Letnik XXX – št. 10, december 2023 Glasilo občine Trzin Praznovanje obletnice Razstava ob 40-letnici delovanja Planinskega društva Onger Trzin in obisk Vikija Grošlja Obdarovanja Praznični bazarji in obisk Miklavža Srečanje Ljudsko obarvano druženje z Dušico Kunaver, avtorico nagrajene knjige Sto slovenskih ljudskih Vabila in voščila Decembrske prireditve in srečanja ter lepe želje za prihajajoče leto www.lekarnaljubljana.si Veljavnost od 30. 11. 2023 do 15. 1. 2024 in srečno 2024! izbrano iz kataloga ugodnosti Za nego telesa, 200 ml. redna cena: 9,15 € cena s Kartico zvestobe 6,86 € Izdelano v Steklarni Hrastnik, 275 ml. 2 POPUST: 25 % Prehransko dopolnilo z vitamini in minerali v obliki tablet, 30 tablet. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 7,44 € cena s Kartico zvestobe 3,00 € 1 POPUST: 50 % DOMAČA ZELIŠČNA GRENČICA POPUST: 20 % 6,00 € 2+1 gratis KREMA ZA ROKE ALOEVERA X2 Hrani in neguje suho kožo, 50 ml. Prehransko dopolnilo z vodnoetanolnimi izvlečki zelišč, 220 g. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 5,20 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 17,13 € cena s Kartico zvestobe 2 redna cena: 16 obstojnih sijočih odtenkov, enostaven nanos, nohtom omogoča dihanje, 4 ml. redna cena: 6,00 € cena s Kartico zvestobe VITAMINI IN MINERALI 5,95 € LAK ZA NOHTE VITRY SKODELICA MALČEK 12,85 € 3 3,64 € POPUST: 25 % Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite 1 POPUST: 30 % na brezplačno telefonsko številko 080 71 17! Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 30. 11. 2023 do 15. 1. 2024 oz. do prodaje zalog. oglasno sporočilo MLEKO S PANTENOLOM LAHKA GOSPODARSKA VOZILA RENAULT LGV bonus do 1500 € + DDV* dobava takoj renault.si Igor Ulčar, skrbnik ključnih kupcev PRO+ 041 739 878 oglasno sporočilo *Ponudba velja za lahka gospodarska vozila Renault iz zaloge. LGV bonus v višini 700 € brez DDV velja za vozila Kangoo Van in Express Van, bonus v višini 1.000 € brez DDV za vozila Trafic Furgon in bonus v višini 1.500 € brez DDV za vozila Master Furgon in Master Šasija. Velja za vozila na zalogi, ne glede na obliko financiranja. Pridržujemo si pravico do napak. Slika je simbolična. Ponudba velja do prodaje zalog. Več informacij o ponudbi in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. GA Adriatic, d. o. o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Uvodnik Odsev, glasilo občine Trzin Fotografija: Tanja Jankovič ➔ Na naslovnici Prvo decembrsko soboto je v avli Centra Ivana Hribarja potekal prvi praznični bazar, na katerem je s svojimi izdelki sodelovalo dvanajst lokalnih ustvarjalcev. Glavna in odgovorna urednica: Metka Pravst Primožič, trzin.odsev@gmail.com Uredništvo: Tanja Bricelj, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Dunja Špendal, Barbara Kopač, Peter Hudnik, Majda Šilar Redni avtorji prispevkov: Maja Brozovič, Janez Gregorič, Andrej Grum, Boštjan Guček, Andrej Nemec, Ema Nemec, Jožica Trstenjak, Milica Erčulj, Saša Hudnik, Valentin Orešek, Miha Šimnovec, Anže Kosmač, Miha Gradišek, Bogdan Dolenc, Rastko Kotar, Mojca Tavčar, Nataša Pavšek, Matjaž Erčulj in drugi Avtorji fotografij: Zinka Kosmač, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Barbara Kopač, Peter Hudnik, Tjaša Jankovič in drugi Lektoriranje: Mirjam Furlan Lapanja Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: IR IMAGE, d. o. o. Oglasno trženje: IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, E-mail: info@ir-image.si Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja prispevkov. Gradivo za naslednjo številko oddajte najpozneje do petka, 5. januarja 2024. Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com. Odsev izdaja Občina Trzin. Uredništvo Odseva: Mengeška cesta 22, 1236 Trzin Občina Trzin Spletna stran: www.trzin.si e-pošta: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.00–14.00 Sreda: 8.00–12.00 in 13.00–17.00 Petek: 8.00–13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. december 2023 Naj bo prihodnje leto bolj prijazno Foto: Helena Kermelj Kolofon Če v zadnji izdaji letošnjega glasila potegnem črto, lahko trdim, da je leto minilo v znamenju dvojnosti – veselja in žalosti. V prvi polovici leta smo bili v naši občini zaradi jubilejev močno praznično razpoloženi. Počastili smo 110. obletnico rojstva Tineta Orla, Kulturno-umetniško društvo Franc Kotar Trzin je proslavilo stoletnico delovanja, posebno pa je bilo tudi majsko občinsko praznovanje, saj je letos minilo 750 let od prve pisne omembe Trzina v starih listinah. V začetku leta smo se veselili začetka gradnje večnamenske dvorane v Trzinu in številnih prireditev, ki so se jih občani spomladi množično udeleževali. Po dokaj mirnem začetku poletju se je v avgustu zgodila povodenj, ki nas je pretresla, a hkrati tudi med seboj povezala. Avgustovske poplave so številnim občanom naše občine prizadejale nepredstavljive izgube, zato so bili zadnji meseci tega leta osredotočeni na pomoč žrtvam poplav ne le v naši občini, ampak tudi zunaj njenih meja. A kljub žalostnemu dogodku smo v drugi polovici leta pisali tudi o pozitivnejših vsebinah – o športnih uspehih, podeljenih priznanjih, številnih srečanjih in udeležbah na festivalih ter o izletih različnih društev, na katerih so se občani lahko odpočili od napornega vsakdana. Letošnja decembrska izdaja glasila je polna zanimivih prispevkov in poročil. Naj opozorim na epilog praznovanja 40-letnice delovanja Planinskega društva Onger Trzin, ki so ga ob koncu leta kljub jubileju, ki so ga počastili že februarja, kronali z razstavo planinskih dosežkov in gostovanjem Vikija Grošlja. V našem kraju se je ob koncu leta ustavila tudi avtorica naj knjige leta 2023 Dušica Kunaver, ki je v Trzinu vedno sprejeta z odprtimi rokami. Poln dobrote je tudi obisk prvega dobrega moža, svetega Miklavža. Najbolj praznični mesec v letu pa je bil že na samem začetku zaznamovan s prvim prazničnim bazarjem, še enega so že ob koncu novembra pripravili v trzinski šoli in zbirali denar za šolski sklad. V začetku decembra so zasvetile praznične luči in naznanile obdobje veselja. Ob koncu leta zato na straneh Odseva in Facebookovi strani Trzinski Odsev ne spreglejte vabil na decembrske prireditve in praznična srečanja ter voščil najbolj dejavnih društev. Upam, da bo novo leto bolj prijazno, še posebej do tistih, ki ste letos občutili izgube. Želim si, da bi bilo novo leto prizanesljivo tudi do vseh, ki se borite za vsakdanje preživetje ali si želite napredovati na različnih področjih svojega življenja. Želim si, da v novem letu ljudje ne bi bili tako zlonamerni in maščevalni in da bi vladalo več empatije, razumevanja in prijaznosti. Naj letošnje leto končam z željo, da bi vsak med vami v novem letu deloval tako, da zaradi izrečenih besed ali storjenih dejanj ne bo treba izrekati opravičil. Naj vam leto 2024 prinese več miru in zdravja ter vas vodi po poti do osebne sreče. Metka Pravst Primožič, glavna in odgovorna urednica Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mengeška cesta 9, 1236 Trzin e-pošta: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.00–11.00 Sreda: 9.00–11.00 | 3 Občinske novice Zadnja letošnja seja Osma redna seja trzinskega občinskega sveta je potekala v sredo, 6. decembra, v sejni sobi v pritličju občine, na njej je deset