YU ISSN 0040-1978 LETO XXXVI, ŠT. 23 Ptuj, 16. junija 1983 CENA 9 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Kljub težavam dobro delajo (stran 2) Utrip ceste terja vljudno vedenje (stran 4) Tudi na kmetiji se da lepo živeti (stran 5) Vzorno urejeno kmečko gostišče (stran 6) Aerobika tudi v Ptuju (stran 8) 20. JUNIJ - DAN CIVILNE ZAŠČITE JUGOSLAVIJE UTRJUJMO TOVARIŠTVO, HUMANIZEM, SOLIDARNOST IN VZAJEMNOST Ob letošnjem 20. juniju — Dnevu civilne zaščite Jugoslavi- je, se ozrimo v našo delovno in bivalno okolje. Zastavimo si vprašanje, kako smo samozaščit- no organizirani, usposobljeni, opremljeni in pripravljeni za neposredno osebno in vzajemno zaščito, prvo pomoč in reševanje delovnih ljudi ter občanov in družbenega ter zasebnega pre- moženja v stanovanjski hiši, poslovni stavbi, delovišču, na javnih mestih, v prometu in v drugih bivalnih ter delovnih okoljih. V našo zavest mora prodreti spoznanje, da si mora- mo pri uresničevanju osebne in vzajemne zaščite pomagati v skladu z socialističnimi načeli tovarištva, humanizma, sohdar- nosti in vzajemnosti. Razvoj socialističnega samou- pravljanja omogoča in zahteva raznovrstnejše oblike angažiira- nja delovnih ljudi in občanov pri obrambnih, zaščitnih in reševal- nih nalogah. Te naloge uresni- čujmo. ob delu in skozi delo ter prevzemajmo svoj del odgovor- nosti za organiranost, usposob- ljenost in opremljenost za naloge civilne zaščite v svojem delo- vnem in bivalnem okolju, da se bomo lahko predvsem z lastnimi silami zaščitili in reševali ob naravnih in drugih hudih nesre- čah. V obrambno-zaščitnem siste- mu, ki ga razvijamo in krepimo,' moramo doseči, da bodo imele ženske in mladina pomembnejše mesto in vlogo. Razvijajmo pra- vočasno in objektivno obvešča- nje o vseh vprašanjih, ki so pomembna za zaščito, osebno in vzajemno zaščito. Izboljšajmo organiziranost prebivalstva in njihovo medsebojno povezanost, opremljenost stanovanjskih zgradb in naselij. Razvijajmo strokovno znanje, sposobnost, pobude in ustvarjalnost delovnih ljudi ter občanov za naloge civilne zaščite. Zavzemajmo se za hitrejše in bolj vsestransko samozaščitno organiziranje vsega prebivalstva. Osebna in vzajemna zaščita se mora izražati kot stalna organizi- rana aktivnost vseh delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, naseljih, stanovanj- skih zgradbah, deloviščih, v pro- metu, skratka povsod, kjer dela- mo. potujemo in prebivamo. Še močneje se angažirajmo na hitrejšem razvoju civilne zaščite v krajevnih skupnostih ter v temeljnih in drugih organizaci- jah združenega dela, zlasti na izpopolnjevanju preventivnih ukrepov ter usposobljenosti enot in štabov za civilno zaščito za posamezne naloge družbene sa- mozaščite ter uresničevanju nje- ne vloge v miru in vseljudski obrambni vojni, vključno z raz- merami ob uporabi sredstev množičnega uničenja. Zavzamejmo se, da bo z urje- njem in usposabljanjem za oseb- no in vzajemno zaščito zajeto celotno prebivalstvo. Angažiraj- mo širok krog izkušenih strokov- nih kadrov s področij zdravstva, požarnega varstva. Rdečega kri- ža, socialnih služb, inšpekcij, veterine, vodnega in komunalne- ga gospodarstva, gradbeništva in vseh drugih, ki lahko veliko prispevajo k dvigu samozaščitne- ga znanja prebivalstva. Ne pozabimo, da je človek v naši samoupravni socialistični družbi največje bogastvo, zato se usposabljajmo, da mu bomo nudili pravočasno in učinkovito ptimoč v vseh izrednih razmerah v miru ali v vseljudski obrambni vojni. Vsestransko se angažirajmo na razvoju in krepitvi civilne zaščite kot sestavnem delu splošne ljud- ske obrambe in družbene samo- zaščite in tako v praksi razvijaj- mo in izvajaj mo Titov koncept obrambe, varnosti in zaščite. Feliks Bagar Pripadniki civilne zaščite v akciji reSevanja Foto: L. Cajnko Sklicano skupno zasedanje zborov SO Ptuj Predsedniki zborov Skupščine občine Ptuj so sklicali za v četrtek, 30. junija skupno zasedanjje vseh treh zborov. Med pomembnejšimi toč- kami dnevnega reda je razprava o nadaljnjem razvoju delegatskega sistema in delegatskih odnosov za racionalizacijo metod in načinov dela delegatske skupščine. Nadalje bodo de- legati obravnavali iniormacijo o uresničevanju socialne politike v občini Ptuj, poročilo o iz- vmanju planov s področja kmetijstva in go- zdarstva v občini, o osnutku družbenega do- govora o višini samoprispevkov v občini Ptuj, poročilo o delu Temeljnega sodišča v M ariboru za lansko leto, predlog delovnega načrta zbo- rov SO Ptuj za leto^je tretje trimesečje in obravnava nekaterih gradiv iz pristojnosti zborov repubhške skupščine. Po končanem skupnem zasedanju vseh tfeh zborov bosta s skupno sejo nadaljevala še zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ter obravnavala več zadev s področja njune pri- stojnosti. Med drugim bosta zbora obravna- vala osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih potreb- nih za kompleksno obrtno izgradnjo na ob- močju zazidalnega načrta obrtne cone I; osnutek odloka o zakloniščih in drugih zašči- tnih objektih v občini, predlog sklepa o izvze- mu zemljišč iz splošne rabe, na katerih so zgrajeni objekti HE SD 2, predlogi sklepov o izvzemu zemljišč iz splošne rabe v k. o. Form in, Hajdoše in Zabovci ter delegatska vprašanja in predlogi. p O URESNIČEVANJU POLITIKE ZAPOSLOVANJA Zbori Skupščine SR Slovenije bodo na sejah 28. in 29. junija 1983 med drugim obravnavali tudi poročilo o uresničevanju politike zapo- slovanja v lanskem letu. Poročilo izhaja iz ugotovitev, stališč in sklepov Skupščine SRS (28. 7. 1982), ki terjajo odgovore na to, kako razreševati vse večji razkorak med iskalci za- poslitve in razpoložljivimi potrebami po de- lavcih, še zlasti pa kako reševati zaposlovanje mladih. Republiška konferenca ZSMS je na pro- gramski konferenci, aprila letos, že razpra- vljala u položaju in problematiki zaposlovanja mladih. Republiški svet ZSS je 2. junija prav tako razpravljal o tem vprašanju ter sprejel usmeritve in naloge na področju zaposlovanja. CK ZKS je v razpravi o aktualnih vprašanjih kadrovske politike namenil posebno pozornost tudi zaposlovanju. RK SZDL Slovenije bo še v tem mesecu na problemski konferenci razpravljala o nekate- rih vidikih zaposlovanja. O tem problemu je tekla tudi široka javna razprava, ki je bila osnova za pripravo izhodišč za problemsko konferenco. V Ptuju bo jutri, 17. junija popoldne skupna seja predsedstev OK SZDL , OK ZSMS in OS ZSS Ptuj, kjer bodo obravnavali izhodišča za problemsko konferenco o zaposlovanju in se seznanili s povzetkom javne razprave. Vsa ta razprava je namenjena delegatom zborov Skupščine SRS, da bodo lahko na podlagi razprav v temeljnih delegacijah, skupščinah za zaposlovanje, v družbenopoli- tičnih organizacijah in v drugih zainteresira- nih. na sejah 28. in 29 .junija ustvarjalno so- delovali pri oblikovanju ugotovitev, sklepov in priporočil, ki jih bodo zbori sprejeli. Oprede- ljene morajo biti konkretne naloge in obve- znosti posameznih nosilcev politike zaposlo- vanja na vseh ravneh, od delavcev v TOZD do drugih dejavnikov na ravni občine in republi- ke. FF Izredno doživetje ob visokem jubileju z veličastnim telovadnim nastopom, ki si ga je ogledalo več tisoč gledalcev, so v nedeljo popoldan v Markovcih sklenili prireditve ob 50- letnici organizirane telesne skulture na tem območju. Prizadevni člani domačega TVD Partizan so nam pripravili prireditev, ki nam bo še dolgp ostala v prijetnem spominu. Medtem ko so se udeleženci nastopa pripravljali na svečano povorko, je številnim gledalcem častni predsednik društva Jože Strafela predstavil pot in uspehe na telesnokulturnem področju ter razvoj folklorne dejavnosti. Po prihodu številnih udeležencev na zeleno površino športnega igrišča je nastopajoče in gledalce pozdravil predsednik TVD Partizan Markovci Franc Kodrič, za tem pa jim je govoril predsednik IS SO Ptuj Janko Bezjak. Po krajšem nagovoru je predsednik predsedstva Partizana Slovenije Marko Mrak društvu izročil posebno priznanje ob visokem jubileju. Uvodni del so popestrili tudi padalci ptujskega aerokluba. Za tem se je pričel telovadni nastop. Vsaka točka je po svoje simbolizirala telesnokulturno dejavnost od začetkov (ustanovitve sokolske čete) do danes. Gledalci so vse nastopajoče, od cicibanov, pionirk in pionirjev, mladink in mladincev ter starejših članic, nagradili z burnim aplavzom. Posebne pozornosti pa je bila deležna gimnastična vrsta iz Mari- bora, še zlasti brata Soštarič in pa trenutno najboljši telovadec v Jugosla- viji Bane Tripkovič. Gledalci so si ogledali kar 17 točk, od nekdanjih prostih vaj do sodobne gimnastike in današnjih skupinskih nastopov, prireditev pa so sklenili z zaključnim nastopom vseh udeležencev ob pesmi Jugoslavija. Prireditev je bila res nekaj izrednega, vredna posnemanja tudi v drugih krajih! 1. kotar Nastop starejših članic, med katerimi so bile nekdanje tekmovalke, ki so posegale tudi po državnih naslovih foto 1. kotar PTUJSKI BRIGADIRJI NA FRUSKI GORI Na Trgu MDB v Ptuju so se v petek, 10. junija zvečer zbrali ptujski brigadirji Dušana Kvedra-Tomaža in odpotovali na ZMDA Partizanski put 83 v SAP Vojvodina (Fruška gora). Na akcijo je odpotovalo 52 brigadirjev. Na Trgu MDB v Ptuju so se od njih poslovili predstavniki OK ZSMS Ptuj in ostalih družbenopolitičnih organizacij. Prvo pismo iz brigade preberite na 4. strani. V sredo, 8. junija je bil v sejni dvorani na magi- stratu v Ptuju celodnevni posvet o temi DOLGO- ROČNI PROGRAM RAZVOJA AGROINDU- STRIJSKE PROIZVODNJE. Izhodišče za razpra- vo je bil separat Komisije zveznih družbenih svetov Za vprašanje ekonomske stabilizacije ali skrajšano Kraigherjeve komisije. Organizatorji posveta so bili: Predsedstvo OK ZKS Ptuj, Univerzitetna konfe- renca ZKS Maribor in Višja agronomska šola Ma- ribor. Posveta se je udeležilo okoli sto kmetijskih strokovnjakov, predstavnikov ustanov in delovnih Organizacij s področja kmetijstva, kmetovalci, štu- denti in drugi zainteresirani. Za uvod v razpravo sta bila dva referata. Prof dr. Ervin Maurič iz VEKŠ Maribor je govoril o druž- ^noekonomskem pomenu kmetijstva, prof. Ivo Miklič iz Viš. agr. šole Maribor pa je govoril o agroživilstvu severovzhodne Slovenije do leta 2000 v 'uči priporočil komisije zveznih družbenih svetov, ^a tem so se zvrstili še koreferenti in sicer: — prof. dr. Jože Korošec iz Beiotehnične fakultete Ljubljana je govoril o razvoju travništva; — prof. Marko Mikoš iz VAŠ Maribor je govoril o zemljiški politiki in razvoju poljedelstva; ~ prof. dr. Dolfe Cizej iz VAŠ Mariborje nazorno prikazal perspektivo živinoreje; ~ mag. Aleksander Kravos, dekan VAŠ Maribor ® perspektivah razvoja sadjarstva: prof. dr. Jože Colnarič iz VAŠ Maribor pa o razvoju vinogradništva, in — prof. dr. Stojan Vrabl iz VAŠ Mariborje ob koncu odprl še perspektive na podočju raziskovanja in izobraževanja v agro živilstvu. Naj ob tem še zapišemo, daje najprej predsednik izvršnega sveta SO Ptuj, Janko Bezjak gostom predstavil ptujsko občino, s poudarkom — kaj po- meni v gospodarskem in kmetijskem smislu. V razpravi pa je z daljšim prispevkom sodeloval tudi Branko Gorjup, glavni direktor Emona KK Ptuj. Posebej velja poudariti, da sta k razpravi dala tehtne prispevke tudi Milan Kneževič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ing. Ivo Marenk iz CK ZKS. Glavne misli iz njunih razprav objavljamo na 2. strani. Ob koncu razprave so imenovali 5-člansko ko- misijo v sestavi: Ervin Maurič, Ivo Marenk, Janez Vrečer, Janez Žampa. Marko Mikloš in Stojan Vrabl. da na podlagi referatov in razprave pripravi sklepe in usmeritve za nadaljnje delo. Po posvetu so si udeleženci skupno ogledali še meliorirana zemljišča v Pesniški dolini in usmerjeno' kmetijo v Levanjcih. kjer so se tudi pogovarjali-o razvoju kmečkega turizma. I FF Žito na naših poljih razmeroma dobro kaže, z žetvijo ječmena bodo te dni že začeli, v teku pa so skrbne priprave na žetev in odkup pšenice. Foto: M. Ozmec 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 16. junij 1983 TEDNI« O ZAPOSLENOSTI V PTUJSKI OBČINI Na današnji seji bodo delegati skupščine občinske skupnosti za zapo- slovanje med drugim obravnavali poročilo o gibanju zaposlenosti in brezposelnosti v prvih štirih mesecih tega leta. Po napovedih se bo lahko produktivna zaposlenost v tem letu v ptujski občini povečala le za 1,3 odstotka in sicer v združenem delu za 1,2 odstot- ka, v samostojnem osebnem delu pa za 3,6 odstotka. Zaposlenost v druž- benih dejavnostih se lahko poveča le na račun zmanjšanja nadurnega in po- godbenega dela. Ob koncu marca letos jebilo v občini v združenem delu in na področju samostojnega dela zaposlenih 18.762 delavcev, kar je za 1,1 odstotka več kot v decembru lani. Pri tem je bila zaposlenost v januarju nekoliko nižja, medtem ko se je v marcu že povečala za 196 oseb. Na povečanje števila za- poslenih v gospodarstvu je največji meri vphvala 6-odstotna rast v kmetij- stvu in 3-odstotna rast v gradbeništvu, manjšo rast pa beležijo tudi nekate- re druge dejavnosti. Tako je število zaposlenih v gospodarstvu večje za 1,1 odstotka. V negospodarstvu so zabeležili 2,1-odstotno povečanje. Najbolj seje povečala zaposlenost na. področju 14, kamor uvrščamo upravne organe družbenopolitične skupnosti, interesne skupnosti in družbenopolitične organizacije. Na področju zdravstva in socialnegu varstva je bilo doseženo 2,3-odstotno povečanje, v izobraževanju, znanosti in kulturi pa 1,3-odstot- no. Primerjava poprečnega števila zaposlenih v letošnjem prvem trimese- čju s poprečjem leta 1982 kaže le na 0,3-odstotno rast skupne zaposlenosti. Na to je v največji meri vplivalo veliko število sezonskih zaposlitev oziroma zaposlitev za določen čas v kmetijstvu, kar je prispevalo k visokemu lan- skemu poprečju. Ob koncu aprila letos je bilo v ptujski občini registriranih 1187 iskal- cev zaposlitve. Poprečna brezposelnost v prvih štirih mesecih tega leta je v primerjavi z lanskim enakim obdobjem višja za 34,8 odstotka, na kar je vplivalo zlasti večje prijavljanje strokovnih kadrov vseh izobrazbenih sto- penj. Med brezposelnimi je strokovnih kadrov 449, med vsemi iskalci zapo- slitve je kar 670 žensk ali 56,5 odstotka, takih, ki so stari do 26 let pa je 700. Med 240 iskalci zaposlitve s poklicno šolo jih je 132 čakalo na zaposli- tev več kot šest mesecev. Največ je bilo prodajalcev, natakarjev, kuharjev, voznikov tovornjaka, frizerjev in avtomehanikov. Med tistimi s srednješol- sko izobrazbo je največ gimnazijskih maturantov, medicinskih sester, ad- ministrativnih in strojnih tehnikov. N. Dobljekar Predstavljamo vam štab ZMDA Slovenske gorice 83 v naselju zvezne mladinske delovne akcije Slovenske gorice '83, kjer je tačas v svojem drugem domu prva izmena brigadirjev, so že dobrih štirinajst dni tudi člani štaba letošnje akcije, ki vam jih tokrat predsta'- vljamo: Komandant akcije je Desimir Ka- urin iz Maribora Namestnik komandanta za naselje je Ptujčan Zoran Čemezel Namestnik komandanta za inte- resne dejavnosti je v prvi izmeni Sanja Brezničar iz Ptuja. V drugi in tretji izmeni pa bo na- mestnik komandanta za interesne dejavnosti Ptujčanka Irena Hu- njet. Namestnik komandanta za delo- višče je Franc Malek iz Ptuja Ekonom akcije je prav tako Ptuj- čan Ivan Rojs. Foto: M. Ozmec NA KRAJŠEM OBISKU V SAVINi TOZD GUMARNA KLJUB TEŽAVAM DOBRO DELAJO Ptujski gumarji. torej delavci TOZl) Gu- mama. so že nekaj mesecev v delovni organi- zaciji Sava i/ Kranja, prej pa so bili dolga leta v ptujski delovni organizaciji Agis. Kako jim gre sedaj? Za pogovor smo se dogovorili v vodjo lOZD Borisom Horvatom, ki gaje ob sedanjih številnih aktivnostih težko dobiti Uidi za nekajminutni pogovor. Pa vendacsi je pred pomembnim obiskom iz tujine vzel čas tudi za naslednji pogovor. — Kakšna bi bila ocena nekajmesečnega tesnejšega sodelovanja s kranjsko Savo, mislim kot sestavnega dela tega gumarskega kolektiva z dolgoletno tradicijo? »Na to vprašanje lahko odgovorim z ugotovitvijo, da sta prva dva meseca sodelo- vanja dala liste rezultate, ki smo jih pričako- vali. Razumljivo pa je, da se moramo sprijaz- niti z nekaterimi dejstvi. Predvsem gre za to, da smo se relativno pozno vključili v Savo in nas v svoj letošnji gospodarski načrt niso mogli zajeli. Tu se pojavljajo določene težave in problemi, vendar jih s strokovnimi služba- mi Save sproti rešujemo. Lahko ugotovim, da smo s sodelovanjem doslej izredno zadovolj- ni.« — Kako pa vezi s prejšnjo matično delovno organizacijo, torej Agisom? >>Tu so določeni problemi, nejasnosti, kar pa tudi moramo sprejeti z razumevanjem. Pojavljajo se še določena nerešena vprašanja, težko je v zelo kratkem času izvesti dejstvo, da smo sedaj druga temeljna organizacija, da je potrebno drugače poslovati in podobno. Zato se pojavljajo določeni problemi v nekaterih službah, morda se nekateri v določenih trenutkih majčkeno nekorektno obnašajo do nas. Upam. da tovariši v Agisu tega ne morejo reči na nas. Vendar, trudimo se, medsebojno to rešujemo. Mislim, da je splošna politika delovne organizacije proti nam pozitivna in da bomo probleme sporazumno rešili.« — Kaj bi rekli o poslovnem letu 1982 in kako vam gre v prvih letošnjih mesecih? )>Leto 1982 smo zaključili približno tako kot smo načrtovali. Bilo je za nas izredno težko, predvsem pri oskrbi z osnovnimi materiali, surovinami. Kljub temu smo plan, ki je bil postavljen zelo smelo, z velikimi obveznostmi celotnega kolektiva, dosegli in smo s poslovanjem zadovoljni. V prvih treh letošnjih me.secih smo bili relativno uspešni, zaključili smo jih brez izgube in z določenimi nak)žbami v sklade. Ce bomo tempo iz teh mesecev zadržali, bo gotovo tudi leto 1983 za nas uspešno. K ugodnim rezultatom je zlasti prispevalo večje prizadevanje kolektiva. Če ugotavljamo, da smo od leta 1981 do letos obseg celotnega prihodka povečali za petkrat, inflacija je na to vplivala minimalno, cene pa smo v poprečju dvigovali po 15%, je te rezultate pripisati splošni mobilizaciji v Gu- mami. izboljšanju organizacije dela in seveda večjemu prizadevanju kolektiva.« — Kaj bi radi dosegli letos in kakšne so možnosti, da v tem uspete? »V planu imamo zapisan visok porast celotnega prihodka, tega bi naj bilo približno 42 milijard, predvidevamo izrazit porast dohodka na tujem trgu. ki bi naj do polovice pokril devizno bilanco. Ustvariti želimo takšen dohodek, da bomo lahko obveznosti pokrili v celoti. Te so namreč zaradi odplačila kreditov celo visoke. Gre pa tudi za obresti, saj Gumama zelo boleha za pomanjkanjem lastnih obratnih sredstev, praktično živi na kreditih.« — Kakšno pa je nasploh stanje v našem gumarstvu? Gre na bolje? »Ne. Na žalost je gumarstvo pri nas branža, kije v letošnjih prvih mes^^f^ih najbolj zmanj- šala obseg celotnega prihodka, gre za približ- no 10 odstotkov. Na eni strani izredno visok uvoz, na drugi pa oteženi pogoji pri izvozu vplivajo na takšno zmanjšanje v celotni branži. Seveda mimo tega ne more tudi naša temeljna organizacija. Vendar z izrazito pomočjo temeljnih organizacij v Savi upamo, da bomo to prebrodili in dosegli tisti celotni prihodek, ki smo ga planirali, saj je to vpraša- nje obs;oja naše lOZl).« — Vse takšne razmere silijo v spremembo proizvodnega programa? »Ne. Ne moremo ga spremeniti, ker so naši stroji namensko usmerjeni v predelavo gume. Torej je z zamenjavo materiala nemogoče karkoli do.seči, tako da programa zaenkrat ne mislimo menjati. V Savi smo se dogovorili, da bo ptujska Gumama specializirana temeljna organizacija za tisnjene tehnične izdelke. Drugi problem je nekaj dodatnih manjših investicij, ki bi jih nujno potrebovali, saj je še vse preveč ročnega dela v naši proizvodnji. Ce se želimo še bolj vključevati v mednarodno delitev dela, bi to morali mehanizirati. Prav to pa je prvi pogoj za nadaljni razvoj. Mislim, da ravno pri tem v zadnjem času dosegamo precejšnje uspehe in izvozna ekspanzija naše TOZl) je v tem trenutku zelo velika.« — Kakšen pa je družbeni standard zaposle- nih? Gre na bolje ali pa tako kot nasploh pri nas? »Žal. Na tem področju našemu kolektivu v tem trenutku ne gre najbolje. Iz dosedanjega poteka pogovora je razvidno, da so obvezno- sti TOZl) izrazito visoke, zato v sklad skupne porabe za zvišanje družbenega standarda izrazito malo. Letos smo imeli veliko borbo^a dovolj sredstev za izplačilo regresa, poskušali smo tudi nekoliko dvigniti osebne dohodke, ki so izrazito nizki, saj dosegajo, za primerja- vo. lani približno 92 % poprečnega OD v Agisu. letos pa je glede na branžo ta odstotek le približno 80% poprečnega OD v Savi. Tu bo na vsak način potrebno nekaj narediti. Za občudovati je, da delavci z manjšimi izjema- mi. zelo razumno sprejemajo to stanje in se trudijo tudi v primeru, ko osebni dohodki niso pravi odraz njihovih naporov.« | kotar V Ormožu odprli maloprodajna skladišča v petek. 10. junija so delavci Mercator-Zarje iz Ormoža slavili delovno zmago, na katero pa so čakali kar osem let. Namreč ideja o gradnji skladišč izvira že iz leta 1974, vendar so delavci Mercator- Zarje več let porabili za pridobitev lokacije. Vre- dnost novega objekta, v katerem so tudi prostori za občinske blagovne rezerve, je 50 milijonov dinarjev, od tega je KBM prispevala 24 milijonov, skupščina občine Ormož 6 milijonov; ostalo pa so združena sredstva SOZD-a Mercator in delovne organizacije Mercator-Zarje Ormož. Površina pokritih skladiščje 1380m^. Skladiščaso moderno opremljena, v perspektivi je načrtovana nadaljnja širitev in pa postavitev industrijskega tira. V novih skladiščnih prostorih pa se je našel tudi prostor za prodajalno gradbenega materiala LES in pislovno enoto Pijače. DO Mercator-Zarja Ormož ima sedaj 54 prodajaln na območju občine Ormož in štiri prodajalne v občinah sosednje republike. Ve- čina pa kliče po obnovi. Ob ustanovitvi pred več kot 20-timi leti DO ni imela nobenega lastnega prostora, danes je lastnih prostorov že čez 7800 m^ ali 71 odstotkov vseh prodajnih prostorov. Nova prido- bitev. namreč skladiščni prostori, pomenijo v strukturi prodajnih prostorov 20 odstotno poveča- nje. Na slovesnosti ob otvoritvi maloprodajnih skla- dišč sta govorila Milan Ritonja. predsednik ormo- škega izvršnega sveta in Anica Lukaček, direktorica DO Mercator-Zarja Ormož. Oba sta poudarila po- men novih prostorov za boljšo oskrbo v ormoški občini. Nove prdstore je predal namenu najstarejši de- lavec DO Anton Marčec. V kultumem programu pa .so sodelovali mladi folkloristi iz Obreža in pihalni orkester iz Ormoža. MG Objekt je predal namenu najsta- rejši delavec Anton Marčec foto: Ludvik Kotar Nova maloprodajna skladišča v Ormožu Delovno zmago so olepšali mladi folkloristi in pihalni orkester Vsi se moramo odgovorno vključiti Milan Kneževič, predsednik rep. komiteja za kmet., gozd. in prehrano je v svoji razpravi na posvetu v Ptuiu poudaril, da se strinja s kritičnimi pripomnami, ki so jih dali posame- zni strokovnjaki na separat Kraigherjeve ko- misije. zlasti, da moramo biti realni pri načr- tovanju. Pri tem je naglasil, da imamo sred- njeročne cilje začrtane, zal pa jih ne dosegamo, zato je dolžnost vseh in vsakega, da damo svoj prispevek za dosego začrtanih ciljev na pod- ročju kmetiistva. Zaradi teea je v slehernem okolju treba pritegniti vse zmogljivosti, zlasti pa kadre. Poudarek je dal zlasti naslednjim nalogam: — Poskrbeti, da bo iz tržno-proizvodnega vidika polno izkoriščena vsa zemlja ne glede na sektor lastništva. Ob "tem je treba ustvariti skladje med primarno kmetijsko proizvodnjo in predelavo, saj imamo sedaj prevelik razko- rak med proizvodnimi zmogljivostmi m suro- vinsko bazo. — Dosledno zaščititi kmetijska zemljišča. To je naša dolžnost in odgovornost do bodočih generacij, da bomo lahko več proizvajali in več izvažali. — Nujno je intenzivirati kmetijsko proiz- vodnjo. smo omejeni s prostorom m ne bomo inogfi stalno pridobivati novih kmetijskih po- vršin. zato moramo z agrotehničnimi ukrepi bistveno povečati dono.se. — Zagotoviti družbeno organizirano tržno proizvodnjo v obeh sektorjih lastništva, zlasti dosledni biti pri tem na melioriranih površi- nah. kjer moramo zagotoviti predvsem njivske površine. — Polno se angažirati za pravočasno izde- lavo projektov za investicije, saj cesto ne izko- ristimo kreditov prav zaradi tega. F\^leg časo- vnosti in kakovosti projektov se je treba tudi bolj zavzeti za zdruzevanje sredstev za lastno udeležbo v investicijah. — V programih izobraževanja je treba dati poudarek predvsem ekonomiki in tehniki, v tem smi.