bolnišnic v redko naseljenih krajih ali na področjih, od koder se ljudje izseljujejo), o čemer je že bilo mnogo pritožb in kar je nemalokrat celo povezano z raznimi volilnimi potrebami in političnimi pritiski.
Reforma o bolnišnicah bi morala, kot meni minister Mariotti, predstavljati temeljno ogrodje, na katerem bi & v naslednji mandatni dobi imel zgraditi neki po-
poln in organičen sistem, socialnega varstva, ki naj vsem državljanom zagotovi ustrezno zdravstveno varstvo ter dostojno starost.
Skratka, zakon o reformi bolnišnic predstavlja, kot že rečeno, določeno kompromisno rešittev, in kot tak, seveda, še od daleč ni popoln. Gotovo pa je, da predstavlja obenem tudi določen korak naprej na področju reševanja nekaterih osnovnih potreb kar zadeva zdravstveno in socialno zavarovanje zelo številnih množic državljanov.
Gojenci Studia Slovenskega gledališča med pripravami za nocojšnji recital «Rusi most*.
■iiiMiiiniiiiii»MiMiiiiiiiiniiMMii»iiiiiMMiiMiiuiiiiiMmMiiiiMiiiiiMnMiMiiMiiiiii«iiiMiiiHiiimnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiii*«iiiiMiiiriiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiHiHiHM>
Dve pomembni publikaciji na slovenskem knjižnem trgu
Bibliografija Mladinske knjige in L knjiga enciklopedije živali
Zelo bogat obračun: od leta 1945 do konca 1966 nad 15 milijonov knjig Resnično izčrpen, sodoben, s strokovnim znanjem napisan prikaz sesalcev
Založba Mladinska knjiga je s posebnim poudarkom dala na knjižni trg pred dnevi tri knjige, od katerih sta dve vredni posebne zabeležbe. Gre za prvo knjigo enciklopedije Živali in za bibliografijo izdaj MK.
Bibliografija
Založba Mladinska knjiga, — danes pravzaprav veliko založ-niško-grajično podjetje, — je nastala neposredno po osvoboditvi kot izraz hotenja nove, socialistične družbe, da bi kot dedič starih vrednot posredovala te svoji družbi in pomagala pri rasti novih stvaritev za slovenskega otroka, za mladinca in za slehernega kulture ir. izobrazbe željnega državljana To delo je bilo zahtevno, vendar ga je založba uspešno opravila. Naraščalo je število izdaj, njih raznovrstnost, naraščalo število knjig, zbirk.
Od prvih skromnih šestih knjig v letu 1945 je založba prešla do tako bogatih in tako raznovrstnih enciklopedičnih izdaj kot so na primer zbirke Ars Sloveniae, Naša beseda. Živali.
Dvajset let je v založništvu so-
«Rahločutni» Nemci bojkotirajo Eskime
OTTAWA, 9. — Zahodna Nemčija noče kupovati kanadskih krzen tjulnjev, ki jih po navadi lovijo kanadski Eskimi. To na videz kaj enostavna zadeva Ima hude posledice, ki jih seveda plačujejo kanadski Eskimi. Nekaj podatkov:
V zimi 1963 - 1964 so zadruge, v katerih je včlanjenih okoli 5.000 Eskimov iz arktičnega področja Kanade, prodale 47.000 krzen tjui-njev v skupni vrednosti 692.000 dolarjev. Naslednjega leta je tem zadrugam uspelo prodati celo 52 tisoč krzen. Toda izkupiček je bil tokrat na polovico manjši od izkupička prejšnjega leta, ko so prodali 6.000 krzen manj. Posledice tega so iz leta v leto hujše. Se pred dvema letoma je eskimski lovec dobil za eno krzno tjul— nja okoli 15 dolarjev, sedaj dobi za krzno le 2 dolarja, kar ne kriie niti stroškov lova, kaj šele da bi lovec imel od svojega dela kak dobiček.
Kaj se je zgodilo, da Je prišlo do tega?
Vse se je začelo pred dvema letoma, ko se Je po nekaterih deželah zahodne Evrope razširila vest, da vsako leto umorijo v zalivu Sv. Lovrenca okoli 50.000 mladih tjulnjev, da bi prišli do krzen za mednarodni trg. Pri tem Je omembe vredno to. da Zahodna Nemčija sodeluje v tem zahodnoevropskem trgu kar s štirimi petinami, to se pravi da za-hodnonemška krznarska industrija pokupi kar štiri petine kanadskih krzen. In ko je v Zahodno Nemčijo prišla vest, da pobijajo za krzna mlade tjulnje. se je začela ostra kampanja proti temu barbarstvu. Direktor berlinskega muzeja dr. Bemhard Grzl-mek se je postavil na čelo nekega
nega ljudstva, pa
nitkov, je oj strani novpga reži- i za lanski sneg.
*...muhi,.....................................................................................................
samo koristilo. Ogibajte se nekega sorodnika.
. OVEN (.od 21.? do 20.4.) Ne stoj 6 .Prekrižanih rok, vtem ko imajo as5 sodelavci polne roke dela. Ve-srečanje z več starimi prija-
jBIK (od 211. do 20.4.) Vsoto, ki j čimprej reševanja nekaterih vpra-j? boste prejeli, prihranite za neko saJ?J' jj1 ate j*}1	zane'55r
5J boste prejeli, prihranite ■ alJnoročno investicijo. S surovost-J na boste dosegli mnogo. mOVOJCKA (od 215. do 21.6.) Ime-, boste nenavadno srečo v poslih, ar Pa se ne bo več tako kmalu Ponovilo. Povsem se lahko zanesete a drago osebo.
hil\AK (od 22.8. do 22.7.) Resno u naštevajte nasvet, ki ga vam bo dal Jjjd strokovnjak. Ce ne boste pa **' boste spet ponovili napako, ki as je že enkrat drago stala.
L*SV (od 23.7. do 23.8.) Lotite se
jalf Znatno izboljšano razpoloženje.
DEVICA (od 24.8 do 22.9.) Var-cujte s svojimi močmi, ker vas čaka še nekaj resnih preizkušenj. V družini sreča in razumevanje.
TEHTNICA 'od 23.9. do 22.10.) Skušajte odpraviti svoje napačno mnenje češ da ss vas sreča izo giba in nesreča zasleduje. Zadošče nje z najmlajšim.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Ko bi se povezali z nekim svojim doslednejšim tekmecem, bi vam to
STRELEC (od 23.11 do 21.12.) U-sluga, ki ste jo storir nekemu znancu, se vam bo stokrat obrestovala. Bodite brez skrbi, plamen vaše ljubezni še ne no ugasnil.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Oni, ki delajo na umetniškem področju, bodo danes deležni posebnega zadoščenja. Skušajte biti nekoliko bolj optimistični glede svoje bodočnosti.
VODNAR (od 21.1
do 19.2.) Nujno morate izboljšati svoje administrativno poslovanju Srečno naključje vas bo rešilo iz neke zagate.
RIBI (od 20.2 do 20.3 ) Ne spu ščajte se v odkrite spopade, kadar to ni |xitrebno. Lep napredek na čustvenem področju.
organiziranega gibanja in uspelo mu Je od parlamenta doseči, da je Izšel zakon, ki omejuje uvoz krzen tjulnjev. «Hudo občutljiva« zahodnonemška javnost se je tako «zgrozila» nad brutalnostjo Eskimov. da je začela bojkotirati krzna tjulnjev, ki so prihajala iz Kanade
čeprav bi mogli reči, da zares ni lepo, da se morijo množice mladih tjulnjev za to, da bi kjerkoli po svetu gospe prišle do svojih krznenih plaščev, Je tudi res, da ne drži trditev, ki je tako razburila « tenkočutne » Nemce, da namreč Eskimi morijo celo množice še mladih tjulnjev, pač pa počno to le trije veliki špekulanti, ki operirajo v zalivu Sv. Lovrenca in ki so dejansko krivi pravega pokola tjulnjev v tem zalivu.
Krivda ali če hočemo tudi zločinsko početje teh treh špekulantov pa se je zrušila na eskimske lovce, na tiste lovce na arktičnem področju Kanade, ki sicer lovijo tjulnje, ki pa to počno že desetletja. stoletja In to po strogo veljavnih zakonih nekakšne selekcije živali ln sicer v fazi, ko *e tiu-lenj v najprimernejši starostni dobi, kar zadeva uporabnost kože.
Sicer pa govori v prid teh eskimskih lovcev tudi dejstvo, da se s to dejavnostjo ukvarjajo že stoletja ln da zvrst, ki jo lovijo oni, sploh ni v upadanju, kar pomeni, da skrbijo za obnovo, za naraščaj tjulnjev, ki so dejansko njihova «polja».
Se več, znano je, da so se omenjeni trije veliki špekulanti iz zaliva Sv. Lovrenca vrgli na mlade tjulnje neke druge ^vrsti teh morskih sesalcev, to se pravi na zvrst ki nima nikakršne zveze z zvrstjo, ki Jo kanadski Eskimi, rekli bi celo, gojijo na svojih loviščih. Bojkot pa Je prizadel prav nje, v veliko manjši meri pa že omenjene špekulante iz zaliva Sv. Lovrenca, kar je tudi razumljivo, kajti med tem ko Eskimi lovijo le določeno manjše ln selekcionirano število mladih tjulnjev, so lovci v zalivu Sv. Lovrenca vse to počeli »industrijsko« in izvršili že nekakšno morijo teh živali. Pri velikem lovu. torej pri velikem ulovu pa tudi nižja cena veliko nanese.
Zadeva Je postala tako resna, da se bo s problemom eskimskih lovcev iz severne Kanade moral ukvarjati tudi kanadski paria ment, zvezna vlada pa bo morala podvojiti podporo k«"" ....
Eskimom, ki so se zaradi vsega tega znašli v zelo mučnem »lo-žaju.
razmeroma kratka doba. Vendar je v teh dvajsetih letih in več Mladinska knjiga opravila pomembno de'o. Pritegnila je širok krog sodelavcev, mladinskih pisateljev, znanstvenikov in ilustratorjev ter se tesne povezala s prosvetnimi delavci, razvila je knjižno ilustracijo, ki si je s tem pridobila mednaroden sloves; kot prva v Jugoslaviji je uvedla literarne nagrade — Levstikove nagrade; začela je izdajati plošče, od glasbenih in pevskih do govornih plošč, povezala se je s svetom ter svet in tujo založniško dejavnost povezala s svojim delom; vso skrb je posvetila izdajanju šolskih knjig. Predvsem pa je izdala toliko knjig za mladino, pa tudi za odrasle, da je z njimi prispevala močan delež k slovenskemu založništvu. Pri tem je z nekaterimi svojim* izaujunu i.i zbirkami kot so na primer Sinji galeb, Kondor. Levstikov hram, Priroda in ljudje dosegla tak u-speh, da predstavljajo te zbirke že utrjen pojem v našem založništvu. Nekatere od knjig je Mladinska knjiga izdala v tako množični izdaji (na primer Solzice v 40.000 izvodih, knjige Moje knjižnice v obsegu 72 knjig v skupni nakladi skoraj milijon izvodov), da so to največji podvigi v slovenskem založništvu doslej.
Sicer pa je založba Mladinska knjiga v letih 1945-1966 izdala 2411 enot, v skupn; nakladi 22 milijonov 1S7.000 izvodov. Med temi izdajami je bilo 2056 knjig, v obsegu 297.400 strani in nakladi 15 milijonov 34.000 izvodov. Povprečen obseg knjižnih izdaj je bil 145 strani, povprečna naklada pa 7200 izvodov!
Vsi ti podatki o uspešnem delu Mladinske knjige so razvidni in BIBLIOGRAFIJE 1045-1966, ki je pravkar izšla in katero sta sestavila Nada Prašelj in Bogomil Gerlanc. Bibliografije so same po sebi navadno bo.j puste in dolgočasne izdaje. Bibliografija Mladinske knjige pa je odlična po svoji zunanji opremi in plastični notranji ureditvi Dopolnjena z nekaterimi barvnimi reprodukcijami knjižnih ilustracij pa je ne samo prikupna, temveč tudi dovolj zanimiva izdaja. Knjiga vsebuje poleg uvodne besede še spremno besedo glavnega urednika založbe, pisatelja Ivana Potrča, ki prikazuje crgansko rast založbe v dvajsetih letih od prvih začetkov do danešnjih uspehov. Sledi sistematični popu celotne založniške dejavnosti Mladinske knjige in to po bibliografskih pravilih.
V prvem delu je kronološki zapis vseh izda v letih 1945-1965 s tem da je najprej zajeta periodika, potem knjiga, nato drobni tisk, muzikali je. izrezanke ter slednjič še reprodukcije umetniških del. V 'rugem delu bibliografije, ki se nanaša samo na knjige, pa so trije pregledi in sicer najprej pregled vseh lenjižnih del po strokah in naslovih, nato seznam knjižnih del po zbirkah, na koncu pa je še seznam Levstikovih nagrajencev. Na koncu so še imenska kazala in statistični podatki, posebej pa še enak prikaz vseh izdaj za leto 1966.
Prav gotovo je. da sta avtorja bibliografijr opravila pomembno delo in zb'ah vse podatke o izdajah Mladinske knjige ter tako prikazala vsi široko razvejano in obsežno dejavnost založbe. Obenem pa sta sestavila knjigo, ki bo v veliko pomo ! pri strokovnem delu, ljubiteljem knjig pa pri razgledovanju knjižne produkcije zadnjih dvajsetih let.
Sanderson:
Sesalci
Mladinska knjiga je izdala prvo knjigo ilustrirane enciklopedije živali, knjigo o sesalcih. S tem je začeta nova enciklopedična izdaja sedmih knjig, o kateri je več kot laskave besede napisal nestor slovenskih zoologov akademik, univerzitetni profesor dr. Jovan Hadži *Z ilustrirano enciklopedijo živali bo človtk, —
tako piše v predgovoru dr. Hadži, — ki se zanima za bogastvo, posebnosti in lepote živega sveta živalskega tipa dobil najsodobnejši prirodopis živalstva, namenjen in dostopen najširšim krogom bralcev. Značilno za besedilo teh knjig je to da je vsako knjigo, ki zajema velike živalske skupine, napisal strokovnjak, specializiran na področju posamezne stroke. Pri tem ne gre več za pripovedovanje popotnikov in lovcev, temveč za znanstven, hkrati pa poljuden prikaz najpomembnejših in najnovejšin podatkov. Poglavitni poudarek je m slikovnem gradivu, ki je najmodernejše, saj sloni na barvni fotografiji. Le to nudi veliko novega tudi ožjim strokovnjakom, ki jim ni bilo mogoče vsem delovati na specializiranih raziskovalnih postojankah. V knjiga. te zbirke je dosežen vrhunec tega, kar je mogoče o živalih podati v knjižni obliki. Za izdaji/takega ,dela je potrebno marsikaj, česar pri nas še ne zmoremo, bodisi v tehničnem ali materialnem pogledu. Ni čuda, da so tudi založništva velikih, naprednih in bogatih narodov segla po tem delu, ki je nastalo v ZDA, in priredila u-strezne izdaje v svojih jezikih.
Ilustrirana enciklopedija živali, ki je prirejena po enaki izdaji založbe Doubledag, bo obsegala tudi v slovenščini sedem knjig, posvečenih sesalcem, vtičem, ribam, plazilcem, dvoživkam, žuželkam in nižjim živalim. Tem knjigam pa bo založba dodala še izvirno knjigo dr. Hadžija Razvojne poti živalstva, ki bo dopolnjevala gradivo sedmih knjig, izšla pa bo v enaki oprem' in bo prav tako opremljena s slikami. Za slovenske izdaje je bil sestavljen širši uredniški odbor slovenskih zoologov, profesor Hadž. pa je strokovni sodelavec, medtem ko je strokovni urednik celotne zbirke ravnatelj prirodoslovnega muzeja v Ljubljani dr. Anton Polenec.