svetnikov obravnavalo trinajst točk dnevnega reda. Po potrditvi zapisnika 7. redne seje Občinskega sveta Občine Trzin 25. oktobra 2023 je pod drugo točko Sinan Mihelčič s Fakultete za arhitekturo svetnikom predstavil vsebino kataloga z naborom in pogoji za oblikovanje dovoljenih gradbenih posegov v naselju ozkih vrstnih hiš ob športnem parku Mlake, o katerem smo že poročali v prispevku Od študentske delavnice do spremembe prostorskega akta, ki je bil objavljen v novembrskem Odsevu na strani 10. Občinski svet je predlog Odloka o četrtih (4) spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Trzin – izvedbeni del (4SD OPN Trzin) soglasno sprejel. Naj spomnimo, da bo javna razgrnitev kataloga trajala do srede, 3. januarja 2024. Tretja po vrsti na dnevnem redu je bila točka vprašanj in pobud občinskih svetnikov. Na željo Rada Gladka je urednica Odseva svetnikom pojasnila odločitev o neobjavi dogodka skupnosti Taizé v lokalnem glasilu in o nenavadnem odzivu, ki ga je bila deležna od župnika v povezavi z neobjavo dogodka, o čemer je seznanila svetnike v elektronskem sporočilu dan pred sejo. Nato je Rado Gladek podal še svoje pripombe glede objav v glasilu. Zmotilo ga je, da je bila objava z naslovom Srebrni praznik zavrnjena in zaradi promocije v korist politične stranke predana v oddelek oglasnega trženja. Urednici je očital tudi, da je dovolila objavo prispevka svetniške skupine z naslovom Ureditev reke Pšate, ki je bila objavljena v oktobrski izdaji Odseva. Izrazil je željo, da Odbor za informiranje temeljito preuči delo urednice, in predlagal, da se v primeru odkritih nepravilnosti urednica razreši s položaja. Župan je poudaril, da je prenagljeno razmišljati o tako drastičnih ukrepih, svoje mnenje pa je podal tudi Anton Peršak, češ da večja škoda zaradi neobjave ni nastala, ker ima župnija tudi svoje kanale obveščanja. Miha Pančur je župana povprašal, kdaj se bo naša občina pridružila projektu Prostofer. Župan mu je odgovoril, da je bila pridružitev načrtovana že v avgustu, a se je zaradi spleta dogodkov zamaknila in je v pripravi. Anton Peršak je opozoril, da so zabojniki za papir na ekološkem otoku ob Kidričevi ulici pri zaklonišču pogosto prepolni. Predlagal je tudi, da se za društva uvede koordinacijski sestanek v decembru, da glavne decembrske prireditve ne bodo potekale istočasno. Boštjan Papež se je navezal na komentar Rada Gladka in podal svoje mnenje glede vsebin, ki jih v svetniški skupini pripravljajo za Odsev v dobro občanom Trzina. Opomnil je, da politična stranka v prispevku, na katerega je opozoril Gladek, ni bila omenjena. Poudaril je, da delajo po navodilih in v sodelovanju z urednico. Kot zadnja je podala vprašanje še Milica Erčulj, in sicer glede že spomladi podane pobude za ureditev cipres, ki pred angleškim pubom v obrtno-industrijski coni silijo na pločnik. Zadnja pa je bila njena pobuda za ureditev javnega stranišča v Trzinu. Sledila je četrta točka dnevnega reda, na kateri so svetniki obravnavali sklep o povprečni gradbeni ceni za leto 2024 v Občini Trzin in 4 | Odsev — Glasilo občine Trzin sprejeli sklep, da bo povprečna gradbena cena za 1 m² neto tlorisne stanovanjske površine, zmanjšana za povprečne stroške komunalnega urejanja stavbnega zemljišča in za vrednost zemljišča, na območju Občine Trzin na dan 1. januarja 2024 znašala 1.080,00 EUR/m². Po obravnavi ugotovitvenega sklepa o vrednosti točke za izračun občinske takse v Občini Trzin so svetniki soglasno sprejeli še sklep, po katerem bo vrednost točke za izračun občinske takse za leto 2024 znašala 0,09 EUR. Sledila je druga obravnava predloga proračuna Občine Trzin za leti 2024 