->lu programe urediti vsebinsko. — Dosleanoje treba obstoječo zakonodajo s področja kmetijstva izvajati v praksi in ure- sničevati samoupravno sporazumevanje v cilju hitrejšega razvoja. Na podlagi izkušenj pred- lagati nove sistemske rešitve. Noben se tako d()ber dokument nam nič ne pomaga, če ga ne izvajamo. — Prizadevati si je treba za čim večji izvoz, saj se kmetijstvo mora samo vzdrževati glede potreb po devizah in glede na velike moMosti izvoza Kmetijskih proizvodov, pomagati tudi drugim panogam dejavnosti. (5b koncu svoie razprave je Milan Kneževič opozoril tudi na lokalizme. na zapiranje v ob- čmskc m regionalne meie. kar nam mocnp škoduje. Pri tem je navedel več konkretnih trimerov kot je pričkanje glede gradnje kafi- erije in podobno. [-T VRNITI SE K IZVIRNI KARDELJEVI MISLI Ivo Marenk. predstavnik CK ZKSje na posvetu v Ptuju zlasti poudaril, da je znanost odgovorna za ustvarjalno kontinuiteto na področju kmetijstva. Znanost mora razmere spremiiyati. ne pa jih samo opi.sovati. Danes nimamo več Kardelja, izrednega misleca tudi na |X)dročiti razvoja kmetijskega za- dmžništva in podružbljanja proizvodnje, danes mora to vlogo opravljati znanost. Kako včasih načrtujemo tudi v kmetijstvu, je duhovito ilustriral s primerom tistega potnika, ki ga ni zanimalo, kam pelje vlak. temve^^samo to. koliko stane vozovnica do prve postaje ... Iz referatov in razprave je razvidno, da smo zelo dobro opravili evidenco stanja, ugotovili naše potenciale, ni pa še dovolj strokovno izdelan program, kako te poten- ciale izkoristiti, naloge uresničiti, s kom in po kak- šnih etapah. Jasno je treba pokazati pot optimali- zacije dohodka in izvoza ter intenzivnega povezo- vanja navzven. Fizično planiranje po proizvodih na tem področju pa pomeni samo stagnacijo. Opozoril je tudi na dejstvo, da ob zastoju rasti standarda prihajamo v bistveno nov položaj, vse bolj se nam pojavljajo neposredni denarno olagovni odnosi med proizvajalcem in potrošnikom. Tu imajo mešane kmetije in nekmečka gospodinjstva, njihov položaj se krepi, posebno vlogo in v bistvu postajajo metoda konserviranja agrarne strukture. Na to glavno nevarnost organizirane jlržne proiz- vodnje znanost mora dati odgovor. Če bomo še naprej popuščali stihiji razdrobljenosti v kmetijstvu, nas bo to objektivno vodilo nazaj v naturalno me- njavo. kar ne more biti smotrno. Ce hočemo najti izhod iz tega. seje treba vrniti k izvirni Kardeljevi misli. Omenil le tudi vprašanje kmetijskega maskimu- ma in poudaril, da tehnologija zahteva svoje, saj se ekonomski logiki ne moremo upirati. vpra>;anje pa je. ali burno to'delali po poti nakupa zemlje ali na kak drug način. Pred koncem svoje lazprave je Ivo Marenk po: udaril, daje Kraigherjev program v jugoslovanski praksi odprl novost, ker ne govori več o podružb- Ijanju zemlje, ampak guvori oSAMOliPRAVNEiM PODRL ŽBLJANJU PROCESA DELA NA ZEMLJI, kar je v bistvu osnova za gospodarno in dt>n')>no poslovanje na združen i zasebni in družbeni /cmlji. kar je tudi^odlaga za bistveno bolj učinko- vit(i pruizvtidnjo. Tu moramo delati na znanstvenih in ne na volonterskih osnovah. Znanost mora iskati izvirne odgovore za ta pro>tor. EF TEDNIK - junij 1983 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Izpolnjena pričakovanja prijateljev Tudi prebivalci občine Slovenska Risirica. pied njimi §e posebno lisii katerih del življenja je bil v času NOB tesno povezan z izgnanstvom v Srbijo, so se na prihod letošnjega vlaka bratstva in enotnosti, s tem pa tudi svojih težko pričakovanih prijateljev, skrbno pripravljali že več dni prej. Letos so se za spremembo od dosedanje prakse goste sprejeli na železniški postaji v poljčanah. medtem ko so jih pretekla leta sprejemali na železniški postaji Pragersko, Tako so se po daljšem času ponovno srečali prebivalci bistriške občine z gosli iz SR Srbije, predvsem iz občin Svetozancvo. Cičevac in Kraljevo. Z občinama Svetozarevo in Čičevac je bistriška občina tudi pobratena in v tesnih gosp<.xlarskih in drugih stikih, saj skozi vse leto izmenjujejo kulturne in tudi družbenopolitične aktivnosti. V pripravah za sprejem vlaka bralstva in enotnosti iz SR Srbije se je še posebno aktivi- rala OK SZDL Slovenska Bistrica, kjer so iz- delali tudi program obiska. Gostje iz SR Srbije st) prispeli na železniško p)ostajo v Poljčane v petek, 3. junija po|x)ldne okoli 15. ure. Tukaj so jih pričakali najvidnejši družbenopolitični de- lavci bistriške občine, znanci in tudi številni prebivalci. V občini je ostalo 45 prijateljev in družbeno|x)litičnih delavcev iz SR Srbije. Ciostje in gostitelji so skupno odšli v osnovno šolo Edvard Kardelj v Poljčanah, kjer so jim pripravili bogat kulturni spored učenci osno- vne š<.)le. člani KUD Janko Živko Poljčane in godba na pihala sindikalne konference delo- vnega kolektiva IM POL Slovenska Bistriea. Prijatelji iz bistriške občine so svoje goste za tem tnlpeljali na svoje domove, kjer je bilo toliko veselja in obujanja spominov, daje kar težko opisati. Sobota. 4. junija so gostje preživeli v večini pri prijateljih. Krajani KS Poljčane pa so za svoje goste pripravili poseben program. V ki- nodvorani Poljčane so gostom pripravili sve- čan sprejem s kulturnim programom, v kate- rem so se predstavili člani sekcij KUD Janko Živko. med njimi tudi tamburaška. folklorna in kino sekcija, ter pevski zbor. Podobne sveča- nosti so za goste pripravili tudi v drugih kra- jevnih skupnostih v bistriški občini. V nedeljo, 5. junija so gostje skupno z go- stitelji odšli z avtobusi na Pohorje, kjer so ob- iskali muzej NOB na Osankarici. od tu so odšli na planinski doni Anton Štuhec pri Treh kra- ljih. kjer so vsem pripravili prijeten piknik. Tudi ptmedeljek je bil v znaku utijevanja prijateljskih vezi med gosti in gostitelji ter predstavniki družbenopolitičnega življenja. Srečali st) se v gostišču Dravinja v Poljčanah na skupnem kosilu, za tem pa so se od 15. uri poslovili in si obljubili, da se bodo kmalu zopet videli. Viktor Horvat JANEZ ZEMLJARIČ NA PROSLAVI 50-LETNICE TELESNE KULTURE V MARKOVCIH Proslave ob 50-lctnk:i telesne kulture v Markovdh se je v soboto, 11. junija udeležil tudi Janez Zemljarič, predsednik IS SR Slo- venije. Imenovani je tudi član čast- nega odbora, ki sta ga imenovala krajevna konferenca SZDL in TVD Partizan Markovci za izvedbo proslave ob 50. oblankri orgaiuzi- rane telesne kulture v Markovcih in okoliških vaseh. Castn^ gosta je pozdravil predsednik TVD Par- tizana Markovci Franc Kodrič. Pionirji šolsk^a športna društva in TVD Partizan Markovci so mu izročili simbol Markovec, koranta. Nato si je Janez Zemljarič ogle- dal spominsko razstavo o 50-letnici telesne kulture, katero mu je obraz- ložil Jože Strafela. Ob tem se je podrobno zanimal kako poteka sedanja telesna kultura na obnioCju njegove rojstne krajevne skupnosti. Zlasti je poudaril, da so Markov- čani, kljub majhnim sredstvom, ki jih dobijo od družbene skupnosti. veliko naredili na področju izgrad- nje športnih objektov in organiza- cije telesne kulture in to s pro- stovoljnim delom ter z drugimi pri- spevki. Izrekel je tudi priznanje neumornim in dolgoletnim delavcem na področju telesne kulture v krajevni skupnosti. Ogledal si je še novo šolo, nato pa je stekel pogovor o razvoju krajev- ne skupnosti in drugih gospodar- skih problemih kraja. Ker so Markovci izrazito kmetij- sko območje, je bilo največ govora o razvoju in perspektivi kmetijstva. Le-to je dokaj dobro predstavil predsedniku domačin Konrad Jan- žekovič. Ob koncu obiska je pou- daril, da bo potrebno vložiti v razvoj kmetijstva in proizvodnjo hrane še večje napore in da mora območje tega konca Ptujskega f)0- Ija posvetiti še več pozornosti in- tenzivni obdelavi zernije in kmetij- stvu nasploh. Obisku sta prisostvo- vala tudi predsednik SO Ptuj Franc Tetičkovič in predsednik IS SO Ptuj Janko Bezjak. Oba sta tudi člana častnega odbora za izvedbo proslave 50-letnice telesne kulture v Markovcih. Janez Zemljarič med ogledom razstave Foto: Kosi OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE JUGOSLAVUE V PTUJSKI OBCINI Praktične aktivnosti - pregled uresničevanja planov Jutri, 17. junija se bodo v ptujski občini pričele aktivnosti ob 20. juniju — dnevu ci\ ilne" zaščite Jugoslavije. Program aktivnosti je sprejel občinski štab civilne zaščite občine Ptuj na seji 24. maja. Na seminaiju za povelj- nike in načelnike štabov za civilno zašito iz krajevnih skupnosti, temeljnih in drugih oiganizacij združenega dela bodo obravnava- li določbe o civilni zaščiti iz novega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samoza- ščiti. Poudarek pa bo na izvajanju nalog na p«Lxiročju planiranja in izvajanju ukrepov civilne zaščite. S temami bodo na seminaiju, ki bo jutri v gasilskem domu, sodelovali člani občinskega štaba civilne zaščite. V nedeljo, 19. junija bodo specializirane enote civilne zaščite občine Ptuj sodelovale na 7. medrepubliški združeni praktično reševalni vaji enot in štabov za civilno zaščito bratskih oliin SR Hrvatske in SR Slovenije, ki bo pod geslom »Bratstvo-enotnost-solidamost-Mari- bor 83. Vaja bo v Račah in na območju letališča Maribor. Na sam dan praznika, — to je 20. junija bo v gasilskem domu v Ptuju osrednja proslava ob dnevu civilne zaščite Jugoslavije. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja civilne zaščite, v kulturnem programu^ pa bodo sodelovali učenci OŠ Tone Znidarič iz Ptuja in ansambel vojašnice Dušana Kvedra iz Ptuja. V program aktivnosti ob dnevu civilne zaščite Jugoslavije se vključujejo tudi štabi za civilno zaščito iz krajevnih skupnosti, temelj- nih in drugih organizacij združenega dela. ki imajo nalogo, da pregledajo uresničevanje ciljev in nalog iz planskih aktov na področju civilne zaščite, kadrovsko usposobljenost in opremljenost štabov in enot civilne zaščite. V te aktivnosti pa se morajo vključevati tudi predstavniki samoupravnih organov, driiž- beno-političnih organizacij; tem pa se v krajevnih skupnostih pridružijo gasilska društva in organizacije Rdečega križa. Seje štabtw morajo biti v času od 21. do 30. junija. §e v tem mesecu se na območju krajevnih skupnosti mesta Ptuja, Kidričevega in Majš- perka izvedejo aktivnosti »zaklanjanje prebi- valstva«. Poleg tega pa tudi javna razprava o osnutku odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Ptuj. Za junij pa je načrtovana tudi skupna seja občinskega štaba za civilno zaščito občine Ptuj in predsedstev zveze gasilskih društev in samoupravne skupnosti za varstvo pred požari občine Ptuj o načrtu požarna varnost v občini Ptuj. Ob 18. do 23. junija bodo v izložbenih oknah delovnih organizacij MIP Ptuj iii Emona Merkur Ptuj razstavih tudi opremo in sredstva civilne zaščite. Sprejeti program aktivnosti ob dnevu civilne za.ščite Jugoslavije obvezuje tudi štabe za civilno zaščito iz krajevnih skupnosti, temeljnih in drugih OZD. da sprejmejo še lastne programe aktivnosti. Vse pa z name- nom. da se ugotovi dejansko stanje in sprej- mejo načrti za dopolnjeno delovanje na področju civilne zaščite. MG Lepo je bilo med mladimi iz vseh koncev domovine v Djakovici na Kosovem je bilo od 23. do 26. maja srečanje po- bratenih šol iz jugoslovanskih re- publik in pokrajin, ki se ga je udeležila tudi delegacija učencev in učiteljev osnovne šole Martina Koresa iz Podlehnika. Med gosli osnovne šole Vojko Lakčevič v pjakovici, šolo obiskuje 2900 učencev, sta bili tudi Mojca Vo- dušek iz 7, razreda in Andreja Trafela iz 8. razreda OS Martina Koresa v Podlehniku. Domov sta se vrnili polni prijetnih vtisov na srečanja z vrstniki iz Djakovice in drugih jugoslovanskih šol, Mojca Vodušek pripoveduje: » Bilo je zelo lepo. Ljudje so nas Čudovito sprejeli kamorkoli smo prišli. Za dan mladosti smo sku- pno pripravih kulturni program, pa tUdI na izlet smo šli. Dodobra smo si ogledali Djakovico, bili smo v Prizrenu, Peči, Prištini.,. f^riština je zelo lepa. Stanovali smo pri svojih vrstnikih in tako lavezali mnoga nova prijateljstva ^ učenci iz Djakovice in drugih ^novnih šol. Zlasti še z učenci iz *inice s katerimi smo skupaj po- tovali. Čeprav so naši gostitelji s po- ^m drugega jezikovnega pod- '^ja. smo .se spvrazun^en • s^-Ht"*- !^r\aščini. Moja prijateljica se je •^enuvaia Fiuler injc uucki m; iri sestre in brata. Kmalu smo se privadili njihovemu načinu ži- vljenja, najbolj pa sem se začudi- la. ko sem videla, da likajo na podu. Pa še en smešen dogodek se nam je pripetil. Nekdo je dejal, da imajo v trgovini banane. Sle smo uober kil»^»meier daleč m ko smo prišle do trgovine, so bile te ba- nane iz plastike. S poti sem si prinesla mnogo novih naslovov, nekaterim sem že risala, najprej pa mojim gostite- jem. ki so me tako lepo sprejeli. Moram pa reči, da so ta naša sre- čania zelo koristna. Mladi nave- zujemo stike z ljudmi, ki jih sicer nikoli ne bi srečali, spoznavamo njihove navade in kraje, imamo mnoge prijatelje in mislim, da se te vezi ne bodo pi'etrgale in da b(xlo ta srečanja še številnejša, da bo priiaieljstvo med narodi na^l- bo prijateljstvo med narodi nada- ljevano tudi prek nas—mladih.« Andreja Trafela je stanovala skupaj z Mojco pri isti družini in se je ravno tako vrnila domov polna prijetnih vtisov in lepih spominov na Djakovico. na mlade iz vseh krajev Jugoslavije, ki so se pred- stavili v skupnem kulturnem programu za dan mladosti. »Ko smo šli po mestu s prijateljico Fluter so nas ljudje spraševali od kod smo. p«.)govarjali smo se in si z zanimanjem ogledovali kraj in življenje v njem. Videli smo to- varne z velikimi stroji, velike tr- govine in stanovanjska naselja. Iz Podlehnika so nas v Zagreb odpeljali gasilci, od tam pa smo z delegacijo iz Vinice potovali v Djakovico. Skratka lepo in prije- tno je bilo teh nekaj dni med mladimi iz vseh koncev domovine in takih srečanj si želim še več. pa čeprav se letos od osnovne šole poslavljam.« mš Mojca Vodušek: »Prijateljstvo nrnramo nadaljevati mi — mladi.« Andreja Trafela:» Lepo je bilo med mladimi iz vseh koncev domovi- ne.« Umrl je Miško Kranjec V sredo, 8. junija zjutraj je v Kliničnem centru v Ljubljani umrl Miško Kranjec, eden najpomembnejših sodobnih slovenskih pisateljev. Napisal je nr.d 50 literarnih del, bil je prvi urednik in izdajatelj Ljudske Pravice, glasila KPS, udeleženec NOB, ljudski poslanec in vsestransko aktivni družbenopolitični delavec. Bil je tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, nekaj let predsednik slovenskih pisateljev itd. V spomin Miška Kranjca je bila v četrtek, 9. junija v Skupščini SRS žalna seja. Na njej je o liku revolucionarnega kulturnika in obenem kulturnega revolucionarja obširneje spregovoril Franc Šetinc, predsednik RK SZDL Slovenije. Na žalni seji v SAZU pa se je z občuteno pisateljsko besedo od njega poslovil Ivan Potrč. V petek dopoldne so krsto s posmrtnimi ostanki prepeljali in postavili v njegovi rojstni hiši v Veliki Polani, popoldne pa še v avli polanske osnovne šole. Od tam so ga ob 17. uri prenesli na pokopališče v Veliki Polani, kjer je bilo tudi poslednje slovo. Od Miška Kranjca se ni poslovilo le njegovo rodno Prekmurje, temveč vsa Sloveni ja. Pisatelju v spomin je Ljudska in študijska knjižnica v Ptuju v četrtek, 9. junija odprla razstavo literarnih del Miška Kranjca, ki je bila odprta do danes. __ FF Kurirčkove značke za male šolarje Občinski odbor zveze združenj borcev NOV Ptui in občinska zveza društev prijateljev mladine Ptuj sta pripravila tekmovanje za male šolarje iz ptujskega vzgojno varstvenega zavoda za znak partizanskih odredov, oziroma za tako imenovano kurirčkovo značko. Naloga mladih šolarjev niti ni bila tako enostavna za njihovo starost. Obiskati so morali 3 znana ptujska spominska obeležja: Krambergerjevo domačijo, spomenik padlim borcem Slovenskogoriške — Lackove čete v Mostju in spominsko ploščo Olge Meglič na Vičavi. Pogoje za osvojitev kurirčkove značke je iz enote Raičeva ulica izpolnilo 75 malih šolarjev, ki jim jih je v sredo 8. junija na krajši slovesnosti izročil Janko Vogrinec, predsednik občinske borčevske organizacije. Po svečani izročitvi je Janko Vogrinec obudil spomine na težke čase NOB in na hrabra dejanja partizanov. Do konca meseca bodo na podobnih slovesnostih izročili značke še ostalim malim šolarjem iz enot na Potrčevi in na Rogoznici. M. Ozmec Mali šolarji z osvojenimi kurirčkovimi značkami na skupnem posnetku z Jankom Vogrincem in svojimi tovarišicami Šolske potrebščine v »senci" krampov in lopat čas šolskih počitnic je praktično že tukaj, s tem pa tudi spoznanje, da bodo mnogi mladi šli v poletnih mesecih nasproti novim delovnim nalogam. Šolske klopi.bodo zamenjali z vodovodnimi jarki, nedogra- jenimi cestami. telefonskimiinelektričnimivodi.Srečanjemladihzljudmi v težavnih življenskih okoljih, Brkini, Kozjansko, Bela krajina in Haloze na Slovenskem, pa tudi z ljudmi širom Jugoslavije, bodo zamenjale šolske prijatelje in učitelje. V občini Slovenska Bistrica ima prostovoljno delo mladih in tudi starejših občanov že bogate korenine. Težko bi danes sešteli vrednosti, ki so jih občani prispevali za skupne interese s prostovoljnim delom ali prispevki v denarju in materialu, prav gotovo pa bi bilo veliko, kar se kaže predvsem na manj razvitih območjih. Osnovni nosilec mladinskega prostovoljnega dela je občinska konferenca ZSMS Slovenska bistriea s svojim centrom za mladinsko prostovoljno delo. Center seje tudi letos skrbno pripravil na organizi- ranje mladih v mladinske delovne brigade. Doslej so uspeli zbrati že blizu 40 mladih, ki se bodo v brigadi Pohorski bataljon spoprijeli z delom za lepši jutri v mnogih krajih. Letos bo brigada Pohorski bataljon, ki združuje brigadirje iz celotne ot)Cine Slovenske Bistrica, oasia na re- publiško mladinsko delovno akcijo Bela Krajina 83. Na akciji bodo od 17. julija do 6. avgusta 83. Skupno z brigado pa bt)do v občini Slovenska Bistrica mladi orga- nizirali tudi nekatere delovne akcije. Največja bo prav gotovo v KS Laporje, kjer bodo v času od L do 23. avgusta nadaljevali z gradnjo vodovodnega omrežja. Vodaje na območju KS Laporje glavni problem saj je primanjkuje tudi za najnujnejše potrebe gospodinjstev skoraj skozi vse leto. Danes pomanjkanje vode rešujejo predvsem gasilci delovne organizacije IMPOL, na pomoč pa jim priskoči še katero društvo, ki s cisternami oskrbujejo z vodo glavne porabnike, med njimi tudi tam- kajšnjo osnovno šolo. Težave z oskrbo in potrebo po pitni vodi pa so prisotne tudi na območju KS Makole in Studenice, kar nerazvitosti teh krajev daje še poseben f)ečat in otežuje življenje. Že tradicionalno pa bodo letos štirje brigadirji bistri.ške občine stKlelovali v brigadi Bratstvo in enotnost, ki jo sestavljajo brigadirji iz prijateljskih slovenskih in hrvatskih občin Ptuj, Pregrada, VaraMin. Manbor Tezno. Slovenska Bistrica. Šmarje pri Jelšah, Krapina, Ko- privnica. Ormož m jo organizira vsako leto druga občina, zvezne mla- dinske delovne akcije Osijek 83. To je samo nekaj pomembnejših delovnih akcij, katerih se bodo udeležih brigadirji občine Slovenska Bistrica. Pričakovati je, da se bodo tudi iz teh vračali, kot njihovi predhodniki, z najvišjimi možnimi odličji. Viktor Horvat 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 16. junij 1983 - TRPINU Jubilant - Lojze Čuček! Tiho in skromneje med svojimi najožjimi tov. Lojze te dni obha- jal svoj visoki življenjski jubilej — 60 letnico rojstva. Poznamo ga kot dolgoletnega strokovnega PTT delavca v Ptuju, Mariboru in spet v Ptuju. Mnogo sodelavcev, tovarišev in prijateljev pa si je pridobil s svojim dolgoletnim družbenopolitičnim delom v občini, regiji in republiki. Kot aktiven sindikalni delavec je bil že leta 1946 član izvrš- nega (Hlbora sindikalne podružnice PTT sekcije Maribor. Z vestnim in prizadevnim delom je kmalu prevzemal vse odgovornejše funkcije v sindikatu. ZK in samoupravnih organih v delovni organizaciji. Leta 1957 je bil izvoljen za tajnika občinskega sindikalnega sveta v F^tuju, štiri leta pozneje pa za predsednika občinskega sveta Ptuj. fov. l,ojze je bil eden izmed pobudnikov in pionirjev pobratenja občin SR Slovenije in SR Hrvatske leta 1960, kjer aktivno deluje .