Kot prva knjiga tega edinstvenega dela je v slovenščini izšla knjiga posvečena sesalcem. Knji-
Radio Trst A
7.15, 8.15, U la. 14.15, 20.15 Poročila - 7.06 Koledar - 11.35 Slov. pesmi - 12.01 Iz starih časov -12.00 Orkestri 12.30 Za vsakogar nekaj 13.30 Semenj plošče -14.45 Pojeta M. Sannia in E. Hum-perdinck - 15.00 Glasba za mladino - 16.00 Avtoradio - 16.10 Pregled slov. dramatike - 17.30 Orkester Ecquaviva - 17.40 «Slikar ob desetletnici smrti* - 17.50 Oktet »Planika* - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Veliki mojstri jazza 19.00 Ansambel »Dalmacija* -19.10 Družinski obzornik 19.25 Operetna fantazija 20.00 Šport -20.50 Tri in ena - 21.20 Vabilo na ples - 22.20 Cinganski orkestri -22.40 Za konec tedna.
ga leksikalnega formata, opremljena v celo platno, s plastifici-ranim ščitnim ovitkom in barvno reprodukcijo živali na njem, na odličnem papirju, s 330 fotografijami od tega 217 barvnimi podobami prav gotovo presega vsa pričakovanja in pomeni gotovo izredno izdajo
Knjigo je napisal Ivan Sanderson, ki je svetovno znan ameriški zoolog, voaja številnih znanstvenih odpra i in pisec večjih knjig. Dr Anton Polenec, ki je skupaj s Silvestrom Škerlom knjigo prevedel, je napisal tudi krajši uvod, v katerem poudarja kvalitete dela. Ne samo, da daje knjiga prikaz vseh sesalcev, katere obravnava z vseh plati, temveč je prednost te knjige v tem, da avtor enaico obravnava najnižje razvite sesalce kot človeku podobne opice, ki so se razvile najbolj visoko Vsaka žival ima svojo vrednost, vsaka je nepogrešljiv kamenček v velikem mozaiku živalskega sveta.
Druga veliki odlika te knjige so številne odlične barvne fotografije, nič matij pa niso tehnično popolne črnobele fotografije, ki vse odlično ponazorujejo besedilo. To pa je pisano zanimivo in tako, da je dostopno vsakemu bralcu in da vsakomur, ki so mu pri srcu živali, pove o njih mnogo zanimivega, pa tudi novega. Ni tudi prezreti, da je prevajalec in urednik dr. Polenec original, ki je bil napisan za ameriškega bratca, nekoliko priredil za potrebe naših ljudi in dopolnil s podatki o posameznih živalih v Evropi in pri nas.
Tako bo knjiga še bolj privlačno in zanimivo branje in bodo tudi slovenski bralci našli v njej obilo užitku. Prav gotovo je, da bo knjiga vse te navdušila in da 3500 prednarocnikov na to zbirko (!) ne bo razočaranih. Ta knjiga je resnično — kot je napisano na ovitku — izčrpen, sodoben, s strokovnim znanjem in ljubeznijo napisan prikaz vseh najpomembnejših znanih in manj zna nih sesalcev.
Sl. Ru.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Romeo Daneo v galeriji Tribbio
Eden najvidnejših tržaških slikarjev, Romeo Daneo, občasni predsednik sindikata umetnikov dežele, prireja eno izmed 'najzanimivejših razstav zadnjih mesecev.
V galeriji Tribbio razstavlja petdeset prav malih slik, izdelanih v načinu, s katerim se je tako uspešno uveljavil v delih, nedavno razstavljenih v Občinski galeriji. So to sedaj pretežno zlepljenke iz izrezkov ilustracij v barvah in črnobelem, ki so ponekod obdelane v temperi. So pa tudi med njimi čiste tempere, ki posnemajo zlepljenke, in pa zlepljenke iz domiselno ožgane bombaževine, ki presegajo po svoji abstraktni lepoti marsikatere dosežke oljnatega slikarstva. Presenetljivo uspešna uporaba tako nenavadnega slikarskega grauiva dokazuje, kaj lahko zmore pristen umetnik.
Sicer pa so morala preteči tisočletja, p redno se je drznil Picasso predstavili kot resnične umetnine slike z vlepljenimi izrezki blaga in papirja, svoje panoplije in papiers colles, torej kolaže ali zlepljenke. Od tedaj je poteklo več kot pol stoletja in naravno je, da so se dela, ki nam jih prikazuje Daneo Romeo že povsem nekaj drugega, kot npr. enake, male Schunt-tersove zlepljenke tistih časov.
So pač odsec naše dobe, ki se zrcali v nadizMnosti do skrajnosti izpopolnjerega masovnega tiska barvnih reprodukcij, ki se kar ponujajo iznajdljivemu umetniku z razgibano domišljijo in prefinjenim čutom ustvarjalca novih oblik. In takšen menimo je prav Romeo Daneo. Skoro neverjetno je v kako enotne slike ume zlepiti delce slik raznih predmelov, strojev, ljudi in živali, cvetlic, drevja in hiš. skratka reprodukcije stvaritev narave in človeških rok v resnične male umetnine nadvse sodobno dojete v njih pravljično zagonetnem videzu napredne umetnosti.
Je pa namer, umetnika, kot to sam piše v uvodu k svojemu katalogu, razveseljevati nas z njih neobičajnostjo plastičnih in barvnih domislekov, presenečati gledalca z zamotano lepotnostjo oblik, ki niso nikdar slučajnostne, temveč, premišljeno nanizane druga k drugi. V tem nas slikar ne vara. Saj pošteno označuje nekatera dela z noslovi kot np-. tOblika, ki spominja na ptiča, mačko itd.* ali »Košček vreče z rdečim soncem.»
M. BABIČ
Arheološko odkritje pri Ninu
ZADAR, 9. — Jugoslovanski arheolog Zdenko Brkač je odkril v morju pred Ninom v Dalmaciji pravo pravcato »grobišče* ladij. Zagrebški znanstveni institut »Ro-djer Boškovič* je sedaj potrdil domnevo, ki jo je postavil omenjeni arheodog, da pripadajo ostanki ladje, ki so jih našli zakopane v pesku v morju, neki ladji, ki se je potopila pred okoL 900 leti. Pravzaprav je bilo prav to odkritje tisto, ki je Brkača privedlo do razkritja v začetku omenjenega »grobišča*. Po vsej verjetnosti gre za ostanke ladij hrvatske kraljevske mornarice izpred 1000 let, ko je bil Nin prestolnica tedanje hrvatske kraljevine.
mmam—m
W
V V/////'SS/ V////SS/ K r/SSSSj i

Koper
6.30, 7.30,	12.30. 13.30, 14.00,
16.00	in 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL -10.15 »The Mankees* - 10.45 Plošče - 11.30 Današnji pevci 11.45 Skladbe za godal:. 14.15 Mladinski klub - 15.30 Popevke - 16.30 Izbrali ste - 17.40 »Happening* -
18.00	in 19.30 Prenos RL - 19.00 Poje Dutronc 22.10 Plesna glasba.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.3C Jutranje pesmi - 9.06 Ital. plošče - 10.05 Sola • 10.35 Ura glasbe - 12.00 Olimpijska tekmovanja v Grenoblu • 12.15 Kontrapunkt - 13.20 Glasbena igra »Tisočak* 14.40 in 15.15 Popevke iz Sanrema - 16.30 V očkovi diskoteki - 17.10 Okrogla miza o operni glasbi - 18.00 Znanstvena oddaja: »Srce* - 18.20 Zabavna glasba -
SOBOTA, 10. FEBRUARJA 1968
20.15 Ungaretti - »Vita d'un uomo* 20.45 Oddajali smo - 22.15 Ital. skladatelji.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Nove pesmi 10.00 Kolesa in motorji - 10.15 Jazz -10.40 Glasbeni variete - 11.44 Pesmi desetletja - 13.00 Glasba, ki nam ugaja - 13.35 V soboto na vasi - 14.00 Juke box - 14.45 Glasbeni kotiček 16.00 Rapsodija -16.35 Ital. zbori - 17.00 Oddaja za mladino - 17 40 Plošče za najmlajše 19.00 Pesmi iz Sanrema 20.00 Roman - 20.40 Plesna glasba.
III.	program
10.00 Scarlatti in De Monte-clair 10.55 Sopranistka Moffo, tenorist Lauri Volpi in basist Hri-stov - 13.0J Skladbe A. Vivaldija - 13.55 Pianist C. Bruno - 14.35 Weill: »Caduta della citta di Ma-hagonny» 17.20 Nemščina - 17.45 Martinijeva koncertna simfonija -
18.00	Lahka glasba - 19.15 Koncert - 20.00 Simf. koncert 22.30 F. De Agostini: «Stando cosi le cose*.
Slovenija
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.36 in 7.25 Informativna oddaja - 8.68 Glasbena matineja 8.55 Radijska šola - 9.25 Ansambli zabavne glas be - 9.45 K Cipci Dober dan, otroci! - -10.15 Pri vas doma
11.00	Turistični napotki 11.15
Domači ansambli - 12.00 Na da našnji dan i2.30 Kmetijski nasveti 12.40 Popevke 13 30 Priporočajo vam .	14.05	Melodije
15.20 Glasbeni intermezzo 15.45 F. Werfel: Hotelsko stopnišče -
16.00	Vsak dan za vas - 17.05 Gremo v kino 17.35 Igramo beat!
18.00	Aktualnosti 18.15 Pravkar prispelo 18 50 S knjižnega trga
19.00	Lahko poč, otroci! - 19.15 Olimpijske igre 20.00 Plesni in revijski orkester 26.30 VVolfgang Ecke: »Detektivi — na plan* 21.05 Veseli zvoki 21.30 Iz fonoteke 22.10 Oddaja za izseljence - 23.05 S plesom v novi teden.
Ital. televizija
10.30 Sola - 12.30 Nemirna leta: 1918	1940	13.00 Dve komični
enodejanki - 13 30 Dnevnik - 14.00 Olimpijska tekmovanja v Grenoblu 17.00 Giocagii 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije • 17.45 Spored za mladino 18.45 Potovanje na Borneo - 19.10 Teden dni v parlamentu • 19.50 šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik
21.00	»Delia Scala story» - 22.15 Dežela, ki se spreminja - 23.00 Dnevnik
II. kanal
18.00	Nikoli n. prepozno - 18.30 Francoščina 21.Oo Dnevnik 21.15 Ustava ima 20 let 22.15 O-limpijska tekmovanja v Grenoblu.
Jug. teievizija
20.00	in 23.66 Poročila - 11.45 Grenoble: smuk za ženske • prenos 13.15 Tek na 15 km - z olimpijskih iger 15.55 TV kažipot 16 20 Važna je roža film
17.00 Nov* Taufer1 Mojca in živali lutke 18 00 Obzornik 19 20 B Crnicevic Poklici ■ hu moreska 19.2.) S kamero po svetu 20.20 Grenoble filmski pre-gleo 26 40 Grenoble. umetnostno drsanje ta ženske.
PRIMORSKI DNEVNIK
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 10 stopinj, najnižja 8,7, ob 19. uri 9 stopinj, vlaga 90 odst., zračni tlak 1013,2 pada, nebo pooblačeno, padavi ne 1,2 mm, morje mirno, temperatura morja 7,8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA. 10. februarja
DUŠAN
Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 17.23, — Dolžina dneva 10.07. — Lu-na vzide ob 12.56 in zatone ob 5.03. Jutri, NEDELJA, 11. februarja RADO
PRVA RAZBURLJIVA SEJA IZREDNEGA ZASEDANJA OBČINSKEGA SVETA
Sprejet letošnji proračun ob odsotnosti svetovalcev opozicije, ki so zapustili dvorano
Stranke odbora so sprejele sklep, da se la proračun glasuje brez razprave ■ Svetovalec Dolhar se je pri glasovanju vzdržal - Ustanovitev mesta slovenskega prevajalca in poimenovanje ulic
v Bazovici po Kosovelu, Grudnu in Ketteju
Sinočnja prva seja izrednega zasedanja tržaškega občinskega sveta je bila zelo razburljiva. Na njej je bil odobren letošnji proračun z glasovi svetovalcev KD, PSU, PRI; svetovalec Slovenske skupnosti dr. Dolhar se je vzdržal glasovanja. Vsi svetovalci opozicije so zapustili dvorano, potem ko je bil sprejet prednostni predlog demokristjana Rinaldinija, da se odobri proračun brez predhodne razprave, in sicer samo z glasovalnimi izjavami; zato se opozicija glasovanja sploh ni udeležila.
V sejni dvorani je začelo postajati vroče že ob uvodnih besedah župana, ki je izjavil, da je seja samo nadaljevanje zadnje seje občinskega sveta, ki je bila pred božičnimi prazniki, ko občinski svet ni sprejel proračuna za leto 1967, ker je 30 svetovalcev glasovalo za in 30 proti proračunu. Zato je lanski proračun odobril imenovani funkcionar nadzornih organov.
Zupan je nadalje dejal, da občinski odbor želi takoj vedeti, ali ima ali nima podpore večine, da lahko nadaljuje svoje delo in da bo lahko vse drugo delo opravljeno, če bo odboru omogočeno nadaljnje delovanje, še preden je lahko kdo od opozicije vprašal za besedo, je že dvignil roko demokristjan Rinaldi, ki je dal prednostni predlog, naj se takoj začne z glasovalnimi izjavami in naj se takoj nato glasuje o letošnjem proračunu.
Županovo stališče in predlog Ri-naldija sta povzročila med opozicijo burno oporekanje in proteste, češ da hoče odbor zadušiti razpravo in preprečiti občinskemu svetu temeljito razpravo o proračunu po
50 dneh počitnic. Po daljšem pre- svoboden glas občinskega sveta rekanju in ugovorih demokristja- Zadnji poskus, da bi odbor sprejel nov m socialistov, da je bila de- razDravo. sta napravil« še
cembra razprava o obeh proračunih skupno z razpravo o petletnem občinskem načrtu, so svetovalci o-pozicije odgovorili, da se je med zadnjo sejo in sedanjo zvrstilo v Trstu toliko važnih gospodarskih in drugih dogodkov, ki so tesno povezani z letošnjim občinskim proračunom in da je zato treba začeti z razpravo.
Ko so se duhovi nekoliko pomirili, je spregovoril komunist Cuffa-ro, ki je vprašal župana, ali je res ali ni res, da je prišlo v preteklih tednih do dogodkov, ki zanimajo tudi večinske stranke. Omenil je ladjedelnico Felszegi ir še posebno deželni razvojni program, ki ga je pravkar obrazložil v deželnem svetu odbornik Stopper. Dolžnost občinskega sveta je, je dejal Cuffa-ro, da uskladi letošnji proračun tudi s tem programom, kar pa ni mogoče storiti brez temeljite razprave. Zato je predlagal odložitev seje za tri dni, da se bodo svetovalci lahko pripravili za razpravo. Tudi med njegovim posegom je prišlo do ostrih besed med svetovalci večine in opozicije.
Takoj nato pa je župan dal na glasovanje predlog Rinaldinija, ki je bil sprejet z večino glasov. Zato je župan izjavil, da na seji ne bo razprave o proračunu in povabil je predstavnike skupin, naj se prijavijo za glasovalne izjave Ozračje se je ponovno razgrelo in svetovalci opozicije so dali duška svojemu nezadovoljstvu in obtožili stranke odbora, da hočejo zadušiti
•iiiiiiiiiiiiiiimiiiiimuiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiHiiimiiiiHiHiiiiit
Odprto pismo županu ing. Marcellu Spacciniju
Spoštovani gospod župan,
včeraj nekaj minut pred poldnevom sem se javil na anagrafskem uradu pri okencu štev. 6 in zaprosil uradnika za družinski list. Da mu omogočim, da bo čimprej našel moj naslov, sem mu izročil izkaznico vsedržavne časnikarske zbornice (Ordine Nazionale dei Giornali-sti), v kateri so točno vpisani moj priimek, ime in rojstni podatki. U-službenec mi je v nekaj minutah izstavil družinski list.
Ko sem pregledal izstavljeni dokument, sem ugotovil, da je moj priimek Štoka napisan Stoka, se pravi brez kljukice na začetni črki. Vljudno sem uradnika opozoril, da se imenujem Štoka in ne Stoka, in sem ga zaprosil, naj mi s peresom postaiH kljukico na S.
Najprej mi je uradnik začel o-porekati, da je na ploščici moj priimek natisnjen s S in ne s S, da črk s kljukico sploh nimajo vtisnjenih na ploščicah in če hočem imeti kljukico na črki S, naj se obrnem k uradnici pri okencu štev. 12.
Na ta njegov odgovor sem mu pripomnil, da sem prišel po družinski list k okencu št. 6 in da imam pravico zahtevati, da mi pri tem okencu izdajo dokument, na katerem bodo podatki pravilno napisani; da je krivično, da se mora občan, samo zato ker ima priimek ali ime s črkami č, š ali ž, zatekali kar k dvema okencema in zgubljati čas, ko vsem drugim občanom to ni potrebno. Na to mojo pripombo mi je uradnik osorno dobesedno odgovoril: o.Questa e urn vostra pi-gnoleria» in ponovno dodal, naj se, če hočem kljukicu na S, zglasim pri okencu štev. 12.
Ker se nisem hotel z njim dlje prerekati, (tudi zato. da ne bi prišlo do kakih ostrejših besed), sem šel k okencu štev. 12 in tamkajšnji uradnici pojasnil zadevo. Ta mi je zelo ljubeznivo odgovorila, vzela je moj družinski list. odšla za kratek čas nekam v notranjost urada in se nato vrnila z mojim dokumentom. Na začetno črko mojega priimka je bi'a s peresom postavljena kljukica, ob strani dokumenta pa je bil sedaj pripis, da je bila kljukica dodana uradno, kar je razvidno tudi iz objavljenega dokumenta. Iz ljubeznivega ravnanja
uradnice in iz dejstva, da moji zahtevi ni oporekala, sklepam, da nisem sam, ki zahteva, da se njegov priimek ali ime pravilno napiše v slovenski obliki kot je to napisano v originalnih dokumentih anagrafskega urada.