in 2025, oba predloga so svetniki po poročanju Bojane Lenaršič sprejeli. Pod sedmo točko dnevnega reda so svetniki obravnavali še načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Trzin za leti 2024 in 2025 ter oba soglasno sprejeli. Prav tako so svetniki soglasno sprejeli sklepa o določitvi skupne vrednosti pravnih poslov za leti 2024 in 2025. Nadalje je Matjaž Erčulj svetnikom predstavil letna programa kulture in športa v Občini Trzin za leto 2024. Obravnavali so še program dela Občinskega sveta Občine Trzin za leto 2024 in se seznanili s Poročilom o opravljenem nadzoru nad izračunom cene programa vrtca, ki ga je svetnikom predstavil Aleš Dolenšek, predsednik Nadzornega odbora Občine Trzin. Pod zadnjo točko dnevnega reda so svetniki potrdili le tri člane v Svet Občine Trzin za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, in sicer Mileno Kompolšek, Janeza Zajca in Aleša Babnika. Nuša Repše, predsednica Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je pozvala, da se poiščeta še dva člana, da bo sestava popolna. Ponovljen bo tudi poziv za imenovanje članov Sveta Občine Trzin za varstvo uporabnikov javnih dobrin. Seja se je po uri in pol končala. Besedilo in foto: MPP Voščilo Občine Trzin Občankam in občanom Trzina ter vsem bralcem Odseva želimo prijetne božične in novoletne praznike. Leto 2024 naj vsem nakloni mir, srečo, zdravje in veselje. Župan, občinski svet in občinska uprava Občine Trzin. Občinske novice Sprememba uradnih ur in poslovnega časa občinske uprave Občine Trzin Občinska uprava Občine Trzin od 12. decembra 2023 posluje v sredo od 8. do 17. ure. Uradne ure za stranke ter na vložišču Občine Trzin, Mengeška cesta 22, Trzin so prav tako v sredo od 8. do 12. ure ter od 13. do 17. ure. Hvala za razumevanje! Občinska uprava Občine Trzin Nepovratna finančna spodbuda za sofinanciranje Športne dvorane Trzin Občini Trzin je EKO SKLAD z odločbo odobril 1.193.904 evrov nepovratne finančne spodbude za sofinanciranje gradnje Športne dvorane Trzin kot spodbudo za skoraj ničenergijsko stavbo. Župan je pogodbo o sofinanciranju podpisal v torek, 14. novembra 2023. Vabilo na prednovoletno zabavo Občine Trzin v petek, 29. decembra 2023, ob 20. uri v Kulturnem domu Trzin Veseli bomo, če boste trenutke iztekajočega se leta 2023 preživeli z nami. Zabaval nas bo Vili Resnik & Band. Naj sreča,, zdravje, sočutje in ljubezen še naprej polnijo vaš dom tudi v letu oglasno sporočilo 2024. december 2023 | 5 Občinske novice Volitve v LAS Za mesto in vas Na Homcu sta 23. novembra potekali seji upravnega odbora in skupščine Lokalne akcijske skupine (LAS) Za mesto in vas. Člani skupščine, ki jo sestavljajo vsi člani LAS Za mesto in vas, so se zbrali z namenom, da izvolijo nove organe upravljanja za nadaljnjih sedem let. Predsednik po uspešnem vodenju v preteklem mandatu ostaja vodiški župan Aco Franc Šuštar. Tudi podpredsednica ostaja Katja Rebolj, predsednica Društva Florijan, društva za spodbujanje trajnostnega razvoja ter družbene in okoljske odgovornosti. Izvoljeni so bili trije člani nadzornega odbora in nadomestna članica ter 18 članov upravnega odbora. Ker LAS temelji na tripartitnem partnerstvu, sestavljenem iz predstavnikov javnih institucij, gospodarstva in civilne družbe, je upravni odbor sestavljen iz članov, ki prihajajo iz vseh treh sektorjev: javnega, gospodarskega in zasebnega. Vsak sektor zastopa en predstavnik iz vsake občine, ki so vključene v LAS Za mesto in vas. To so Domžale, Komenda, Medvode, Mengeš, Trzin in Vodice. Vsem izvoljenim v prihodnjih letih želimo veliko uspeha pri upravljanju LAS Za mesto in vas. Naj vas še obvestimo, da zdaj