še danes. Izredno aktiven je bil vseskozi v skupščini občine Ptuj, kot odbt)rnik in član njegovih organov ter v samoupravnih interesnih skupnostih. To velja še prav posebej poudariti za področje vzgoje in izobraževanja ter gradnjo novih šolskih prostorov v občini. Med drugim je bil tudi pred- sednik izvršnega odbora območ- ne SIS za PTT promet Maribor in zadnja štiri leta direktor TOZD za PTT promet v Ptuju. VeHka so bila njegova prizadevanja in tudi uspehi na področju avtomatizaci- je telefonskega omrežja na ob- močju občin Ptuj in Ormož. Ni mogoče v kratkem našteti še vrsto uspešnosti njegovega dolgoletne- ga aktivnega dela na strokovnem in družbenopolitičnem področju. Za svojo dolgoletno delo na navedenih področjih je tov. Lojze prejel vrsto priznanj in odliko- vanj, Zveza sindikatov Slovenije pa mu je za njegove aktivnosti letos 29. maja podelila zlati znak Zveze sindikatov Slovenije. Te dni odhaja tov. Lojze v zasluženi pokoj, s čemer pa se njegove aktivnosti ne prekinjajo, saj ga še vedno srečujemo kot aktiv- nega delavca na strokovnem in družbenopolitičnem področju. Tvoji dolgoletni sodelavci in prijatelji ti, tov. Lojze iskreno čestita- mo k tvojemu jubileju, želimo obilo zdravja in še mnogo dela in aktivnosti! D. M. Lojze Čuček Srečanje mladih plesalcev v nedeljo, 12. junija, seje v domu krajanov v Cirkovcah zbralo nad 200 mladih plesalcev iz osnovnih šol Pomuija in Podravja. Pred dokaj polno dvorano občinstva je nastopilo enajst otroških folklornih skupin iz Ivanjkovcev, Laporja, Bistrice, Tomaža pri Ormožu, Maribora, Šentilja, Šafarskega, Križevcev, Beltincev, Lendave in Cirkovc. Na prvem srečanju otroških skupin so prikazali razne ljudske plese in otroške igre, ki že tonejo v pozabo, zanje vedo le tisti, ki se jih naučijo v krožkih na šolah ali pri folklornih oziroma prosvetnih društvih. Vsi udeleženci srečanja, ki sta ga organizirala osnovna šola Cirkovce in tamkajšnje prosvetno društvo, so prejeli priznanja občinske zveze kul- turnih organizacij Ptuj. Po nastopu je bil še posvet, na katerem so se mentoiji in člani piKlročnega folklornega odbora dogovorili za prihodnje srečanje. Oce- nili so tudi nastop in poudarili, da otroci dobro obvladajo plesno tehniko, težave pa so s petjem in z izvirnostjo. Vendar je nastop pokazal, da mladi želijo ohraniti staro ljudsko blago, saj skoraj na vseh osnovnih šolah delujejo folklorni krožki. N. D. Z nedeljskega nastopa v domu krajanov v Cirkovcah (foto zk) Obisk Spominskega parka Josip Broz Tito Ptujskim upokojencem seje izpolnila vroča želja, obiskati Spominski park Josip Broz 1 ilo. Bili smo v Hiši cvetja. Čudovito, enkratno doživetje! Toda ob vsem lepem tudi nekaj pe- Jina. Iz Ptuja smo se odpeljali v zgodnjih jutra- njih urah z avtobusom. Ker upokojenci pač nismo mladi ljudje, nismo smeli računati z najkrajšim možnim časom potovanja; treba je večkrat ustaviti. V Beograd smo prispeh zgodaj popoldne. V hotelu, kjer je bilo predvi- deno prenočevanje, smo se ustavili le toliko, da smo .se nekoliko osvežili, kajti bila je huda vročina. Odpovedali smo se kosilu in že smo se (Klpravili proti Miši cvetja. V vratarnici smo bili zelo prijazno sprejeti in službujoči tovariš nam je izposloval, da lahko takoj po ogledu Hiše cvetja obiščemo še predsednikovo rezi- denco. Opozoril nas je, da moramo tja prispe- ti vsaj do 15.30. Kljub temu. da smo imeh avtobus, smo-se morali navzgor po Užički ulici odpraviti peš. Kot vodja skupine sem bil še z nekaterimi izletniki pred vhodom točno ob pol štirih. Službujoči mlajši častnik nas je sprejel zelo neprijazno, češ, zakaj prihajamo ob uri, ko oni vhodna vrata že zapirajo. Ko smo mu dopovedati, da prihajamo iz najbolj oddalje- ne republike in ko so končno dospeli še vsi ostali upokojenci, katerih korak pač ni mlade- niško hiter, se je omehčal in nam dovolil ogled. Nevolje zaradi nekaj minut podaljša- nega delovnika ni uspel prikriti! Tudi v prostt)rih rezidence je bilo vtisov toliko in takšnih, da jih ne bomo nikoli pozabili. Odtod smo se odpeljali pred muzej »25. maj«. Z ulice do zgradbe muzeja je kar precej stopnic, a ko smo. že precej upehani, prišli do vhoda smo ugotovili, da je zaprt. Stražnik nam je povedal, da zapirajo muzej ob 16. uri in da ga naslednjega dne odpre šele ob 9. uri. Bili smo razočarani; spričo izdelanega načrta izleta se tudi naslednjega dne nismo mogli tnlločili za ogled muzeja sredi dopoldneva. Vprašujemo se, ali je prav, da je odpiralni čas v tem našem centralnem sf)ominskein parku tak. da je omogočen ogled samo drža- vljanom iz bližnje okolice. Ali je prav, da gredo upokojenci odtod razočarani, ko so se tega dogodka že tako dolgo veselili in tvegali tako dolgo in naporno pot? Ali ni to vsedržav- na ustanova, ki bi morala biti pod enakimi pt)goji dostopna vsem Jugoslovanom? V nadaljevanju našega izleta smo videli še mnogo lepega: Beograd, .\valo, Petrovaradin. Novi Sad. nepregledna žitna polja Bačkc, Subotico, Palic, veličasten spomenik nad Batino idr. Toda kaplja pelina je vse lepo vendarle zagrenila. Stanislav Horvat predsednik DU PTUj Utrip ceste terja vljudno vedenje Prav gotovo so prometne nesreče na cestah nujen družbeni problem. Število prometnih nesreč pa bi lahko bilo znatno manjše, če bi se vsi prometni udeleženci strogo držali pravil o cestnem prometu. To je resnica, ki je ni moč zanikati. Torej ne samo, da se mora vsak iz- med nas, tudi pešec, naučiti pro- metnih predpisov in spoznati pro- metne znake, mora jih tudi spoštovati. Zal, ali pa tudi ne, je uporabnik ceste pešec, kolesar, motociklist, avtomobilist in voznik vprežnega voza človeško bitje, obdarjeno z zelo živahnim duhom. Ce vozi ali hodi je dolžan, da se ravna po predpisih, ki mu dolo- čajo, kako mora hoditi ali voziti. Toda številni vzroki lahko odvrnejo njegovo pozornost. Vča- sih so to osebni problemi, ki ga popolnoma zaposlijo, kdaj pa kdaj pa se njegove misli in pogledi pa- sejo po okolici. Jasno je, da tako raztresen pešec prečka cesto kjer to ni dovoljeno, avtomobilist pa lahko stori seveda še kaj hujšega. V prometu pa najbrž ne sme veljati velikokrat izrečena misel, da se učimo na napakah. Ce pa je to le res in če želimo te napake odpra- viti, ko še ni prepozno, je nujno, da spoznamo te napake, ali drugače rečeno, slabosti uporabnikov cest, ker so le-te vzrok za dogodke z neljubimi ali tragičnimi posledi- cami. Najpogostejši uporabniki cest so vsekakor pešci. V tej vlogi se po- javljajo vsi, tžko kolesarji kot av- tomobilisti. Vsi vemo, da se hoditi pravzaprav ne učimo, ampak da hodimo po nagonu. Ni nam potrebno misliti na to, kako bomo hodili in kam bomo stopili. Lahko hodimo iz kraja v kraj ne da bi mi- slili, kje in kako hodimo. Ali je potemtakem čudno, če mimogrede pozabimo, da se moramo prepri- čati, ali je cesta prosta ali ne, pre- den stopimo nanjo? Ce nas iz zamišljenosti, ko smo raztreseni stopili na cesto, zdrami cviljenje avtomobilskih zavor. Največkrat je takrat voznik deležen še očitkov. Ali ne bi bilo bolje, da bi se tak pe- šec spomnil, da je vozišče namenjeno predvsem vozilom in da on stopa na tuje področje — ,,v tuje stanovanje", kjer je dolžan, preden vstopi, potrkati? Misliti bi moral na to, da zadostuje samo del- ček sekunde do tragedije. Vsi udeleženci v cestnem prometu ve- mo, da imamo tu pravice in dolŽJio- sti. Zal pa velikokrat pozabljamo na to, da se v prometu še kako velja zavedati dolžno.sti. Dolžnosti, da se vključujemo v promet zbrani in z brezhibnimi vozili. Prav akcija Sveta za pre- ventivno vzgojo v cestnem prome- tu, v sodelovanju z delavci PM, ki je bila v juniju, je pokazala, da se teh dolžnosti še vedno premalo zavedamo. Zavore, prevmatike, svetlobna telesa, krmilni mehaniz- mi še vedno pri mnogih „pregleda- nih" vozilih pričajo, da nam ni kdove koliko do lastne in tuje var- nosti. Poglavje zase pa so gotovo tudi kolesarji, ki jih je zaradi bencinske krize tudi na naših cestah iz dneva v dan več. Kakor so se pešci navadili na hitrost premikanja, tako so se tudi kolesarji navadili na vožnjo z dvo- kolesi. Tudi oni se lahko peljejo s kole- som ne da bi mislili, kje in kako se vozijo. Razlika med njimi in pešci je samo v tem, da so za pešce sko- raj povsod urejene poti — pločni- ki, kar za kolesarje ni poskrbljeno, vsaj v Ptuju je teh poti zelo malo. Neugodno se je voziti drug za dru- gim, posebno še, če se peljeta znanca, ki si imata veliko poveda- ti. Najbrž bi takšni hoteli, da bi hitrejša vozila vozila počasi za nji- mi. Nevarno početje! Se nevarneje pa je, ko mladi uprizarjajo na dvokolesih prave cirkuške atrakci- je, za katere pa ni garancije, da se bodo srečno končale. Moda motociklov ni prizanesla niti Ptuju in njegovim dokaj ..izmučenim" cestam. Pravzaprav, niti ni redkost, ko po cesti zdrvi motorno kolo z dvesto kilometri na uro ali še več. Ne samo, da je to nevarno početje za voznika moto- cikla, temveč za vse udeležence v prometu. Cesti Ptuj — Domava in Ptuj — EVestrnik, kjer je opaziti te ..dirkače", sta vse prej kot pri- merni za cestno hitrostne dirke. Začele se bodo šolske počitnice. Mislimo na to. Na to naj tudi mislijo starši, kjer bodo otroci med počitnicami morali p>omagati pri delu na kmetiji. Mislite na to, ko dovolite otrokom, da sedajo, — se vozijo na blatobranu traktor- ja, ko jih peljete na visoko nalože- nem vozu, mislite tudi nase, ko orjetc v strmini. Mislite in mislimo povsod, kako bi lahko pred nesrečo obvarovali sebe in druge udeležence v cestnem prometu. In črne kronike bodo postale manj črne. Ceste pa manj krvave . . . Maks MENONl Seja občinskega odbora ZZB Danes. 16. junija dopoldne se bodo na redni seji sestali člani občinskega odbora ZZB NOV Ormož. Osrednja tema razprave bcxio priprave na proslavo dneva borca. Po poročilu o dosedanjih pripravah, se bodo konkretno p«igovorili o proslavi v Ivanjkov- cih. o otvoritvi novega prostora za muzejsko zbirko in o predlogu za pada, zato je nedoseganie programa povsem realna posledica." M. OzmeC f EDNIK - i"nU 1983 NASE KMETIJSTVO - 5 TOZD FARMA PRAŠIČEV DRA2EI\ICI Nova farma za 30 tisoč prašičev Za gradnjo nove farme prašičev, poleg obstoječe farme v Dražencih, je vse pripravljeno. V torek, 7. junija so podpisali tudi samouprav- ^ sporazum o sovlaganju v izgrad- ijo nove farme. Sporazum so podpisali predstavniki TOZD parma. Tovarne mesnih izdelkov )(ošaki iz Maribora ter sklada za intervencije v proizvodnji in porabi jirane mesta Maribor. Po tem jporazumu bo farma prašičev ugotovila lastno udeležbo v višini 20 odstotkov predračunske vrednosti, sklad mesta Maribor 50 milijonov din, razliko do 475 mi- lijonov dinarjev, kolikor znaša predračunska vrednost, pa tovarna mesnih izdelkov v Košakih v obliki kredita pri kreditni banki Maribor. Začetek gradnje nove farme lahko pričakujemo že septembra, gradnja pa naj bi bila zaključena prihodnje leto. Bistvenih novosti pri novih farmskih objektih glede na obstoječe objekte ne bo, pri njihovi izgradnji ter opremi pa bodo upoštevane dosedanje izku- šnje v prašičereji. Načrte so izdelali v Emona Inženiringu v Ljubljani, ta organizacija ima na področju projektiranja objektov za vzrejo prašičev že dolgoletne izkušnje. Poleg objektov za vzrejo 30 tisoč prašičev bodo zgradili tudi t^tno postajo, kjer bodo z doslednim zbiranjem podatkov zagotavljali najboljše plemenske živab, kar bo ugodno vplivalo na razvoj prašiče- reje tudi izven farme. Ce bo tekla gradnja po načrtu in bo končana v prihodnjem letu, pričakujejo že leta 1986 polno proizvodnjo, torej 30 tisoč 100 kilogramskih prašičev. Nove farmske zmogljivosti bodo seveda zahtevale tudi velike dodatne koli- čine krme. V kmetijskem kom- binatu si zato prizadevajo kar se da dosledno izpolnjevati plane melioracij, kar je pogoj za večje setvene površine in večje količine doma zagotovljene krme. Nekatere sestavine krme z.a prašiče je potre- bno tudi uvoziti, zato širijo v Kmetijskem kombinatu tudi proizvodnjo govejih pitancev v glavnem za izvoz, s tem pa bodo pridobili devize za uvoz ribje in me- isne moke ter soje. jg Marjan Brglez (v sredini)—direktor TOZD Farma prašičev pri podpisu samoupravnega sporazuma o sovlaganju v izgradnjo nove farme POGOVOR Z MLADIM KMETOVALCEM Tudi na kmetiji se da lepo živeti Leta in desetletja je mikavnost življenja v mestih in osem urnega delavnika vabila mlade ljudi, da so zapuščali kmetije in na njih ostare- le ljudi. To je tudi vzrok, da je mnogo kmetij propadlo, da so nekatere še vedno na pol zapušče- ne in da smo še vedno daleč do te- ga, da bo vsa naša slovenska zem- lja obdelana tako, da bomo na to lahko ponosni in da bomo imeli od tega korist tako tisti, ki zemljo obdeluje in tisti, ki potrebuje hra- no. Nekaj se v zadnjih letih spremi- nja tudi na tem področju, čeprav še prepočasi. Toliko bolj veseli smo lahko, ko vidimo mladega kmeta, ki z veseljem in uspešno obdeluje zemljo in je s svojim Vljenjem zadovoljen. Eden takih jc 28-letni Anton Zemljak, z Dravinjskega vrha 10 v krajevni skupnosti Videm. Ljubezen do zemlje in očetova smrt pred sedmimi leti je vplivala na njegovo odločitev, da je pustil službo in pričel z delom na kmetiji. Ima 9 hektarov zemlje, pred petimi leti pa se je odločil za delno preusmeritev kmetije v živinorejo. Tako ima sedaj v hlevu od 22 do 27 glav živine, če bi imel več zem- lje, bi bilo število živine še večje. Poleg intenzivno izkoriščanih travnikov ima tudi nekaj orne zemlje, tu pa prideluje v glavnem koruzo, pšenico in sladkorno peso. ,,Danes, po sedmih letih gospodarjenja imam kompletno linijo za spravilo krme, za silira- nje, imam pa tudi potrebne stroje in priključke za obdelovanje njiv," je povedal mladi gospodar. ,,Delo na zemlji je sicer težko, vendar ga kljub temu, da mi pomagata samo žena in mati, zmoremo." Za nabavo potrebne mehaniza- cije je moral Anton Zemljak vloži- ti v nekaj letih ogromna sredstva. Kljub temu pravi, da ob dobrem delu na kmetiji ostane nekaj sred- stev pa tudi časa za osebne potre- be: Morda življenje kmetovalca ni tako brezskrbno kot recimo neko- ga, ki po osmih urah zapusti delovno mesto, vendarle pa so tudi na kmetiji lepi trenutki. Si kmetovalec lahko privošči nekajdnevni dopust, recimo na morju? Anton Zemljak: ,,Ce delaš na kmetiji gospodarno, se vedno naj- de nekaj denarja tudi za osebno življenje. Malo težje bi si privoščil daljšo odsotnost, vendar bi se dalo tudi to urediti." Ali kmetje že čutite spremenjeni odnos družbe do kmetijstva? Anton Zemljak: ,,Mislim, da se je nekaj že premaknilo na bolje. Deležni smo raznih premij, zadru- ga skrbi za potrebni reprodukcijski material, vsaj za združene kmete, imam pa pripombo na visoke obresti od kredhov. Osebno mi- slim, da bi lahko na svoji zemlji pridelali še mnogo več hrane, za to pa bi morali uporabljati več gnojil in bolj dosledno opravljati potreb- no zaščito kmetijskih kultur. Na naši kmetiji porabimo letno okoli 10 ton mineralnih gnojil in s pridelki smo zadovoljni. Od koli- čine pridelka pa je odvisen tudi dohodek kmeta." JB Anton Zemljak: Tudi na kmetiji s«; da lepo živeti DALEČ NAOKOLI NI ENAKEGA Danes, ko se nahajamo v teža- vnem položaju tudi s preskrbo z mesom se uspeha, kakršnega sta dosegla gospodinja Ana in Anton Ratej iz Kajuhove 72 v Slovenski Bistrici, prav zares lahko ponaša- ta. V hlevu, zaradi »obsežnosti«, (telesna seveda), so ga morali spraviti v rezervni, nekoliko večji, imata nič manj in nič več kot 450 kilograskega prašiča. Če bi mu danes še kdo rekel prašiček bi se prav gotovo tako sladko nasmejal kot sedaj na fotografiji. Pa ne zato, ker se je prvič pustil fotografirati, ampak zato ker je dobil sladkor, takšnega kot ga imajo radi otroci. To je njegova posebna poslastica ob ponujenem sladkorju postane pohleven in poslušen, pač nadvse sladek, kot je to lahko ob svojih kilogramih in starostjo dveh let kolikor jih šteje. Ratejevim je ta trofeja nagrada za dolgoletno delo na področju svinjereje, s katero so predvsem gosp(xlinja Ana ukvarja že od leta 1951. Seveda uspehi ne bi bili to- likšni, če ji vseskozi s svojim de- lom ne bi stal ob strani tudi mož. Vsako leto vzgojijo nekaj gnezd mladih svinj, ki jih oddajajo za- drugi, veliko pa ostane tudi za domačo uporabo. Tudi letos imajo že štiri nova gnezda. Skupno z devetimi veli- kimi imajo tako trenutno pri Ra- tejevih okoli 40 svinj, katerim »poveljuje« pravcati velikan med vrstniki. Doma ga" imenujejo kar Miško, visok je čez meter in dolg prek dva metra. Spretnosti od njega tako ni pričakovati, zato pa bci veliko mesa. Že čez nekaj časa. mogoče dva meseca ali kaj več. se bo izteklo njegovo življenje, tako so se odločili lastniki, do takrat pa bo v ponos in uspeh Ratejevih. Da je temu res tako so pri Ratejih ptnedali. da skoraj ne mine dan. ko se pn njih ne bi oglasili ra- dovedneži. Nemalokrat tudi Z' Dravskega polja, od tam so ga še komaj nekaj kilogramskega pri- nesli na obronke mesta Slovenska Bistrica. Besedilo in f)osnetki: Viktor Horvat fe se ta velikan lahko čemu odref e, to prav gotovo ni sladkor, zanj bi kljub s^oji teži prehodil nekaj potL MLAJ V ŠIKOLAH ŠE STOJI Pred praznikom dela smo tudi v Sikolah postavili iilaj. pravo ifiajsko drevo, ki je bilo ponos vašča- nom. Od takrat pa je minilo že skoraj mesec in pol. joda ta mlaj še vedno sloji, čeprav je običaj, da ga ob koncu meseca p«:^rejo. Sedaj nekateri hudomušneži ugibajo, če so se fnorda organizato^i. v skladu s stabilizacijskimi Prizade^■anii. odločili, da bo mlaj počakal do na- slednjega lela. Nekateri menijo, da bi lahko pri- hodnie leto, namesto postavljanja mlaja, oreanizi- rali plezanje na suhi mlaj. naloga spretnega plezalca pa bi Dila. da t)i v krošnji pritrdil svežo smrekovo vep. "Salo na stran, varčevanje nam je res potrebno na vseh področjih, vprašanje paje. če je potrebno na tak način varčevati tudi pri mlajih? Rosvita Pesek SADJARSKE INFORMACIJE Obveščamo vas. da je prenehala nev arnost pn- •^amih okužb jablan po škrlupu in da zimski trosi (askospore) ne bruhajo več. Od sedaj dalje obstaja ^mo še nevarnost ^kundamih okužb v v.seh tistih lasadih. kjer st> se pojavik vidne pege škrlupa. V "asadih. kjer ni videli peg. priportičamo v naprej "porabo zlasti preventivnih fungicidov (kaptan. dithane M-45. difokap) v normalnih presledkih, ki jih bilo mt>goee podaljšati na 12 do 14 dni. V nasadih, kjer se najdejo pege škrlupa. obstaj a ob ^"»akem dežju nevarnost okužb, z^to je treba v takih Primerih vsaj dva do trikrat škropiti v 7 do 10 dne- ^Tiih presledkih s kurativnimi fungicidi z dodatkom preventiv nih. L'porabiti je mogoče bavcor. rubigan j>li s<»nax z dodatkv^m kaplana, pri čemer bi rubigan 5 '^hki ; uporabljali 'h-ai tam. kjer je tudi nevarnost Jablanove plesni. Okrog 15. )unija jc tudi pravi rok za PRVO ŠKROPLJENJE PROTI JABOLČNEMU ZAVI- JAČL;. kakor kažejo ulovi metuljčkov. Istočasno je to škropljenje namenjeno tudi zatiranju prvega rodu ameriškega kaparja. V tistih nasadih, kjer smo ob kontroli vejic p<>zimi našli kaparja, bi priporočali uporabo basudina. gusathiona, ultracida ali eksa- lu\a. Kjerje treba zatirati samojabolčnega zavijača, lahko razen že omenjenih pripravkov uporabite tudi zolone ali gardono. Pn s«.)rtah občutljivih za jablanovo plesen je še naprej treba uporabljati bayleton ali rubigan. Po- novno preverite, ali ni mogoče napada listnih uši. zlasti mokastel Redno kontrolirajte nasade na na- pad rdeče sadne prišice. Kmetijski zavod Maribor STROKOVNA SLUŽBA ZA VARSTVO RASTLIN Nadaljnji razvoj Srednje kmetijske šoie Ptuj v usmerjenem izobraževanju 3. nadaljevanje in konec Vil ORGANIZAC IJA IN IZVAJANJE IZOBRAŽEVANJA Pouk se deli na teoretični in praktični del. Obe sestavini tvorita vsebinsko celoto in se medsebojno dopolnjujeta. Pouk splošno izobraževalnih in strokovno teoretičnih predmetov poteka v specializiranih učilnicah, na lastnem športnem igrišču in v manjši telovadnici. Praktični pouk in proizvodno delo izvajamo: L DO I mona K K Ptuj: TOZD Sadjarstvo Osojnik; TOZD Kmetijstvo; TOZD f arma prašičev; TOZD Mlekarna. 2. DO Perutnina Ptuj 3. Kmetijska zadruga Ptuj. Kmetijska zadruga Lovrenc na Drav- skem polju. 4. DO »Slovin« K K »Jeruzalem« Ormož Z vsemi OZD kjer izvajamo praktični p<.)uk in proizvodno delo imamo sklenjene letne pogodbe, ki so osnovane na temelju samoupra- \ nih sporazumov med VIO in PIS. Proizvodno delo in praktični pouk tako izvajamo v najsodobnejših objektih na vseh najptimembnejših panogah proizvodnje in predelave. Ta oblika sodelovanja z OZD je pri nas preizkušena in uveljavljena in trdimo, da imamo velike prednosti pred šolami, ki so vezane le na lastno štilsko posestvo. a) Vzgojno-izobraževalni programi I. V1 P: Kmetijec (srednji), smer: A — kmetijec (3 leta) B — kmetijski tehnik (4 leta) II. VIP: Kmetovanje (skrajšani), smer: A — kmetovalec (1,5 leta). Vsebine in metode vzgojno-izobraževalnega dela izhajajo iz ustvarjalne marksistične misli, ter temeljijo na najnaprednejših izsledkih znanstveno raziskovalnega dela na področju kmetijstva, sodobne pe- dagogike. andragogike, psihologije in sociologije dela. bi Samoupravna organiziranost TOZD TOZD Srednjo kovinar., met. in kmet. šolo upravljajo delavci šole skupaj z učenci. O zadevah posebnega družbenega pomena, določenih z zakonom o UI in s statutom, enakopravno odločajo tudi delegati: — ustanovitelja — družbeno-politične skupnosti (Občine Ptuj in Ormož) — družbenopolitičnih organizacij — upvanski rekord v igranju košarke, žal pa ne vemo, če nam bodo priznali tudi evropskega, saj nismo imeli ustrezne komisije. Mlajša generacija je v zadnjem ča- su precej uspešna v malem nogometu, pokalov ne manjka, saj se udeležujejo skoraj vsakega turnirja. Precej se nas ukvarja tudi z namiznim tenisom, izstopata pa brata Kok(d. Skratka športna dejavnost je pri nas dobro razvita in mislim, da je lahko povsod ta- ko, če imajo mladi voljo. Tudi pri nas (H>ažamo, da so kativni le posamezniki — pa so zato ti toliko bolj uspešni." M. Ozmec Janko Horvat, podpredsednik Vili Mar, komandant brigade Dragica Kociper, za področje kulture Dušan Zemljarič, za področje športa Mariin Golob, predsednik OO ZSMS Med delovno akcijo urejanja igrišča Foto: M. Ozmec Številne prireditve ob prvem krajevnem prazniku v nedeljo, 12. junija so v Krajevni skupnosti Tomaž pri Ormožu začeli z izvajanjem programa prireditev ob prvem krajevnem prazniku. Tako je bila v nedeljo dopoldne verižna mokra vaja gasilskih enot z območja krajevne skupnosti: Pršetinci. Savci, Koračice. Tmovci in Ključarovci. V ponedeljek popoldne je bilo v OS Tomaž srečanje starejših občanov; v torelc popoldne pa so izvedli občinski turnir v rokometu za starejše pionirke, turnirje bil pri Tomažu. Osrednje slovesnosti pa so bile včeraj. 15. junija. Najprej so v šoli odprli razstavo umetnika samouka Jožeta Lukačiča. Ob 12. uri je bila slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti, vodstev družbenopoli- tičnih organizacij in društev za območja kS. Po seji. kije bila v prostorih šole, je bil še mimohod kmetijske menanizacije. S prireditvami bodo nadaljevali še v soboto in nedeljo. 