Zato Vas. gospod župan, vprašujem sledeče:
1.	ima ali nima slovenski občan pravice, da zahteva na anagrafskem uradu tržaške občine, da mu izdajo uradne dokumente s pravilno napisanim priimkom in imenom, kar je edino zakonito?
2.	ima ali nima slovenski občan pravice, da dobi zadevni dokument pri istem okencu kot ostali občani, ne da hi se moral sam potegovati za svoj pravilen priimek ali ime in ne da bi mu bilo treba zgubljati čas tudi pri drugih okencih?
,3. ima ali nima občinska uprava (anagrafski urad) dolžnost, da izstavi prizadetemu občanu uradne dokumente s pravilno napisanim priimkom in imenom?
4.	ali se občinska uprava zaveda, da je izdajanje netočno napisanih dokumentov protizakonito in da takšno početje anagrafskega u-rada lahko povzroča prizadetemu občanu težave in škodo?
5.	in končno, ali nimajo slovenski občani pravico do lastnega priimka in imena, kot so ga podedovali od svojih prednikov in s katerim so bili krščeni?
Prosim Vas, gospod župan, da mi odgovorite na moja vprašanja. Verjemite mi, da Vam jih ne postavljam samo zato, ker sem osebno prizadet, čeprav imam pravico tudi za osebno prizadetost. Postavljam Vam jih tudi za vse druge slovenske občane, ki se morajo kot jaz potegovati in se razburjati, da jim na anagrafskem uradu izdajo uradni dokument s pravilno napisanim priimkom in imenom.
Poleg tega pa Vas prosim, da bi enkrat za vselej nekatere občinske uradnike poučili, naj ne bodo osorni z ljudmi, ki zahtevajo samo svojo zakonito pravico, ki ni, kot je meni osebno rekel uradnik pri o-kencu štev. 6 r. . . una pignoleria».
S spoštovanjem
Slavoljub Štoka (časnikar)
Trst, 9. febr. 1968
razpravo, sta napravila še misov-ca Morelli in liberalec Morpurgo, ki pa se je izjalovil. Stranke odbo. ra so odločno zagovarjale stališče, da je treba čimprej glasovati o proračunu.
Potem ko je župan zavrnil predlog Morpurga, je opozicija zapustila dvorano in se ni več vrnila. V njej je ostalo samo 31 svetovalcev KD, PSU, Slovensko skupnosti in PRI.
Po tem dogodku je odbornik za finance Verza prečital sklep o letošnjem proračunu.
Prvi je podal glasovalno izjavo Pittoni za PSU, ki je dejal, da je njegova stranka pristala, da socialistični predstavniki ostanejo v odboru samo pod pogojem, da u-gotovl, da ima odbor dejansko podporo večine. Poudaril je, da se socialisti obračajo na javnost, ki naj razume, zakaj je PSU pristala na postopek, ki je tako razburil opozicijo. Pittoni je tudi izjavil, da se sedaj dejansko nič ni spremenilo v pogledu sestave večine, češ da sta Slovenska skupnost in PRI ostala na svojih prejšnjih stališčih, samo da sta po dolgih razgovorih spremenili svoj odnos do odbora, da ni prišlo s tema dvema strankama do nobenega političnega sporazuma, marveč le do dogovora glede letošnjega proračuna.
Demokristjan Rinaldi je ponovno poudaril, da je nemogoče dvakrat razpravljati o enem in istem proračunu, da ni bila vnesena nobena sprememba, da pa je sedaj samo potrebno ugotoviti, ali odbor ima ali nima podpore večine. Tudi on je dejal, da PRI in Slovenska skupnost nimata nobenega stvarnega političnega odnosa s KD in PSU, ki sami predstavljata večino. Republikanec Fragiacomo je ponovil svoje prejšnje kritično stališče do odbora in izjavil, da glasuje za proračun, da se prepreči komisarska uprava.
Dr. Dolhar (Slov. skupnost) pa je najprej poudaril vse, kar je povedal med razpravo o lanskem proračunu in predvsem stališče Slovenske skupnosti glede razširitve področja industrijskega pristanišča. Nato je dejal, da «če je Slovenska skupnost danes pripravljena ohraniti pri življenju to in druge izvoljene uprave v pokrajini, se je to zgodilo zaradi nekaterih novih dejstev v našem mestu od decembra do danes«. Naštel je ta dejstva, med katerimi so odlok predsednika republike o ustanovitvi stolic za slovenske srednje šole, zakonski predlog Belci-Bressani o slovenski šoli, imenovanje slovenskega izvedenca v deželno kmetijsko ustanovo, sprejem nekaterih Slovencev v deželno in pokrajinsko službo, da je občina ustanovila urad za prevajanje, ki se bo v najkrajšem času razširil v urad za odnošaje s slovenskim občinstvom, poimenovanje ulic po slovenskih osebnostih itd. Ugotovil pa je tudi, da še ni rešeno vprašanje ustanove za industrijsko pristanišče ter omenil poslabšanje gospodarskega položaja v mestu, ki prizadeva tudi Slovence.
Po izglasovanju proračuna je občinski svet potrdil vrsto sklepov občinskega odbora. Nato so svetovalci odobrili sklep o spremembi občinskega pravilnika, ki spreminja mesto «upravnega oficiala« v mesto ((prevajalec slovenskega jezika«. S tem je bil postavljen pogoj za ustanovitev urada za prevajanje v slovenščino.
Občinski svet je sprejel tudi sklep o poimenovanju treh glavnih Ulic v Bazovici po Srečku Kosovelu, Igu Grudnu in Dragotinu Ketteju. Pred glasovanjem o tem sklepu je dr. Dolhar izrazil zadoščenje, za sklep, ker je prvič da tržaška občina poimenuje ulice po slovenskih zaslužnih možeh. Dejal je, da bo odbor kmalu predlagal tudi poimenovanje ulic po Slovencih v mestu.
Po glasovanju za omenjena sklepa nam je svetovalec Pittoni izjavil, da PSU stremi za tem, da se na občini ustanovi urad za javne stike s Slovenci, s čimer bodo lahko zaposlili še kakega slovenskega funkcionarja. Glede sklepa o poimenovanju ulic v Bazovici pa je dejal, da bo morala občina poskrbeti za poimenovanja ulic po slovenskih zaslužnih možeh tudi v drugih krajih in predvsem v nekaterih mestnih rajonih.
Glasbena matica in njena šola na ljubljanski televiziji
Ljubljanska televizija je včeraj nekaj pred 19. uro imela na programu registriran prenos posnetka o življenju in delu naše Glasbene matice z glavnim poudarkom na njeni glasbeni šoli. Posnetek je obsegal sintetičen prikaz zgodovine glasbenega šolanja in glasbenega življenja med tržaškimi Slovenci od pionirjev glasbene pedagogike Šonca, Mirka in Poliča, preko obdobja fašizma do ponovne oživitve Glasbene matice že v prvem povojnem letu in njenega povojnega delovanja do danes. Ta prikaz je lepo podal ravnatelj šole dr. Gojmir Demšar, ki se je nato s snemalcem sprehodil po šolskih prostorih v Ul. R. Manna in nam predstavil posamezne člane profesorskega zbora in njihove gojence pri pouku. Zaradi omejenega časa je prikaz zajel za vsako glasbilo in vokalno šolanje le po enega gojenca, videli in slišali pa smo še šolski godalni in komorni orkester GM pod vodstvom Oskarja Kjudra pri nastopu v Kulturnem domu ter mladinski pevski zbor zKraški slavček» iz Nabrežine - Devina, medtem ko je nastop mladinskega pevskega zbora z Opčin, ki je bil sicer posnet, izpadel. Verjetno se je to zgodilo iz tehničnih razlogov, vendar bi do tega nikakor ne smelo priti v okvi-
ru tako zaokroženega prikaza.
O javno - pravnem položaju Glas bene matice je na kratko spregovoril njen predsednik Dušan Hreščak. Med oddajo je bil vključen tudi filman insert s pianistom, pedagogom in skladateljem Ravnikom, letošnjim Prešernovim nagrajencem. Namen tega inserta je verjetno bil prikazati, do kakšnih vi šin lahko vodi glasbeni študij, ven dar je na način, kako je bil vključen, motil enovitost oddaje.
Sami posnetki, opravljeni v Tr stu, so bili lepi in tudi smiselno razporejeni, tako da so gledalci v Sloveniji lahko dobili dovolj popoln vpogled v delo te naše pomembne kulturno pedagoške ustanove. Motil pa je nekam odsekan zaključek in istočasen vskok v novo oddajo, saj bi gledalec pričakoval da bo napovedovalec s^primernimi besedami oddajo zakljucilš Prav tako ni bilo prav, da se je oddaja, ki je bila najavljena za 19. uro, začela nekaj minut prej, tako da je marsikdo zamudil začetek.
Kljub tem nepotrebnim tehničnim nedostatkom pa je celotna oddaja bila lepa in ljubljanski televiziji gre vse priznanje, da je v zadnjem času začela kazati večje zanimanje tudi za kulturno življenje slovenske manjšine v Italiji. j-k.
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiMtiiiiiimiimiiiMiiiiimiiiiiuiTiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiriiiiimimiiiiiiimimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiimiiiiiiiiiiiiiii
POVRATEK DEŽELNE DELEGACIJE IZ IZRAELA
Ustanovili bodo predstavništvi pri zbornitah v Trstu in Tel A vivu
Cez nekaj mesecev obišče našo deželo izraelsko gospodarsko odposlanstvo
Ustanovitev dveh gospodarskih predstavništev in obisk odposlanstva izraelskih gospodarstvenikov, to je stvarni rezultat obiska gospodarske delegacije Furlanije-Julijske krajine v Izraelu, ki jo je vodil odbornik za industrijo in trgovino odv. Marpillero.
Delegacija se je vrnila včeraj z letalom iz Tel Aviva po tednu dni srečanj z izraelskimi zastopniki.
Rezultate številnih sestankov, ki so jih imeli deželni predstavniki in gospodarstveniki s predstavniki gospodarskih ustanov in ministrstev v Hajfi, Aškodu in Jeruzalemu so povzeli na zaključnem sestanku na trgovinski zbornici v Tel Avivu. Na tem sestanku so izraelski gospodarstveniki pristali na predlog za ustanovitev predstavniških uradov za razpa gospodarska vprašanja pri trgovinski zbornici v Trstu in trgo-. vinski zbornici v Tel Avivu, tako da bodo možni trajni in neprekinjeni stiki med našo -deželo in Izraelom.
Zadnjega sestanka v Tel Avivu so se poleg predstavnikov naše dežele udeležili predsednik tamkajšnje trgovinske zbornice Benycar, podpredsednik Benporad, predsednik italijansko - izraelske trgovinske zbornice Sinigaglia, predstavnik urada za zunanjo trgovino dr. Sha-har trgovinski ataše izraelskega veleposlaništva v Rimu dr. Kennet skupno s številnimi gospodarstveniki, ki so imeli v preteklih dneh številne sestanke s svojimi kolegi iz Furlanije-Julijske krajine. Na istem sestanku so se tudi sporazumeli, da bodo Izraelci čez nekaj mesecev poslali v našo deželo svo je gospodarsko odposlanstvo, da se na kraju seznani z možnostjo trgovskih pomorskih zvez in industrijskega sodelovanja.
Med obiskom v Izraelu so delegacijo povsod navdušeno sprejeu ter je bila tudi v gosteh pri ravnatelju ministrstva za trgovino in industrijo dr. Golanu in v parlamentu v Jeruzalemu, še posebno važni so bili razgovori, ki so jih
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifii,mm,iiimii
S SEJE VODILNEGA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE
	^	,	t!’\.c. . **>.»: p	COMUME 0* 7 9 t E $ T E '	'*■	*• *»*• *>»*’» \V	MumvM i. »ni« tmu t mmt *«'*» *?	
»v-*, t*n.		;'f	‘10 z, ' -fe. Jfe.
k , DOiSfiv		noM __
	t \ -y-'\ ■;	; • ■	bt	
	;xl yA< i'.),!:;.	
j nt«MM	-.5;	- i • t---	
	<	ST4T0 Dl FlfttGttft
***T*J1U'		
: .*■#**<•	::		
» r»»ld«n»» f	n«»U		i'irfrici«.E o'
		rt*U Trn
<**«*Kt<8»> • MClt«	v	u """"" 1 1 ""V" 11 11,111 ,■	1 """ 12 ,v	t e r X J f » « 4
j#. •4**o «! ,*)*	.	■	i yii ’	' :	»h*.	4«iU Untitu U fMUiit % H hlilrc*. .. * -'/ '	'
\	n*- : |	ttstjig •ut« ©t\U* liefsao	? f' ).-■■	-,	a« ■ «i.	■ . ,.	1 • • • : ■ ■ V>->	s m (?%)•■! .
tmrriiiv		
Prizadevanja za najvišje povračilo za poškodovana ali izgubljena plovila
Obravnavali so že vrsto vprašanj notranjeupravnega značaja
Na včerajšnji seji vodilnega odbora trgovinske zbornice je odbornik prof. Florit poročal o delu posebnega zborničnega odbora, ki se bavi z vprašanji, povezanimi s povračilom vojne škode. Glavni problem, okoli katerega se že delj časa suče prizadevanje tega odbora, je namreč v tem, da bi od vlade dosegel, da bi ta priznala najvišji koeficient povračila za vsa poškodovana ali izgubljena plovila z ((julijskega« področja, ne glede nato, kje so se ta plovila nahajala v trenutku, ko jih je zajela vojna vihra in so se potopila ali ko je na njih nastala škoda. Osrednja uprava pa priznava najvišji koeficient (15) za povračilo škode le za tista plovila, ki so se v danem trenutku nahajala v pasu domačih teritorialnih voda. Vodilni odbor zbornice je pooblastil tri strokovnjake, dr. Nardija, dr. Spinottija in dr. Muscolina, da v Rimu prikažejo v podrobnostih omenjeno vprašanje pristojnim organom.
Po prečitanju poročila, s katerim je bilo najavljeno, da je deželni odbor odobril obračun trgovinske zbornice za leto 1967 ip proračun za leto 1968, je dr. Novelli podal kratko poročilo o gradivu, ki ga je zbornica zbrala v sodelovanju s prizadetimi ustanovami in združenji z našega področja in ga nato posredovala družbi TEKNE, kateri je svoj čas deželna vlada poverila nalogo, da pripravi urbanističen načrt za Furlanijo-Julijsko krajino. Med drugim se v okviru zbra. nega gradiva poudarja potreba po vključitvi večjega središča za o-pravljanje uslug v težkem cestnem prometu na tržaškem Krasu: prav tako se naglaša potreba po povezavi obeh prostih carinskih con z glavnimi prometnimi žilami in predvsem s kamionsko cesto 202. Med raznimi drugimi pobudami se v tem pogledu navaja tudi potreba po speljavi drugega predora,
ki naj bi tekel vzporedno s sedanjim, pod Zlato krono na državni cesti št. 15.
Generalni tajnik zbornice dr. Steinbach je poročal o nedavnem zasedanju predstavnikov trgovinskih zbornic iz vse Italije, ki so se sešli v Rimu 5. februarja letos. Na sestanku so razpravljali o številnih vprašanjih, ki zadevajo poslovno sodelovanje med zbornicami in deželnimi organizacijami, ki jih združujejo. Zmenili so se, da bo odslej vsaka dežela pripravljala za osrednje Združenje trgovinskih zbornic redna letna poročila o razvoju gospodarskih dejavnosti na področju posameznih dežel. S posebno pozornostjo pa bodo zbor. niče odslej sledile tudi vprašanjem razdeljevanja blaga in storitev v posameznih pokrajinah. Nadaljnje poglavje, ki ga bodo posamično načele trgovinske zbornice, je študija o posledicah, ki jih bo imela napovedana davčna reforma na letnih bilancah trgovinskih zbornic. Trgovinske zbornice se namreč zdaj vzdržujejo v glavnem s prilivom iz dodatnega davka na dohodnino; po novi davčni ureditvi pa jim bo priznan poseben prispevek.