potekajo usklajevanja glede strategije lokalnega razvoja LAS Za mesto in vas med LAS in ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Strategije za vseh 37 LAS, ki delujejo na območju Slovenije, bodo predvidoma potrjene v decembru. Prihodnje leto bomo tako vse zainteresirane povabili na delavnice na temo priprave na javni razpis. Vse, ki si želite sodelovati pri udejanjanju skupnega razvoja območja LAS, že zdaj vabimo k udeležbi. Več informacij o LAS Za mesto in vas je na voljo na spletni strani https://www.las-mestoinvas.si/. Besedilo in foto: Katarina Godec Europe goes local, Skupaj za kakovostno mladinsko delo na lokalni ravni in mladinc Trzin 16. novembra je v Ljubljani potekala četrta nacionalna konferenca Europe goes local z naslovom Skupaj za kakovostno mladinsko delo na lokalni ravni, ki je vsakoletna platforma srečanja občinskih odločevalcev, odločevalk in uslužbencev, uslužbenk, pristojnih za področje mladine. Na konferenci so se posvetili vprašanju, kaj je zares kakovostno mladinsko delo. Nanj je odgovorila Polona Siter Drnovšek, zunanja sodelavka Zavoda Movit. Takšno delo vključuje: • varno, spodbudno in vključujoče okolje, • aktivno sodelovanje in prostovoljno udeležbo, • razvoj, učenje in prispevek mladih, • podporo strokovnih in usposobljenih mladinskih delavcev, • skrb za razvoj. Urad Republike Slovenije za mladino je na svoji spletni strani prav te dni objavil dokument Kakovostno mladinsko delo, ki določa mladinsko delo in prvine njegove kakovosti v našem prostoru. Strateški načrt Evropske agende o mladinskem delu v Sloveniji za obdobje 2022–2027/2032 in dejavnosti, ki se bodo v tem okviru izvajale, ter učinke mladinskega dela pa je predstavila mag. Tina Kosi, v. d. direktorice Urada RS za mladino. Slovenija se v Strategiji za izvajanje Evropske agende mladinskega dela osredotoča na dve področji, in sicer: • spodbujanje in razvoj kakovosti v mladinskem delu, • prepoznavanje in priznavanje mladinskega dela. Meta Brečić Ločičnik, Zavod Movit, je predstavila evropska programa na področju mladine: • ukrep Aktivnosti udejstvovanja mladih in Projekti sodelovanja ponujata različne priložnosti za sodelovanje mladih in razvoj področja, • ukrep Solidarnostni projekti, ki bodo v naslednjem prijavnem roku februarja 2024 deležni še večje finančne spodbude za odpravljanje družbenih posledic poplav. 6 | Odsev — Glasilo občine Trzin V okviru ukrepa aktivnosti udejstvovanja mladih so bili predstavljeni trije uspešni projekti, med njimi tudi projekt Občine Trzin z naslovom mladinc Trzin, katerega cilji so: • vzpostavitev stikov in dialoga med mladimi in občino, • pridobitev primernih prostorov za mladinsko udejstvovanje ter • mladinski koordinator, ki bi bil most med mladimi in občino. Dobršen del dogodka je bil namenjen pogledu nazaj in naprej tako v občinah kot pri projektu Europe goes local. Predstavili so tudi program in ponudbo v letu 2024, še posebej nov krog enoletne individualne podpore izbranim občinam. Udeleženci so na konferenci pridobili tudi možnost za izmenjavo izkušenj in deljenje dobrih praks na področju mladinskega dela. Občina Trzin (vir: Zavod Movit in prispevek s portala mlad.si) Foto: Anže Grabeljšek Občinske novice Močno penjenje odpadne vode V petek, 17. novembra, ob 11. uri so na Centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik (CČN) zaznali močno penjenje odpadne vode, povzročil jo je nedovoljen izpust tekočih odpadkov v sistem javne kanalizacije, ki se konča na čistilni napravi. »Penjenje je bilo tako intenzivno, da je na določenih mestih celo preplavilo objekte. Ker se v CČN Domžale - Kamnik poleg odpadne vode iz