18. in 19. junija. Tako bo v soboto popoldne občinsko športno tekmovanje osnovnih organizacij ZSMS in turnir v malem nogometu ekip KS Tomaž. Zvečer pa bo v kulturnem domu veseli večer, ki ga pripravlja Prosvetno društvo Tomaž. V nedeljo zjutraj bodo odnrli razstavo kulinaričnih in drugih iz- delkov v prostorih šole. Pri lovski koči bo tekmovanje lovskih družin v streljanju na glinaste golobe. V organizaciji Občinske strelske zveze Ormož bo tekmovanje ekip v streljanju z zračno puško. Pojwldne pa tekmovanje ekip krajevnih organizacij ZRVS občine Ormož v strcganju s pištolo. Krajevni praznik pa bodo pozno p>opoldne zaključili s tova- riskim srečanjem. ^^ PRIPRAVE NA ŠESTI KRAJEVNI PRAZNIK V krajevni skupnosti Leskovec so že pričeli s pnpravami na šesti krajevni praznik, ki ea pra/nuieio 4. julija. Pnreditve, od kulturnih do športnih, bodo potekale že txl 25. junija, sklepna slovesnost pa bo v nedeljo 3. juliia. Ob letošnjem prazniku bodo v tej haloški krajevni skupnosti pred^ali nan^enu tudi dva modernizirana odseka krajevnih cest in novi most. JB NA OBISKU PRI EMERSIČEVIH V GRADiSČAH Vzorno urejeno kmečko gostišče Turistični sloves ptujske občine „narašča" iz dneva v dan. Dopolnjuje se mozaik turistične ponudbe — v tem obdobju izrednega pomena. Sodoben turist ne išče luksusa — Sče mir, lepoto, sprostitev v naravi, ki nikoli ne razočara — daje pa navdih in spodbudo. V ta mozaik ponudbe se je v zad- njem času vključil tudi Ivan Emer- šič iz Gradišča 80/b pri Cirkula- nah. Uredil je namreč četrti kme- čki turizem v ptujski občini. Tisti, ki so ga že spoznali vedo o njem povedati vse najboljše in tudi mi smo se vrnili z nadvse prijetnimi vtisi. Okoliški hribi, urejenost go- ric in domačij — vseh je okrog 180 — le tri kilometre so Gradišča oddaljene od Cirkulan, so dobro zagotovilo, da se bo gost pri Emeršičevih dobro počutil. Pa niso tu samo Emeršičevi, tu so tudi ostali prebivalci. Nehote se v misli ukrade „nora" zamisel, ki pa ima dobro jedro, da bi tu nekoč lahko stala vas kmečkih gostišč — kme- čkega turizma. „Ze pred desetimi leti sem kot mali haloški kmet razmišljal o kmečkem turizmu. Takrat so bile le misli. Potrebno pa je bilo urediti hleve, vinograde; nabaviti stroje, potrebno mehanizacijo, da je bilo zagotovljeno zaledje, ki je predpo- goj za razvoj kmečkega turizma, kmečki turizem namreč razvijamo kot dopolnilno dejavnost h kmetij- ski proizvodnji. Do 80-t^a leta nam je manjka- joče uspelo urediti, takrat je naša zamisel o kmečkem turizmu posta- la tudi realna — uresničljiva. Ta dejavnost je v naši občini mlada. Za kmečki turizem lahko rečem, da predstavlja dodatni dohodek za kmetijo, je pa obenem velika obremenitev za samo kme- tijo, posebej v Hak}zah. Mi še vedno v večini ročno obdelujemo, seno spravljamo na star način — konfiguracija zemlje je takšna, da ne dopušča strojne obdelave." Vi ste najmlajši med temi, ki imajo kmečki turizem. Čeprav je odprt šde kratko obdobje, kakšna je vaša ocena? „Midva z ženo, ki pomaga v kmečkem gostišču, sva zadovoljna. Gosti so zadovoljni, zato sva tudi midva. Gostom nudimo le to, kar na domačiji zraste, vse je domače. Ponujamo jim slivovko, meso iz tunke, gibanice, domači kruh, domače vino in obilo dobre volje. Osebno pa sem nezadovoljen z obremenitvami. Bolj bi nas morali spodbujati, da bi to dejavnost razvijali. Ne pa, da smo takoj visoko obdavčeni. Vem, da za dru- ge dejavnosti obstbje olajšave, za- kaj bi jih tudi mi, ki orjemo ledino na tem področju v občini ne imeli. Mislim, da so podobnega mnenja tudi ostali lastniki kmečkih gostišč v občini. Ne vem, če bomo s takšno politiko uspeli uresničiti plan na razvoju kmečkega turizma. Do leta 1985 bi naj po planu kmetijske zadruge v Ptuju uredili 20 kmečkih gostišč; je pa že tu leto 1983 in imamo v občini le štiri kmečke turizme. Obremenitve se mi zdijo visoke, če pogledamo samo, da imam odprto v petek, soboto in v nedeljo popoldan. Pogledati moramo tudi to, da promet zaradi znanih težav ni največji in da zmogljivost objekta tudi ni prevelika. Tu ni takšnega dohodka, kot si nekdo misli. In če bodo obremenitve prevelike, bomo kmečki turizem opustili." Imate v načrtu tudi ureditev sob za turiste? Kaj jim boste potem še nudili, ko jih boste sprejeli na prenočevanje? „ Ponavljam, če ne bo prevelikih obremenitev, bomo z našim razvojem nadaljevali. Poskušali bomo še v tem poletju urediti dve sobi. To pomeni, da bomo razvija- li poleg izletniškega še stacionarni kmečki turizem — razvoj obeh smo v ptujski občini že potrdili. Takrat bomo gostom nudili zajtrk, kosilo in večerjo. Blizu je reka Drava, zato bo Sel gost lahko ribit, blizu so toplice. Blizu so razne izletniške točke, ki še niso do kraja odkrite. Mimo nas vodi tudi frfaninska pot. Vi se boste vključili v to pot? „Moja želja je, da se vključimo v to pot. Planincem pa bomo ponu- dili vse, kar je v naših močeh." Gostom boste omogočili, da se spoznajo z delom na kmetiji? „To bi bila naša želja. To bi Ulo posebej dobrodošlo sedaj, ko ima- mo veliko dela. Tu je sedaj sušenje sena, potrebujemo veliko rok in vsaka bi bila zares dobrodoSla. To bi bilo v našo in gostovo k^cMrist, ki bi del energije pustil v teh naših prelepih haloških gričih." Vaš kmečki turizem je vzOTno urejen. Iz prostorov veje domačnost. Kdo vam je pomagal pri ureditvi prostorov? ,, Svet oval je dr. Lujo Polanec iz Maribora. Pomagal je z nasveti v okviru kmetijske zadruge Ptuj. Dobili smo tudi kredit. Največja zahvala gre zadrugi in dr. Luju Polancu. Ko gost vstopi v objekt — ga najprej pozdravi haloška preša, ki drugo leto praznuje stoti rojstni dan. Preša je preurejena v gostin- ski prostor. Gostje so lahko v sami preši — na preši in na balkonu. Imamo tudi razstavo različnih loncev, le-te so uporabljale naše matere in so morda še kje v upora- bi. Tu so razne sklede, vrči, cijen- ke, ročke in podobno. Zanimivo je, da na to prešo v jeseni tudi prešamo. Takrat turi- zem zapre vrata gostom za mesec dni. Letno naberemo okrog 25 ton grozdja, od tega 60-70 odstotkov {MTodamo, ostalo zadržimo za potrebe gosteča. Imamo okrog 10 tisoč trsov. Pridelujemo pa laški rizling, burgundec in sauvignon." Kako propagirate vaš kmečki turizem, kako gost zve za vas? ..Povedati moram, da še praktično nismo imdi uradne otvcMritve. Čakamo za sobe. Radi bi se v celoti predstavili. Precej dela imamo še na sami kmetiji, okolje ni v dovoljni meri urejeno in podobno. Se je veliko dela. Goste pridobivamo prek turi- stične zveze Ptuj. Kmečki turizem (ffl bi moral Se bolj tesno soddova- ti s ptujskima turističnima agen- cijama. To je potrebno, da bi ne samevali. Bodočnost kmečkega turizma je v bcrfjši povezanosti." Ob kcmcu še vaše največje želje? „Že uvodoma sem pov^al, da si ne želimo, da bi ne bili preveč .obremenjenP. Prepričan sem, da tKNTio tudi glede tega našli skupen jezik. Prvi dlj nam je živinoreja in vinogradništvo, da bi oboje uspešno razvijali in pri tem trdno soddovali z zadrugo. Kmečki turi- zem pa ostaja dopolnilna dejav- nost naše kmetije," je ob koncu razgovora povedi Ivan Emeršič. Kako pridemo do kmečkega turizma Ivana Emeršiča? Gostje se običajno najavijo s telegrami in pi- smi, tdefonske zveze še namreč ni. Pot tudi ni afaltirana, vendar je dobro urejena in odtehta jezo, ker ni asfaha. Gost, četudi pride nenajavljen. dobi vedno domači kruh, meso iz tunke in domače vino. Za topla jedila pa je potreb- no predhodno javiti 7 do 10 dni. Kmečki turizem Ivana Emei^iča stoji okrog 200 metorv od doma- čije, ki nosi številko 79. V gostišču pridno pomaga tudi Emei^ičeva žena, ki je bfla prej kuharka v 05 v Cirkulanah. Ob koncu našega zapisa lahko še povabimo naše brafce, da obiščejo gostišče in se sami prepričajo o njegovi kakovosti. Mi pa želimo toeršičevi družini, da svoje načrte glede turizma in kmetije v celoti uresniči. Majda Goznik Ivan Emeršič: Nosilci kmečkega turizma v ptujski občini se mora- mo bolje povezati. . CiB.^.- um ' .IS Okolka Gradišča jc pravi r^ a idctaikr foto: LmMk Kotar TEDNIK - 16. junij 1983 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 TUDIPESEM NASZDRUŽUJE IN PLEMENITI Mogočno, prisrčno in enkratno — bi lahko rekli za minuli nastop pevskih zborov iz bratskih občin, na katerem seje predstavilo prek bOO mladih iz devetih osnovnih šol SR Hrvatske in Slovenije. Tako seje tudi najmlajša generacija dveh bratskih narodov vključila v letošnja 22. delavska srečanja bratstva in prijateljstva in tako nadaljuje tradicijo začeto pred 13. leti v občini Slovenska Bistrica. Mladinski pevski zbor OŠ Olga Meglič v Ptuju deluje četrto leto in nastopa na številnih prireditvah v šoli in krajevni skupnosti. Pevski zbor vodi Magda, Damiš. Mladi pevci iz OŠ Pohorski odred v občini Slovenska Bistrica so zapeli pod vodstvom Marinke Kocbek. Zbor se je že predstavil v Zagorju, na festivala Kurirček v Mariboru in na revijah bratskih občin. Zborovodkinja Marija Trstenjak je prišla s svojim mladinskim pevskim zborom iz OS Mursko Središče v občini Cakovec. Ob spremljavi har- monikarjev in tamhurašev so nam predstavili spored, ki je navdušil vse prisotne. I Iz I. osnovne šole iz Koprivnice je na reviji sodeloval MPZ, ki ima že j 15-letno tradicijo in bogat repertoar pesmi o Titu, revolucionarnih in j borbenih skladb, priredil domačih in tujih narodnih pesmi ter umetne pesmi raznih skladateljev. S tamburaši je zvenelo še lepše, bolj polno in tudi za uho prijetnejše, bi lahko rekli za nastop MPZ iz OŠ Avgust Cesarec iz Krapine, ki mu je dirigirala Ljubica Igrec. Zanimivo izbrani program nam je predstavil tudi 90-članski mladinski pevski zbor iz osnovne šole Josip Debeljak iz Huma na Sotli v občini Pregrada, ki ga je vodil Ivan Šlogar. »S ponosom in zadovoljstvom sodelujemo prvič na srečanjih bratstva in prijateljstva,so nam dejali mladi pevci iz osnovne šole Ratimir Herceg v občini Varaždin, ki jim je v Ptuji dirigiral Ivlca Tomašič. Iz sosednje — drmoške občine smo gostili mlade pevce iz osnovne šole narodnega heroja Jožeta Kerenšiča iz Miklavža pri Ormožu, ki jim je ''irigiral Jože Barin-Turica. Občina Maribor-Tezno je na 13. srečanju mladinskih pevskih zborov iz bratskih občin zastopal zbor iz osnovne šole Dušan Flis iz Hoč pod vodstvom Slavka I^beja. LETNA LITERARNA ŠOLA V PTUJU Odbor za literarno dejavnost pri Zvezi kul- turnih organizacij Slovenije letos že šestič or- ganizira LETNO LITERARNO ŠOLO. ki bo ^4. do 9. julija v Ptuju. Letna literarna šola je namenjena vodjem uterarnih skupin v šolah, klubih, delovnih or- ganizacijah itd., članom literarnih skupin, urednikom literarnih revij, časnikov in prilog, šolskih glasil, knjižničarjem in vsem drugim, ki s svojim delom kakorkoli prispevajo k širjenju in dvigovanju bralne kulture. Rok prijave je 25. junij na naslov ZKO Slo- venije, Kidričeva 5, Ljubljana (za literarno šolo). Predavanja, prehrana in (za udeležence od drugod) prenočevanje bo organizirano v Domu učencev v Ptuju. -u IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Glavno delo vrvarja je pre- denje: v predpasnik — »Šurtc« je dal konopljo, v levi roki je držal mokro krpo — »coto« (držal je konopljo, da se ni sukala v »šurtc«), pomočnik pa je sukal konopljo. Lahko se je lepo spre- dlo, lahko pa tudi grdo. Kvaliteta izdelka'je bila odvisna od prede- nja in materiala. Prav tako je vrvarsko delo: a) »špiajsanje« — pri tem gre za spletanje »štrika« skupaj, daje brez konca in se spletenega mesta ne opazi. Pri debelem »štriku« je to zelo komplicirano. b) »fuksanje« — pri tem postopku gre tudi za spletanje »štrika« skupaj, da je brez konca, vendar se pozna, kje je skupaj spleteno (na tem koncu je »štrik« dvojne debeline). Vrvarske izdelke je vrvar delal ne glede na letni čas (delal je vse leto, pač glede na potrebe Kupcev). Pozimi ga je zeolo, saj se v delavnici ni dalo kuriti. Ce je snežilo je delal le kratke stvari v zaprtem prostoru. Najdaljši izdelki (»štriki«), ki jih dela, so dolgi 100 m. Te navije na »hošpl« — orodje za navijanje vrvi. V glavnem izdeluje vse stvari, ki se jih je naučil delati pri svojem mojstru. Izdeloval je tudi štirioglate vrvi — potrebne za transmisijo, za tovarno tanina v Majš- perku. Te je naredil pred petnajstimi leti. RalfČeplak »Špinmašina« — predilni stroj, kupljen leta 1916 v Nemčiji, služi za pršenje več tankih vrvi skupaj v bolj debelo vrv. Fototeka etnološkega oddelka, foto Ralf Čeplak, marec 1983. Zadeva se da razlagati tudi drugače »Oglašam se Vam z nerodnim ali vsaj neprijetnim vprašanjem, vem. Ne- rodnim in neprijetnim tudi zame, ki nisem več čisto mlad diplomirani slavist, saj mi bodo starejši prav verjetno očitali, da rušim eno slovenističnih svetinj, medtem ko s€ meni zdi. daje zadnji čas, da opravimo z nekaterimi tabuji tudi v slovenskem jezikoslovju. Eden takih tabujev je, da ne moremo rabiti glagolske oblike s se, izražajoče splošnega vršilca dejanja, če je glagol prehoden in ima predmet v tožilniku. smemo pa jo rabiti pri vseh drugih glagolih. Naj pokažem s primeri. Dovoljeno: Tod se hodi na (= tod hodimo/hodijo). Sosedu se bo reklo (= bomo/bodo rekli). Pri jedi se ne govori (= ne govorimo/govorijo). Spat se gre o pravem času (= gremo/gredo), O tem se pred mano ne bo več govorilo (= ne boste/ne bodo). Na te stvari seje tedaj gledalo drugače (= so gledali). Takega bi se našlo še in še (= bi našli). Prepovedano: To zadevo (stvar) se da razumeti tudi drugače. Tega se vpričo mene ne bo govorilo. Ptiče se je pozimi zmeraj krmilo, Prašiče se hrani s koruzo. Itd., itn. Zdi se mi, daje tukaj prepovedovanje odveč, tu bi lahko pt:)pustili živi rabi in torej prepustili pišočemu (govorečemu), ali se bo (Hlločii za trpni ali za brezosebni način, torej za To se pred menoj ne bo govorilo oz. Tega se pred menoj ne bo govorilo ipd.« Vidi se. da ste v jezikoslovju dobro podkovani. Gotovo tudi sami veste, daje o tem vpra.^anju še pred drugo vojno napisal celo razpravo romanist Stanko Skerlj, zelo dober jezikoslovec. V njej je ugotovil, daje brezosebna raba s se med Slovenci precej razširjena, jezikovno m jezikoslovno upravičena, znana pa tudi drugim jezikom (to so v francoščini zveze z on, v nemščini z man, v angleščini z one). Zakaj bi .se torej temu skladu morali izogibati prav v slovenščini? Škerlj je vedel, da lahko zaradi stilističnega izročila. Prepovedovanje tega sklada se je pri nas nekako opiralo na mnenje Stanislava Skrabca. kije v taki brezosebni rabi na slovenskem zahodu videl vpliv italijanščine na slovenščino. Vendartuji vpliv ni nujen. Vf)rimerih kot Te primere se da razumeti tudi drugače, ali Reklo se mi bo, da nimam prav, ali To mesto bi se dalo lepo obnoviti se namreč od zunaj sploh ne vidi, ali gre za brezosebni ali za trpniški sklad. Tisti, ki si ga ra/lagajo kot brezosebnega, ga potem lahko uveljavljajo tudi v primerih, kjer se oba sklada tudi na zunaj ločita, kakor ravno Ta stvar se da razlagati tudi drugače proti 1 o stvar te da razlagati tudi drugače, ali Te ženske seje dalo prepriča:' proti Te ženske so se dale prepričati, ali Teh primerov se ne sme posploševati proti ,'Ti primeri se ne smejo posploševati itn. Tu gre za cel snop možnosti. Zakaj bi morali eno izmed njih prepovedovati, ko je vendar tako. da si jezik več takih možnosti ne u.stvaija, če mu niso potrebne! Kakor lahko izbiramo med Tod hodimo/hodijo/ se hodi na Triglav ali "^od je/vodi pot na Triglav, tako bi bilo prav. če bi ljudc:;i pu.stili izbirati med To zadevo lahko razumemo drugače, itd ., vse do Ta zadeva je lahko razumij ..la tudi drugače. Ce je ta e\Topcizem znan tudi pri nas. zakaj bi se ga branili ali ga celo n-^epovedovali samo zato. ker ga poznajo tudi naši sosednji (in drugi) jeziki. Spoštin a;; !7.ročiloje nasplošnolepoinprav.nipavsakoizročilovsakemuljubi.)'" ■ Tu'^ -tilistiki 8 - IZ NASiH KRAJEV 16. junij 1983 TEDNIK Dober den, lepo pozdrovljeni, z vinom nazdrovljeni no nikol pozab- ljeni! Tak smo všosih rekli gdo smo se srečali v vinskih goricah. J a, gorice nun letos drgoč lepo kažejo. Grozdeki so tak lepo na trseke obešeni, ke tisti, ki v glovnem od vinskega Švica živimo, že .štejemo litre no dinarčke, ki jih bomo za prodojo grozdja no vina iztržili. Seveda pa je do hrotve še zlo daleč. Zimska no pomlodna pozeba sta nan letos prizanesli, zdaj pa se naj boj toče bojimo. Peronosporo no druge držovne škodljivce sproti vničovlemo s šrpricajon, plejemo, vežemo no še druge montre spočijamo. Vete, gorica je kak mali otrok. Fort naprej terja delo, švic no žulje, pa tudi dosti dnarjaje poirennega. Mija z Mico pa tudi naši sosedi maj o v k leteh še precik lenskega pridelka. Če je gdo teresent za dobro kapljico, naj se jovi na moj naslov direktno na Suhi breg ali pa v uredništvo Tednika. Tudi jebelšnico mamo še v zalogi. Ponujamo jo po znižani ceni. Rešte nas tekočih problemov, da bomo meliprozne polovjoke za novo vinsko no sodno letino! Ceglih je letos hoj sušna letina pa nam vseeno izredno lepo cene rosejo. Joj, če bi nam vse druga tak raslo no uspevalo, kak se to z našimi cenami godi. Jebal ga na motkih štil, meni tota cenovna politika neje več jasna. Cena žive teže živine se podraži za pet jurjov, meso, krmila, umetna gnojila ho druge potrebščine pa za sto procentov več. Moja hč^;, !:i v n testi živi z boj malo delavsko pločo, bla prejšnjo nedelu duma na obiski, mi je povedala, da si je za regres, ki ga je za dopust dobila lahko glih štiri kile mesa kupila. Jaz sen ji predlaga naj s celo družino domu na dopust pride, naj vsi pridno delajo pa jin bomo v jesen enega čunkeca v tunko spravili: Tak smo se zmenili no jin še priporočali naj si vejki lovor kupijo, si na Suhem bregi v njem noge namokajo no mislijo, da so naplovem Jadrani. Saj vete kak gre tista pesem, kije drgoč zlo aktualna: »Ko ima pare kupa se u mori, ko nema para pa kod kuče u lavoru.« Srečno: VAŠ LUJZEK! Grajska noč - 18. junija v soboto, 18. junija bo v grajski restavraciji v Ptuju nova zanimiva turistična prireditev — grajska noč, ki jo pripravlja temeljna organizacija gostinstvo Haloški biser Ptuj. Glavna privlačnost prireditve je izvolitev kraljice grajske noči, na programu pa je tudi več šaljivih iger. Za prireditev se zanimajo tudi v agencijah. Tako bo agencija Globtour pripeljala v Ptuj dva avtobusa gostov in to takih s priimki Kralj, Knez, Cesar in podobno. Prireditev bo vodil Marjan Kralj, igral pa bo ansambel Mlada pot; pela pa Zorica Fingušt in Karli Arhar. MG Uspešni športni nastopi Pri obrtnem združenju Ptuj posvečajo posebno skrb športni in rekreativni dejavnosti. V okviru te se tudi redno udeležujejo športnih sre- čanj, ki jih organizirajo obrtna združenja v sosednjih in drugih občinah. Pred dnevi je slavilo tudi obrtno združenje Ljutomer in to že 15-letni- co svojega obstoja; praznovala pa je tudi obrtna zadruga Prlekija, ki je za- beležila 10-letnico obstoja. V okviru vseh proslav in prireditev ob obeh jubilejih je bilo v soboto, 4. junija tudi športno tekmovanje obrtnih združenj iz Ormoža, Murske Sobote, Lendave, Radgone, Ljutomera in Ptuja. Športniki iz omenjenih obrtnih združenj so nastopili v petih športnih disciplinah Streljanju, malem nogometu, vlečenju vrvi, kegljanju in atletiki. Ptujčani so nastopili v vseh disciplinah, razen v malem nogometu. Z malo več športne sreče bi lahko bili zmagovalci, tako pa so pristali na odličnem drugem mestu. Bolje bi se morali odrezati pri vlečenju vrvi in nastopiti v malem nogometu, pa bi bilo. Tako pa ostaja upanje za prvo mesto za drugo leto. Pri kegljavkah so zmagale Ptujčanke, moški so bili tretji; v streljanju so bile ženske druge, moški prvi; v atletiki so znova zmagovalke Ptujčanke, moški so bili drugi; v vleki vrvi pa so bili oboji, tako moški in ženske drugi. Sodelovalo je 28 športnikov iz ptujskega obrtnega združenja Pri obrtnem združenju pa so že začeli s pripravami na šeste športne igre, ki jih organizira zveza obrtnih združenj Slovenije. Igre bodo 25. junija v Ljubljani, Ptujčani pa so prijavili sodelovanje v osmih disciplinah tekmovanja. MG Smetišče že na cesti Prav na meji krajevnih skupnosti Videm in Dolena že nekaj let bode v oči ,.cvetoče" smetišče v opuščeni gramoznici. Ce so se morda odgovorni odločili, da naj se sedaj nekoristna jama ob cesti zasuje, verjetno ni tako hudo, če to ljudje res počenjajo. Razen zemlje, kamenja, odpadnega grad- benega materiala, vozijo ljudje na to mesto tudi plastične, lesene in papirnate odpadke, ki bi jih bilo mogoče sicer sežgati in ne po nepotrebnem onesnaževati okolja. V zadnjem času pa se je smetišče razširilo že prav na cesto in že pričelo nevarno ogrožati promet na cesti, ki pelje skozi Lancovo vas. Kdo bo odgovarjal za nesrečo, ki se utegne zgoditi prav zaradi kupov materiala ob robu ceste? Morda neznani odlagalec materiala, komunalna inšpekcija ali vzdrževalec ceste? JB Obcestno odlagališče smeti v Lancovi vasi Naselje Njiverce se vse bolj širi . . . V Njivercah pridno gradijo v novem naselju v Njivercah pri Kidričevem je trenutno v gradnji kar 14 novih zasebnih hiš. Med graditelji je 8 delavcev iz TGA Kidričevo, kjer je še vedno dosti delavcev brez stanovanja. Ob domu upokojencev v Njivercah si zasebnik gradi tudi delavnico za popravilo gospodinjskih strojev takoimenovane bele tehnike, ki ga v Kidričevem precej pogrešajo. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Luči, ki (ne) svetijo prihajajoči turistični sezoni Prelepe luči. ki so nekoč krasile nabrežja Drave in dajale Ptuju še poseben pečat so danes že sra- mota. Zakaj jih je toliko polo- mljenih ali poškodovanih? So jih polomili tisti, ki želijo, da bi bila slika Ptuja čim bednejša? Otroška lahkomiselnost? Ali pa gre za proizvodno napako? Kakor koli že. poškodovane luči bi kazalo , zamenjati ali pa odstraniti še ostale?VAli pa zavestno dopušča- mo. da si obiskovalci Ptuja o nas mislijo najslabše? . V vsakem primeru pa bi kazalo dati Ptujčanom pa tudi drugim pojasnilo od odgovornega, kaj je s temi lučmi? Najbrž niso bile tako poceni? Se motim? Besedilo in posnetki: Maks Menoni Kandelaber — oropan svetil Kako dolgo še bo ostal? Občni zbor ŠD MIP Ptuj Proti koncu maja smo ptujski šahisti izvedli občni zbor, na katerem smo kritično ocenili delo v preteklem dvoletnem obdobju, izvolili novo vodstvo in pripravili smernice za delo v naslednjih dveh letih. Minuli dve sezoni sta bili najuspešnejši v skoraj petdesetletni zgodovini ptujskega šaha. Naj omenimo samo najvidnejše uspehe. — SD MIP Ptuj je postalo državni prvak v dopisnem šahu in je v novem ciklusu, ki še traja, na poti, da naslov obrani, — 1981 je SD MIP Ptuj zasedlo v II. zvezni ligi 5. mesto, čeprav je bilo novinec v zveznem tekmovanju, — 1982 je SD MIP Ptuj zasedlo v 11. zvezni ligi 3. mesto, — Janko Bohak je z vrsto odličnih rezultatov na mednarodnih dopis- nih turnirjih dosegel normo za naslov mednarodnega mojstra v dopisnem šahu, — Danilo Polajžer je dosegel normo za naslov mojstra FIDC. — Janez PodkrajŠek je stalni član državne reprezentance v dopisnem šahu, — Mladinec Rado Brglez je osvojil 111. mesto na mladinskem prvenstvu SRS, postal MK in se uvrstil v razred perspektivnih športnikov; — Samo Bezjak je osvojil naslov republiškega prvaka v pionirski konkurenci in dosegel dobro uvrstitev na državnem prvenstvu; — Jasna Pavlin je postala republiška prvakinja za mladinke v letu 1981; — Maks Feguš je osvojil mladinsko prvenstvo mariborske regije. Navedeni rezultati kažejo, da smo v društvu že vrsto let dobro in sistematično delali, kar pa seveda ne pomeni, da se ne bi dalo še bolje. V živahni razpravi je bilo ocenjeno, da mora društvo še bolj kot doslej okrepiti delo z mladimi, popularizirati šah med širšimi množicami, predvsem v šolah, delovnih kolektivih in spodbuditi delo šahovskih sekcij pri TVD Partizanih v krajevnih skupnostih kjer le-te delujejo, oziroma si prizadevati, da se takšne sekcije in krožki ustanovijo tem kjer jih doslej še ni bilo. Upamo, da bomo navedene cilje čimbolj uresničili in da bomo čez dve leti 50-letnico društva proslavili še.z večjimi uspehi. TB Uspešno občinsko gasilsko tekmovanje v nedeljo, 5. junija 1983 je bilo na športnem stadionu Polana pri Lenartu občinsko in področno gasilsko tekmovanje, v gasilskih in gasilskošportnih disciplinah. Tekmovanje je svečano odprl poveljnik OGZ Lenart, Roman Muršec. Zbranim je ob otvoritvi spregovoril sekretar OK ZKS Lenart, Matija Gjerkeš, ki je povdaril vlogo in pomen gasilstva v današnjem času. Vsem gasilkam in gasilcem je zaželel obilo uspeha na tekmovanju, posebej pa je pohvalil tista gasilska društva, ki imajo,v svojih vrstah veliko število pionirjev in mladincev. Poleg sekretarja OK ZKS so se svečanosti ob otvoritvi udeležili še drugi najvišji predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij, ter predstavniki pobratenih občin Brusa in Kniča iz SR Srbije. Udeležba enot na tekmovanju je bila dobra, saj se je od desetih prostovoljnih in dveh industrijskih gasilskih društev tekmovanja udeležilo 43 desetin. Med člani je tekmovalo 10 desetin, največ točk je zbrala tekmovalna enota GD Benedikt. Drugo mesto je pripadlo članom GD Len ""t, tretje pa desetini GD Cerkvenjak. V konkurenci članic je nastopilo 8 desetin, prvo mesto so si priborile članice GD Voličina, drugo mesto članice GD Cerkvenjak, tretje pa gasilke GD Zg. Sčavnica. Mladinskih tekmovalnih enot je sodelovalo 6. Najvišje so se uvrstili mladinci GD Jurovski dol, drugouvrščeni so mladinci GD Benedikt, tretje mesto pa" Je pripadlo mladincem GD Cerkvenjak. Letos je prvic na tek- movanju nastopila desetina mladink GD Cerkvenjak. Med pionirji B skupine je tekmovalo 9 desetin. Najboljši čas so dosegli pionirji GD Osek in se tako uvrstili na prvo mesto. Drugo mesto je osvojila tekmovalna enota pionirjev GD Cerkvenjak, tretje pa pionirji GD Selce. V spretnostih rokovanja z gasilskim orodjem, se je na tekmovanju letos prvič pomerila edina desetina pionirk B skupine GD Osek in dokazala, da so dekleta prav tako spretna kot njihovi vrstniki. Lepo število točk so dosegle tudi članice IGD Marles TOZD Lenart in člani IGD Livarna TOZD Lenart, ki so od vseh tekmovalnih enot dosegli najvišje število točk. Rezuhati doseženi na tekmovanju so povprečni. Desetine, ki so dosegle največ točk, se bodo udeležile kongresnega tek- movanja, ki bo meseca septembra v Ljubljani in Gornji Radgoni. Marjan Fekonja POGOVOR Z MIRO MUACEVIC AEROBIKA TUDI V PTUJU Seveda se tej modni muhi, kot aerobiko marsikje imenujejo, tudi v Ptuju nismo mogli izogniti. Sicer pa, zakaj bi se ji naj izognili? Mira Mijačevič, ki vodi tečaj aerobike skupaj s Karmen Komelovo v ok- viru Kluba mladih Ptuj je pove- dala, da se je zanj odločila na po- budo mladih dijakinj v srednješol- skem centru. Vadijo vsak pone- deljek in četrtek zvečer v telovad- nici osnovne šole di. Ljudevita Pivka. Začetno navdušenje je pripeljalo v telovadnico okrog 50 tečajnic, po nekaj tednih pa se je število rednih udeleženk tečaja ustalilo na 30. ,,Na tolikšen odziv je prav go- tovo vplivala televizija, ki popularizira ta način rekreativne vadbe," pravi Mira Mijačevič. ,,Mislim, da to ni narobe. Prav je, da se ženske ukvarjajo z rekrea- cijo, posebno še v današnjem času, ko telesni kondiciji namenjamo premalo pozornosti. Med tečajnicami je precejšnja starostna razlika, saj vadijo 14-letna dekleta in 40-letne .