Na seji so nadalje obravnavali vrsto vprašanj notranjeupravnega značaja, dalje vprašanje pospešitve delovanja šole za gospodarski razvoj, ki posluje v Rimu v sklopu Združenja italijanskih trgovinskih zbornic: na tej šoli bodo priredili vrsto izpopolnilnih tečajev za zbornične funkcionarje, ki bodo trajali po 3 mesece. Na koncu so člani odbora vzeli v razpravo še vprašanje zakonske določbe, s katero je bila ustanovljena državna družba za električno energijo ENEL. Na koncu so sprejeli sklep, da bodo trgovinske zbornice poskrbele za to, da bodo vnaprej izdajale svoje redne publikacije po enotnih kriterijih.
imeli odbornik Marpillero, dr. Cai-dassi in dr. Clai glede možnosti okrepitve pomorskih zvez med Hajfo in Ašdodom na eni in Trstom na drugi strani. Predsednik finančne družbe «Friulia» Malipiero pa se je razgovarjal s prof. Au-gustov Levijem, predsednikom «Di-scount Investment Bank«, ki je najbolj važen zasebni kreditni zavod v Izraelu, ter z odvetnikom Antomanom, načelnikom pravnega urada finančne družbe «TIV».
V kratkem zaključnem govoru je odv. Marpillero poudaril, da bo gospodarsko sodelovanje med našo deželo in izraelskimi gospodarstveniki lahko imelo koristne rezultate bodisi zaradi skupnih interesov bodisi glede konstruktivne volje gospodarstvenikov obeh področij. Gre za sodelovanje, ki utegne postati zelo pomembno, ker ne bo omejeno le na dvostranske odnose, saj lahko postane Trst s svojimi infrastrukturami, s svojim gospodarskim potencialom in pristaniščem tudi most za povečanje izraelskega trgovinskega prometa proti državam srednje Evrope in EGS.
Delo deželnih komisij
Prva stalna komisija, ki se je včeraj zjutraj sestala pod predsedstvom svetovalca Cociannija, je izrekla ugodno mnenje o zakonskih osnutkih o zaščitnih delih za pre-prečenje naravnih nesreč in o u-krepih za pospeševanje obiska tečajev za bolničarke in otroške negovalke. Zatem je komisija odobrila zakonski osnutek c izrednih prispevkih za svečane proslave, pri čemer so se komunisti vzdržali. Gre namreč za proslavo ob 50-let-nici združitve Julijske krajine Italijo. Zakon predvideva tri izredne prispevke: 100 milijonov tržaški občinski upravi, 30 goriški pokrajini in 20 tržaški univerzi za mednarodni simpozij o sodobni fiziki.
Pod predsedstvom svetovalca Ri-gutta se je sestala peta komisija, ki _ je odobrila zakonski osnutek o zaščiti pred naravnimi nesrečami. S tem zakonom bodo zvišali pri spevek za to zaščito od 300 na 500 milijonov lir za vsako leto od leta 1975. Poročevalec Bianchini je poudaril važnost tega osnutka, saj bo lahko dežela intervenirala povsod, kjer bo pretila nevarnost zemeljskih usadov in podobno. Za osnutek so glasovali vsi člani komisije razen liberalce!, ki so se vzdržali.
Prof. Škerlj tajnik Sindikata slov. šole
Po občnem zboru, ki je bil v ne. deljo, se je včeraj prvič sestal odbor Sindikata slovenske šole, ki je iz svoje srede izvolil novega glavnega tajnika in referente za otroške vrtce, osnovne šole, srednje šole in pedagoški odsek. Za novega glavnega tajnika je bil izvoljen prof. Franc Škerlj.
Sklepi pokrajinske komisije za javna dela
Pod predsedstvom pokrajinskega odbornika Sergia Visintinija se je sestala stalna svetovalska komisija za javna dela, ki je proučila neka važna vprašanja. Najprej Je odobrila načrt za ureditev zemljišča okrog poslopja zavoda IPAMI, ki postane vrt. Zatem je izrekla u-godno mnenje o delih v paviljonu Ralli zdravniško-pedagoškega inštituta pokrajinske umobolnice v Trstu. O teh vprašanjih so spregovorili Strudthoff (MSI), Hruby (PLI), Kapelj (KPI), Škrk (KPI), Celli (KD), Franzin (KD), Gostis-sa (KD), Miani (PSU) in Fogher (PSU). Razpravo je povzel predsednik Visintin.
Zvišanje dravinjske doklade
Na podlagi računov vsedržavne komisije za indeks življenjskih stroškov pid osrednjem statističnem zavodu so ugotovili, da so se ti stroški zvišali za eno točko, in sicer od 150 na 151. To pomeni, da se bo zvišala tudi družinska doklada za, eno točko, in sicer za delavce in soč 'lir' škode.
uradnike v industriji, trgovini, kmetijstvu in kreditnih ustanovah. Zvišanje velja od i. februarja do konca aprila letos.
Premiera «Fidelia»
Včeraj zvečer je bila v gledališču «Verdh premiera Beethovnove opere «Fidelio», ki je doživela zelo lep uspeh. Zaradi pomanjkanja prostora pa bomo poročilo o predstavi objavili o jutrišnji številki.
Družba «Friulia»
za delavce Felszegi
Upravni svet deželne finančne družbe «Friuiia» se bo sestal 15. februarja, da sklene kolikšna bo njena udeležba v novi družbi, ki bo upravljala ladjedelnico Felszegi v Miljah. Do tega datuma bi morali končati tudi inventar podjetja. Deželna finančna družba bi morala dati na razpolago takšno vsoto, da bi se lahko krile vse zahteve delavcev. Kot smo že poročali, bi morali na podlagi sporazuma, doseženega med sindikalnimi organizacijami in vladnim komisarjem, ponovno vzeti na delo do 15. februarja 130 delavcev, do konca maja nadaljnjih 120 in okrog 100 še septembra. Za preostalih 15 odst. delavcev pa bodo ustanovili poseben tečaj za preusposabljanje.
Rekord v pristanišču
Iz starega pristanišča je sinoči odpotovala sovjetska ladja ((Baltik«, ki je raztovorila 2.000 ton železne rude za neko industrijo v Torviscosi. Ves tovor je ladja izkrcala s pomočjo dveh žerjavov v osmih urah, kar predstavlja rekordno hitrost za naše pristanišče.
El
KULTURNI DOM V TRSTU
DANES, 10. febr. ob 21. uri V nedeljo, 11. febr. ob 16. uri
STUDIO SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU
RUSI MOST
Recital
IZBOR IZ LITERATURE TRŽAŠKIH USTVARJALCEV:
ALOJZ REBULA, BORIS PAHOR, MIROSLAV KOŠUTA, JOSIP TAVČAR, FILIBERT BENEDETIČ, MARKO KRAVOS, IRENA 2ERJAL-PUČ-NIK,SERGEJ VERČ, BRUNA PERTOT, IGOR TUTA, FILIP FIŠER, MARIJA MIJOT
DRAMATIKA, POEZIJA, PROZA
*
PRVI NASTOP GOJENCEV STUDIA
*
REŽIJA JOŽE BABIČ GLASBA
ALEKSANDER VODOPIVEC
*
Vsi abonenti imajo pri vseh predstavah Studia 30 odstotkov popusta.
Prodaja vstopnic za Studio vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265.
PREŠERNOVA PROSLAVA
v PROSVETNEM DOMU na
OPČINAH
V nedeljo, 11. februarja 1968, ob 16. uri
Sodelovali bodo okoliški pevski zbori in openski recitatorji
Govoril bo prof. Josip Tavčar Prireditev organizira Prosvetno društvo TABOR
Državna srednja šola
»SIMON GREGORČIČ«
V DOLINI
priredi danes, 10. februarja ob 20. uri v kino dvorani v Dolini
PREŠERNOVO PROSLAVO
z naslednjim sporedom:
1.	Govor
2.	Dva prizora iz Prešernovega življenja
3.	Deklamacije
4.	Petje mladinskega pevskega zbora
Vljudno vabljeni.
III. predpustni ples
š. D. BREG
bo danes, 10. t. m. od 21. do 4. zjutraj na stadionu «1. maj«
Igra orkester
SINKOPI
iz Ljubljane DELOVAL BO BIFE
Gledaljšča
SLOVENSKI KLUB priredi v torek, 13. februarja ob 20.30 v kino dvorani v Skednju
VEČER LOJZETA SPACALA
O «30-LETNI SPACALOVI LIKOVNI USTVARJALNOSTI« bo govoril akademik prof. PRAN STELE, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane.
Po govoru bo sledil film BARVE SPOMINA v režiji Jožeta Babiča.
Vsi vljudno vabljeni.
Prosimo točnost!
Predavanje Valorija na sedežu PSIUP
Drevi ob 18.30 uri bo na sedežu Socialistične stranke proletarske enotnosti (PSIUP) v Trstu na Trgu stare mitnice št. 11 poslanec Dario Valori in podtajnik PSIUP govoril o temi «Proti Nato in z Viet-kongom«.
Drevi novinarski ples v ExceIsioru
Po triletnem premoru bo drevi spet zaživela stara tradicija, po kateri so tržašk' novinarji vsako leto o pustnem času priredili novinarski ples. V prostorih hotela Excelsior bodo igrali kar štirje orkestri, pela pa bosta znani italijanski pevec Pino Donaggio ter mlada črnska zvezda Roz Robinson. Na sporedu je tudi plesna tekma ter loterija z izredno bogatimi nagradami. Začetek bo ob 21. uri.
DANES BAZEN ZAPRT
Tržaška občina sporoča, da bo bazen »Bruno Bianchi« danes zaprt. V njem se namreč pripravlja vse potrebno za televizijsko snemanje plavalne tekme »Campanile Nuoto 1968», na sporedu v nedeljo od 14. do 17. ure. Dostop k bazenu bo občinstvu ponovno dovoljen v nedeljo popoldne.
Tatvine
Neznanci so 2. februarja ponoči ukradli iz fiata 750, ki je last Silvija Parne, radio znamke Gruding ter prenosni gramofon znamke Philips. škoda znaša približno 12.000 ir. Agenti komisariata v Starem hestu so uvedli preiskavo.
Tri dni pozneje, 5. februarja, pa so 28-letnemu trgovskemu nadzorniku Enzu Pelizzaru iz Milana iz njegovega fiata 1500 ki ga je parkiral pred hotelom Excelsior, neznanci odnesli torbo iz umetnega usnja, v kateri je imel dokumente ter par leč. Pelizzarro, ki je tatvino prijavil policiji, je utrpel 80 ti-
SLOVENSKO
DOBRODELNO
DRUŠTVO
priredi 17. februarja v
E x c e I s i o r Palače
slovanski
ples
Vstop samo z vabili, ki jih dobite na sedežu društva in v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20.
DVIGNITE ZNAČKE O PLAČANI PRISTOJBINI ZA PSE!
Tržaško županstvo opozarja lastnike psov, da morajo ti dobiti najkasneje do 1. marca 1698 novo značko o_ plačani pristojbini za leto 1968. Značke delijo na davčnem oddelku občine (Ripartizione IV — Imposte e Tasse, Largo Granatie-ri 2, til. nadstr., soba št. 272). Lastniki naj se javijo z dokumentom, iz katerega je razvidna njihova istovetnost.
Mali oglasi
GOSPODIČNE STARE It do 25 let,
pripravil jene preseliti se v Milan zaradi zaposlitve (dobra plača), Išče resno milansko podjetje. — Pisati na: G.E.M., Via Asole 4 — Milano.
Verdi
Danes ob 20.30: Rossini: PeP*U*a (La Cenerentola). Zadnja predstava-
Nazionale 16.00 «Assalto finale«. Todd Armstrong, Max Baer, Glenn Ford. George Hamilton. Technicolor.
Excelsior 16.00 «La calda notte de*" 1’ispettore Tibbs«. Črni detektiv »* vročem ameriškem jugu. Technicolor
Fenice 16.00 ((Preparati la bara«. Te" renče Hill. Eastmancolor. Prepov®" dano mladini pod 14 letom.
Eden 16.00 «Le grandi vacanze«. L<hs de Funnes, Jean St. Clair. Eastmancolor Cinemascope.
Grattacielo 16.00 «Via dalla pazz« folla«. Julie Christie, T Stamp. P** navision Metrocolor.
Ritz (Ulica San Krancesco štev. Uh 16.00 «Caroline Cherie«. France AB-glade. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 16.30 «Buckaroo». VVestern. Dean Reed. Technicolor.	.
Filodrammatico 16.00 «La resa čel conti«. Colorscope. Thomas Mili*0, Lee Van Cleft.
Moderno 16.00 «La bisbetlca domata«. E. Taylor. R. Burton. Technicolor Cinemascope.
Cristallo 16.30 «James Bond 007 Časno Royal». S svetovno znanimi •" gralci. Cinemascope Technicolor.
Garibaldi 16.30 «Squadrigiia 633». Vojni film. Technicolor.
Capitol 15.30 «1 giorni dell’lra». G‘u' liano Gemma. Barvni vvestern. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.00 «Sinfonia di guerra«. "" Charlton Heston. Technicolor.
Impero 16.00 «La calda preda«. Jan* Fonda. Prepovedano mladini pod Izletom.
Astra 16,30 «La lunga estate calda«-Paul Nevvman. Technicolor.
Vittorlo Veneto 16.30 «Nel sole«. A‘ Bano, Romina Povver.
Ideale 16.00 »Sfida ai klllers«. Susf Anderson, Vandisa Guida. Technicolor.
Abbazia 16.00 «11 bello, 11 brutto, '* cretino«, Franchi, Ingrassia. Technicolor.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo (Slavko Škamperle« vabi vse člane m nečlane, 61 mislijo tekmovati na II. zimsko-šport-nih igrah, naj se zglasijo na sedežu društva vsak večer od 20.30 do 22. ure. • • •
Slovenski klub priredi v torek, D. februarja ob 20.30 Spacalov večer. Govoril bo akademik prof. Fran St*" le, nakar bo sledil film «Barve sp<>" mina v režiji Jožeta Babiča. Prired1" lev bo v kinodvorani v Skednju zaradi vrtenja filma, ki zahteva kinoprojektor. Vabljeni vsil
Včeraj - danes
ROJSTVA, SMRTI, POROKE
* Dne 9. februarja 1968 se je v TrsW ' rodilo 9 otrok, umrlo pa 21 oseb.
UMRLI SO: 74-letni Alessandro P*' lombaro, 64-letn-l Mario Kert, 21-letnl Benlamino Sacchi, 85-letni Michel« Venuti, 72-letni VirgMio Vianello, poletna Ludmilla Plzon vd. Godina, I3" letna Amelia Vascotto vd. Degrassi. 81-lelna Rosa Slgon vd. Doff-Sotta. 69-letni Carlo Ursic, 69-1-tna Mari* Bozich vd. Visintin, 76-letna Luci« Flego por. Gianolla, 83-letna Amali* Panaiotidis por. Cosulich, 69-letni Ed' genio Mazzaroll, 74-letni Rodolfo Venuti, 59-letnl Stanlslao Tedesco, 1‘‘ letni Glorgio Zorzet, 54-letni Giovan ni Furlan, 85-letna Lucia Israel v“-Mustacchi, 49-letnl Sergio Serafih-83-letna Paolina Lorenzi, 8 mesecev star Paolo Quarantotto.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 19.30)
Ali 'Alabarda, Ul dellTstrla 7 (tel. 95-914) Al Galena, Ul. S. Cilino 36 (Sv. .Ivan, tel, 96-252) De Leitenbur«’ Trg S. Giovanni 5 (tel. 36-924). Mlf" zan, Trg Venezla 2 (tel 24-905).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4 (tel-90-015). Giusti, Ul. Bcnomea 93 (Greta, tel. 30-376), Godina A11TGEA, U'-Glnnastlca 6 (tel. 95-152). G. PaP°-Ul. Felluga 46 (Sv Alojz, tel 93-395).
Globoko potrti sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi ln neozdravljivi bolezni za vedno zapustila naša nepozabna
MARIJA PEGAN roj. MILIČ
Pogreb pokojnice bo danes, 10. t. m., ob 15. url lz hiše žalosti na zgonlško pokopališče.
Neutolažljivi soprog Pepi, mama Marija, sinova Drago in Pcpi, hčerka Silva, nevesti Silva in Eda, zet Ferdinand, bratje, sestre ln vnuki ter drugo sorodstvo
Salež, 10. februarja 1968
Včeraj dopoldne so italijanske o-Dj“?sti prevzele kontingent sloven-skih knjig za šolske knjižnice v slovenskih šolah na Tržaškem. Zamenjava knjig se opravlja na pod-"J® kulturne izmenjave na šolskem Področju, kot je določila mešana komisija. Takih izmenjav je bilo do
danes že več, predvsem pa za učbenike. Včerajšnjo predajo so opravili na slovenski šoli «Srečko Kosovela na Opčinah. V imenu jugoslovanske komisije je izročil knjige inž. Sosiču, ravnatelju šole, član mešanega odbora dr. Črtomir Kolenc.
Število knjig, ki jih je izročil včeraj dr. Kolenc, se vrti okrog dva tisoč izvodov v vrednosti 3.800.000 din. Knjige in razni poučni diafil-mi so namenjene vsem slovenskim šolam na našem ozemlju. (Na sliki so nekateri dijaki openske šole, ki so pomagali pri razkladanju knjig.)