gospodinjstev stekajo tudi odpadne vode iz večine industrijskih obratov iz šestih občin, v CČN predvidevamo, da je prišlo do šaržnega izpusta iz enega od podjetij s sprejemnega območja. Informacije o nedovoljenem izpustu in vrsti tekočega odpadka, ki je povzročil intenzivno penjenje, v CČN še zbiramo,« so sporočili iz CČN Domžale - Kamnik. »Industrijske uporabnike in vse občane ob tem primeru znova opozarjamo, da takšno ravnanje z izpusti tekočih odpadkov v kanalizacijo ni dovolje- no. Povečana koncentracija v vodi topnih snovi (tenzidov) negativno vpliva na delovanje biološkega čiščenja odpadne vode, ki se po zahtevnih postopkih čiščenja izteka v vodotok Kamniška Bistrica.« MPP Foto: arhiv Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik Pomoč Rdečega križa Trzin ob letošnjih poplavah V avgustu letos je Slovenijo prizadela najhujša vodna ujma doslej. Prizanesla ni niti večjemu delu občine Trzin, saj je bil poplavljen ves severni ali stari del Trzina. Vsi, ki so zaradi poplav utrpeli škodo na objektih, so bili ne glede na dohodek ali premoženje upravičeni do različnih vrst pomoči. Prve so poplavljencem priskočile na pomoč humanitarne organizacije. Vlada Republike Slovenije je namenila humanitarnima organizacijama Karitas in Rdeči križ Slovenije deset milijonov evrov, vsaki organizaciji po pet milijonov evrov. Ta humanitarna pomoč je bila prvi korak k takojšnjemu olajšanju bremena, ki ga je prinesla nepričakovana nesreča. Višina sredstev (pomoči) za vsakega posameznega prosilca je bila omejena glede na škodno stopnjo. Tako je bila višina pomoči odvisna od škode, ki je nastala na stanovanjskih stavbah, v katerih ljudje dejansko živijo. december 2023 Prva stopnja: za trajno uničene hiše ali stanovanja je pomoč znašala 4521,28 evra. Druga stopnja: v primeru poplavljenih stanovanjskih etaž je bila pomoč 2260,64 evra. Tretja stopnja: za poplavljene kletne prostore je pomoč znašala 500 evrov. Iz občine Trzin je vlogo na Rdeči križ Domžale z vsemi potrebnimi prilogami za ta sredstva oddalo 205 gospodinjstev, pri čemer je Območno združenje Rdečega križa Domžale koordiniralo sprejemanje in pošiljanje vlog Rdečemu križu Slovenije in posebni komisiji, ki je vloge obravnavala. Na podlagi oddanih vlog je Rdeči križ Slovenije namenil občanom Trzina dobrih 297.000,00 evrov. V času med 18. septembrom in 8. novembrom smo občanom Trzina iz donatorskih sredstev RKS namenili tudi vrednostne kartice Mercatorja in Merkurja. Mercatorjevih kartic je bilo razdeljenih 417 v skupni vrednosti 20.850 evrov, Merkurjevih kartic je bilo razdeljenih 84 v skupni vrednosti 8400 evrov. Nabralo se je tudi nekaj donatorskih sredstev na TRR OZRK Domžale, in sicer 750 evrov, OZRK Domžale pa je še s štirimi KORK-i dodal še 2730 evrov. Denar bo porabljen za pomoč najbolj prizadetim v poplavah v občini Trzin. Od avgusta do septembra smo občanom Trzina, ki so bili poplavljeni, pomagali tudi s hrano ter poplačali za 960,70 evra različnih položnic. Omeniti moramo še pomoč v hrani in za osebno higieno, ki jo je prispevala trgovina Spar Trzin. Tudi ta je bila razdeljena posameznikom, ki so bili poplavljeni. V avgustu letos je Rdeči križ Slovenije omogočil letovanje otrok iz poplavljenih družin na Debelem rtiču. Iz Trzina se je letovanja udeležilo pet otrok. Vsem donatorjem se iz srca zahvaljujemo. Zahvaljujemo pa se tudi vsem prostovoljcem, ki so pomagali počistiti vodo in mulj iz prostorov Rdečega križa Trzin v Habatovi ulici 7d v Trzinu. Tudi mi smo bili poplavljeni. Marija Hojnik, Predsednica RK Trzin Foto: arhiv RK Trzin | 7 V našem kraju Razstava ob štiridesetletnici delovanja Planinskega društva