ženske. Vaje so morda toliko bolj privlačne, ker jih iz- vajamo ob glasbeni spremljavi, ki obenem sprošča in vadba ni tako moreča, dolgočasna. No, namen našega tečaja je, da se tečajnice naučijo pravilno izva- jati aerobične vaje, kar je osnovni pogoj za doseganje učinkov. Samo če vaje izvajamo dovolj hitro, lahko govorimo o aerobičnih vajah. Aerobična vadba je tista, ki razvija volumen srca, zmogljivost pljuč in sposobnost ožilja, da sprejme in predela čim več kisika v energijo. Oče aerobike je ameriški zdravnik Keneth Cooper, ki je za- čel z znanstvenim raziskovanjem aerubičnih sposobnosti pri človeku v petdesetih letih. V svojih knjigah pravi, da so aerobični načini vadbe predvsem hoja, tek, plavanje, vožnja s kolesom, tek po stop- nicah, preskakovanje koleb- nice . . . Gimnastične vaje, ki jih moda sedaj prodaja pod imenom aerobika, so lahko samo dodatni trening za krepitev mišic. Nikakor jih ne moremo imenovati aero- bične vaje, ker na ta način in mo- goče vaditi dovolj dolgo in dovolj intenzivno, da bi dosegli aerobični učinek v organizmu. Zato seveda priporočamo vsem, da organi- zirano izvajajo vse naštete oblike rekreativne vadbe, ne zgolj gimna- stično. Naj povem, da bom 13. junija ob 18. uri organizirala na stadionu Drava Cooperjev test v hoji in teku. Na podlagi tega testa bo do- bil vsak udeleženec svoj program vadbe. Seveda velja to za tiste, ki nimajo pretiranega odpora do teka." Ob tem bi opozorili vse, ki želijo tekati, da so za to primerne površine tudi v Ljudskem vrtu — po nekdanji trim stezi je mogoče rekreativni tek zadovoljivo iz- vaj.M.i. Žal pa na tej stezi ni več ostalih pripomočkov za rekreacijo, .zaradi objestnega izživljanja tistih, ki ne znajo in nočejo ceniti družbene lastnine. Ljudski vrt omenjam zato, ker je bolj prijetno tekati skozi gozd kot po enolični stezi na stadionu. Seveda ne velja to za tiste, ki tekmujejo sami s seboj, s štoparico v roki in se vesele lastnega napredka. Mira Mijačevič se je odločila za organizacijo tega tečaja zato, da bi ljudi spodbudila k pravemu načinu aerobne vadbe in seveda upn, da ji bo to tudi uspelo. Rekreacijska vadba je velikega pomena, pa naj gre za aerobične vaje ali katerekoli druge vaje, ki krepijo telo in večajo človekovoe delovne spo- sobnosti. Ljudje, ki se ukvarjajo z rekreacijo so bolj zdravi, ne doživ- ljajo stresov, nimajo težav z nespečnostjo, so bolj sproščeni. Tisti, ki pravijo, da imajo premalo časa za rekreacijo, ker jih preveč obremenjujejo druge, pomemb- nejše stvari, lažejo sebi in drugim — le volje jim manjka. ,,Naj poudarim, da je vadba v skupini lažja in. bolj privlačna, posebej še zatiste, ki se nikoli niso ukvarjali s športom. Zato seveda vabim vse, ki želijo povečati svoje telesne sposobnosti, da se udeležijo raznih oblik rekreacije — pa naj gre za tečaj aerobike ali Cooperje- ve teste ali za partizanski mnogo- boj. Ob koncu bi navedla še Cooperjev citat iz ene njegovih knjig: ,Želim da se počutite bolje kot se počutite že dalj časa.' \;.jbrž dovolj pove." N. Dobljckar S prvega tečaja aerobike v Ptuju (foto Ik) TEDNIK - 16. junij 1983 NASI DOPISNIKI - 9 TELOVADNI NASTOP VMARKOVCIH Sestavek o veliki prireditvi ob 50-Ietnici organizirane telesne kulture v Markovcih in okoliških vaseh, objavljen je na prvi strani, do- polnjujemo s slikovnim gradivom, posnetim na prireditvi, ki bo tako nastopajočim kot številnim gledalcem ostala v prijetnem spominu. Prireditev so začeli s svečanim sprevodom udeležencev in udeleženk telovadnega nastopa ... .. , ki so se nato postrojili na zeleni površini športnega igrišča Marko Mrak je društvu ob visokem jubileju izročil posebno priznanje Partizana Slovenije Vsaka vaja je imela simbolični naziv. Mlajše pionirke in pioniiji OŠ Bratov Štrafela so se predstavili z vajo Sijaj, sijaj sončece Gimnastična vrsta iz Maribora se je predstavila z vajami v parteijii ter nastopi na bradlji (na posnetku) in drogu tekst in foto: I. kotar Člani zgodovinskega društva Ptuj na zanimivi ekskurziji 28. maja 1983 smo se člani Zgodovinskega društva Ptuj z dvema avtobusoma odpeljali na ekskurzijo v Skofjo Loko. Deževno vreme nas ni motilo, da ne bi z zanimanjem prisluhnili vodiču, ki nam je razlagal zgodovino mesta Škofja Loka. Ime loka. kraj na sotočju dveh Sor (Selščice in Poljanščice), seje prvič pi'javilo v zgodovinskih listinah leta 973. Tega letaje nemški cesar OU)n 11. podaril te. ozemlje frisinškim škofom z Bavarskega. V zgodo- vinskih listinah zasledimo za mesto več imen, slovensko ime Skofja Loka pa se pojavi v 13. stoletju. V listini iz leta 1274 naselbino že imenujejo mestu. Prebivalci so se ukvarjali z obrtjo in trgovino. Zelo razvito je bilo krojaštvo, čevljarstvo, krznarstvo. sedlarstvo, kolarstvo, kovaštvo, pla- tnarstvo, vrvarstvo in barvarstvo! Leta 1803 je frisinška posest prišla pod habsburško oblast. Po prvi svetovni vojni se je v Škofji Loki pričela razvijati industrija in sicer lesna, usnjarska, tekstilna in klobučarska. Močneje paje gospodarstvo napredovalo po drugi svetovni vojni. Vodič nas je peljal skozi mesto in nam predstavil staro mestno jedro. Našo p<.)zornost so pritegnili predvsem stari Rotovž, kjerje bil sedež pred- stavnikov javnega loškega življenja. Šentjakobska cerkev, kašča, na- jvažnejše gospoščinsko poslopje, kamniti most zgrajen iz rezanega ka- mna in ima polkrožni obok. Notranjosti gradu žal nismo mogli videti, ker jo obnavljajo. Tako smo si ogledali že nekatere druge kulturno zgodo- vinske objekte v mestu. Vodič nas je opozoril tudi na izreden posluh, ki ga imajo v Skofji Loki pri varovanju kulturne dediščine. Tako jim -u.speva. kljub težki gospodarski situaciji, zbrati dovolj sredstev za ob- novo starega mestnega jedra. Poleg fasad pa obnavljajo tudi nekatere notranje prostore stavb. Po ogledu Škofje Loke smo se odpeljali na Visoko, kjer smo si ogledali Tavčarjev spomenik, grobnico njegove družine in graščino, ki jo je kupil na Visokem. Vse nas je presenetila zanemarjenost posestva in objektov na njem. Menim, da bi z nekaj sredstvi in udarniškim delom ter malo več dobre volje sedanjega lastnika posestva, lahko uredili graščino, okolico in spominsko sobo. To smo dolžni pisatelju, pa tudi do turizma se ne bi smeli tako brezbrižno obnašati. Na naši poti proti domu smo obiskali Sv. Urh, 342 metrov visok grič vzhodno od Ljubljane (občina Ljubljana Moste-Polje), oddaljen uro hoda od mesta. V mežnariji in cerkvi na Sv. Urhu so našli v 2. svetovni vojni zavetje za svoja nečloveška dejanja domači izdajalci, ki so se povezali z okupatorjem ter množično pobijali zavedne Slovence iz okolice, ki so sodelovali v odporu. Trupla so po pokolih odnašali v bližnje gozdove. Danes je cerkev na Sv. Urhu preurejena v muzej ljudske revolucije. SKke groze so nas spodbudile k temu. da je vsak pri sebi ponovno obljubil varovali iii braniti domovino, da se grozote vojne ne bi •.ikoli več ponovile. V bližini stoji tudi spomenik žrtvam na Urhu, delo akademskih kiparjev Karla Putriha in Zdenka Kalina ter arhitekta Borisa Kobeta. Vrhunec ekskurzije paje predstavljal ogled gradu Bogenšperk, ki ga je v 2. polovici 17. stoletja kupil Janez Vajkard Valvasor, avtor Slave vojvodine Kranjske. Valvasor seje posvetil študiju in raziskovanju domovine in tako sta nastali knjižnica in grafična zbirka. Zbiral je še razne instrumente, star denar in druge starine. Na Bogenšperku je ustanovil lastno grafično podjetje, prvo te vrste na naših tleh. V gradu Bogenšperk smo si ogledali viteško dvorano, oddelek NOB in ljudske revolucije, poročno dvorano (nekoč je to bila Valvasorjeva knjižnica), Valvasorjevi sobi, Valvasorjevo tiskaijio. razstavo lovskih trofej in zunan^čino gradu! Ce se boste kdaj peljali po cesti Litija Radohova vas, se ustavite tudi na gradu Bogenšperk. ki leži ob tej cesti. Prijazna vodička domačinka vas bo rada sprejela m popeljala skozi grad. Ob končuje prav, da se v imenu članov Zgodovinskega društva Ptuj zahvalim tistim, ki so največ pripomogh k uspešnosti ekskurzije. Zahvala velja predvsem tovarisicama Meti Ciglenečki in Ljubici Šuligoj za strokovno vodstvo in razlago o krajih skozi katere smo se pehali ter njihovih kulturnozgodovinskih znamenitosti, tovarišici Darinki Cretnik za predstavitev del Ivana Tavčarja in tistim članom izvršnega odbora, ki so neposredno sodelovali pri organizaciji te zanimive ekskurzije. V jeseni predvidevamo obisk Dražgos in Krope in upam, da se bomo tudi jesenske ekskurzije udeležili v tako velikem številu. Diana Bohak MED ZMAGOVALCI TUDI NA DRŽAVENM PRVENSTVU V dneh od 9. do 11. junija je bilo v Prištini tekmovanje pionirjev — mladih tehnikov, na katerega so se uvrstili najboljši iz republiških srečanj. Slovenijo so zastopali pionirji iz Ptuja, Postojne in Prevalj. Iz Ptuja — ekipa OŠ Franc Osojnik v sestavi Tonček Galun, Romana Planine in Matjaž Murko. Naši predstavniki so se tudi tokrat odlično odrezali. Ekipa Slovenije, kije odgovarjala na vprašanja s področja ob- rambe in zaščite je dosegla prvo mesto in s tem zasluženo zmagala. Čestitamo! mš Mladinska delovna akcija ali poceni In prijeten dopust v skladu z »usmeritvami o organiziranju mladinskih delo- vnih akcij v letu 1983« se bo na republiški mladinski delovni ak- ciji »Spominski park Trebče '83« od 17. 7. do 6. 8. 1983 organiziral delovni tabor v brigadirskem naselju v Bistrici ob Sotli, ki lahko naenkrat sprejme 120 ude- ležencev. . Delovni tabor se razlikoval od »standardnih« mladinskih delo- vnih akcij po tem, da: — bo možno sodelovati na njem tudi za krajši čas. vendar ne manj kot sedem dni in da ni starostnih omejitev (so pa zdravstvene); ^ — ne bo enotnega urnika življenja za vse udeležence, tem- več si ga bodo krojili udeleženci sami glede na njihove delovne in prostoča.sne interese ter obvezno- sti; — udeleženci ne bodo organi- zirani na principu brigad, temveč jih bo združeval interes, da pomagajo manj razvitim krajem na potrebnih strokovnih pripra- vljenih delovnih opravilih ter skupne prostočasne aktivnosti; — samoupravno organiziranje in delovanje sloni na principu enakopravnosti vseh udeležen- cev, da odločajo v skladu s sprejetimi družbenimi akti (Družbeni dogovor in Samou- pravni sporazum o organiziranju akcij v SR Sloveniji, Samouprav- ni sporazum o pripravi in izvedbi M da Trebče '83 itd), o pripravi, izvajanja in ocenjevanju delo- vnega tabora; torej ne na princi- pu brigadnega organiziranja; — delovni in prostočasni pro- gram izbira vsak sam po svojih interesih tako, da sledi temeljne- niu družbenoekonomskemu in družbenopolitičnemu cilju. To je. razvoj manj razvitih območij, kar lahko uresničuje na delovišču in ^ prostem času s svojim tehnič- nim in umskim znanjem: — ne bo priznanj brigadam (ker jih ni) in posameznikom, temveč spominska priznanja in nagrade kraja (nov); — se zbirajo prijave za udelež- bo na Občinskih konferen- cah ZSMS v Sloveniji, v okviru družbenih organizacij in dru-štev in mladinskih turističnih poslo- valnicah v Ljubljani, Celju, No- vem mestu, Mariboru in Kranju in turističnih poslovalnicah TTG po vsej Sloveniji; KAJ NUDI TABOR Delovni tabor Trebče '83 bo potekal v času od 17. 7. do 6. 8. 1983. Za njegov nemoten potek se združujejo sredstva na podlagi Samoupravnega sporazuma o MDA v SR Sloveniji v letu 1983 (za materialne stroške tabo- ra, prehrano, pripravo naselja, prevoze na delovišče itd.) za brigadirsko opremo (športne hla- čke, majico in copate) in prosto- časne aktivnosti na telesnokul- turneni. kulturnem, tehničnem in izobraževalnem področju. Sred- stva za dela na deloviščih se združujejo v okviru skupščin ob- čin in SIS Šmarje pri Jelšah. Krško in Brežice. Udeležencem tabora bo na osnovi programov izgradnje Spo- minskega parka Trebče in Koz- janskega osnovna delovna nalo- ga izgrajevati kanalizacijo v Bi- strici ob Sotli in ureditev Spo- minskega parka Trebče na ureja- nju sprehajalnih poti. cest in dela na elektro omrežju. Na osnovi znanj in sposobnosti posamezni- kov in skupin tabora bo možno pomagati krajanom tudi pri dru- gih delih (poljska, hišna, živino- rejska. gozdarska, politehnična, raziskovalna itd.) Udeleženci tabora bodo organizirani v delo- vne skupine za opravljanje posa- meznih del. Strokovne nasvete in nadzor bodo na delovišču samem opravljali predstavniki izvajalca in vodstva tabora. Osnovno oble- ko za delo prinesejo udeleženci s seboj, delovno orodje, stroje in zaščitno opremo za zahtevnejša opravila, kakor tudi pripravo delovišč. pripravi izvajalec del že pred taborom. Delovni čas bodo udeleženci tabora določili skupaj z izvajalcem del in na osnovi svojih želja in potreb. , Naselje s kapaciteto 120-ih ležišč v stavbi in možnostjo taborenja na travnikih ob njem, leži v jedru naselja ob modemi osnovni šoli Marije Broz. ki s svojimi učilnicami, športno dvo- rano in opremo v njih ter z rokometno-nogometno. košarka- ško-atletskim stadionom nudi ustrezne pogoje za raznovrstne aktivnosti in rekreiranje po, pred ali med delom v teh manj razvi- tih krajih Slovenije. V domu brigadirjev so ustrezni večji pro- stori s skupnimi spalnicami ter skupinskimi kopalnicami in WC- ji. V spremljajočem objektu je jedilnica s kuhinjo in razglasna postaja z ozvočenjem. Material- na sredstva za normalno »obra- tovanje« naselja se zagotavljajo iz podpisanega Samoupravnega sporazuma o MDA Trebče. Ude- leženci tabora bodo sami v okviru hišnega reda opredelili načine vzdrževanja naselja (osebna in skupna higiena, po- moč pri kuhinjskih delih, varova- nje itd.). Kumrovec je od naselja oddaljen le dobre tri kilometre. Časovni razpored spanja in delo- vnih obveznosti ter prostočasnih aktivnosti bodo udeleženci ureja- li posamično oziroma v delovnih skupinah v odvisnosti lastnih .želja in pt)treb ter delovnih nalog in prehrambenega ritma v nase- lju. Za pestro izpolnjen prosti čas sta pomembna predvsenj dva pugt)ja: — naselje z okolico, ki z dt-mačini nudi čimveč različnih zabavno-rekreativnih in vzgojno- iznhražev;i!nih aktivnosti: MLADINSKI DELOVNI TABOR TREBČE '83 — in udeleženci, ki svoj prosti čas aktivno, skupno kreirajo v prej omenjenih aktivnostih tako. da so učitelji in hkrati učenci v prenašanju oziroma sprejemanju znanja in aktivnosti. Poleg lastne ustvarjalnosti or- ganizatorji tabora udeležencem nudijo še plavalni in lokostrelski tečaj, možnost seznanjanja z osnovami sojenja y posameznih športnih panogah, seznanjanje z osnovami fotografije, radioma- terstva. varilstva in prve pomoči, možnost obiska vseh kulturno- zgodovinskih in izletniških kra- jev v okviru Spominskega parka Trebče in bližnje okolice (Kum- rovec. brežiški in brestaniški grad. Augustinčičeva galerija. Atomske in Tuhcljske toplice) in druge oblike, ki bodo organizira- ne na osnovi možnosti in interesa udeležencev Tabora. Vsak prijavljenec bo že v prijavi nakazal svoje potrebe in tudi predloge za popestritev aktivnosti. V okviru tabora bo- delovali tudi različni men- torji. animatorji. vodiči, ki bodo v strokovno pomoč pri aktivnem preživljanju prostega časa. Udeleženci bodo samouprav- no organizirani v zboru udele- žencev. ki bo razpravljal in sklepal najpomembnejših sa- moupravnih zadevah, programu dela in življenja na taboru, njegovem sprotnem spremljanju in oconjevanju. kakor tudi o Ostalih odnosih (hišni red. zdravstveno varstvo, opravljanje dela vodstva akcije). Zbor udele- /encc\ h." lahko -'a vršitcv posa- meznih nalog iment-val delovne skupine (delovne, finančne, na- selske. prostočasne, nagraje- valno-kaznovalne in druge). POZOR! Če si ob vsem dosedaj prebra- nem interesent za poceni preži- vljanje prostega časa (počitnic) na manj razvitem Kozjanskem, si preberi še naslednje vrstice in SE PRIJAVI! Organizatorji tabora nudijo udeležencem prehrano, bivalne in prostočasne objekte in opre- mo. zdravstveno zaščito, strokov- no pripravljena delovišča s po- trebnimi delovnimi stroji in oro- djem ter zaščitno opremo, stro- kovno pripravljene programe prostočasnih aktivnosti in pomoč pri izvajanju le-teh na osnovi želja in potreb udeležencev, športne copate, hlačke in majico ter spominske nagrade. Prijavi se lahko vsakdo samo- stojno. skupno s prijatelji, druži- no. \ okviru osnt)vnc organizaci- jo ZSMS. družbene organizacije in društva ali drugačne skupine ljudi ne glede na starost in spol. torej vsak. ki je zdravstveno spi^soben za fizična dela šest ur dnevno na družbeno potrebnih delih za razvoj manj razvitega kraja za najmanj sedem dni v danem terminu. Prijave zbirajo vse Občinske konference ZSMS. družbene or- ganizacije in društva, mladinske turistične poslovalnice v Ljublja- ni (Mladi Turist. Celovška 49 — tel. 321-897 ali 312-185). Celiu (MTP Celje. Kocjanova 2. Celje tel. 063/226-64). Novem mestu (Glavni trg 7. Novo mesto — tel. MTP 068/ 22-555; in Kranju (MTP, VODNIK, Tavčarjeva 5, Kranj. tel. 064/ 22-639) Maribo- ru (Društvo za počitniško dejav- nost Maribor. Orožnova 2, Mari- bor. — tel. 062/ 21-095) ter turistične poslovalnice TTG — po vsej Sloveniji DO ZASEDBE. Center zbiranja prijav je: PO- SLOVALNICA TTG ATOM- SKE TOPLICE Interesent je prijavljen, ko izpolni prijavnico, ki jo odda na enem od prijavnih mest in ko v dogovorjenem roku dobi od poslovalnice TTG v Atomskih Toplicah pismeno potrditev pri- jave. Pred odhodom na tabor (ka- mor pride vsakdo samostojno z avtom, avtobusom, vlakom, kole- som. peš ali stopom)je zaželeno, da se prijavljenec psiho-fizično rekreira in pripravi na delo in življenje na taboru. Od 30. 6. dalje si lahko akcijo, tabor vsak- do tudi ogleda. Na in s tabora pride vsakdo samostojno, s seboj mora imeti osebno in zdravstveno izkaznico, osnovno opremo za na delovi.šče, opremo za osebno higieno in .sMtje prostočasne aktivnosti (strok, literat.. športni rekviziti itd.). GESLO TABORA NAJ BO: PROSTOVOLJNO - ZA MANJ RAZVITE KRAJE ČIM- VF.Č MOJEGA ZNANJA l\ SPOSOBNOSTI - VESEI O AKTIVNO IN POCENI PRE-Žl- VLJANJE PROSTEGA ČASA (POČITNIC 1 10 - NASI DOPISNIKI 16. junij 1983 - tednik STKALI SMO NOVE VEZI PRIJATELJSTVA To je bila Jugoslavija v malem .Nasmehnem se. Misli mi odplovejo nekaj dni nazaj. O, koliko novih obrazov sem spoznala. Admira iz Banjaluke, Mirjana iz Križevcev, Damir iz Zagreba, Biding iz Skopja, fcruse iz bkopja . . . Veliko imen pa si tudi ni- sem zapomnila, preveč jih je bilo. Naša šola je bila namreč gostiteljica SREČANJA PRIJATELJSTVA in ob tej priložnosti je bilo na obisku v Ki- dričevem 150 otrok iz različnih krajev Jugoslavije. Se vidim te nepoznane obraze, slišim različno govorico. Tako tuji so bili, ko so prišli, tako doma- či, ko so odhajali. Spominjam se, da mi je takrat, ko mi je pogled v avli taval od enega do drugega fanta ali dekleta, nekje globoko v srcu prešinila misel:,,Poglej, saj to je Jugoslavija v malem!" Lep je bil ta občutek. V njem je bilo toliko to- pline. Spletlo se je mnogo novih prijateljstev. Upam, da so ostala trdna in da se ne bodo že čez mesece pretrgala . . . Želela bi, da ne bi samo ostalo pri besedah: ,,Pisala ti bom." Lepo in prav je, da se krepi prijateljstvo naših narodov in del tega smo mi vsi. Pogledam skozi okno. Nekako z otožnim pogledom opazujem dreve- sa, ki so jih zasadili naši novi prijatelji. Rasla bodo, kot bo raslo in se vzpe- njalo naše prijateljstvo. Ta srečanja prijateljstva trajajo že vrsto let. Tako so drevesca, ki so jih takrat zasadili na prvem srečanju, zrasla v velika drevesa, z velikimi kro- šnjami, v katerih šepeta veter svojo večno pesem. Kdo ve, o čem govori ta pesem? Morda o toplem stisku prijateljeve roke? Ne vem, mogoče bodo o tem premišljevali učenci, ki nas bodo obiskali leta 1999. Takrat bom že od- rasla, a se bom vedno rada spominjala našega srečanja prijateljstva. Jožica Petrovič, 8/a, OS Boris Kidrič, Kidričevo Golob prijateljstva se je ustavil v Kidričevem Golob prijateljstva leti po vsej Jugoslaviji od Djakovice do Zelez- nika, Nikšiča, Skopja, Ljubljane, Kragujevca, Sarajeva, pa vse do Makarske, našega' lepega Jadrana, in kamor prileti, deli ljubezen in radost. Že devetnajsto leto leta od mesta do me.na, od republike do republike in seje seme miru po naših plodnih poljih, krepi bratstvo in enotnost naših narodov. To leto se je že drugič ustavil v Kidričevem. Tudi jaz sem dobil prijatelja iz Sarajeva. Spoznal in spoprijateljil sem se tudi z učenci iz drugih mest. Spoprijateljili smo se in postali takšni prijatelji, kot da bi se že dolgo časa poznali. Teh pet dni smo se zabavali, peli in igrali, ter s tem krepili prijateljstvo. Prijateljem smo razkazali naš kraj in staro mesto Ptuj. Skratka, skrbeli smo, da bi jim naš kraj ostal vedno v lepem spominu. Želim, da bi se ti učenci vrnili v Slovenijo in me obiskali. Upam, da so se med nami prijetno počutili. Upam, da se prijateljske verige ne bodo nikoli pretrgale, da golob prijateljstva ne bi nikoli omagal na svoji poti. Igor Frčeč, 8/a Kako se je rodilo prijateljsko srečanje? Prijatelj — beseda, ki nam pove veliko. Prijatelj je človek, ki mu lahko zaupaš in te razume. Leto 1964. Osnovno šolo Milan Spalj iz Zagreba je zalila narasla Sava. Vse šole od Triglava pa do Gevgelije so ji poslale pomoč. Tako je ta osnovna šola priredila naslednje leto srečanje za učence teh šol. Med šolami, ki so poslale pomoč, je bila tudi osnovna šola Kidričevo. Leta 1967 je bila naša šola gostiteljica III. srečanja pobratenih osnovnih šol Jugoslavije. Na srečanje je prišlo 9 šol in platane pred šolo so najlepši spomin na tisti čas. Leta so minevala, prijateljska srečanja so postala že tradicija osnovnih šol. Tako seje tem šolam pridružilo še šest šol. Leto 1983. Osnovna šola Kidričevo je ponovno gostiteljica tega sre- čanja — tokrat že devetnajstič. Srečanje je potekalo od 22. pa do 26. maja. Učenke petnajstih šol je na uvodni prireditvi v nedeljo pozdravila najprej predsednica