In,i n 11 m i n n n 11 nini n,	m,   uimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiijiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiminiiiiiiHiiiiininHiiiinimmiiiiM
JZ POROČILA ODBORNIKA STOPPERJA O DEŽELNEM RAZVOJNEM PROGRAMU
Glavne smeri gospodarskega razvoja v zvezi z industrijo in prometnimi žilami
Veliki izdatki za stanovanja, bolnišnice, šolstvo, vodovode, kanalizacijo in druga javna dela
Včeraj smo objavili izvleček iz . daljuje ob glavni cesti proti Co “Plosnih premis poročila deželnega droipu, Pordenonu In Sacileju. Ti
°hbornika za načrtovanje Stopper- —-----------------J-------------------
Ja o programu gospodarskega in socialnega razvoja Furlanije-Julij-“ke .krajine za leta 1966-1970. Tem Rosnim premisam v poročilu sle-? Poglavje o hipotezah ozemeljske ureditve s posebnim poudarkom na smeri razvoja. Pri tem se “Pošteva namestitev industrije, stanovanj in storitvenih dejavno-
Stl	-	-
sistem se spopolnjuje z drugo smerjo, ki poteka od Sacileja skozi vsa središča v obgorskem pasu, dospe v Humin, poteka tu vedno ob znožju hribov do Čedada, od koder nadaljuje do Tržiča. Na ta način se zagotovi razvoj In izkoriščanje virov tudi na gričevnatih področjih In v dolinah, ki se stekajo nanje.
Nadaljnja smer razvoja gre od Vidma do Tricesima In Humina ter doseže Tolmeč, s čimer se ovrednoti gospodarstvo Kami j e. K temu je treba dodati še smeri Cervl-njan - Avša - Como in Spilim-bergo. Latisana.
Glavna smer zapopada torej Trst, Gorico. Videm in Pordenon. Trst bo moral razvijati svoj potencial mednarodnega središča in
f>l|tniiiitiii,|iM,|„|||||||,|,,|,|||||,||,t|||||„,mtiI|„,,,|,„„,||„||||ll||,B||,„|,|, milil, im, imiiHiiHumiiiiiiH
Tatvina in goljufija pred sodiščem
ki zapopadajo ozemlje vse de-?ele v obliki mreže tako. da se kraji bivanja in zaposlitve dopol-njUjejo med seboj.
,Pri tem določa program najprej f avno razvojno smer, ki mora bili osrednja os gospodarskega in socialnega razvoja dežele. Ta smer Poteka iz Trsta, se dotika Tržiča, ri razcepi proti Gorici in Palma-10vi> dospe do Vidma ter se na-
, Pred tržaškim kazenskim soditi*11! (predsednik Edel, tožilec rranzot, zapisnikar Abba, obrarn-?a P. Amodeo) se je v četrtek zago-fkrjal 37-letni Mario Stoinich iz th- deila Guardia 6, ki je bil obdolžen, da je na premeten način ^kradel dva bankovca po 10.000 lir roletnemu Enricu Bureschu, na-Skarju po poklicu, ki stanuje v della Guardia 31.
. btolnich in Buresch sta se zna-*la 8. februarja predlani zvečer v. haru Salvador pri Sv. Jakobu, i/fdftdoma je Bureschu postalo sla-2°- Poklicali so reševalni avto RK, rr “i ga odpeljali v bolnišnico. Ko "O bolničarji prišli v bar, je Stoi-fj*ph trmasto zahteval, da bi sprem-nu Prijatelja v bolnišnico. Bol-•“oarji so nazadnje privolili na 'Vegovo zahtevo. V splošni bolniš-j~ci'Je dežurni zdravnik pregledal moškega ter ukazal, naj ga prepe-jejo na opazovalni oddelek ter al mu nudijo potrebno pomoč. yY poznih večernih urah pa je JkHnik izjavil, da se počuti dobra J~r je zahteval, naj ga izpustijo iz oomiiniee. Zdravniki so ugodili nje-tpV1	Moški je sedel v taksi
,er se odpeljal na dom. Ko pa Je •otel poravnati stroške prevoza, i,- opazil, da mu je iz denarnice 'kglnilo 20.000 lir.
-Zadevo je Buresch prijavil ka-S?™Vlerjem, toda konkretno ni ob-oizil nikogar za tatvino. Polici-“ Pa so začeli sumiti, da je tat-
. ZBfiTAiil voriofmn nrav StnL
Ali 'je obtoženec res 'mogel zagrešiti tatvino? Tudi sodnikom se je kaj takega zdelo skoraj nemogoče. Res je Stoinich spremljal prijatelja v bolnišnico, res je bil ves večer blizu njega v bolniški sobi, toda policistom se ni posrečilo najti niti enega dokaza, da je prav on zagrešil tatvino. Stoinich je v svojo obrambo povedal, da je Buresch sploh spravil svoj suknjič pod zglavje. Buresch pa je, na drugi strani trdil, da ni obtožil svojega prijatelja, da mu je prav on ukradel denar. Pripomni! pa je, da je v določenem trenutku izgubil zavest.
Spričo tega so sodniki oprostili Stoinicha vsakršne obtožbe, ker dejanja ni zagrešil.
Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 33-letni Virgilio Specchia iz Ul. Čampo Marzio 22, ki je bil obtožen, da je ponaredil številne menice v škodo Dionigija Fornisflna iz Rima ter še nekaterih drugih oseb.
Specchiov primer je skoraj edinstven, Jier se je moral moški zagovarjati pred sodniki že večkrat prej, toda šele sedaj so mu prišli do živega. Kazen, ki so mu jo naložili, je kar ostra: I leto in 7 mesecev zapora Poleg tega so sodniki preklicali neko drugo pogojno kazen, ki je bila izrečena v aprilu leta 1965 (štiri mesece in 15 dni zapora).

predvaja danes, 10. t. m., s pričetkom ob 18. uri film:
LA
PRIMULA
ROSA
KINO «1 BIS» PROSEK
Predvaja danes, 10. t. m., s pričetkom ob 19.30 Cinemascope ^echnicolor pustolovski film:
COME RUBARE UN 0UINTALE Dl DIAMANTI IN RUSSIA
toajo: FERNANDO SANCHO, INGRID SCHOELLER, EDUAR-DO FAJARDO in DANIELE VARGAS
svojo vlogo glavnega mesta dežele. Okrepiti bo moral pristaniške naprave, dejavnosti, ki so povezane z mednarodno trgovino in industrijo ter osredotočiti razne storitvene dejavnosti. Gorica bo morala s svojimi ustanovami, storit-i venimi napravami in industrijskimi , pobudami vedno bolj prevzemati vlogo povezave dežele z državami v Podonavju. Videm bo moral razvijati svojo vlogo deželnega mesta in dopolnjevati upravno in trgovinsko funkcijo s funkcijami vodstvenega in emporialnega mesta. K temu bo treba prišteti še razvoj industrije z industrijskim področjem, ki ga predvideva program. Končno bo moral Pordenon še bolj okrepita svoj industrijski razcvet ter prevzeti pri tem vlogo povezave naše dežele z Industrializiranimi področji severnozahodne Italije.
Poročilo govori zatem o sistemu cest in prometnih žir sploh. Na prvo mesto postavlja načrt za zgraditev avtoceste Videm - Trbiž, da se poveže glavna-smer gospodarskega razvoji S Kami jo, Kanalsko dolino in Srednjo Evropo. Zatem omenja odcepek avto ceste iz Villess do Gorice, od koder se bo nadaljevala avto cesta v Jugoslavijo in v Podonavje. K temu je treba dodati še podaljšanje tako imenovane Julijske avtoceste v obliki odcepkov do tržaških mejnih prehodov. V načrtu je nato povezava med Pordenonom in vsem desnim bregom Tilmenta ter Julijsko avto cesto. Okrepili bodo tudi državno cesto čez Monte Crooe Camico, kjer bodo zgradili predor, da se skrajša zveza z Avstrijo in Bavarsko. Okrepili bodo tudi državno avto cesto med Sadlejem in Vidmom, zgradili novo obhodno cesto v vznožju hribov, ki se bo začela pri Sacileju, šla skozi Humin in se povezala s Krminom in Tržičem. Z avto cesto bodo povezali Gradež, Lignano in industrijsko področje Avša-Como. Razširili in modernizirali bodo cesto čez prelaz Mauria za povezavo s Ca-dorejem, oesto čez Monte Rest za povezavo s furlansko nižino ter cesto Paularo-Ponteba, kar bo o-krepilo povezavo s Trbižem tudi v smeri zahod-vzhod.
Načrt določa tudi okrepitev železniške povezave s položitvijo dvojnega tira na vsej dolžini prog Videm-Trbiž in Trst-Benetke. Govori tudi o okrepitvi tržaškega pristanišča in njegovih pomorskih, cestnih in železniških zvez zlasti za povečanje mednarodnega prometa. Končno določa tudi izboljšanje naprav na ronškem letališču.
Kar se tiče industrije, je Stop-per dejal, da predvideva program 10 področij na vsem deželnem o-zemlju. Pri tem prideta v poštev dve vrsti področij: prva vrsta s povprečno 500 ha površine za srednje in velike industrijske obrate, druga vrsta s povprečno 100 ha za malo in srednjo industrijo. Program določa naslednja področia: Trst, Tržič, Avša - Como, Pordenon, Videm, Ponte Rosso, Rlvoll -Osoppo, Gorico, Tolmeč in Ma-nlago
Odbornik je zatem dejal, da sledi deželni program, kar se delitve virov tiče, istim kriterijem kot državni ter deli njihovo uporabo v socialne in proizvodne namene. Za stanovanja predvideva 300 milijard izdatka, od česar odpade 40 milijard na javno upravo, kar pomeni polovico potreb, za katerih kritje bi bilo potrebnih 600 milijard. Na ta način bi preskrbeli stanovanje vsem in izločili nezdrava stanovanja. Pri tem bi morali čimbolj uveljaviti zakon št. 167 o odkupu zemljišč za gradnjo ljudskih hiš.
Program govori nato o zdravstveni politiki in določa 18 glavnih zdravstvenih središč. V petih letih bi morali povečati število razpoložljivih postelj za 1.500. V ta namen predvideva za 25 milijard lir naložb. Za šolstvo bodo porabili v petih letih 61 milijard, in sicer za šolske gradnje ln naprave 27 milijard, za univerze 15 milijard, za strokovno usposabljanje 4 milijarde, za znanstvene raziskave 10 milijard in za kulturo 5 milijard. Za vse prometne žile In pristanišča predvideva program skupno 79 milijard izdatkov, pri čemer pa niso vštete ceste, za katere bodo izdali kar 103 milijarde. Za vodovode, kanalizacijo ln podobna javna dela predvideva načrt 100 milijard Izdatkov. Sledi poglavje o proIzviKinlh panogah, k čemur se bomo Se povrnili.	I
PRIPRAVE NA GOSPODARSKO KONFERENCO
Tržič išče svoje mesto v deželnem gospodarstvu
Slabo izkoriščeno pristanišče - Napredek ladjedelnice ob vedno manjšem številu zaposlenih - Kako doseči cilje, ki si jih je zastavil deželni načrt
V	okviru priprav na gospodarsko konferenco Tržiča in njegovega on-močja je univerzitetni profesor iz Trsta Calcaterra Imel koristne pogovore z vsemi občinskimi upravami; v sredo zvečer se je v Doberdobu sestal s predstavniki javnega in gospodarskega življenja, popoldne pa je imel podoben sestanek v Foljanu. V četrtek zvečer je občinska uprava iz Tržiča sklicala sestanek v Palazzetto Ve-neto, katerega so se udeležili pred stavniki najrazličnejših proizvajalnih sektorjev, javni delavci, sindikalisti in predstavniki ustanov, da bi pripravljavca gospodarske konference seznanili s specifičnostmi, ki jih nahajajo na njihovem sektorju ter bi utegnile biti zanimive za poročevalca ter koristne za dober Izid konference.
Na tem sestanku sta prišli do izraza dve težnji: predstavniki gospodarskih sektorjev, zlasti industrijske, obrtniške in trgovske zveze niso bili pripravljeni podajati poročil na tem sestanku, ampak so univerzitetnega profesorja povabili na svoje sedeže, kjer mu bodo s številkami prikazali položaj svojih sektorjev; nasprotno pa so bili sindikalni predstavniki vseh treh struj kakor tudi predstavnik pristaniške družbe slino zgovorni ter so navedli vrsto podatkov in misli, ki jih je prof. Calcaterra z zanimanjem poslušal in ki jih nameravamo tudi ml na kratko objaviti.
Predstavnik pristaniške družbe Beltrame Je uvodoma poudaril, da le tržiško pristanišče v geografskem pogledu odlično locirano ter je prav zavoljo svoje le?e doseglo zadnla tri leta v povprečiu Do 500 000 ton prometa. Količino manipuliraneea blaea bi bilo mogoče oovečnti z zgr»d‘tvHo novih naorav za razkladanje. Večidel raztovorjenega blaga je namenien potrebam goriške in videmske po-kraiine. Na Industrile v videmski pokra Uni pride letno pa ?no.noo ton. žal so pristanišče izključil! iz seznama za modernizacijo, češ da ni bilo klasifictrano
V	zadnjih- treh letih ,1e Wlo v povprečju zaposlenih po 180 de-
razdelijo špediterji, prevozniki in trgovci. Zaradi premajhne dolžine tirov ob operativni obali so izgubili kliente iz Avstrije, ki so se potem najprej obrnili na Trst ter nato sklenili pogodbo z Reko.
Predstavnik kmetijskih zadrug Silvino Poletto je uvodoma dejal, da nas deželno načrtovanje ne sme utesnjevati, vendar pa ga moramo j upoštevati pri sestavi naših načrtov. Kakor vsa ostala mesta v naši deželi, tako mora tudi Tržič poiskati, kateri je njegov poglavitni namen v deželnem ustroju Po govornikovi sodbi bi morala prevladati vloga javnega delodajalca. se pravi podjetij z državno udeležbo.
Sindikalisti so se lotili različnih vprašanj. Marchesan (UIL) je govoril o zmanjšanju števila zaposlenih delavcev v podjetjih IRI v Tržiču v zadnjih dveh letih za 8,5 odsto. Antonaci (CISL) je obravnaval napovedano zaporo SOL-VAY ter predlagal rešitev tovarne s preusmeritvijo proizvodnje na tako imenovano težko kemijo ob izkoriščanju plinovoda iz Sovjetske zveze ter naftovoda iz Trsta. Papais (CGIL) je ugotovil, da Italcantieri ni naj večji Industrijski obrat v deželi, kot je bi', vse do nedavnega, ampak, da ga je presegel Rex s svojimi 8.000 delavci, dasiravno je ladjedelnica po količini proizvodnje na drugem mestu v Evropi. Opozoril je prisotne na važnost izgradnje potniških ladij, ki prinašajo večje zaslužke kot petrolejske ladje, ki sedaj prevladujejo. 90.000 - tonska petrolejska ladja stane približno 8 milijard lir ter jo je moč zgraditi v 3 mesecih, prav takšna potniška ladja pa stane 27 milijard ter nudi zaposlitev 8 mesecev. O-pozoril je prisotne, da je povprečna starost delavcev v ladjedelnici 50 let in da je predvideti nov val upokojitve delavcev, ki so dosegli predpisano starostno dobo. ne da bi izpraznjena mesta zasedli mladi delavci.
Deželni svetovalec Glnaldi je seznanil prisotne s postopkom deželnega programa, ki so ga prejšnji
s povečanjem prometa, koli 6 000-tonska la<L*
Vsaka o-DUstf V
Tržiču Približno 14 miljionov Ur: 40 odstotkov Dritjče pristaniški družbi, ostalih 60 odstotkov pa s1
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi na
PREŠERNOVO PROSLAVO
v nedeljo, 11. februarja ob 16. uri v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13
Program:
1.	S'avnostni govor podpredsednika SKGZ dr. Petra Sancina;
2.	Nastop pevskih zborov z Goriškega: «Kras» — Dol Poljane, «Oton Zupančič« — Standrež, «Jezero» — Doberdob, »Srečko Kosovel« — Ronke;
3.	Nastop članov Glasbene matice iz Trsta;
4.	Nastop članov Slovenskega gledali,ča iz Trsta
lovcev, število bi bilo moč zvišati dan predstavili svetovalcanj ter 'bo-
do,a.pjem začeli razpravo prihpd, nji teden. Svetovalec Je ugotovil" razkorak med cilji, ki jih deželni načrt vsebuje v korist tržlškega območja, in možnosti njihove do-
segljivosti. Deželni načrt si je zastavil nekatere cilje (za primer zvišanje delovnih mest na 10.000), vendar pa ne pove, kako jih namerava doseči. Svetovalec je opozoril na pomanjkljivosti IRI, ki nima namena Investirati sredstev v Tržič, slabo delovanje rotacijskega sklada kakor tudi. zakona o prispevku dežele za kritje obresti na posojila. Vsi ti inštrumenti niso stimulirali niti domače, niti investicije iz ostalih krajev države. Kako naj torej Tržič In njegovo območje odigrata svojo vlogo v gospodarskem razvoju naše dežele.