mladine Kidričevega Smilja Rajher, nato pa so vse šole nastopile s pozdravnimi govori. Med nami — domačini in gosti so se spletle trdne prijateljske vezi. Te štiri dni ni bilo med nami pomembno, če si iz Ljubljane, Makarske, Skopja ali iz Zagreba. Sreda, 25. maja 1983. V počastitev dneva mladosti je bila občinska proslava v Kidričevem. Nastopali so učenci naše šole. Na tej proslavi sjno tudi predali golobe, simbol prijateljstva, ravnatelju OS Milan Spelj iz Zagreba, ki bo gostiteljica dvajsetega srečanja prijateljstva. Srečanje je minilo; naša šola je obogatena z novimi platanami in grmiči, ki jo bodo krasili naslednja leta. Naša srca pa so bogatejša za mnoga spoznanja, lepe trenutke in globoke prijateljske vezi. Brigita Dobrajc, 8/a, OS B. Kidrič, Kidričevo Srečanje osnovnih šol Jugoslavije Dan mladosti je bil letos posebno svečan. Praznovali smo ga s pionirji iz vse Jugoslavije. Bili so naši gostje na 19. prijateljskem srečanju. Pri nas so se dobro počutili. Z lepimi vtisi so se vrnili v svoje kraje. Mitja Meško, l/a Zbor učencev iz sodelujočih osnovnih šolJugoslavije To stran smo odstopili mladim dopisnikom iz Osnovne šole Boris Kidrič iz Kidričevega, ki so pod skupnim naslovom želeli opisati vsaj delček tistega, kar so doživljali ob svojih novih prijateljih iz vseh jugoslovanskih socialističnih republik in obeh pokrajin ob 19. srečanju prijateljstva, ki je bilo od 22. do 26. maja letos v Kidričevem. Moja prijateljica Moja prijateljica je iz Križevc. Ime ji je Tatjana. Hodi v 7. razred. Prišla je v Kidričevo na 19. prija- teljsko srečanje. Med prostim časom sva se igrali naše in njihove igre. Jedla je vse, kar smo ji dali. Zvečer, ko sva že le- žali, sva se pogovarjali o njihovi šoli, koliko jih je v razredu in koli- ko je odličnih učencev in učenk. Bi- la je zelo dobra prijateljica. Odgo- vorila je na vsako vprašanje. Zapi- sali sva si naslove, da si bova lahko dopisovali. Tatjana mi je povedala, da ji je tukaj zelo všeč, a v Križev- cih ji je lepše. Bili sva na Ptujski gori. Tudi tam ji je bilo zelo všeč. Vprašala sem jo, če bo prišla na po- čitnice. Povabilo je z veseljem spre- jela. Slikala je našo hišo in celo na- šo družino. Govorila je srbohrva- ško. Odhod dobre prijateljice je bil zelo težak. Poslovili sva se s solzami v očeh. Te prijateljice ne bom nikoli pozabila. Za spomin na njo imam njeno fotografijo. Komaj čakam na počitnice, da se bova s Tatjano zopet videli. Valerija Krivec, 4/b, OS Boris Kidrič, Kidričevo Srečanje prijateljstva Od 22. do 25. maja je bronasti golob — simbol prijateljstva med Šestnajstimi osnovnimi šolami iz vseh republik in pokrajin —■ spet zbral delegacije pionirjev in učiteljev na 19. srečanju v Kidričevem. Učenci so imeli razne športne in kulturne prire- ditve, ki so potekale v šoli v Ptuju in na Pohorju, kjer so bili učenci sedmih razredov svečano sprejeti v ZSMJ. V spominu mi bo ostala svečanost ob otvoritvi srečanja, posebno še čudovite narodne noše nasto- pajočih. Čeprav sama nisem gostila učencev prijateljskih šol, ker so bile mamine obveznosti pri organizaciji srečanja važnejše, zaradi česar sem bila žalostna, sem se z ostalimi veselila gostov. Posebno veselo je bilo na plesih za učence. Čeprav nam je vse dni nagajal dež, ki ni prenehal tudi med zaključno proslavo, se bom spominjala predaje goloba OS Milan Spalj iz Zagreba, ki bo organizator 20. srečanja. Bolezen meje sicer prikrajšala za ogled nekaterih prireditev, toda spoznala sem, da prijateljstvo med narodi pomeni mnogo več, kot lahko razumemo mi Mojca Loboda, 4/a Skupni program učencev iz 15 šol, ki sodelujejo v srečanjih prijateljstva Naše prijateljsko srečanje Prišel je mesec maj in z njim srečanje prijateljstva osnovnih šol Jugoslavije. Letos smo bili že drugič gostitelji našega prijateljskega srečanja, ki nas veže žedevetnajstlet.Sprejeh smo ga kot del življenja, kot ljubezen, kot pesem, ki spleta žive vezi med šolami Jugoslavije, ki krepi bratstvo med narodi, ki išče in najde prijatelja v delu, v igri, v sreči in nesreči. Nedelja, 22. maja 1983, dan, ko si spoznal prija- telja, s katerim si preživel teh nekaj dni in si bil njegov gostitelj. Ura je pol štiri in vsi nestrpni čakamo, kdaj se bosta pripeljali učenci iz Beograda. Prišli so. Veliko jih je. Oči opazujejo m iščejo dekle, ki naj bi bila moja gostja. Veliko oči je uprtih v nas in vse gledajo nekako vprašujoče in govorijo: »Ah si ti moj gosti- telj?« Nato se skupaj sUkamo ter odidemo v razred, kjer se pobliže spoznamo. Po proslavi so še imeli malico, nato pa smo vsak svojega gosta odpeljali na dom. Katarina, tako je bilo ime dekletu, ki je bila pri meni, je bila prijetnega videza in vesele narave. V teh nekaj dneh sem ji razkazala naš kraj, bližnjo in daljno oicohco Kidričevega. V sredo smo si ogledali tudi stari del mesta. Prišel je četrtek in s tem slovo. Komaj smo se malo bolj spoznali, že smo se morali posloviti. Slovo je bilo zelo težko in marsikomu so privrele tudi solze. Evehn Brglez, 8/a, OS Kidričevo Srce — vez prijateljstva Sonce seje dvignilo visoko na nebo in se smehljalo našim vprašujočim obrazom. Kajti prav danes so prišU k nam naši prijatelji iz vse Jugoslavije Čeprav jih nismo poznali, smo vedeli, da so to naši, težko ■)ričakovani prijatelji. Toplo smo jim zaželeH do- brodošlico, se spoznali med seboj in že prvi dan stkali zlate vezi prijateljstva. Štiri dni smo preživeli skupaj. Se skupaj smejali, zabavali, jedli. Delih smo si vse. Nismo se ločih niti za trenutek. Močno smo se vzljubili... Ni bilo va- žno ime, ne kraj, iz katerega si, važno je bilo srce, kajti srce je vez prijateljstva. Toda kmalu so minih ti veseh štirje dnevi. Prišlo je težko slovo. Vedeli smo, da se mogoče ne bomo več videli. Kajti sedaj nas bodo ločile velike razdalje, a razdalje niso nobena prepreka za prijateljstvo. V pismih bomo izražali svoja čustva, ki bodo večno trajala. Samo beseda na svidenje je še ostala in odšli -SO. A prijateljstvo ne pozna meja in tako bo tudi naše prijateljstvo večno trajalo. Simona Teodorovič, 6/a, OS Boris Kidrič, Kidričevo Trenutki velikega pričakovanja Prišli so! Ozrem se po veseli, pi- sani množici. Katero deklico bom sprejela? Ne poznam je, ima lepše krilce. Deklica s črnimi lasmi me nepretrgoma opazuje. Torej je ona? V rokah držim živordeč nagelj. Nenehno mi uhaja iz rok. Tovariši- ca mi predstavi mojo gostjo. Čudo- vita je! Kako je prijazna in tako ra- da se pogovarja. Mislim, da vem, kaj mi pravi, a odgovoriti ne mo- rem. Ne vem, ali je veselje ali strah. Verjetno oboje. Kaj nam govori tovarišica? Saj vem, prijazni in dobri moramo biti. Saj vem . . . Nenadoma se v mojih rokah znajde mala, v narodno nošo oble- čena lutka. Darilo! Darilo od moje nove prijateljice. Gledam jo in po licih mi polže solze. Ganjena sem. Njen vzpodbujajoči glas me po- stavi na trdna tla. Primeva kovčke in odideva na moj dom. Dom, ki sem ga štiri dni delila s svojo prija- teljico. Suzana Kosi, 6/a, OS Boris Kidrič, Kidričevo Iz mojega dnevnika Nedelja, 22. maja 1983. Za nas težko pričakovani dan, saj bomo spoznali nove prjatelje. Te dni se bo v Kidričevem odvijalo 19. srečanje prijateljstva. Dobila sem deklico iz Zagreba, z imenom Vesna. Takoj sva sklenih mlado prijateljstvo. V ponedeljek so se odvijala razna atletska tekmovanja. Popoldan pa smo svojim prijateljem razkazali naš kraj. Naslednji dan je bil za nas najpomembnejši, saj smo postali mladinci. Zadnji dan smo učence peljali v Ptuj. Mesto jim je bilo zelo všeč. Najbolj so se jim zdele zanimive stare ptujske zgradbe in grad. V Kidričevem pa so jim bili všeč naši lepi gozdovi in zelenice. V četrtek so se morali prijatelji posloviti in marsikdo je potočil kakšno solzo. Zame je bil ta trenutek najtežji, saj nekaterih prijateljev ne bom nikoli več videla. Nekateri pa se še bodo spomnili 19. srečanja prijateljstva in bodo prišli k nam v Kidričevo. Za druge pa bodo na to srečanje ostali le lepi spomini. Tudi sama ne bom nikoli pozabila tega srečanja, kajti spoznala sem veliko novih prijateljev. Klavdija Sitar, 7/b, OŠ Boris Kidrič, Kidričevo Srečanje Letos je bila osnovna šola Boris Kidrič Kidričevo gostiteljica šest- najstih pobratenih šol iz cele Jugo- slavije. Leta 1964 je šolo „Milan Spalj" v Zagrebu poplavila narasla Sava. Mnoge šole so jim takrat ne- sebično priskočile na pomoč. Med njimi je bila tudi naša šola v Kidri- čevem. Takrat se je začelo prijatelj- stvo, ki ga vsako leto nadaljujemo s srečanjem tistih šol, ki so priskočile na pomoč. Tudi sama sem bila gostiteljica dveh učenk iz pobratene šole Brat- stvo-jedinstvo Križevci. Novima prijateljicama sem že pred tednom poslala pismo. Dnevi so minevali, a prišel je dan prihoda. Pričakovali smo jih pred šolo. Moji gostji sta bili Štela in Arnela. Ko smo se spo- znali, nas je moj očka peljal do- mov. Hajdina, kraj, kjer stanujem, jima je bila zelo všeč. Popoldan smo odšli na zbor vseh šol. Tam so imele vse šole pozdravne govore. Srečah smo se otroci vseh Sol. Štiri- dnevni program je zavzemal aktiv- nosti na kulturnem in športnem področju. Program je bil zelo pe- ster. Prijateljicama sem razkazala svoj kraj in Ptuj z okolico ter zani- mivosti. Dnevi so bili vse prekratki, da bi se lahko pogovorile o vseh te- žavah in željah v šoli ali doma. Luč v naši sobi je gorela pozno v noč. Vse prehitro je prišel dan slove- sa. Na šoli smo imeli proslavo ob Dnevu mladosti. Po proslavi je bil ples. Tukaj smo se zadnjič skupaj zabavali kajti naslednjega dne so prijateljice odpotovale. Slovo je bilo žalostno in še zadnjič smo si obljubili, da si bomo dopisovali in se tudi obiskovan. Barbara Planec, 4/a Dan mladosti 25. maja je dan mladosti. Učenci in učitelji so pripravili proslavo. Te svečane prireditve se je udeležilo veliko ljudi. Na proslavi so sodelo- vali tudi vojaki, ki so nas spremljali z glasbo. Naši otroci so deklamirali otroške pesmi. Ob koncu proslave je tovariš ravnatelj predal simbol srečanja osnovni šoli Milan Spalj iz Zagreba. Po proslavi je bil ples. Žal nam je deževno vreme ponagajalo, saj smo prehitro morali domov. To je bil zadnji dan srečanja. Naši gostje so se že naslednji dan vračali v svoje kraje. Maja Podvornik, 4/b, COS Boris Kidrič, Kidričevo Naše prijateljsko srečanje Pred 19. leti seje pričelo prijateljsko srečanje. Tudi letos je bilo na osnovni šoli Boris Kidrič Kidričevo. Prišli so odlični in pridni učenci iz 15 .šol cele Jugoslavije. Tudi moj bratje dobil fanta iz Črne gore iz mesta Nikšiča. Ime mu je Zoran. Z njim smo se dobro razumeli; bili smo v Ptuju in ga peljali v Ptujske toplice. V nedeljo je bila otvoritev. V ponedeljek so bile športne igre. V torek so šli na Pohorje na izlet. V sredo so si dopoldan ogledali ptujski grad in popoldanje bila zaključna proslava ob dnevu mladosti. Po proslavi je bil ples. V četrtek zjutraj so že zgodaj odrinili. Želim si. da bi se srečanje še nadaljevalo, da bi se dobro, zares dobro spt:)znali s prijatelji. Spoznala sem .se z Zoranom in z deklico iz Skopja, ki je sošolka dečka pri katerem je bil lani moj brat Jani. Julija Preac, 3/r. OŠ Boris Kidrič, Kidričevo Uresničila se mi je želja Tudi jaz sem si zaželel, da bi spoznal prija- telja iz katerega drugega mesta v Jugoslaviji. In res. ponudila .se mi je velika priložnost, kajti letos je bilo v Kidričevem 19. srečanje prija- teljstva osnovnih šol iz vse Jugoslavije. Spoznal sem prijatelja iz Slavonskega Broda. Imenuje se Mladen Miletič. Obiskuje 7/a, osnovne šole Nada Božič iz Slavonskega broda. Prvi prija- teljski stiki so bili težki. Potem pa sva se takoj SfKiprijateljila in sva si želela, da se ne bi več ločila. Toda ti štirje dnevi so bili zelo kratki in nap<^il je" čas odhoda. Zadnje jutro v našem kraju sva preživela tako kot zmeraj, vendar je bil v njem nek odpnir. Mladen bi rad še ostal pri nas, a ni mogel, avtobus je že čakal na odhod. Čez nekaj trenutkov, ko so že vsi pospravih prtljago, so odšli. Bilo nama je hudo, ker sva se morala ločiti, vendar sem mu obljubil, da ga bom med počitnicami obiskal. Boris Bavdek, 6/a. OŠ Boris Kidrič, Kidričevo TEDNIK - 16- 1983 NASI DOPISNIKI - 11 Problemi sodobnega človeka Najprej si ix)stavimo vprašanje: ,,Kakšne probleme je imel človek v preteklosti in kakšni so sodobni problemi?" Eden od glavnih problemov člo- veštva je gotovo kako prehraniti ljudstvo, da ne bo umrlo od gladu. Večina ljudi je danes nedohranje- nih, skoraj vsa Evropa pa se „kop- Ije v izobilju" hrane. Veliko, veliko preveč pojemo, še več pa vržemo vstran. Ne zavedamo se, ah pa se premalo, da človeštvo narašča, svet pa ostaja isti. Zmanjšujejo se tudi kmetijske površine, na katerih se pridela velika večina hrane. Pomi- sliti moramo, da v svetu obstajajo narodi, ki so skoraj brez hrane, mi jo zavračamo. S hrano bi morali bolj gospodarno ravnati in del od- večne hrane poslati tistemu narodu, ki my je primanjkuje. Drugi problem je, kako ohraniti čisto naravo, zrak, vodo . . . Zave- dati se moramo, da je zemeljska obla vse bolj onesnažena in da po- nekod primanjkuje čiste vode, zrak je nečist; mi vdihavamo razne pli- ne, ti vplivajo na naše zdravje in počutje, ki je vedno bolj krhko. Skrbeti moramo, da bo naša okoli- ca čista, namestiti moramo čistilne naprave za čiščenje vode, zraka in podobno. Ti-etji in tudi ponekod glavni problem je nenehna nova tehnika oborožitve. Oba bloka tekmujeta med sabo z novimi metodami oborožitve, ki pa niso človeku niti najmanj bolj nevarne kakor so nam pokazale vojne strahote o naši pre- tekli zgodovini. Zavedati se namreč moramo, kaj sta povzročili atomski bombi v Nagasakiju in Hirošimi, in kaj lahko povzroči milijon takih bomb. Zato se moramo boriti proti temu s pomočjo mirovnih konfe- renc. Problemi sodobnega človeštva se lahko pozitivno izboljšajo > samo pod pogojem, če bo ves svet sodelo- val v miroljubni koeksistenci naro- dov. Darinka Plohi, Senik 12, Tomaž Nasmeh narave Bogata in draga so likovna ustvarjanja človeka, prav gotovo pa do njih ne bi prišel, če se ne bi zgledoval pnj naravi, je proučeval in tudi posnemal. Pregovor, da je na- rava največji umetnik, prav gotovo drži. Ni se potrebno veliko ozirati naokoli, da bi videli bogastvo barv, svetlobe in dišeče opojnosti, ki je ne more pričarati še tako dober li- kovni ustvarjalec. Da je mogoče s skupnimi močmi človeka in narave ustvariti nemalo- krat prave čudeže, je že tudi potrje- no tako v industriji kot tudi na dru- gih področjih ustvarjanja. Med najboj bogatimi pa je prav gotovo likovno. Da je temu tako, v sicer nekoliko skromnejši po izvirnosti. dokazuje tudi ta fotografija. Ni bi- lo potrebno, da je podobo, ki krasi vrt ene od zasebnih stanovanjskih hiš v občinskem središču Slovenska Bistrica, ustvaril likovnik. Samo malo naravnega daru in ostro oko sta ustvarila pravo zanimivost. Iz že propadajočega drevesnega debla je ,,vzniklo" novo življenje, ki v precejšnji meri spominja, seveda če je domišljija na pravem mestu, na predstavnika boga Erosa. Ni kaj reči. Lastnik je imel bistro oko pri iskanju in spretno roko pri obdelavi posušenega drevesnega debla. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Dohodek narave oplemeniten z lastnim delom vračajo naravi VI0E2 Ribiška družina Slovenska Bistroca je bila ustanovljena leta 1952 na pobudo dvanajstih navdušenih ribičev, in z le majhnimi površinami mirnih in tekočih voda. Začetna skromnost se je predvsem po zaslugi prizadevnosti članov razširila v pomembno gospodarsko aktiv- nost, ki seveda Se ne dosega opremljivejših gospodarskih rezultatov, zato so rezultati njihovega dela danes pomembno področje v skrbi za ohranjanje življenja v naravi in čistega okolja. To pa je že velik gospodarski pa tudi human prispevek družine in njenih članov danes vse bolj onesnaženemu naravnemu okolju. Od ustanovitve do danes se je RD Slovenska Bistrica razvila v eno vodilnih te vrste v podravski regiji in tudi na širšem slovenskem prostoru. Pot od ustanovitve do današnjih rezultatov prav gotovo ni bila lahka, čeprav je slonela skoraj izključno na ramenih član- stva in njihove odločnosti, da ohranijo naravo v podobi kakršna je bila pred mnogimi leti, ko je še niso uničevali .industrija in motorizirani turisti. Osnovni na- čin, da so v tem tudi uspeli, je bilo in ostaja prostovoljno delo in trd- na volja, da ostanejo vode in nara- va okoli nje neoskrunjeni. Danes RD Slovenska Bistrica upravlja s skupno površino 8 hektarjev ribnikov in številnimi tekočimi vodami na območju ob- čin Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice. Da bi bila njihova priza- devanja kar najuspešnejša in delo trdno povezano, so za posamezna področja imenovali ribiške sekcije v Slovenski Bistrici, Slovenskih Konjicah, Poljčanah in na Prager- skem. Takšna organiziranost omogoča tudi uspešnejšo samoupravno dejavnost, saj RD Slovenska Bistrica trenutno šteje že blizu 600 članov. Pridobavnju novih članov posve- ča bistriška družina veliko pozor- nost, to pa se jim tudi obrestuje. V zadnjih petih letih je RD Sloven- ska Bistrica vsako leto vključevalo po 50 novih članov. Leta 1975 so predvsem z lastnim, prostovoljnim delom in tudi finančnimi prispevki zgradili ob ribniku na Videžu ribi- ško kočo, brunarico. To je bil novi korak k združevanju članstva. Potrebno je pohvaliti člane RD Slovenska Bistrica, da vse uspehe dosegajo predvsem s prostovolj- nim delom in lastnimi prispevki, ki jih dopolnjujejo s sredstvi dohod- ka od prodaje dnevnic za ribolov. Na zadnji letni skupščini družine so skleniU, da bodo letos dnevnice za člane 100 dinarjev, za turiste 200 in za tuje turiste 300 dinarjev, medtem ko bo letna dovolilnica za ribolov za člane znašala 500 dinar- jev. Med vzroki za doseganje uspehov RD Slovenska Bistrica je tudi skupna odločitev, da vsak član opravi letno šest prostovoljnih delovnih ur, medtem ko so bolni in starejši te obveze oproSčeni. Ta osnova je za večino članstva le majhen delež tistega, kar v resnid prispevajo, saj pri društvu skupno opravijo letno blizu 4000 prosto- voljnih delovnih ur. Za letošnje le- to pa načrtujejo cdo 6000 opravljenih delovnih ur. Največ jih bodo porabili za skrb namenjeno obnovi ribjega bogastva, čiščenju voda in okolja ter dokončno zgra- ditev že četrtega ribnika na Videžu. Člani RD Slovenska Bistrica so tudi poborniki boja za čisto oko- lje. Skupno s krajevnimi skup- nostmi v občininah Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice večkrat organizirajo prostovoljne akcije čiščenja okolja strug, potokov pa tudi stoječih voda. Zal v obeh občinah ugotavljajo, da njihova prizadevanja v boju za či- sto okolje zavira rast industrije, predvsem industrijskih odplak, ki povzročajo, da so mnoge večje vo- de že mrtve za vodno življenje. Društvu je v zadnjem času uspelo vzpostaviti tesnejše stike z vodno skupnostjo Drava-Mura in tako reguliranim tekočim vodam dopajujejo pogoje za življenje, selitev, rib in tudi možnosti drste- nja. RD Slovenska Bistrica izdela vsako leto plan dela, predvsem na osnovi plannov, ki jih sestavijo območne sekcije v Slovenskih Konjicah, Slovenski Bistrki, Polj- čanah in na Pragerskem. Letos so predali svojemu namenu preno- vljeni ribnik na Videžu, v razne tekoče in stoječe vode pa so vložili že 2500 kosov ali 1600 kg raznih rib. Njihov letni prirast pa je tri- krat cenejši od tiine vrednosti in znaša tudi do enega kilograma. Tako ustvarijo z lastnim ddom eno tretjino tržne vrednosti. Za krmljenje rib pa v tem obdobju porabijo tudi do 24 ton koruze. Besedilo in posnetek Viktor Horvat Pred letošnjim 1. ^ajem so v obnovljeni ribnik na Vkležu vložili veliko amuijev in krapov. Cvetko Petek najuspešnejši posameznik na LAO Letošnje prvenstvo športnih iger ljubljanskega ar- madnega območja so končana. V treh dneh so se na igriščih v Slovenski Bistrici vojaki in starešine JLA merile v usposobljenosti predvsem v borbenih discipli- nah. Veliko znanja, spretnosti pa tudi moči in kondici- je je bilo potrebno sprostiti, da bi se lahko uvrstili pri vrhu ali kar na najvišji stopnid. To je potrdil tudi leto- šnji zmagovalec 22-letni vojak iz gamizije Maribor, Cvetko Petek, ki je zbral skupno 318 točk pred drugo- uvrščenim s 312 in tretje uvrŠenim z 283 točkami. Cvetko Petek je po prihodu na dlj zadnje discipli- ne, kros na 2000 metrov, po tem, ko je zvedel za rezul- tat svojega najbližjega zasledovalca, povedal, da je srečen ob tako velikem uspehu, ki je od njega zahteval veliko moči in vztrajnosti, kar je s seboj v vojaške vrste prinesel že iz „civila". Doma je iz Titovega Velenja, kjer je član karate kluba, kar je pomembno za utrjevanje kondidje. Dru- gih spretnosti seje naučil med služenjem vojaškega ro- ka, saj je tekmovanje v mnogoboju vse kaj drugega kot spretnosti iz karate športa. V svoji enoti ima zdo dobre in razumevajoče starešine, zato je lahko posvetil več časa tudi disdplinam iz vojaškega mnogoboja. Se^ daj po zmagi na LAO v Slovenski Bistrici si je želel, da bi sodeloval tudi na zveznem armijskem prvaistvu. Zal tega ni. Prepričan je, da bi se tudi tam lahko uvrstil v sam vrh. Prav gotovo pa je prvo mesto med posamezniki na LAO njegov največji športni dosežek doslej. V. H. Dober tekmovalec in inštruktor Kdo ga ne pozna — ne le v Kidričevem, temveč širše v občini Ptuj in tudi izven nje. To je JOŽE SORŠAK. inštruktor pri AMD Kidričevo, saj je prav on zaslužen, da so mnogi vozniki pod njegovim nadzorom opravili vožnje pred izpitom za voznike motornih vo- zil. Vedno veder in razpoložen, nasmejan in dobre volje pri AM D Kidričevo opravljajo zahtevne in odgovorne naloge, saj ni niti malo lahko vse tiste, ki bi radi postali bodoči vozniki, usposobiti tako, kot bi želeli in kot bi morali bodoči upravljalci železnih konjičkov znati. Če ga srečamo pred prostori AMD v Kidričevem, ali med vo- žnjo, ko sedi poleg voznika ali voznice in budno pazi na vsak gib. ki je že kako odvisen ne le za varnost in opravljanje izpita, am- pak zato. da vsak poleg obvlado- vanja vozila dobi tudi čut odgo- vornosti na cesti. Verjamemo mu. da mu ni lahko, ko opravlja ta svoj delovni dan, vendar kot nam je povedal, je zelo zadovoljen, ko vidi. da njegov trud ni bil z^man. To je le del iz njegovega vsakda- njega dela in izvrševanja zahte- vanih nalog, ki mu jih narekuje položaj inštruktorja. Jože pa se rad ukvaija tudi z drugimi dejavnostmi. Predvsem ga poznamo kot rednega udele- ženca raznih avtoralIyjev. kjer prav tako dosega uspehe, kt samo še potrjujejo njegovo sposobnost in znanje. Že lansko leto smo ga predstavili našim bralcem, to smo pa dolžni tudi letos. Med drugim je letos sodeloval na avloralIyju mladosti 1983 v Markovcih. Prireditelj je bil AMD — krožek Markovci in je tudi v celoti zelo dobro uspel. Na tek- movaimu je bil med posamezniki prvi Danici Korošec iz Zabovc, drugi pa Jože Soršak s so vozni- kom Jurijem Lamutom iz AMD Kidričevo, med ekipami je prvo mesto pripadlo KS Kidričevo, drugo KS Markovci in tretje KS Ivan Spolenjak. Za ekipo KS Kidričevo so tek- movali Jože Soršak. Zlatko Kod- rič in Slavko Cvitanič. Organizacija in vse ostalo je potekalo v redu in gre vse pri- znanje AMD krožku Markovci. ki je tekmovanje izpeljal do konca. France Meško Jože Soršak s pokalom KS Kidričevo za prvo mesto in s svojim za drago mesto. Foto: Konrad Zoreč SLEPI USPEŠNI V ATLETIKI Na republiškem tektnovatiju slepih in slabovidnih Slove- nije je bilo v Celju na atletskem stadionu Kladivarja tekmovanje v atletiki Nastopilo je nad 80 tekmovalcev in tekmovalk v treh ka- tegorijah. Ptujčani so svoj nastop upravičili in v posameznih panogah doseali naslednje uvrstitve. V »A« kategoriji je zmagaT"Potočnik iz Kratija s 2.572 točkami ... /. mesto Anton Hrenko. kije zbral 2.167 in na 11. mestu Andrej Furjan s 1978 točkami. Hrenkoje z odličnim metom medicinke 12,75 m osvojil II. mesto, prav tako paje Fuijan v suvanju kroglje 7,63 m osvojil II. mesto. Med dekleti je zmagala Batističeva 1,167 točk, na 3. mesto seje uvrstila Silva Dimič s 704 točkami s tekom na 60 m 12,3 se je uvrstila na 3. mesto. V . kategoriji seje Milan Kokot uvrstil na 20. mesto s 786 točkami med dekleti pa Lizika Širec na 12. mesto s 753 točkami. Ekipno je zmagala Ljubljana 8.277 točk pred Mariborom 7.293 ti>čk. na 7. mesto seje uvrstil Ptuj s 4.931 točkami. anc Zakaj je javno stranišče že dalj časa zaprto? O prostorih, kamor mora pač vsak človek vsaj enkrat dnevno, kot lemu pravimo *peš« sicer ni sp>odobno javno pisati, čeptav bi tudi temu '^problemu« včasih morali nameniti nekaj vrstic.' Kako imamo te prostore čiste doma, ve vsak sam. Nas bolj zanimajo ti prostori v javnih lokalih, predvsem v naših gostilnicah, bifejih, ki so žal mnogokje slabo ogledalo naše kulture, kajti resnica je, da so stranišča pač takšna, kakršna si naredimo sami. Verjetno ne bomo zapisali preveč, če povemo, da le prostore mnogi celo iz malomarnosti in morda celo nagajivosu kaj hitro onesnažijo, v njih papir kaj hitro zmanjka itd. NedaMio tega pa me je na ta primer opdzoril še Ptujčan A. H. in mi je povedal, da so pač prišli tuji turisti v naše zgodovinsko mesto in si ga ogledali, zlasti njegove zgodovinske zanimivosti, pa gaje eden vprašal »VVoistCIo?