Pogovor je osvetlil vrsto dokaj težko rešljivih vprašanj, med katerimi prav gotovo stopa najbolj v ospredje postopna toda vztrajna deklasacija nekdaj živahnega industrijskega središča.
Illlllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||l|,l|||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||l||||||||||||||||||||||„|||||,||,l„||,ll„„|||m||||||,|||||||||
Vstopnina: sedeži 300 lir, za dijake 200 lir; stojišča za dijake 100 lir.
Sedeži se lahko rezervirajo na sedežu SPZ, tel. 24-95. tel. 24-95.
AVTOBUSNI PREVOZ NA PREŠERNOVO PROSLAVO
Na Prešernovo proslavo Dosta iz Laškega ter s Krasa peljala v Gorico dva avtobusa, da bi se ju poslužili nastopajoči in udeleženci proslave. Prvi avtobus bo odpeljal iz Ronk (gostilna Alla Rocca) ob 14 30 ter se bo ustavil na trgu v Doberdobu, pri Bonetih in na Palkišču. Drugi avtobus bo ob 14.30 odpeljal z Vrha ter se bo ustavil na Poljanah in pri Devetakih. Pevci prevoza ne bodo plačali, udeleženci proslave iz Ronk pa oodo plačali za prevoz in vstopnico po 500 lir, iz ostalih krajev pa po 400 lir.
Po predstavi bosta avtobusa odpeljala potnike na njihove domove.
OBČINSKE KNJIŽNICE PO SLOVENSKIH OBČINAH
V kulturnem domu v Sovodnjah bodo uredili tudi knjižnico
Kako je urejena knjižnica v Doberdobu . V Števerjanu bo težje najti primeren prostor
Ravnatelj državne knjižnice v Gorici dr. Manzini je že pred leti sprožil akcijo za otvoritev občinskih knjižnic, s katerimi naj bi izpopolnili mrežo kulturnih ustanov na Goriškem. Ob koncu leta
1966	je bilo devet takih knjižnic v naši pokrajini, ob koncu leta
1967	pa se je njihovo število podvojilo na 18 in pred kratkim so v S. Pieru ob Soči odprli še devetnajsto kar je rekord v državnem merilu. Za ustanovitev in njihovo opremo ter tudi pri stroških za vzdrževanje prispeva država, ker bi v večini občin krajevna uprava ne zmogla takšnih stroškov.
Od treh slovenskih občin na Goriškem so pred dobrimi ,^tom.<jdpr-li tako knjižnico v Doberdobu, kjer je Državna knjižnica v Gorici z državnim prispevkom pdthagfuV občinski upravi pri ureditvi potrebnih prostorov, nakupila potrebne knjižne police, opremo in tudi knjige. Ker gre za slovensko občino,
lfllllllltllllllllMIIII>llllll,ll||||||||||||||||||,|||t|||||||||||||||||,|||,,„|,n,|||||,||||||||,|||,||,|,|||,|||,,|,|||„||||„|||,|„|,,„|I„|)||,,M,„||,
OKROŽNO SODIŠČE V GORICI
Obtoženca in ženo so aretirali zaradi krivega pričevanja
V zadevi gre za ponarejanje podpisa na menicah Kdo je ponaredil podpis: mož ali njegova žena?
Čeprav so imeli včeraj dopoldne pred gariškiim okrožnim sodiščem več razprav, pa niti ena od obravnavanih zadev ni bila zaključena. Pri eni, kjer je šlo za obraivnavo tatvine v papirnici pri Stivanu in kjer so bili trije obtoženci iz Tržiča, so razpravo odložili zaradi nepravilnega poziva na razpravo. Pri tem je bil prizadet branilec, kd takega poziva ni prejel. Pri nekem drugem, kjer je obtoženec iz Rima, so predložili razpravo, da bi ugotovili, če je obtoženec zmožen plačila.
Najbolj zanimiva pa je bila razprava proti obtožencu 43-letnemu Mariu Budalu iz Gonarsa v Furlaniji. Obtožen je bil, da je poneveril podpis na dveh menicah za 300 in za 200 tisoč lir, ki jih je sprejel Giovanni Boso iz Gradeža in jih je kot garant podpisal tudi Olivo Dose. Budal Je te menice izkoristil, potem ko je na njih ponaredil podpis Giovannija Bosa. To se je zgodilo meseca januarja 1965.
Pri razpravi Je obtoženec izjavil, da je podpisala menici njegova žena 40-letna Albina Masaro in ko so jo kot pričo zaslišali Je tudi ona potrdila, da Je ponaredila podpis na menicah. Potem pa se Je oglasil k besedi državni tožilec dr. Laudisio In predočil obema zakoncema, da so s pomočjo grafološke-ga izvedenca ugotovili, da tisto ni bila ženina pisava. To Je oba spravilo v očivldno zadrego. Sodišče Je po daljšem posvetu Izreklo odločbo, s katero Je obtožilo Bu-daia obrekovanja, ker je med sodno razpravo obtožil ženo, da Je ponaredila podpis na menicah, čeprav Je vedel, da to ne odgovarja resnici.
Po drugi strani pa Je obtožilo tudi njegovo ženo Albino po členu 369, da Je pred sodiščem ln med razpravo samo sebe obtožila, da Je podpisala Giovannija Bosa na obeh menicah. Spričo tega Je sodišče odredilo, da odloži razpravo proti Budalu glede prvotne obtožbe In da se uvede takojšen sodni postopek proti obema zaradi prestopkov, ki sta jih zagrešila pri sodni razpravi, kot smo jih zgoraj navedli. Odredilo Je tudi takojšnjo aretacijo obeh. Omenimo naj, da Je bil do takrat obtoženec na svo-
bodi, žena pa je prišla k razpravi kot priča.
Sodišče se je še nekajkrat umaknilo na posvet, ker je med tem ugovarjal branilec odv. Pascoli in s svoje strani tudi državni tožilec. Bilo je že skoro 13.30, ko je sodišče izdalo novo odločbo, s katero je potrdilo aretacijo Maria Budala, za njegovo ženo pa je o-dredilo, da je ne bodo aretirali zaradi krivega pričevanja, pač pa ostane aretirana zaradi samoobtož-be; nadalje so odredili, da ponovno predlože v pregled podpise na obeh menicah grafološkemu izvedencu in da se tudi ta del procesa odloži na poznejši čas. Tako sta mož ln žena ostala v Gorici v zaporu ln popoldne so skušali urediti vso zadevo tako, da bi državni tožilec našel izhod, da bi vsaj ženo pustili domov na začasno svobodo. Omenimo naj, da sta obtoženca kmetovalca ln imata majhne otroke ter nista bila pripravljena, da ju bodo v Gorici pridržali v zaporu spričo tako nenavadnega razvoja dogodkov.
Proslave 50-letnice priključitve k Italiji
Proslave v okviru 50-letnice združitve z Italijo, ki jih bodo letos priredili na Goriškem, bodo imele Izreden značaj ter se bodo vršile povečinoma v vojnem muzeju na Komu. O tem je na zadnji seji razpravljal pokrajinski odbor pod vodstvom dr. Chientarollija. Pozval bo deželno upravo, da bi s finančnimi sredstvi pomagala k uspehu manifestacij. Prireditve bo vodil poseben odbor. Pogovorili so se nadalje s predsednikom ministrskega sveta, da bi Gorica gostila nekatere manifestacije, v katerih bi prikazali borbo za neodvisnost in združitev Italije.
Trije ranjeni pri trčenju v Ulici Orzoni
Na križišču Ul. Orzoni, Mighet-tl in Scodnich v Gorici sta sinoči ob 19.45 trčila dva avtomobila, pri čemer so bili trije potniki ranjeni.
Lorenzo Di Biaglo iz Ul. Palladio
15 se je peljal od doma z avtom renault po Ulici Mighetti »roti Utaci Soodnich, iz nasprotne strani je privozila s fiatom 600 Clara Mo-rassl, ki stanuje v Ul. Angelina, ki je imela s seboj tudi svojo hčerko. Na omenjenem križišču sta avtomobila trčila s precejšnjo silo skupaj ln vsi brije potniki so bili ranjeni. Di Blagia so odpeljali v goričko civilno bolnišnico, mater m hčerko Morassi pa v bolnico v Vlila San Giusto, kjer so jih pridržali za nekaj dni na zdravljenju. Cestna policija je na obeh vozilih ugotovila precejšnjo škodo.
so poleg italijanskih nakupih tudi primemo število slovenskih knjig; tako ima knjižnica dva oddelka: slovenskega in italijanskega. Knjižnico obiskuje predvsem mladina, zlasti dijaki, ki prihajajo vanjo tudi študirat.
Dr. Manzinija smo vprašali, kako pa je z organiziranjem občinskih knjižnic v Sovodnjah in v Stever-janu. Povedal nam je. da čakajo samo na to, da bi dobili primerne prostore v ta namen. V Sovodnjah je v načrtu, da bo novi kulturni dom, ki ga nameravajo letos graditi. nudil tudi za knjižnico primeren prostor. Seveda je to odvisno od poteka gradnje in ni gotovo, če bo nova zgradba letos že pripravljena tudi za vselitev knjižnice, ki bo prav tako imela slovenski ln italijanski oddelek.
Podobno je'tudi v Števerjanu, le
Francu, ki je postal zdravnik 1n j« imel svojo ambulanto na Travniku v Gorici. Prav gotovo so se ga spominjali številni partizani, saj je bil na Goriškem prvi partizanski zdravnik, ki ranjenim partizanom ni nikolj odrekel pomoči. Marušičeva mati se je po svojem dolgem življenju poslovila od svojih Solkancev, kjer je njena družina pognala globoke korenine, žalni sprevod bo ob 15.30 krenil izpred hiše žalosti na domače pokopališče.
Meljski sestanek za nižjo srednjo šolo
Ravnateljstvo slovenske nižje
rouounu je uxua v overjana.	L
da tam ni predvidena kakšna nova', flrilfl • ,	* I**?!! £
gradnja, občina pa sedaj ne razpolaga s prostori, kjer bi lahko mislili na ureditev občinske knjižnice. Državna knjižnica namerava morda že letos urediti tako knji?, nico tudi v Dolenjah. Ker so v sklopu te občine tudi nekateri slovenski zaselki, ima uprava državne knjižnice v načrtu odpreti dve manjši podružnici v Skrljevem in Mirniku, kjer bodo imeli na razpolago za domačine tudi slovenske knjige.
S tem v zvezi naj omenimo, da imamo za potrebe ljubiteljev slovenske knjige tudi v Gorici več knjižnic, med katerimi naj omenimo predvsem knjižnico Slovenske prosvetne zveze v Ul. Ascoli l/l, ki je na razpolago čitateljem vsak delavnik dopoldne in popoldne ter proti nizki odškodnini posoja knjige tudi na dom.
11. februarja z začetkom ob 10.30 roditeljski sestanek za starše dijakov te šole m za njihove namestnike Sestanek bo v prostorih t« šole
Danes v Solkanu pogreb Marušičeve matere
V Solkanu Je včeraj umrla v starosti 91 let Katarina Marušič, po domače Tinčka, ki je bila znana širom po Goriški. Rodila se je v čubejevi družini na Ajševici ter se poročila v Solkanu, kjer je vodila znano gostilno na trgu. Kmalu po poroki je ovdovela ter 6e vsa posvetila svojemu edinemu sinu
iiiiuimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiuiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiMiiiiiiiuiiiiHiii
IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
Skuterist iz Št Mavra trčil v avto v Pevmi
Pri Devetakih je zavozil v cipreso - Še dve prometni nesreči
Ko se je včeraj popoldne nekaj po 14. uri peljal 19-letai Miroslav Radija, iz St. Mavra doma. Na Vasi 9, s svojim skuterjem proti Gorici, se Je v Ul. Bellaveduta (Nova cesta) v Pevmi zaletel v fiat 1100, ki ga Je njegov lastnik Matej Delič pravkar privozil z domačega dvorišča hiše št. 4. Pri trčenju je Radinja padel ln z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico. Tam so mu ugotovili zlom leve noge ln druge poškodbe ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Cestna policija Je ugotovila tudi nekaj škode na obeh vozilih.
Zjutraj okrog 6. ure, ko se je z avtom fiat 500 vračal Iz Trsta proti Gorici, je Iz neznanih vzrokov izgubil kontrolo nad vozilom 37-letni Umberto Cravos lz Gorice, Ul. Sile 18. Pri Devetakih je zavozil s ceste najprej v obcestni kamen in nato v cipreso. Avto se je pri tem popolnoma razbil, Cravosa pa so z nekim zasebnim vo-
zilom odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec na lobanji, na prsnem košu ter v križu. Pridržali so ga za 7 dni na zdravljenju.
Tretja prometna nesreča se je pripetila popoldne ob 14. uri v Ul Vittorio Veneto kjer je 25-letna Lilijana Klemente, frizerka iz Gorice, Ul. Colobdni 12, s svojim avtom od zadaj zadela v drugo vozilo. Pri tem je dobila poškodbe na desnem podlaktu. V bolnišnici so ji nudili prvo pomoč. Okrevala bo v 8 dneh.
Za 30 dni so pridržali na zdravljenju 22-letnega Giuseppa Lorze-nona lz Moše, ki so mu zdravniki ugotovili zlom leve noge v gležnji- Povedal je, da se je ponesrečil pri železniškem prehodu v Moš!. Nameraval Je preko železnice, kc so zapornice nenadoma spustili !n ko je šel s skuterjem ritenski, se je zapletel ob ograjo pri cesti, pa del ter dobil navedene poškodbe.
Občinska uprava v Gorici namerava začasno zaposliti arhitekta, ki je usposobljen za opravljanje svojega poklica Prošnjo na kolkova-nem papirju za 400 lir sprejema protokolni urad do 26. februarja letos. Priložiti je mogoče še druge dokumente. Za pojasnila je na voljo protokolni urad.
dur ir ii
VERDI. 17.15:	«Masquerade», R.
Harrison In S. Hayword. Ameriški kinemaskope v barvah.
CORSO. 17.15: «1 giomi dell’ira», L. van Cleef in G. Gemma. Ki-nemaskopski film v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 16.45—22;	«11
massacro del giomo dl San Valentino », Jason Robards in Jean Hale, ameriški barvni kinema-skopski film, prepovedan mladini pod 14. letom
CENTRALE. 17—21.30: «Un Uomo e una colt», Femando Sancho in Gloria Miland, ameriški kine-maskopski film v barvah.
VITTORIA. 17.30—21: aDottor 21-vago», Omar Sharif m Geraldi-ne Chaplin. Ameriški kinemaskope v barvah.
Iršič
AZZURRO. 17.30:	«Dalle Arden-
ne aH’infemo», K. Jurgens in D. Bianchi. Kinemaskopski film v barvah.
EXCELSIOR. 16:22: «A piedi nudi nel parco», J. Fonda in Ch. Bo-yer. Kinemaskopski film v barvah.
PRINCIPE. 17.30—22: «L’uomo, or-goglio e la vendetta«, Tina Au-mont, kinemasknnsk' barvni film.
SAN MICHELE. 19—22: »Marines, sangue, gloria», M Rooney, v ki-nemaskopu in barvah. — Film Nol siamo zingarelli».
It im kv
RIO. 19—21.30: «11 ritomo dei ma-gnifici sette*, J. Brynner, v ki-nemaskopu in barvah.
DEŽURNE LEKARNE
GORICA
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija 244 — tel. 35-38.
TR2IC
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna San Nicolo, Olivetti, Ul. 1. maja 94, tel. 73328.
RONKE
Ves dan ln ponoči je odprta lekarna Olivetti, Ul. Roma 23, tel. 72393.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Jutri, 11. februarja je v Gorici odprta cvetličarna REICHMANU na Korzu Italija 34 — tel. 53-71.
TRETJI DAN 10. ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER V GRENOBLU
V smuku Franfoz Jean Claude Killy pred Perillatom in Švitarjem Daetwylerjem
Italijan Ivo Mahlknecht šesti, favorit Nenning (Avstrija) pa deveti
CHAMROUSSE, 9. — Po predvidevanju torej na včerajšnjem tekmovanju v moškem smuku za zlato olimpijsko kolajno. Zmagal je 25-letni Francoz Jean Claude Killy, ki je prevozil 2890 m dolgo progo praktično brez napake in s tako gotovostjo, da ni bilo nobenega dvoma v njegov uspeh.
Najbolj pa preseneča drugo me-
sto odličnega Guya Perillata, ki je moral prvi na progo. Francoz je vodil v začasni lestvici vse dokler ni privozil Killy. Drugega mesta pa mu nihče ni mogel odvzeti. Zanimivo je, da sta edino Francoza prevozila progo v času, ki je mani-ši od 2’, medtem ko je porabil tretji — Švicar Jean Daniel Daet-wyler — zanjo 2’00”32 stotink. Preseneča tudi izredno majhna razlika med Killyjem in Perillatom, razlika, ki so jo lahko ugotovili le z izredno modernimi in točnimi elektronskimi računskimi stroji-
Eden glavnih favoritov Avstrijec Gerhard Nenning pa se je moral zadovoljiti le z devetim mestom. Njegova vožnja, drzna morda do skrajnosti, ni bila tako sproščena kot pri ostalih, ki so se uvrstili pred njim. In med temi je treba
J. C. KiUy (na sliki) je zmagal. Zlata nagrada za smuk je dokončno njegova
predvsem omeniti Italijana Iva Mahlknechta, ki je pristal za Avstrijcema Messnerjem in Schran-zem na odličnem šestem mestu. V smuku torej izredna zmaga francoskih barv in poraz Avstrijcev.
Izid tekmovanja moških v smuku je naslednji:
1.	JEAN-CLAUDE KILLY (Fr.) 1’59”85.
2.	Guy Perillat (Fr.) 1’59”93
3.	J. Daniel Daetwyler (Šv.) 2’00”32.
4.	Heini Messner (Av.) 2’01”03.
5.	Karl Schranz (Av.) 2’0I”89.
6.	Ivo Mahlknecht (It.) 2’02’00.
7.	Gerhard Prinzing (Nem.) 2’02’TO.
8.	Bernard Orcel (Fr.) 2’02”22.
9.	Gerhard Nenning (Av.) 2’02”3L
10.	Edmund Bruggmann (šv.) 2’02”36.
11.	Gerardo Mussner (It.) 2’02”50.
12.	Ludwig Leitner (Nem.) 2’02”54.
13.	Egon Zimmermann (Av.) 2'02”55
14.	Jos Minsch (Sv.) 2’02”76.
15.	Franz Vogler (Nem.) 2’02”94.
16.	Dumeng Giovanoli (šv.) 2’02”98.
17.	Bjame Strand (Nor.) 2’03”2Q
18.	William Kidd (ZDA) 2’03”40.
19.	Dieter Fersch (Nem.) 2’03”41.
20. Leo Lacroix (Fr.) 2’03”86.
SMUČARSKI TEK
Na 10 km zmaga Švedinje Gustafsonove
AUTRANS, 9. — švedska inštruktorica telovadbe Toini Gu-stafsson je danes gladko zmagala v ženskem teku na 10 km. Samo predstavnica Finske Kajosmaa ji je skušala ostati za petami, vendar brez uspeha. Zelo so razočarale sovjetske predstavnice in še posebno večkratna prvakinja Kolčina, ki se je morala zadovoljiti s sedmim mestom.
Izid teka na 10 km je naslednji:
1.	TOINI GUSTAFSSON (Šved.)
36’46”5.
2.	Berit Moerdre (Norv.) 37’54”6.
3.	Inger Aufles (Norv.) 37’59”9.
4.	Barbro Martinsson (Šved.)
38’07’T.
5.	Marjatta Kajosmaa (Fin.)
38’09”0.
6.	Galina Kulakova (SZ) 38’26”7.
7.	Alevtina Kolčina (SZ) 38’52”9.
8.	Babben Enger Damon (Norv.)
38’54”4.
9.	Christine Nestler (Vzh. Nem.)
39'07"9.
Barbro Tano (Šved.) 39'09”6. Alevtina Smirnova (SZ)
39’10”3.
Senja Pusula (Fin.) 39’12”5. Faadia Salimjanova (SZ) 39’17”9.
Gudrun Schmidt. (Vzh Nem) 39’22”8.
10.
11.
12.
13.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NOGOMET
PRVENSTVO III. KATEGORIJE
Jutri prvo kolo povratnega dela
V nedeljo se bo nogometno prvenstvo III. amaterske kategorije nadaljevalo s povratnim delom. Slovenske enajsterice se bodo znašle ponovno pred važnimi izpiti in lahko rečemo, da bomo lahko že jutri prisostvovali.. zanimivim . aavrtljajem,
ALABARDA DARVVIL - BREG: plavi v popolni postavi?
Po dveh zaporednih neuspehih bo Breg jutri gost Alabarde. To srečanje je zelo važno. Ker predvidevajo, da bodo plavi lahko nastopili v popolni postavi, ni Izključeno, da bodo ponovno prišli do celotnega izkupička.
PRIMORJE — Tecnoferramenta: važen nastop Prosečanov.
Zopet se bosta spoprijela tekme-
HiiiiiiiiiiiiiiilllllinililllilliillliillliiiiiiiillimuiiiiiiiiilllillillllllliiiiiiiiiiiiiiiniHiiiliiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiB
ODBOJKA
MOŠKA B LIGA
Drevi ob 21.15 Bor-Pagnin
Tekma bo v telovadnici v Ulici della Vatle
Drevi vsi v telovadnico v Ul. della Valle, kjer bo imel Bor v gosteh svojega direktnega tekmeca za tretje mesto. Borovci bodo namreč nastopili proti nevarni šesterki padovskih gasilcev Pagnin, ki bodo skušali zmanjšati razliko, ki jih deli od plavih. Prav zaradi tega zadeva ne bo preprosta za tržaško šesterko, ki se bo morala potruditi do skrajnosti, napeti vse sile in se niti za trenutek prepustiti malodušnosti. Samo tako bo zmaga gotova. In zato so borovci potrebni in tudi vredni podpore zvestih navijačev. Tekma Bor-Pagnin bo drevi ob 21.15 v Ulici della Valle.
ca zadnje nedelje, ki sta zaigrala zaostalo tekmo. Tokrat pa bo morala Tecnoferramenta na nabrežin-ski pravokotnik. Bo uspelo Prose-čanom preko neodločenega izida 1:1? Verjetno bo trener vključil v postavo Deliseja in Germanija, stanje ostalih pa zaradi gripe in udarcev ni povsem zadovoljivo. Zopet mlade sile torej, ki se bodo bolje obnesle proti počasni obrambi gostov.
GRETTA — ZARJA:
Bazovci favoriti
že v nedeljo so Bazovci v zaostali tekmi prepričljivo premagali Gretto in upamo da bodo tudi jutri ko se bodo znašli pred istim nasprotnikom ponovili če ne lezul-tata, pa vsaj zmago.
UNION — LIBERTAS PROSEK:
Podlonjerci upajo na točko
Po dolgem premoru bodo tudi Podlonjerci stopili na igrišče. Imeli bodo v gosteh proseško Liberta., kateri bodo skušali odvzeti vsaj točko.
PRIMOREC — ROIANESE:*
Trebenci optimisti
Trebenski nogometaši bodo polni optimizma začeli drugi del prvenstva. V prvem se niso izkazali, premor pa so zato izkoristili za dobre treninge. Vse kaže, da so bolje pripravljeni in da bodo svojim navijačem nudili veliko več zadoščenja. Prvo bi moralo priti že jutri.
B. R.
HITROSTNO DRSANJI
Zlata kolajna na 500 m za Ljudmilo Titovo (SZ)
GRENOBLE, 9. — Komaj 21-let-na sovjetska študentka Ljudmila Titova je danes osvojila zlato kolajno v hitrostnem drsanju na 500 m dolgi progi. Drugo mesto pa si z istim časom delijo kar tri Američanke, ki jim bodo podelili st rebrne kolajne, medtem ko bronaste nagrade ne bodo oddali. Izid tekmovanja na 500 m ženske je naslednji:
1.	LJUDMILA TITOVA (SZ) 46”1/10.
2.	Mary Meyers (ZDA) 46”3. Dianne Holum (ZDA) 46”3. Jennifer Fish (ZDA) 46”3.
5. Elisabeth Van Den Brom (Hol.) 46”6.
DANES, 10. FEBRUARJA
Autraus — ob 8.30 — tek moških na 15 km
Chamrousse — ob 12. uri smuk žensk
Autraus — ob 13. uri — skoki za kombinacijo na 70-me-trski skakalnici Villard de Lans
—	ob 20. uri — tekmovanje v sankanju
Alpe de H’uez — ob 20. uri
—	dvosedežni bob (tretja in četrta vožnja
TV prenosi
Italijanska
Prvi kanal — ob 14. uri — tek moških na 15 km, smuk ženske in skoki za kombinacijo.
Drugi kanal — ob 22.15 — u-metnostno drsanje žensk, filmski pregled.
Jugoslovanska
Ob 11.45 — smuk ženske; ob 13.30 tek na 15 km moški; ob 20.20 filmski pregled, ob 20.40 umetnostno drsanje ženske.
6. Sigrid Sundby (Norv.) 46”7. Kaija Mustonen (Fin.) 46”7.
8.	Kirsti Biermann (Norv.) 46”8.
9.	Tatjana Sidorova (SZ) 46”9.
9. Irina Egorova (SZ) 46”9.
ALPE D’HUEZ, 9. Nocoj so obvestili, da so tretjo in četrto vožnjo v dvosedežnem bobu preložili na jutri.
Danes je najprej deževalo, popoldne pa je začel naletavati sneg. Ce jutri ne bodo mogli izvesti zadnjih dveh voženj, bodo podelili zlato kolajno italijanski posadki Monti-De Paolis, ki vodita v začasni lestvici. Drugega izhoda namreč ni, ker bo v kratkem na sporedu tekmovanje štirisedov.
*tVn
GRENOBLE, 9. — Danes so na olimpijskem turnirju v hokeju na ledu zabeležili naslednje izide:
A skupina
švedska — Z. Nemčija 5:4 (4:3,
0:0, 1:1)
SZ — ZDA 10:2 (6:0, 4:2, 0:0)
B skupina
Romunija — Francija 7:3 (2:0, 2:0, 3:3)
Jugoslavija — Avstrija 6:0 (2:0,
2:0, 2:0)
JUTRI V ČRNEM VRHU ŠPORTNO SLAVJE SMUČARJEV
99 tekmovalcev iz 8 društev na II. zimskošportnih igrah
Jutri bo v črnem vrhu prvi dan II. zimskošportnih iger zamejskih Slovencev. Včeraj se je zaključilo vpisovanje in prireditelji so zato že sinoči izžrebali startne številke. Vpisalo se je 99 tekmovalcev in tekmovalk, ki bodo nastopili za barve škamperla (Sv. Ivan), Poleta (Opčine), Jadrana, Sokola (Nabrežina), Vesne (Križ), Brega (dolinska občina) in Cankarja (Sv. Jakob). Zbor tekmovalcev za alpske discipline bo ob 9. uri na
cilju, kjer bodo razdelili startne številke. Tekmovanje pa bo potekalo po naslednjem razporedu: ob 9.30 slalom (člani in članice); ob 11.30 veleslalom (začetniki in začetnice); ob 13.15 razdeljevanje startnih številk za tek; ob 14. start teka na 2 km. Razglasitev neuradnih rezultatov bo ob 17. uri v gostilni «Pri Metki». Prizive bo odbor sprejemal od 16. do 16.30 v verandi Iste gostilne.
Startne številke
SLALOM
ČLANI
1.	Križmančič Pavel (Škamperle)
2.	Furlanič Giani (Škamperle)
3.	Križman Bruno (Polet)
4.	Cesar Vojko (Cankar)
5.	Legiša Evgen (Sokol)
6.	Cesar Sergij (Cankar)
7.	Spetič Marjan (Škamperle)
8.	Morel Jožko (Jadran)
9.	Ferfolja Romeo (Škamperle)
10.	Stelle Ljubo (Jadran)
11.	Terčon Antek (Sokol)
12.	Polh Boris (Vesna)
13.	Križnič Andrej (Polet)
14.	Bandelj Vojko (Polet)
15.	Gruden Peter (Sokol)
16.	Kosmina Niko (Sokol)
17.	Gombač Boris (Jadran)
18.	Starc Radojko (Jadran)
iiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiJiiiiiuiiiiiiiiiiiii
ROMA
Pizzaballa; Imperi, Carpenetti; Cappelli, Losi, Scara-ii; Jair, Cordova, Taccola, Ferrari in Enzo.
FIORENTINA
Albertosi; Pirovano, Mancin; Bertini, Ferrante, Rogora; Ma-raschi, Merlo, Brugnera, De Sisti, Magli.
SPAL
Cipollini; Stanzial, Tomasin; Pasetti, Bertuccioli, Reia; Bol-drini, Bigon, Rozzoni, Parola (Lazzotti), Rizzato (Brenna).
BRESCIA
_______________________________ Brotto; Mangili, Vitali; Rizzo-
iiimi iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui n iium ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii umil iiiiiiiiiiiiiiminiiiiti m iiiiihii
... JUTRI OB JL0.30
Na stadiona «Prvi raaj» Primorec-Roianese
Jutri, 11. februarja bodo Trebenci pričeli z enajsterico Roianese drugi del prvenstva III amaterske kategorije. že ves mesec se pripravljajo na to in so odigrali dve prijateljski tekmi, da bi se lahko obdržali v formi in vrnili Roianesl poraz, katerega so utrpeli takoj v začetku prvenstva, Trebenci so sedaj s svojimi sedmimi točkami skupno z U-nlonom na predzadnjem mestu, če se hočejo dvigniti in se vsldrati vsaj v sredino, si morajo takoj pridobiti potrebne točke. Roianese ni med najboljšimi v letošnjem prvenstvu. Videli smo večkrat, kako je prišla na igrišče v nepopolni postavi in so imela tako druga moštva priliko, da si pridobe z lahkoto dragocene točke. Kadar pa se Roianese predstavi z vsemi enajstimi igralci, je lahko za marsikoga nevaren tekmec. Trebenci se tega zavedajo in bodo tokrat stopili na igrišče z večjo odločnostjo. Začetno krizo so preboleli in enajsterica je dosegla povezanost, ki ji je pripomogla, da sl je proti koncu priborila nekaj uspehov. Kljub temu ne moremo predvidevati Izida, ker se tudi Roianese gotovo zanaša na to tekmo in ne vemo s kakšnimi igralci se bo predstavila na igrišče.	K. R.
GORIŠKI NOGOMET
Juventina jutri v gosteh Pocenie
V drugi povratni tekmi C skupine n. kategorije bo Juventina srečala moštvo Pocenie na igrišču slednjega. V prvi tekmi s furlansko ekipo so štandrežci zmagali 4:1 in upajo, da bodo tudi tokrat odnesli zmago, pa čeprav gostujejo. Zlasti bi radi z novo zmago popraviti pri svojem občinstvu slab vtis, ki so ga vzbudili, ko so se pustili doma poraziti od Mara-nese kar s štirimi goli razlike. Vodstvo Juventine poziva igralce, naj se zberejo pri Turiju na trgu v Standrežu ob 13. uri. Od tam bodo odšli v Pocenio, kjer se bo tekma začela ob 14.30. Pozvani so naslednji nogometaši: Marušič, Pašku-lin, Pavlin, Nanut, Rupli, Tabaj, Ferfolja, Milocco, Klaučič, Marson, Bizaj. Collini, Petejan, Makuc.
Vedno v nedeljo od 10. uri bo na štandreškem nogometnem igrišču trening za naraščajnike društva.	D. R.
ŠD SOKOL iz Nabrežine vabi vse člane, navijače in prijatelje, da se udeležijo sprejema, ki bo danes, 10. t. m. ob 20.30 v dvorani «Igo Gruden* v Nabrežini, ob priliki nagrajevanja tekmovalcev, ki so se udeležili Sšl v Trstu in Memoriala «Mirko Filej* v Gorici.
lini, Tomasini, Busi; Salvi, Mazzia, Braida, DAlessi, Troja.
L. VICENZA
Negri; De Preti, Nardello; Gre-gori, Carantini, Calosi; Bicicli, Gori, Vinicio, Demarco in Fontana.
VARESE
Da Pozzo; Sogliano, Borghi; Picchi, Cresci, Della Giovanna; Leonardi, Tamborini, Anastasi, Burlando, Vastola.
JUVENTUS
Fioravaniti; Gori, Leonoini; Sal-vadore,. Castano, Coramini; Fa-valli, Del Sol, Žigoni, Sacco (Cinesinho), Menichelli (Sacco).
BOLOGNA
Vavassori; Roversi, Ardizzon; Guarneri, Janich, Tumburus (Fogli); Pace, Fogli (Perani), Clerici, Ferrario, Pascutti.
SAMPDORIA
Matteucci; Dordoni, Garbarini; Carpanesi, Morini, Vincenzi ; Salvi (Francesconi), Vieri, Ori-stin, Frustalupi, Francesconi (Fotia).
TORINO
Vieri; Poletti Fossati; Puia, Cereser, Bolchi; Comi, Ferrini, Combin, Moschino, Facchin.