« Kje jestranišče? Pa jim je pokazal, dajejavno stranišče nad mestno tržnico, kajti je bil prepričan, da je to odprto. Kmalu pa se je prepričal, da je tako moško kot žensko stranišče zaprto, vrata trdno zaklenjena, le kdo bi vlomil v ta prostor? Od edinega ptujskega javnega stranišča je menda ostal še samo smrad, ki žal zaudaija izza zaklenjenih vrat. Zato javno sprašujemo odgovorne, zakaj je ptujsko javno stranišče že nekaj časa zaprto? Ni pri vsem tem odveč pripomniti, da se ljudje potem v sili pač radi zatekajo v stranske ulice, zlasti tiste, ki vodijo f>od grajsko obzidje, kjer na hitro opravijo svojo življenjsko potrebo ... KO. Starejšim v razmislek Danainja mladina ni kaj dosti prida, ne mara se učiti, ne delati in sploh ne spoštuje starejših. Takšna je ocena starejših o nas in pri tem vse preradi poudarjajo, kako težko je bilo včasih življenje, ne pomislijo pa, da se tudi dana;šnja mladina ubada z mnogimi težavami. Pripovedujejo, kako je bilo včasih življenje v družini. — Res, da so bili večkrat lačni, slabo oblečeni.....a vendar so čutili toplino doma, saj jih je doma vedno čakala mama. kije storila vse. da ne bi bili lačni. • Majda Forstnarič 8. c V zadnjem času veliko mladih srečujemo po gostilnah, v katerih so redni obiskovalci- Sedijo in pijejo, začnejo gledati v zrak, ko jim zmanjka teme za pogovor, v rokah pa držijo cigareto. Veliko vprašanje nas mladih v osnovnih šolah ie: »Kam po osnovni šoli?« Srednješolci pa se spra- šujejo: »Ali bomo dobili zaposlitev in kje?« Čim boljši uspeh imaš, tem bolje je, saj si l)oš sam lahko brez težav izbral pnjklic. Seje mnogo drugih problemov, kijih starejši ne vidijo ali pa jih nočejo videti. Slej ko prej jih bodo morali, saj gre vendar za nas, za njihove otroke, ki več niso otroci, ampak postajajo odrasli. Daija Skerlovnik 8. c Velikokrat se mladi srečujemo z raznimi težavami. Starejši ljudje nam velikokrat ne dajo prav. Kaj res mislijo, da mi nimamo težav? Vem, težka leta so preživeU naši starši in starejši ljudje. Tuje bila vojna. Strah in trepet pred vsakim dnevom in nočjo. Bilo je veliko dela v hlevih, vinogradih itd. Kaj pa mi mladiV Ah smo tudi mi vse to preživeh? N e, tega nam ni bilo treba. Mi se srečujemo z drugimi težavami. Dandanes je težava vseh mladih drugačna, kot je bila nekoč. Starši pravijo: »Raje pojdi ven, ne pa da poležavaš in lenariš doma!« Toda kam naj grem? Lepo je iti na sprehod v gozd. vendar si mi mladi velikokrat zaželimo driižbie in zabave. In kje naj to najdemo? V današnjem času se mladi večino zbirajo po gostilnah. Jaz pa se sprašujem: » Kaj je gostilna res edini prostor za nas mlade?« Ne, ni! Lahko bi se zbrali v Idubu mladih, se pogovarjali in zabavali. Ne bi nam bilo treba sedeti v gostilni in za- pravljali časa. Breda Vidovič 8. c V večjih mestih, kjer ni zelenic, si mladi ne morejo privoščiti zabave na prostem in naravi. Zato pa prirejajo mladinske zabave, na katerih se zbirajo vsak teden in plešejo. Toda samo ples ne zadostuje kulturni potrebi mladega človeka. Mladino izoblikuje družba. In napačno je, če le starši silijo k učenju, ker mislijo, da samo ob knjigah postaneš bister in da si le ob branju najdeš izkušnje za življenje. Ivan Senkiš 8. c Današnja mladina je verjetno zadnja, ki uživa res le{x) mladost. Ves svet tekmuje v oboroževanju, nihče pa ne misli na nas mlade. Nihče ne misli na palestinske otroke in njihovo usodo. Kako je lahko izraelski vojak ubil ubogega nedolžnega Palestinčka. Ali ni mislil na svoje otroke doma. da njih lahko doleti ista usoda? Darko Amuš 8. c Tako so razmišljali naši sošolci, ko smo jih vprašali, kakšne težave imajo in kako bi jih odpravili. Povedali so tudi. da še vedno nimajo urejene prehrane po šolah, da so si starsi preko sindikatov uredili topli obrok, medtem ko je marsikateri učenec še danes ves dan lačen. Na poti v šolo ima pri roki trafiko, kjer lahko kupi cigarete, zelo malo možnosti pa je za zdravo prehrano. Premalo je poskrbljeno tudi za kuUumo razvedrilo, saj je vstopnina za kvalitetne predstave zelo draga, nekoč pa so imeli učenci baje celo prost vstop na določenih prireditvah. Tudi f)ot0vanja so draga. Popusti so preskromni, mladi pa si žehmo potovati, spoznavati domovino. Malo bolj so sicer začele delovati organizacije planincev, tabornikov, turistov, vendar to zajema še vedno premalo mladine. Na koncu pa še to? Ali bod6 morali naši starši najeti kredit, da se bomo lahko v počitnicah kopali v Ptujskih toplicah? Ža nas mlade je to kopanje že pravi luksuz. Razmi- slile! Irena Krefl in Dominika VVeigl, učenke novinarskega krožka OŠ »Franc Osojnik« Ptuj 12 - NASi DOPISNIKI 16, junij 1983 - TEDNIK Udeležila sem se proslave ob dnevu mladosti v Kidričevem v sredo, petindvajsetega maja ie bilo v Kidričevem, srečanje predstavniicov vseh jugoslovanskih šot. Proslave so se udeležili pionirji m mladinci iz vse Jugoslavije, pa tudi mnogi borci ki so prejeli pohvale in priznanja. Vsi smo že težko čakali na začetek. Najprej ie zapel pevski zbor, v katerem sem pela tudi sama. Sledila je plesna skupina. Dekleta, ki so ple-sala. so bila oblečena v pisane majice. Nastopili so .še učenci osnovne .šole Boris Kidrič. Med proslavo nas je zmotil dež. a kljub temu je program potekal normalno. Sprego- vorila je predsednica OKZSM Ptuj. vse pioniije in mladince je po- zdravila in pohvalila ter nas sp(xlbudila. da bi se naprej tako vestno izpolnjevali naloge. Najuspešnejši posamezniki so za s%'oje delo dobili priznanja, med njimi ie bila tudi OOZSMS naše šole. Posebno sloves- no je bilo. ko so podelili državna cxllikovanja, najuspešnejšim ljudem iz naše občine. Po končani nrmlavi ie bil-še oles. Nekateri mladinci so pričeli plesati, drugi pa so jih gledali in se zabavali po svoje la dan je bil poln veselja a tudi žalosu. ni bilo med nami našega velikega prijatelja in vcxlitelja tovariša TITA. Alenka Toplak. 7/a, OS Olga Meclič. Ptui DA.N MlJVDOSTI NA NAŠI ŠOl.1 25. maja smo imeli šf)ortni dan. Najprej smo pripravih kulturni program in podelili priznanja, ki so sijih učenci prislužili na raznih tekmovanjih, nato pa je sledil svečan sprejem pionirjev v mla- dinsko organizacijo. Po tem sve- čanem dogodku, so se zvrstile razne športne igre. Višek športnega dne je pred- stavljala tekma med tovariši uči- telji in učenci. Učenci so ob pri- četku napovedali »gladko« zma- go. vendar so že takoj dobili gol. Takoj zatem so izenačili. Vratarje bil po prejetju izenačujočega za- detka skorajda nepremagljiv. Za tovariše učitelje je branil naš zo- bozdravnik. ki ima letos šolsko ambulanto na naši šoli. Tovariši so bili nepopustljivi, kot bi bih v razredu. Imeli so premoč. Učenci se tudi ni.so pustili, zato so ne- prestano lovili rezultat tovarišev. Bil sem v zelo težavnem položaju, saj .sem s^nlil to tekmo. No. sodil sem pošteno. Tekma seje končala neodločeno 9:9. Po podaljških pa so kol vedno zmagali tovariši in razočarali navijače učencev. Mislim, da takšna srečanja zbližujejo odnose med učenci in učitelji in upam. da ji bo še več. Božo Čemila. 8/a, OŠ Videm pri Ptuju DAN ČEBELARJEV V soboto, 28. maja, je bilo v SSC v Ptuju republiško srečanje čebe- laijev. razstava in tekmovanje. Tudi čebelarji naše šole smo se udeležili tega srečanja. Najprej smo si ogledali razstavo, ki so jo pripravili čebelarji in tovarna Medeks. nato pa so se vrstili razni govori. Po tej svečanosti smo imeU tekmovanje. Pri reševanju nalog sem moral biti zelo natančen in hiter, ker je tudi čas odločal o zmagovalcu. Midva z Albinom sva zasedla 5. mesto in dobila priznanje. Drugo leto bo tekmo- vanje v Kopru. Upam, da se ga bomo lahko udeležili. Naša men- torica je bila zelo zadovoljna, saj smo bili letos prvič na takem tek- movanju in tudi krožek na naši šoli nima dolgoletne tradicije. Janko Bedrač, 7/b, OŠ Videm pri Ptuju VESELA ŠOLA V veselo šolo hodim dve leti. Imamo jo vsak drugi petek. Imeli smo že tri tekmovanja, na katerih smo se izkazali v znanju. Tovari- šica nam teste pregleda in točkuje, potem pa naše rezultate sporoči v Ljubljano uredništvu Vesele šole. Učenci, ki imajo zbranih dovolj točk. tekmujejo naprej. Ob koncu šolskega leta grejo najboljši učenci na občinsko tekmovanje. Lani sem bila na takem tekmo- \anju tudi jaz. Tudi letos se bom udeležilaobčinskega tekmovanja. Želim si. da bi dosegla lep uspeh. Valerija Ilešič, OŠ Vitomarci I.EPO NAM JE BILO NA IZ- LETU • Šešci hodili varno. Pa tudi pre- hodov za pešce ni. Velikokrat se zgodi, da otrok prečka cesto. Vo- znik ne more pravočasno zausta- viti in že je nesreča tu. Zato mo- ram biti na cesti, po kateri grem v šolo, zelo pre\ idna. O prometu se učimo tudi v šoli. Tovarišice, tovariši in starši se trudiji*, da bi bila naša pot čimbolj varna. Neprestano nas opozarjajo na nevarnosti, ki pretijo na cesti. Učenci si najbolj želimo, da bi bili pločniki, kjer bi bih bolj varni. Kljub temu, da je moja pot v šolo nevarna, je lepa in zanimiva. Ob poti lahko občudujem bujne travnike, polja in hiše z lepo ob- delanimi vrtovi. Čas mi tako hitro mineva in kmalu se znajdem pred Barbara Bezjak, 6/b, OŠ Ivan Spolenjak, Ptuj LITERARNI VEČER V četrtek. 26. maja, je bil v Ptuju literarni večer z Matejem Borom. S to prireditvijo smo Ptujčani na dostojen način počastili pesniko- vo 70-letnico rojstva. Študentka Nevenka nam je prebrala nekaj besed. Njegova dela so mi bila zelo všeč, še bolj pa mi je bilo všeč to, kar je o sebi in o pesmih govoril sam avtor. V šoli smo se ravno v teh dneh učili o književnosti med NOB, zato mi je bilo srečanje z Matejem Borom še toliko bolj všeč in mi prineslo še več znanja o njem. Želela bi, da bi bilo takih hteramih večerov čim več, saj lahko ob takih srečanjih veliko pridobiš. Lepo bi bilo tudi to, da bi se teh večerov udeležili vsi učenci, ker po taki prireditvi, kotje bila ta, nikoli ne bom pozabila Mateja Bora in njegovih pesmi. Vsa po- hvala velja Ljud.ski in študijski knjižnici, ki je pripravila ta lite- rarni večer. Romana Lečnik, 8/a, OŠ Videm pri Ptuju Zbor pionirjev Jugoslavije Tako kot vsako leto smo se tudi letos že osemnajstič zbrali jugo- slovanski pionirji v Kočevju. Prišh smo iz vseh krajev naše domovine. Zbralo se nas je približno tri tisoč. Letos mineva 40 let štirih po- membnih dogodkov iz časa NOB na Kočevskem. To je bilo zna- menito tridnevno zasedanje. Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, 1. kongres slovenske mladine v Kočevski Reki. ustanovitev 9. brigade in zbor aktivistov na Pugledu pri Kočevju. Ravno zaradi teh po- membnih dogodkov smo se zbrali v Kočevju. Slavnostni govornik na zboru jugoslovanskih pionirjev je bil pred.sednik slovenske skupščine Vinko Hafner. Govoril je o dol- žnosti pioniijev, najbolj pa je po- vdaril. da moramo tudi mi pri- spevati svoj delež k stabilizaciji. Sekretar RO Rdečega križa Slovenije France Malovrh je pre- dal na proslavi predsedniku re- publiškega sveta Zveze pioniijev Francu Kržanu najvišje priznanje RK »zlati znak«, ki ga je organi- zacija RK podehla Zvezi pioni- rjev. Pionirji so dobili tudi plaketo solidarnosti z narodnoosvobodil- nimi gibanji po svetu. Pionirji so se predstavili s pe- smimi, recitacijami in narodnimi plesi. V spomin na ta dan so pionirji posadili osem spominskih smre- čic. Mladi kurirji, nosilci torb so predali raport narodnemu heroju in generalu Andreju Cetinske- mu-Levu. Ta je govoril o hra- brosti, pogum nosti in požrtvo- valnosti mladih kurirjev med NOB. Hudo mu je bilo, ko je po- šiljal mlade pogumne kurirje s pt^membnimi sporočili na pot, kajti vedel je, da se nekateri izmed njih ne bodo več vrnili. Tudi mladi kurirji so se zavedali nevarnosti, vendar so vedeli tudi, daje to, kar delajo, njihova dolžnost. Vsi mladi kurirji so si zaslužili ime heroja. Pohodniki po poteh Primorske pa so raportirali tovarišu Albertu Jakopiču-Kajtimiru. V Kočevju smo ponovno potr- dili spoznanje, da lahko le trdno povezani dosegamo še boljše re- zultate, tako kot nas je učil Tito. Marinka Feguš, OŠ bratov Štrafela, Markovci Prijateljske vezi se poglabljajo Bratstvo, prijateljstvo, enotnost... so besede, kijih vsak dan pre- biramo včasopisih, jih poslušamo v.šolah, na proslavah ... Postale so del našega besednjaka — nanje smo se privadili. Kaj so v resnici te besede, kaj pomenijo? Na to vprašanje bi znali odgovorili predvsem naši ljudje, kijih je okupator med vojno izgnal iz Slovenije, prepričan, da jih bodo ljudje, ki pripadajo drugim jugoslovanskim narodom, zavrgh. Sovražnik ie tako hotel sejali sovraštvo, razdor, trpljenje — a se je uštel. Povsod, kamorkoli so naše izgnance odpeljali, so se našli ljudje, ki so razumelLsliska Uudie. ki so razumeli besedo BRATSTVO. Niso spraševali: »Kdo si ali kaj si?« Vsakega so sprejeli z odprtimi rokami. Nudili so mu vse, kar ^ imeli. Po končani vojni so se naši izgnanci vmih domov, s tem pa se bratstvo ni končalo. Ostale so prijateljske vezi. lepi spomini, pisma in VLAK . BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA. Na različne načine se spoznavamo in povezujemo ter s tem gradimo trdnost in moč naše domovine. Eva Jurkovič, OŠ F. Osojnik Iz izletniške knjige Prvomajske praznike sem preživela pri stan mami. Tam so bili tudi moji bratranci in sestrične. Tako smo se (xlločili. da gremo k Dravi. Odpravili smo se. Stopah smo po prašnali makadamski cesti in molčali. Kdaj pa kdaj" je zapela kukavica, kije bila nekje daleč v gozdu. Sestrična je začela peti in vsi .smo seji pridružili. Naenkrat pa seje na cesti znašel zajček. Stal je in nas gledal. Bil je majhen in ijav. Tudi mi smo obstali in ga gledali. Gledal je v nas in zdelo se nam je^da nam je hotel nekai reči, toda kaj, ko ne zna govorili Poiem je odskakljal proti travniku. Še enkrat seje ozri za nami m potem je odšel. Sli smo naprej. Veter je popihaval in px)zibaval — drevesa. Prišli smo v gozd. Ko smo nekaj časa hodili po gozdu, smo odkrili lovsko opazoval- nico Prepričali smo se. da ni nikogar gon, in šli smo nanjo. Kak-šen lep razgled! Vse okrog tebe zeleneči gozd. ki dviga svoje vrhove k nebu. Za gozdom pa so se razprostirale njive in travniki. Ko smo se nagledali te lepe pokrajine, smo se odpravili naprej. Hodili smo po gozdu in tako prišli na nek travnik. »Glej^., je zakričal »Drava!« Hitro smo stopih za njim. Namesto Drave je tam ležala velika mlaka. Bila je umazana, zato si težko videl, če je notri kaj žab. Naveličali smo se hoditi in odpravili smo se domov. Ustavili pa smo sesamo na tistem mest-u. kjer je bil prej zajec Mislili smo. da se bo vrnil. Ttxla nt se. Gotovo je bil že kje daleč. Končal seje naš izlet v naravo. Tanja Krivec, 7/r.. OŠ Leskovec POZDRAVLJENI, DRAGI PRIJATELJI Dobrih 40 let mineva, od kar je sovražnik divjal po naši zemlji. Uničeval je mesta in vasi ter se strahotno znašal nad našim ljudstvom. Mnogo jih ni dočakalo svobode, mnogi so v tem neenakovrednem boju za vedno ostali na bojišču. Takoj v začetku pomladi 1941. leta so Nemci začeli izseljevati naše rojake v Srbijo z namero, da bodo »napravili to deželo spet nemško.« Njihovi cilji pa se na srečo niso uresničili. K temu so pripomogli naši bratski narodi, ki so sprejeli izseljene Slovence kot svoje brate. Tam so jim nudili vso toplino doma. ki so g.a v Sloveniji za nekaj^časa i^ubili,_ Mi Slovenci le gostoljubnosti ne bomo nikoli pozabili. Vezi, ki so jih stkali takrat, gojimo še danes, čeprav je minilo že mnogo let od teh strahot. Odraz tega je tudi vlak bralstva in prijateljstva, ki prihaja letos k nam. To ni navaden vlak. ne bizi, ampak čisto poseben vlak, ki predstavlja bratsko vez in simbol ljubezni do vseh naših narodov in nanxlnosti. Iz Srbije prihaja k nam v goste s potniki, ki jih Slovenci pričakujemo z odprlimirokami in srci ter z večno hvaležnostjo za to, kar so nam pred štiridesetimi leti izrazih. Takrat je šlo za življenje ah smrt slovenskega naroda. 1 i časi so sedai že daleč za nami in mi mladi jih poznamo samo še iz knjig in pripovedovanja starejših. Sedaj se nam spet ponuja prilo- žnost. da izvemo kaj več o iljih samih iz njihovih ust. V današnjem času postajajo le vezi vedno bolj pomembne, saj nam utegnejo zgledi o slogi, pomoči in bratstvu iz preteklosti utrdili vezi med našimi narodi tudi danes. Prihaja torej vlak, ki ga vsi poznamo pod imenom vlak bratstva in prijateljstva. Najpomembnejše od vsega je, da pomeni prihod in sprejem tega vlaka resnično in trdno vez med našimi narodi. Velikokrat smo si že stisnih roko. a najiskrenejši je bil tisti pozdrav, ko sta si segla v roko šumadijski in slovenski kmet. ko jima je zmanjkalo besed in je največ povedal krepak objem. .Mnogokrat drobna solza na licu pove več od še tako iskrenega govora. Zato naj danes še enkrat izrazim dobrodošlico dragim prijateljem iz bratske republike Srbije. Pozdravljeni, dragi prijatelji. Petra llec, 8. b OŠ »Franc Osojnik« Ptuj TEDNIK - 16. junij 1983 TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 Navdušile so predstavnice lepšega spola Tradicionalno srečanje delavcev zdravstvenih centrov Titovo Velenje in Ptuj je bilo minulo soboto v Ptuju. Tudi tokrat so se pred tovariškim srečanjem pomerili v različnih športnih disciplinah. Posebno pozornost je vzbudila tekma v malem nogometu med predstavnicami lepšega spola. čeprav tudi moški dvoboj ni bil na odmet. Dekleta in žene so pokazale, da jim nogomet ni španska vas, prav nasprotno. O zmagovalcih ne bi pisali, bolj pomembno je prijetno vzdušje, ki so si ga zdravstveni delavci znali ustvariti ter tako še bolj utrdili vezi med obema centroma. 1. kotar Tekma je bila živahna, bilo je kaj videti! (foto I. kotar) Na evropskem prvenstvu v jadralnem letenju za ženske 3. evropskega prvenstva za ženske v jadralnem letenju se je udeležilo 24 pilotk iz 10 držav. Glede na značilnosti jadralnih letal, na katerih smo letele, smo nastopale v dveh razredih. Jugoslavijo sva zastopali Milena Cestnik, članica AK Ptuj in Marija Letič iz Subotice. Uvrstili sva se na 14. in 15. mesto v standardnem razredu. Zmagala je Marlis Bertram iz Zvezne republike Nemčije pred Madžarko Marijo Bolla in rojkinjo Helmi Labok. Bili sva najmlajši udeleženki — tako po letih (tu so bile tudi do 50 let stare ženske), kot po letalskih in tekmovalnih izkušnjah. Tako sva se trudili, da se od njih naučiva čim več v zraku in da se seznaniva tudi z morda nam še neznanimi teoretičnimi spoznanji v jadralnem športu. Tekmovanje se je odvijalo v Saint Hubertu v Belgiji. Ta predel Belgije je rahlo valovit, precej poraščen z gozdovi in dokaj redko naseljen, glavna gospodarska panoga je tu govedoreja. Vse to je bilo namreč precej pomembno pri izvenletaliških pristankih. Vedno se namreč ne moreš vrniti na letališče in prisiljen si pristati na kakšni njivi ali travniku, kar pač najdeš. Kmetje so bili prijazni in vsaj jaz nisem imela težav zaradi tega, ker sem pristala na njihovo krompirjevo ali pšenično njivo. Sicer smo se težje sporazumevali, saj smo leteli po Belgiji, Franciji, Nemčiji, Luksemburgu in Nizozemski. A je šlo. In če me kdo vpraša, kako je bilo v Belgiji? Predvsem zelo mokro. Res nismo imeli sreče z vremenom. Od dvajsetih dni, ki smo jih preživeli tam, smo lahko letele le osem dni, vse ostale dni je deževalo. Skoda. Evropsko prvenstvo za ženske se organizira vsako drugo leto. Tako je bilo prvo na Madžarskem, drugo v Franciji, četrto pa bo najverjetneje nekje v Jugoslaviji. Milena Cestnik Kvalifikacije za območno ligo Zelo mlada ekipa članov rokometnega kluba Drava se bo V nedeljo v Trbovljah udeležila kvalifikacij za uvrstitev v vzhodno skupino druge republiške lige. Nastopile bodo štiri ekipe in sicer Krmelj, Beltinka, Dol in Drava. Vse tekme bodo v enem dnevu, v ligo pa se bosta uvrstili dve eki- pi. Ptujčani bodo kljub neizkušenosti poskusili doseči načrt kluba — uvrstitev moške ekipe v drugo republiško ligo. Ce tokrat ne uspejo, bodo v mnogo močnejši postavi to poskusili ob koncu prihodnje tekmovalne sezone. 