MANTOVA
Bandoni; Scesa, Freddl; Zoff II, Pavinato, Giagnond; Spelta, Catalano, Bagatti, Panizza in Stacchini.
MILAN
Cudicini; Anquilletti, Schnellin-ger; Trapattoni, Malatrasi, Ro-sato; Rognond (Scala), Lodetti, Sormani, Rivera, Prati.
INTER
Sartl; Burgnich, Facchetti ; Bedin (Benltez), Landlnl, Mo-naldi (Santarinl); Domenghlni, Mazzola, Cappelldni, Suarez in Corso.
ATALANTA
Balzarlni; Poppl, Nodarl (Ber-tuolo); Tiberi, Cella, Sdgnorelli; Danova, Salvori, Savoldl, Milan, Rigotto.
NAPOLI
Zoff; Nardin, Pogliana; Stentl, Panzanato, Montefusco (Girar-do); Orlando, Juliano, Altafini, Slvori (Cane), Barison.
CAGLIARI
Reginato (Pianta); Martiradon-na, Longoni; Cera, Nlccolai, Ve-scovi; Nene, Rizzo, Hltchens, Greatti, Rlva.
19.	Furlan Iztok (Barkovlje)
20.	Možina Danilo (Sokol)
21.	Dolhar Miran (Jadran)
22.	Rolič Karel (Sokol)
ČLANICE
1.	Križnič Alenka (Jadran)
2.	Kralj Annamaria (Polet)
3.	Trampuš Helena (Jadran)
4.	Terčon Neva (Sokol)
5.	Brus Katarina (Barkovlje)
6.	Košuta Nadja (Vesna)
7.	Abram Elči (Škamperle)
8.	Starc Alenka (Jadran)
9.	Legiša Manica (Sokol)
10.	Tence Zoja (Jadran)
VELESLALOM
ZAČETNIKI
1.	Magajna Ivo (Jadran)
2.	Mihelič Danilo (Sokol)
3.	Orel Igor (Škamperle)
4.	Grgič Karel (Sokol)
5.	Kralj Martin (Polet)
6.	Košuta Edi (Jadran)
7.	Colja Pavel (Jadran)
8.	Klabjan Silvan (Jadran)
9.	Širca Boris (Sokol)
10.	Širca Jožko (Sokol)
11.	Pertot Damjan (Sokol)
12.	Jazbec Renato (Sokol)
13.	Pertot Ivan (Sokol)
14.	Krušič Mario (Jadran)
15.	Franco Marcello (Sokol)
16.	Peric Stanko (Sokol)
17.	Beštjak Pavel (Škamperle) 17. Schillani Pavel (Škamperle)
19.	Lavrenčič Stelio (Sokol)
20.	Gruden Leopold (Sokol)
21.	Filipčič Edi (Škamperle)
22.	Gruden Mario (Sokol)
23.	Gruden Henrik (Jadran)
ČLANICE
1.	Dodič Bruna (Jadran)
2.	Zavadlal Norči (Sokol)
3.	Terčon Tatjana (Sokol)
4.	Faletič Lučka (Sokol)
5.	Švab Nadja (Škamperle)
6.	Demšar Maja (Polet)
7.	Maganja Nives (Sokol)
8.	Suhadolc Ivana (Polet)
9.	Terčon Lučka (Škamperle)
10.	Trampuš Zdenka (Jadran)
11.	Filipčič Nadja (Sokol)
12.	Knez Savina (Sokol)
13.	Barej Sonja (Škamperle)
TEK NA 2 KM
1.	Grgič Karel (Sokol)
2.	Ferfolja Romeo (Škamperle)
3.	Kosmina Niko (Sokol)
4.	Furlanič Gianni (Škamperle)
5.	Gruden Peter (Sokol)
6.	Jazbec Renato (Sokol)
7.	Stele Ljubo (Jadran)
8.	Lavrenčič Stelio (Sokol)
9.	Peric Stanko (Sokol)
10.	Mihelič Danilo (Sokol)
11.	Širca Jožko (Sokol)
12.	Možina Danilo (Sokol)
13.	Legiša Evgen (Sokol)
14.	Gruden Mario (Sokol)
15.	Franco Marcello (Sokol)
16.	Radovič Sergij (Sokol)
17.	Polh Boris (Vesna)
18.	Košuta Edi (Jadran)
Kratko poročilo o ženskem mladinskem odbojkarskem prvenstvu je na II. strani.
19.	Rolič Karel (Sokol)
20.	Furlan Iztok (Barkovlje)
21.	Terčon Antek (Sokol)
22.	Križman Bruno (Polet)
23.	Križnič Andrej (Polet)
24.	Širca Boris (Sokol)
25.	Beštjak Franko (Škamperle)
26.	Cesar Vojko (Cankar)
27.	Bandelj Vojko (Polet)
28.	Morelj Jožko (Jadran)
29.	Križmančič Pavel (Škamperle)
30.	Možina Primož (Jadran)
31.	Pertot Ivan (Sokol)
32.	Filipčič Edi (Škamperle)
33.	Sedmak Drago (Vesna)
34.	Pertot Damjan (Sokol)
35.	Gruden Leopold (Sokol)
DOMAČI ŠPORT
ODBOJKA
Danes, 10. februarja
MOŠKA B LIGA Ob 21.15 v Ul. della Valle BOR-PAGNIN (Padova)
* * *
Jutri, 11. februarja
MOŠKO MLADINSKO PRVENSTVO
Ob 8.30 v telovadnici ENAOLI
ENAOLI-KRAS
KRAS-BREG
ENAOLI-BREG
* * *
ŽENSKO MLADINSKO PRVENSTVO
Ob 9. uri na stadionu «Prvi maj»
ZARJA-FARI BREG-GAJA
NOGOMET
Jutri, 11. februarja
II.	KATEGORIJA
Ob 15. uri v S. Canzian dTson-zo
S. CANZIAN-VESNA * * *
III.	KATEGORIJA Ob 8.30 pri Sv. Ivanu GRETTA-ZARJA
* * *
Ob 10.30 v S. Sergiu ALABARDA-BREG * * *
Ob 10.30 v Nabrežini PRIMORJE - TECNOFERRAMENTA
* • •
Ob 10.30 v Boljuncu UNION-LIB. PROSEK * * *
Ob 10.30 na stadionu «Prvi maj» PRIMOREC-ROIANESE
NAM/INI TENIS
Edi Bole in Adrijan Tavčar •• Viareggio
Sinoči sta odpotovala člana športnega združenja Bor, Edi Bole ih Adrijan Tavčar v Viareggio, kjer se bosta danes in jutri udeležila državnega turnirja, ki ga organizira tamkajšnje društvo Labor. Možnosti Edija Boleta so kar precejšnje predvsem v II. kategoriji, medtem ko se bo Adrijan Tavčar potegoval za boljša mesta v III. kategoriji.
Fiorentina — Roma	1
Inter — Atalanta	1
Juventus — Bologna	I X
Vicenza — Varese	2X1
Mantova — Milan	X	2
Napoli — Cagliari	1	X
Sampdoria — Torino	1X2
Spal — Brescia	1	X
Catania — Perugia	1
Lazio — Monza	1
Reggiana — Catanzaro	1
Entella — Solbiatese	1
Anconitana — Maceratese	1
1. —
2. —
3. —
4. —
5. —
6. —
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
1
X
2
1
1
2
1 X X 1
sfc	&
GRAHAM GREENE:	I
g Tihi Američan |
% Poslovenil Miroslav Ravbar i
II	i
mmmmtmmOKHmmtm- 5. *K*****»**4«****i**»**:
DRUGO POGLAVJE
I
Tistega jutra, ko je Pyle prišel na trg pred Continentalom, sem videl precej svojih ameriških časnikarskih tovarišev, krepkih, hrupnih, mladeniških in srednjih let, polnih trpkih šal proti Francozom, ki so se kljub vsemu vojskovali. V določenih razdobjih, ko je bil spopad končan in žrtve odstranjene z bojišča, so jih povabili v Hanoj, ki je od tu oddaljen štiri ure letenja; bili so sprejeti od glavnega poveljnika in nastanjeni za eno noč v časnikarskem šotoru, kjer se hvalijo, da imajo najboljšega natakarja Indokine, nato so leteli nad bojiščem tisoč metrov visoko (meja dosega težkih mitraljezov) in so varno ter zelo hrupno zopet pristali pred hotelom Continental v Saigonu — kakor šolski izletniki.
Pyle je bil miren in zdelo se je, da je skromen; prvi dan sem se moral sklanjati k njemu, če sem hotel razumeti, kaj govori. In bil je zelo zelo resen. Nekajkrat se je zdelo, da se na gornji terasi kar krči zaradi hrupa ameriških časnikarjev — o tej terasi so nasploh menili, da je precej vama pred granatami. Toda kritiziral ni nikogar.
«Ali ste brali Yorka Hardinga?« me je vprašal.
«Ne, mislim, da ne. Kaj je napisal?«
Strmel je v mlečno restavracijo na drugi strani ceste in rekel sanjavo: «Zdi se kakor točilnica sode.» Vprašal sem se, kako globoko domotožje se skriva v čudnem domisleku, da je prav to opazil v neznanem okolju. Toda ali nisem jaz na prvem sprehodu po Rue Catinat najprej opazil trgovino s parfumi Guerlain in se tolažil z mislijo, da je Evropa oddaljena od doma vendarle samo trideset ur letenja? Proti volji je umaknil pogled od mlečne restavracije in rekel: «York je napisal knjigo Napredovanje Rdeče Kitajske. To je zelo globoka knjiga.«
«Nisem je bral. Ali ga poznate?«
Slovesno je prikimal in se pogreznil v molk. Toda trenutek pozneje ga je prekinil, da bi popravil vtis, ki ga je povzročil. «Ne poznam ga dobro,« je rekel. «Zdi se mi, da sem ga samo dvakrat srečal.« Všeč mi je bil, ker je menil, da bi bilo bahanje, če bi se skliceval na poznanstvo z — kako mu je bilo že ime? — Yorkom Hardingom. Pozneje sem spoznal, da je gojil izredno spoštovanje do prijateljev, o katerih je trdil, da so resni. Ta izraz je izključeval romanopisce, dramatike in pesnike, če niso obravnavali, kakor se je izražal, sodobnih tem, toda tudi v tem primeru je bilo bolje brati trezna in stvarna poročila v slogu Yorka Hardinga.
«Veste, če dolgo živite v nekem kraju, nehate brati o njem,« sem rekel.
«Seveda, vedno rad spoznavam, kaj pravijo tisti, ki kraj poznajo,« je odvrnil previdno.
«In da jih potem primerjate z Yorkom?»
«Da.» Najbrž je zapazil ironijo, ker je dodal s svojo običajno vljudnostjo: ((Smatral bi za posebno naklonjenost, če bi našli čas in me poučili o bistvenih stvareh. Saj veste, da je bil York tu pred dvema letoma.«
Ugajala mi je njegova zvestoba Hardingu, ne glede na to, kdo je Harding. To je bila sprememba v primeri s časnikarskim obrekovanjem in njihovim nezrelim cinizmom. ((Naročite si še eno steklenico piva in poskušal vam bom razložiti najvažnejše stvari.«
Začel sem in Pyle me je pozorno gledal kot odličnjak, ko sem razkladal položaj na severu, v Tonkinu, kjer so Francozi branili delto Rdeče reke, ki je obsegala Hanoj in edino severno pristanišče Haifong. Tu je rasla večina riža in ko je riž dozorel, se je začela vsakoletna bitka za žetev.
«Tako je na severu,« sem rekel. ((Francozi bi se mogli držati, te preklete reve, če Kitajci ne pridejo na pomoč Viet-mincem. Vojna v džungli, na gorah, v močvirju in na riževih poljih, kjer gaziš do ramen in sovražnik iznenada izgine, zakoplje orožje in se preobleče v kmečko obleko... V hanojski vroči vlagi pa lahko udobno trohniš. Tam ne mečejo bomb. Bogve zakaj ne. Temu bi lahko rekel redna vojska.«
«A tu na jugu?«
((Francozi obvladujejo glavne ceste do sedmih zvečer, pozneje samo opazovalne stolpe in mesta, toda le deloma. To ne pomeni, da smo varni, sicer ne bi bilo železnih mrež pred restavracijami.«
Kako pogosto sem to že razlagal. Bil sem kot plošča, ki jo venomer vrte v pouk prišlecem — članu parlamenta ali novemu britanskemu poslaniku. Včasih sem se ponoči zbudil z besedami: ((Vzemimo primer kaodoistov ali Hoa-Haovcev ali Binh Xuyena.» To so zasebne vojske, ki prodajajo svoje usluge za denar ali pa se maščujejo. Tujci menijo, da so slikovite, toda nič slikovitega ni v izdajstvu in nezaupanju.
«Potem,» sem rekel, «je tu še general Thč. Bil je šef kaodaističnega štaba, sedaj se je prebil v gore, da bi se boril proti obema nasprotnikoma, Francozom in komunistom...«
«York,» je rekel Pyle, «je pisal, da je na Daljnem vzhodu potrebna tretja sila.« Morda bi moral tedaj opaziti fanatični žar, nagel odgovor geslu, magični zvok števnikov: peta kolona, tretja sila, sedmi dan. Lahko bi preprečil nam vsem, tudi Pylu, mnogo nevšečnosti, če bi dojel smer, v kateri so se gibali ti neutrudni, mladi možgani. Toda zapustil sem ga, ko sem mu narisal nekaj skopih črt, in se odpravil na vsakdanji sprehod po Rue Catinat. Stvarno ozadje, ki človeka zgrabi kot vonj, bi bil moral spoznati sam: zlato riževih polj pod medlimi žarki zahajajočega sonca; nežne žerjave, ki trepečejo
nad polji kakor moskiti; skodelice čaja na terasi starega opata z njegovo posteljo in trgovskimi koledarji, z njegovimi vedri, razbitimi čašami in ropotijo, ki jo je čas naplavil okrog njegovega stola; dekleta s klobuki, podobnimi školjkam, ki popravljajo cesto, razrušeno od min; zlato, mlado zelenje in svetla oblačila na jugu, temnorjave in črne obleke, oklep sovražnih gora in brnenje letal na severu. Ko sem prišel sem, sem štel dneve, ki jih bom moral tu preživeti, kakor šteje dijak dneve pred koncem šolskega leta. Mislil sem, da se ne morem odpovedati razvalinam na trgu Blooms-bury, avtobusu št. 73, ki vozi mimo stebrišča na eustonski postaji, in pomladi v gostilni na Torrington Placeu. In tedaj so vzcveteli tulipani v nasadih na trgu, a to mi ni bilo nič mar. želel sem, da zaznamujejo moje dneve hitra poročila, ki naj govore o eksplozijah izpušnih avtomobilskih cevi ali granat, želel sem še dalje gledati tiste postave v svilenih hlačah, ki se graciozno premikajo v vlažnih in vročih pol-dnevih, želel sem Phuong — moj dom se je pomaknil za osem tisoč milj proti vzhodu.
Obrnil sem se ob hiši visokega komisarja, kjer je stražila tujska legija v belih čepicah in škrlatnimi epoletami, prekoračil sem cesto pri stolnici in se vrnil ob mračnem zidu vietnamske SR rete, ki se zdi, da smrdi po scalnici in krivici. In vendar je bil tudi to del moje nove domovine kakor tisti temni hodniki v zgornjih nadstropjih, ki se jih v detinstvU izogibamo. V kioskih ob obali so ponujali nove številke lascivnih listov Tabu in Illusion, na pločniku so mornarji pili pivo, bili	so pripraven	cilj za bombe	domače izdelave.
Mislil	sem na	Phuong, ki se	je v tretji ulici	levo najbrž poga-
jala za ribe, preden je odšla na zajtrk v mlečno restavracijo (tedaj sem zmerom vedel, kje se zadržuje), in Pyle mi je lahko in naravno izginil iz spomina. Nisem ga niti omenil, ko sva s	Phuong	sedla h kosilu v najini sobi	nad Rue Catinat
in ko	Je ona	imela na sebi	svojo najboljšo	svileno obleko s
cvetličnimi vzorci, kajti prav ta dan sta minili dve leti, odkar sva se srečala v Grand Mondu v Solonu.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTEUCH1 (J, II., TELEFON 934)08 in 94-638 - PoStnl predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Mag"io 1/1. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338 95-823 - NAROČNINA-mesečna 800 Ur vnanre! četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur celoletna 8.100 Ur - SFRJ posamezna Številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - PoStnl tekoči račun: založništvo tržaškega tiska Trst 11-637« Za SFRJ: ADJT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni bank) v Ljubljani - 501-3-2(0, t OGLASI: Gena oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 150, Onančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. - MaU oglasi 40 Ur beseda - Oglasi za tržaško ln
goriSko pokrajino se naročajo pri upravL — Iz vseh drugih pi.krajin Italije pri »SocietS Pubblicltlt ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst	8