1. kotar Judo kralj športov v občini Slovenska Bistrica v jeseni leta 1959, ko so ustanovili judo klub v občinskem središču Slovenska Bistrica, prav gotovo nihče ni pomislil, da bo ta v kratkem času pritegnil pozornost velikega števila mlade pa tudi starejše generacije. To je bilo še toliko uspešnejša poteza, ker je bU klub ustanovljen v okviru delovne organizacije IMPOL Slovenska Bistrica, ki je postala tudi njegov materialni „oče." Kot vsi klubi, se je tudi JK IMPOL, kot so ga poimeno- vali, srečevali v začetku s Težava- mi, ki so bile predvsem kadrovs- kega, nekoliko manj pa finančne- ga porekla. Predvsem velika Volja malo hudomušno bi lahko pridali tudi ,,vroča" pohorska kri, saj so bili začetniki prav iz predelov bistriškega Pohorja, so kmalu ro- dili prve sadove in kar je za na- daljnje delo še posebno pomembno, posamične pa tudi klubske zmage. Seveda so morali priznati tudi marsikateri poraz, ki pa jih ni stri. Nasprotno, vlil jim je novih prepričanj, da je mogoče tudi tiste, ki so jih premagovali premagati. Trdo delo na blazinah, v težavnih prostorskih okolnostih, je iz meseca v mesec prinašalo nove uspehe, za katere je bil pose- bno zaslužen tudi nekdanji trener Pliberšek. Sprva samo od časa do časa, kasneje pa vsako leto uspešneje so osvajali republiške pionirske, mladinske in članske republiške naslove tako posamezno kot tudi ekipno. Uspehi so spodbudili mla- de, da so se pričeh množičneje vključevati v vrste JK IMPOL. Raslo je zanimanje za skoraj novo zvrst športa tudi med starejšimi občani, ki so postali nepogrešljivi spremljevalci ekipe JK IMPOL Slovenska Bistrica v njihovih zmagah pa tudi f>orazih. Skupaj so se veselili uspehov in športno prenašali p)oraze. Tako je tudi danes po več kot 20 letih od ustanovitve kluba, ko se je ta pov- zpel v sam vrh jugoslovanskega juda. Kljub temu, da se je v klubu izmenjalo v vrstah tekmovalcev že več generacij, trenerja Pliberška pa je pred dobrim letom in pol zame- njal nekdaj najuspešnejši jugo- slovanski judoist Stanko Topolčnik, ki se je kalil in rasel prav v JK IMPOL. Prav tako uspešen judist Janez Vidmajer pa je prevzel trenersko nalogo za mladinsko vrsto. Od leta 1966 do danes je v mladinski in članski reprezentanci Jugoslavije nastopilo 18 judoistov. Med njimi je večina branila barve državnega dresa večkrat in osvojila tudi visoka mednarodna odličja. V vrstah JK IMPOL je trenutno 14 mojstrov juda, nosilcev črnega paju. Trije člani so zastopali drža- vne barve tudi na olimpijskih ig- rah. V MUnchnu je sodeloval Stan- ko Topolčnik, v Montrealu Janez Vidmajer in v Moskvi Franc Očko. Kar dva pa sta iz vrst J K IMPOL tudi kandidata za udeležbo na olimpijskih igrah prihodnje leto v Los Angelesu, to sta Franc Očko in Filip Leščak. Ciani JK IMPOL so doslej osvojili okoli 200 kolajn na republiških, državnih, med- narodnih, evropskih In svetovnih prvenstvih. Številne medalje in priznanja pa so prinesli tudi iz balkanskih prvenstev in mediteranskih iger. Ne samo posamezne, tudi ekipne uspehe, te- ga prav gotovo vzornega športnega kluba v širšem slovenskem in jugo- slovanskem prostoru, je potrebno pohvaliti. Prav gotovo največje priznanje je, da so doslej že 12 krat osvojili nigvišje mesto v slovenskem pokalu, ki ga podelju- jejo ekipi, ki dosega skozi vse leto najboljše tekmovalne rezuhate od pionirske do članske konkurence. Leta 1975 je JK osvojil tudi drža- \Tio prvenstvo. Z malo več športne sreče, nemalokrat pa tudi ob- jektivnejšim sojenjem, bi ta klub lahko osvojil državno prvenstvo še katerikrat v freteklih letih. Kar sedemkrat je vrsta JK IMPOL iz Slovenske Bistrice osvojila drugo mesto v državi, kar potrjuje njihovo stalnost pri delu in tudi rezultatih. Dvakrat so bili tretji, enkrat četrti in enkrat šesti. To je najbolj zgovoren dokaz vestnega in trdnega dela članov kluba pa naj bodo to tekmovalci, trenerji ali tistih, ki so skrbeli in še skrbijo za uspešno delo kluba. Prav gotovo zdo zaslužna za uspehe kluba je tudi delovna orga- nizacija IMPOL, katere ime klub tudi nosi. Večina članov kluba je v Impolu tudi zaposlenih. Med klub- ske uspehe ' uvrščajo tudi zmage proti državnim prvakom ZR Nemčije, Avstrije in Italije. Samo letos je za državno reprezentanco na raznih tekmovanjih nastopilo že šest članov bistriškega JK, do konca leta pa se bo ta številka vsaj podvojila. Edina in tudi najpomembnejša^^ težava s katero se klub trenutno srečuje in je kot vse kaže še ne bodo uspeli hitro rešiti, je pomanjkanje prostora za treninge in tudi za organiziranje tekmovanj višjega ranga, saj sta v bistriški telovadnici, kjer tekmujejo in trenirajo tekmovališče in prostor za gledalce nerazdvojena. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat JK Impol na paradi ob otvomvi šponnih iger LaO. Prepričljiva zmaga atletov ptujske občine Po uspešnem nastopu mladih atletov in atletinj na občinskem prvenstvu osnovnih šol se je na po- dročno tekmovanje uvrstilo 49 tek- movalcev in tekmovalk, ki so z veli- ko prednostjo premagali svoje so- vrstnike tako v ekipnem delu kot v nekaterih posameznih disciplinah. Svoje sposobnosti je znova poka- zal mladi talentirani skakalec v viši- no Kristjan Kovač iz OS T. Znida- rič, prepričljivi tek Vojka Bedrača iz Vidma, dominacija ptujskih tek- movalk v skoku v višino Lašič, Jane iz T. Žnidarič in Skrinjar, So- lina iz F. Osojnik. Odličen je bil tudi Horvat, F. Osojnik v teku na 100 m, kot tudi Miki, T. Znidarič v suvanju krogle. Nedvomno pa je nastop vseh pri- pripomogel k uveljavitvi ptujske atletike. Uvrstitve ptujskih tekmo- valcev so naslednje: pionirji 100 m: 3. Horvat, F. O. 11,9, 4. Kokot, Cirk. 12,1, 7. Silak, T. Z. 12,6 kro- gla: 2. Miki, T. Z. 12,94 m, 5. Štumberger, Cirk. 11,90; 1000 m: 1. Bedrač, Videm 2:46,8, 4. Holc Jurš. 2:52.8; 300 m: 2. Krabonja, F. O. 37,06, Zebec, F. O. 41,0; da- ljina: 5. Horvat, Jurš. 559 cm, 6. Podgoršek, T. Z. 531, 10. Lačen, F. O. 510; štafeta 4 x 100 m: 4. F. Osojnik 48,0, 5. T. Znidarič 50,1; pionirke: krogla 6. Bezjak 9,03 m, Bezjak S. 8,90, Rajšp 8,80, vse T. Z.; daljina 5. Korošak, F. O. 4,71, Pajcur 4,38, Marinkovič 4,25, Zu- pec 4,13; 100 m, 3. Murko 13,5, 7. Košar 13,9 obe T. Z., 9. Vrbnjak, F. O. 14,0; višina 1. Lašič 151 cm, Jane 151, obe T. Z. 3. Skrinjar 145, Solina 142, obe F. O. 6. Meglič, T. Z. 130; 600 m: 7. Krajnc, Kidr. 1:50,6, 8. Potočnik, F. O. 1:50,8, 9. Smigoc, Lesk. 1:51,0, 10. Osoj- nik, T. Z. 1:54,0; štafeta 4 X 100 m: 4. T. Znidarič 55,1; 9. F. Osojnik 60,1. Večina tekmovalcev in tekmo- valk je svoje rezultate iz občinskega tekmovanja na boljših atletskih na- pravah izboljšala. Ekipna končna uvrstitev: pionirji Ptuj 188 točk, Tezno 129, Tabor 120, Rotovž 86, Ruše 27, Pesnica 21, Pobrežje 15; pionirke Ptuj 230, Tabor 122, Tezno 112, Rotovž 102, Ruše 90, Pesnica 52, Pobrežje 34, Lenart 17. Vrstni red f>o občinah: Ptuj 418 točk. Tabor 242, Tezno 241, Ro- tovž 188, Ruše 117, Pesnica 73 in Pobrežje 49 točk. anc Kristjan Kovač, talentiran skakalec v višino še vedno skače v trenirkah, ko so ostali tekmovalci že izpadli. foto: I. kotar Najboljša je Gerečja vas S prvenstvom so končali tudi v medobčinskih rekreacijskih nogometnih ligah. V ligi C je zmagal Mladinec, v ligi B Spodnja Polskava, v najkvalitet- nejši ligi (A) pa moštvo Gerečje vasi. Vse ekipe so si naslove priigrale že precej pred zadnjim kolom. Tako tudi Gerečja vas, ki je v nedeljo v krajevnem derbiju sicer z 0:4 izgubila s Skorbo. Moštvo Gerečje vasi, ki ga vodi trener Štefan Lukas, si bo v kvalifikacijah poskušalo izboriti pravico nastopa v območni nogometni ligi, kjer sta v minuli sezoni nastopala Drava in Aluminij. 1. kotar Gerečja vas, omesljivi zmagovalec A lige (foto 1. kotar) STRELSTVO Ludvik Pšajd uspešen v Ljubljani V soboto je bilo v Ljubljani prvenstvo Slovenije v streljanju z vojaško puško. Streljalo se je na razdaljo 100 m iz ležečega položaja po 20 strelov (200 možnih krogov). Nastopilo je 105 strelcev, med njimi tudi 4 iz ptujske občine, ki so se kljub skromnim pripravam kar dobro odrezali. Ekipo v sestavi Ludvik Pšajd (J. L.) Stanko Rogina (Tur.) in Jurij Lamut (Kid.) je bila peta med 27 ekipami. Ludvik Pšajd je nastreljal 170 krogov in dosegel normo in pravico nastopa na prvenstvu Jugoslavije, ki bo julija v Zagrebu. Rogina je zaostal za njim le za 2 kroga, Lamut za 12 krogov in Roman Segula (Draženci) za 33 krogov. Se več uspeha pričakujemo od naših strelcev prihodnjo soboto in nedeljo, ko se bodo v Ljubljani kosali v streljanju z MK (malokalibrsko) puško. Na tem prvenstvu bomo tudi številneje zastopani. K. A. Zmaga Budimpešte Na olimfMjskem strelišču v Hajdošah je bUo III. prijateljsko srečanje med Clubom ZALKA MATE iz Budimpešte in domačim klubom TRAP SKEED Ptuj, ki je bil ustanovljen marca letos. Dvodnevno tekmovanje se je odvijalo pod težkimi pogoji, saj je tekmovanje motil močan veter in dež, kljub temu pa so bili doseženi dobri rezultati. Tekmovalo se je za ekipno uvrstitev s 150 golobi in še dodatnih 50 golob za uvrstitev posameznikov. Nastopilo je 16 tekmovalcev od tega-10 domačinov, ki so to tekmovanje izkoristili za izbiro ekipe za občinsko prvenstvo. Z rezultati je to uspelo tekmovalcem Muzeku, Rakuši, Skledarju, Ribiču, Kostanjšku in A. Hlupiču. Rezultati ekipnega tekmovanja BUDIMPEŠTA 803, PTUJ 772 točk med posamezniki je zmaga! Bertelan SZOMJAS 185 golobov, Sandor PAPP 184, Franc MUZEK 182, Rudi RAKUSA 181, Ede SZOMJAS 180 itd. Najboljši so prejeli medalje, ekipa pa pokal. V mesecu oktobru bo tekmovanje v Budimpešti, ki je tako postalo tradicionalno. Organizacija tekmovanja je bila odlična. anc Mladinsko prvenstvo SRS za 1983 v šahu SD MIP Ptuj letos zaupana organizacija prvenstva SRS za mladince. Prvenstvo se bo pričelo 25. junija 13.30 s slavnostno otvoritvijo, žrebanjem in prvim kolom. Mladinci bodo igrali v Dijaškem domu v Ptuju, kjer bodo tudi stanovali. Ljubitelje šaha vabim na ogled, več bomo o prvenstvu še poročali. TB Šahovski turnir v Zetalah Šahovska sekcija Zetale je letos organizirala že 7. turnir v počastitev Dneva mladosti. Zal so se ga tokrat udeležile le štiri ekipe. Prvič je tokrat zmagala ekipa Ormoža (Zganec, Zadravec, Korban in Juršič) pred Gorišnico, Zetalami in Podlehnikom. Po ekipnem delu je bil odigran še brzoturnir za posameznike, ki je dal naslednji vrstni red: Zganec (Ormož) 13, Gajser (ZetaleJ 11,3, Feguš (Podlehnik) 11,5, Korban (Ormož) 11, Kodrič (Zetale) 10 itd. TB Uspeh Slavka Ivanoviča v vojašnici »4. julij« v Ljubljani so v soboto, 4. junija slovesno ziiključili že 37. športno prvenstvo LAO. Ta dan so se vojaki in starešine pomerili še v zadnje preizkušnje in sicer v streljanju z AP. PAP in vojaško pištolo na strelišču ob r3olenjski cesti v Ljubljani. Na.stopili so tudi strelci iz garnizije Ptuj in dosegli naslednje rezultate ekipno PAP 5. mesto, AP 4. mesto in vojaška pištola skromno 10. mesto. Najlx>ljša posameznika ptujske ekipe sta v disciplini P.AP 6. mesto Zcldi in v AP 8. mesto Strbac. Tako so se Ptujčani v končnem seštevku točk uvrstili na 8. mesto z 62 točkami. Nov prvak LAO /A leto 1983 je pristala ekipa Kranja s 100 točkami. Med strelci se je izkazal tudi starešina Slavko Ivanovič. ki je v disciplini streljanja z vojaško pištolo dosegel 5. mesto. Nastreljal je 246 kr»)gov. 1 orcj ponoven uspeh enega od veteranov strelskega športa v občini Ptuj. Čeprav zahaja v leta. pa vendar še vedno trdne volje in veselja do tega športa, ostaja iktivcn in dober športnik. Svoje znanje pa rad prenaša iudi na mlajše rtnJove. z. B. 14 - ZA RAZVEDRILO 16. junij 1983 ~ TEDNIK ■f EDNIK - IS- junij 1983 OGLASI IN OBJAVE - 15 Srečanje pevskih zborov v Ormožu v nedeljo, 12junijaje bilo v Ormožu že 14. srečanje odraslih pevskih zborov severovzhodne Slovenije, kar je za mesto in pevce ne le prijeten, temveč tudi velik kulturni dogodek. Doslej je bilo ormoško srečanje le revialnega značaja, ko so zbori, vsak po svojih močeh, predstavili čez leto naučeni program. Ker pa se je v zadnjih letih udeležilo ormoškega srečanja nekoliko manj zborov, so se v Ormožu skupaj s Področno zvezo za pevske zbore pri Kulturni skupnosti Slovenije in Pevski zvezi Maribor odločili, da letos — prvič razdelijo program v dva dela: revialni in tekmovalni. V revialni del seje prijavilo šest zborov in sicer: moški pevski zbor DPD Svoboda Ormož, Mešani zbor Tovarne sladkorja Ormož, mešani zbor KUD Štefan Raj iz Turnišča, mešani zbor KUD Katja Rupena od Benedikta, mešani zbor KUD l.van Kaučič iz Ljutomera in gost mešani zbor Podjuna iz Pliberka. Tekmovalnega dela 14. ormoškega srečanja pa so se po pravilih morah udeležiti vsi tisti zbori iz severovzhodne slovenije. ki si doslej na tekmovanjih »Naša pesem« še niso pridobili zlatega odličja. Tako so se v tekmovalnem delu na odru prepolne dvorane ormoškega doma kulture zvrstili trije mešani zbori in sicer: Zvonka Antoličič od Miklavža. Štetan Kovač iz Murske Sobote in Akademski pevski zbor Boris Kraigher iz Maribora. Sledila sta dva ženska zbora: Alojz Arnuš iz Rogozjiice pri Ptuju in Jože Hermanko iz Maribora. Za tem pa so nastopili še trije moški zbori in sicer: DPD Svolx)da Hoče, Komorni zbor iz Ptuja in Slava Klavora iz Maribora. Komisijo, kije ocenjevala nastop vsakega zbtira posebej, so sesta- vljali: univerzitetni prof. Jože Gregorc iz Ptuja, prof. Radovan Gobec iz L.jubljane in prof. Vlado Golob iz M aribora. Čeprav bodo rezultati znani šele kasneje (zbori bodo z njimi baje pismeno seznanjeni), je prof. Gregorc ocenil letošnje 14. ormoško srečanje z naslednjimi besedami: >Zdi se mi. da je bila letošnja udeležba zborov zelo dobra in njihova kakovost na primerni ravni. Petje je bilo lepo in kulturno. Seveda pa ni nikoli tako. kot bi si vsak dirigent želel!« Nato je analiziral nastop vsakega zbora posebej, toda mi se bomo pmejili le na tiste, ki so nam najbližji: to sta oba ormoška in oba ptujska. Za oba ormoška zbora, ki sta nastopila v revialnem delu, je prof. Gregorc dejal, da sta v zadnjem obdobju zelo napredovala, oba dirigenta pa si med tem časom pridobila lepo dirigentsko tehniko. (ilede ptujskih zborov, ki sta nastopila v tekmovalnem delu paje dejal: » l ežko jj;; nastopiti s tako maloštevilnim zborom kot je ženski zbor Alojz Arnuš iz Rogoznice. Zdi se mi. da program tega zbora ni bil najbolj posrečeno izbran, saj je zvenel preveč monotono. Sicer to lahko očitamo tudi drugim zborom, vendar pri ženskem zboru pride to še toliko bolj do izraza. Tokrat je bila zelo opazna šibkost sopranov in njihova netočna intonacija. Zbor je na reviji v Ptuju bil neprimerno boljši. Kar zadeva moški komorni zbor iz Ptuja, moram reči, da je zelo lepo začel svoj program z Gallusom. Nadaljeval pa je z Jakova Gotovca pesmijo Momčeto bez gunčeto, ki pa se mora še »vsesti« — mora v zboru dozoreti. Pesem Janka Ravnika Kam si šla mladost fi moja paje zbor enkratno izvedel, da ne govorim o čudovito izvedeni prvi kitici prekm urske ljudske Teče mi vodica. V drugi kitici paje bil tempo nekoliko prehiter. Opažam, da zbor od nastopa do nastopa raste in tako lahko od njega še veliko pričakujemo!« Tako torej prof. Gregorc o štirih nam najbližjih zborih. Mi pa lahko dodamo, daje 14. ormoško srečanje odraslih pevskih zborov potekalo v znamenju prijetnega domačega vzdušja in zelo dobre organizacije. L C. V okviru uresničevanja programa idejnega izobraževanja komunistov je bil v Ptuju pred kratkim končan letos že drugi seminar za kandidate za sprejem v ZK. Seminar je organiziralo predsedstvo OK ZKS Ptuj, organizacijsko pa izvedla Delavska univerza Ptuj. Za seminar se je prijavilo skupno 17 slušateljev in so, razen dveh, vsi redno obiskali vseh 7 predavanj. Predsedstvo OK ZKS Ptui ie o slušateljih seminarja obvestilo osnovne organizacije ZKS s priporočilom, da jih sprejmejo v ZK. Večinoma so mladi delavci in dijaki. Seminar za tretjo skupino kandidatov za sprejem v ZK pa načrtujejo v oktobru letos. f Na sestanku OO ZKS v KS Jože Potrč so sprejem ene od kandklatinj žt »P«-«^"'- foto: 1. kotar RIBICIADA '83 STABILIZACIJSKA - KOT ŠE NIKOLI! Sobotno srečanje novinarjev slovenskih redakcij je bilo resnično takšno, kot je zapisano v naslovu. Ob podlehniškem ribniku se nas je zbralo nekoliko manj kot prejšnja leta zaradi stabilizacijske porabe bencina. Tudi ribiška oprema je bila skromna, prav tako ulov. Le pijače in jedače je bilo dovolj! Slednje sicer ni čudno, saj je bila pokroviteljica letošnje ribičiade ptujska Perutnina. Najboljša je bila tretjič zapored ekipa Ljubljanskega Dnevnika, ki je tako osvojila prehodni pokal v trajno last. Drugi so bili novinarji Radio—Tednika, tretj pa dnevnika Delo. Ženska ekipna konkurenca je bila izredno močna — tekmovala je le ekipa naše redakcije in z eno celo ulovljeno ribo zasedla prvo mesto. Med posamezniki je zmagal Franc Mazovec iz Ljubljanskega Dnevnika, med posameznicami pa njegova sodelavka Neda Štok. Vsem organizacijam združenega dela iz ptujske občine, se aktiv novinaijev Ptuj, kije organizator tradicionalne ribičiade zahvaljuje za pomoč in jih vabi k sodelovanju tudi prihodnje leto. Posebna zahvala pa gre seveda ribičem Ribiške družine Ptuj, ki iz leta v leto nesebično pomagajo pri strokovni izvedbi tekmovanja. Sicer pa se jim poskušamo oddolžiti tako, da ujamemo čim manj rib, kar sploh ni enostavno! N. D. Zmagovalna moška ekipa Ljubljanskega dnevnika z osvojenim prehod- nim pokalom, ki ga drži v rokah najboljši posameznik Franc Mazovec. (foto Ciani) V dneh od 31. maja do vključno 13. junija so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v 14 prometnih nesrečah in pri tem zabeležili dve smrtni žrtvi; štiri osebe so bile hudo, 11 oseb pa lažje telesno poško- dovanih. Vzroki nesreč pa so bili neprimerna hitrost — kar v sedmih nesrečah, izsiljevanje prednosti in neprevidnost voznikov. Materialna škoda na vozilih pa je tokrat ocenjena na okoli 607.000 din. ' umrl za posledicami nesreCe V ptujski bolnišnici je v pone- deljek, 6. junija umrl Anton Pod- vršnik (80 let) iz Kidričevega 16, ki je kot kolesar bil udeležen v pro- metni nesreči 3. junija. V Kidri- čevem je s kolesom zapeljal z dvorišča na prednostno cesto, kjer ga je zadel voznik osebnega av- tomobila Vid Štrafela iz Vidma. neprimerna hitrost Do hujše prometne nesreče je prišlo v nedeljo, 5. junija ob 13.30 na regionalni cesti v Majšperku. Voznik osebnega avtomobila Franc Burjan iz Ptuja je tik pred mostom prek Dravinje zaradi neprilagojene hitrosti z vozilom zapeljal na bankino, kjerje trčil in se prevrnil. V nesreči je dobil hude poškodbe sopotnik Leopold Unuk. s kolesom pred avto- mobil Do zelo hude prometne nesreče je prišlo v četrtek, 2. junija ob 15. uri v križišču regionalne ceste Ptuj —Bori pri Dolanah. Voznik osebnega avtomobila je peljal po cesti v smeri Ptuj—Varaždin. V križišču z lokalno cesto v Dolanah je pred njegov avtomobil nena- doma pripeljala iz stranske ceste kolesarka Marjeta Sok iz Male vasi pri Cirkulanah. Zapeljala je na prednostno cesto naravnost v avtomobil. Kljub zaviranju zaradi neprimerne hitrosti voznik trče- nja ni mogel preprečiti. Kolesarko je zbil v jarek, kjer je za posledi- cami umrla. -OM Mladi pevci - „Kopači" iz Podlehnika Skupina mladih ljudskih pevcev iz Podlehnika, ki so si nadeli ime Kopači, je bila na pobudo vodje tamkajšnje folklorne skupine Jan- ka Gajška, ustanovljena pred sedmimi leti. Čeprav sam ni naj- boljši pevec, kot pravi, vendar zelo rad prisluhne ubranemu petju domače — ljudske pesmi. To ga je namreč tudi vodilo, da je okoli se- be zbral pet postavnih haloških fantov iz družin, kjer še danes radi zapojo, če nanese priložnost. Gajškovemu vabilu k organizi- ranemu petju ljudskih pesmi, so se fantje z veseljem odzvali in se vsak zase pognali po haloških domači- jah nabirat pevski ,,material". In ne brez uspeha, saj so ga nabrali za celo pesmarico. Marsikdaj jim je bilo dovolj že zapisano besedilo, melodije pa se je ta, ali oni spom- nil še iz otroških let in naučil še ostale. In tako so vadili in vadili, se učili pri starših, ali starejših so- rodnikih, čeprav — vsaj v začetku — nihče ni verjel vanje; pač iz čistega prepričanja, da iz te moke ne bo kruha. Tudi pri prosvetnem društvu so sprva tako menili, kot pravi Janko Gajšek. A so se kaj kmalu ,,od- tajah", ko so fantje s svojimi nastopi dostojno zastopali podleh- niško krajevno skupnost. Prepeva- li pa so že v Markovcih, Pobrežju, Sovičah, Ptuju in na republiškem srečanju folklornih skupin. §e zla- sti jim je ostal v trajnem spominu nastop v Radgoni, kjer so skupaj s podlehniškimi pokači opravili otvoritveno slovesnost svetovnega prvenstva v speed-wayu. Tako pevci, ki so zapeli dve pesmi: Jaz pa v gorico grem in Po vrt' šprancira, kot lepo opravljeni pokači s svojimi dolgimi biči, so bili prava paša za oči osemindvaj- set tisoč glave množice, ki jih je navdušeno pozdravila. Velika veči- na med njimi, še zlasti tujci, kaj takega še ni videla, ne slišala. Na- stop pred tako veliko množico poslušalcev, je pomenil za mlade pevce potrditev in vzbudila pri njih še večjo željo po ohranitvi ljudske pesmi. Posnetke, ki smo jih s podlehniškimi Kopači naredili letošnjega februarja, bomo uvrstili v naš spored v nedeljo, 19. junija ob 12.10, ko boste iz razgovorov z Jankom Gajškom in pevci zvedeli še kaj več o nastanku, delu in željah te, danes že priljubljene skupine ljudskih pevcev. Besedilo in foto: 1. C. Skupina mladih ljudskih pevcev Kopači iz Podlehnika sestavljajo, od dešne proti levi: Alojz Grabrovec, Stanko Vaupotič, Janez Feguš, Stanko Sakelšek in Janez Trafela. Strela nevarno ogroža kmetije Po suši, ki je v maju grozila našemu kmetijstvu, vlažne zračne gmote nad naše kraje niso prinesle samo blagodejnega dežja, temveč tudi nevihtne oblake s pogostim grmljenjem in udari strele. Tako je v noči od 2. na 3. junij med neurjem strela udarila v gospodar- sko poslopje Franca Kopšeta iz Dobrine v KS Zetale. Zgorelo je ostrešje, pet ton sena in razno kmetijsko orodje. Ocenili so, da je škode za okoli 800.000 din. V petek, 10. junija proti večeru pa je neurje zajelo precejšnji del Slovenije. Povsod je tudi klestila strela, ki je napravila veliko škode na električnih napravah, ubila nekaj govedi in zanetila kar 11 požarov. V Spodnjem Prebukovju nad Slovensko Bistrico pa je udar strele v električnega pastirja ubil tudi 33-letnega Antona Sturrna, očeta 3 otrok, ki je ob nevihti bil v dotiku z žico električnega pastirja. V petek, neka,j po 17. uri je strela zažgala gospodarsko poslopje Katarine Kristovič iz Markovcev pri Ptuju. Pogorel je del gospodarskega poslopja in koruznica. Materialno škodo so ocenili na 50.000 din. Dve uri za tem je strela zažgala gospodarsko poslopje Stanislava Medveda iz Mihove v KS Cirkovce. Ogenj je uničil seno, traktor, obračalnik, puhalnik in drugo orodje. Ocenjujejo, da je škode čez 2 milijona dinarjev. Uro za tem je zaradi strele zagorelo še gospodarsko poslopje Franca Vanturja iz Pečk pri Makolah. Poslopje je povsem pogorelo, zgorelo je 6 ton sena, razno orodje in 40 vreč cementa. Materialno škodo ocenjujejo na okoli 600.000 din. Samo pet minut za tem je strela udarila še v gospodarsko poslopje Franca Hohlerja, Modriči 20, prav tako iz občine Slov. Bistrica. Zgorelo je tono sena, dve motorni žagi, 3 elektromotorji, 30 kokoši itd. Škodo ocenjujejo za 2 milijona dinarjev. rodile so: Antonija Koražija, Stoperce 42 — Darjo; Marija Šori, Placar 67/a — Tanjo; Olga Lukman, Zasavci 5 — Katjo; Marija Lah, Podgorci 112 —deklico; Alojzija Gaiser, Nova vas 23/d — dečka; Terezija Vidovič, Zg. Lekovec 11 — de- klico; Marija Zidarič, Podvinci 9 — Valerijo; Irena Tušek, Kajžar 40 — Janjo; Irena Zupanič, Haj- doše 24 — deklico; Irena Šmigoc, Praprotnikova 6 — dečka; Tere- zija Petrovič, Zg. Jablane 37 — Petra; Marica Repič, Vitomarci 23 — deklico; Sonja Fajfar, M. Brebrovnik 20 — dečka; Miro- slava Petek, Trgovišče 24 — deč- ka;. poroke: Bojan Marčič, Majšperk 94 in Martina Krivec, Ptujska gora 106; Milan Meznarič, Stojnci 66 in Darinka Kvar, Stojnci 138/a; Ja- nez Korent, Crmlja 12 in Irena Šilec, Črmlja 20; Stanislav Rižnar, Strmec pri Polenšaku 3 in Milena Sisinger. Formin 32/a; Darko Horvat, Krčevina pri Vurberku 36 in Albina Šmid, Mestni vrh 53; Marjan Gabrovec, Bukovci 146/a in Stanislava Zemljarič, Bukovci 137;. umrli so: Anton Šen, Cirkovce 60, roj. 1902, umri 4. junija 1983; Anton Podvršek, Kidričevo, Kopališka 6. roj. 1903, umri 6. junija 1983; Anton Mohorko, Dežno 22, pri Podlehniku, roj. 1925, umrl 8. ju- nija 1983; Karel Stanislav, Titov trg 10,. roj. 1919, umrl 8. junija 1983; Rado Meglič, Kočevje, Ki- dričeva 1, roj. 1924, umri 9. junija 1983; Franc Grandošek, Placar 53/a, roj. 1934, umrl 10. junija 1983; Jožefa Kukovec, Rakovci 17, roj. 1934, umrla 10. junija 1983; Jože Novak, Hajdoše 39, roj. 1903. umri 11. junija 1983. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ctemec in Marjan Šneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna oaročnjcia ^oaša 450 di- narjev, za tujino 1.125 dinar- jev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.