Onger Trzin Program od odprtju razstave je povezovala Biserka Čičerov, dogajanje pa je poživil Blaž Klopčič s svojo harmoniko. V začetku leta 1983, točneje 10. februarja, je skupina zagnanih Trzincev podpisala ustanovno listino trzinskega planinskega društva, ki so ga poimenovali PD Onger Trzin. Ker je letos takrat potekala menjava vodstva društva, so praznovanje okrogle obletnice premaknili na konec leta. V ta namen so konec novembra pripravili tri dogodke: razstavo, predavanje Vikija Grošlja in izlet po rašiškem pogorju. Zadnji je bil zaradi neugodnih vremenskih napovedi in bolniške odsotnosti edinega trzinskega vodnika, Mihe Pavška, prestavljen. Razstavo ob štiridesetletnici delovanja društva so v avli Centra Ivana Hribarja uradno odprli 28. novembra. »Tokratna razstava ne more prikazati vsega, kar smo člani društva opravili in dosegli v štiridesetih letih. Prikazuje le skromen izbor naših spominov,« je na odprtju razstave povedal predsednik društva Miro Štebe, ki je bil hkrati tudi njegov prvi predsednik. »Štirideset let je dolga doba. V človeškem življenju se v tem času zgodi veliko. Tudi v življenju našega društva je bilo veliko dogajanja. Stali smo na neštetih vrhovih, spoznavali nove razglede, nove kraje, in kar je najbolj pomembno, spoznavali smo tudi same sebe,« je med drugim povedal Štebe, na kratko orisal dogajanje predvsem v začetnem obdobju in ob tem poudaril delo in uspehe mladinskega odseka v letih zatem. Navzoče je pozdravil tudi župan Peter Ložar in povedal, da je občina vseskozi podpirala delovanje društev. Planincem je zaželel obilo uspešnega dela v prihodnje, Štebetu pa je izročil spominsko darilo ob okroglem jubileju društva. Po koncu uradnega dela je Štebe navzočim na hitro predstavil razstavo, ki bo postavljena na ogled do božiča. Obiskovalci si tako še lahko ogledajo ustanovno listino, stare narisane plakate z vabilom na izlet, izbor fotografij, društvenih koledarjev, majic in jubilejnih znamk, pokale, ki so jih osvojili mladi planinci na tekmovanjih, nekaj izvodov glasila Ongerčki, gorski smerokaz … Druženje ob obujanju spominov so planinci – vabilu so se odzvali večinoma starejši člani – nadaljevali v Domu zaščite in reševanja. Uvodni projekciji izbranih fotografij in filmov iz prvega obdobja delovanja društva ter Čičerovi predstavitvi taborov oziroma izletov v pogorja v letih od 1983 do 2020 je sledila še predstavitev dela sekcij. Rado Repenšek je v imenu Mihe Pavška predstavil delovanje vodniške sekcije, Emil Pevec mladinske tabore, Andreja Oražem akcije markacistov in Tina Kralj delo naravovarstvenikov. 8 | Odsev — Glasilo občine Trzin Ob projekciji taborov, predvsem tistih iz zgodnjega obdobja, smo slišali dosti zanimivih zgodbic. Po debelo uro dolgi predstavitvi ob fotografskem in filmskem gradivu so planinci nadaljevali druženje ob bogato obloženi mizi, za katero je poskrbela gostilna Narobe. Nad dogajanjem in obujanjem spominov so bili očitno navdušeni, saj so skoraj vsi vztrajali do zadnje fotografije na projektorju. Še več, večini se kljub pozni uri tudi po pogostitvi ni mudilo domov. Besedilo in foto: Tanja Jankovič V našem kraju Z Vikijem Grošljem na 33 odprav v najvišja in najbolj odmaknjena gorstva sveta V okviru praznovanja 40-letnice delovanja je Planinsko društvo Onger Trzin 30. novembra gostilo vrhunskega slovenskega alpinista, himalajca, gorskega vodnika in reševalca, Vikija Grošlja. V dvorani Kulturno-umetniškega društva Franc Kotar Trzin nam je predstavil svojo devetnajsto knjigo z naslovom »Mojih 33 odprav v najvišja in najbolj odmaknjena gorstva sveta«, v kateri je na 400 strani prelil spomine na vse najpomembnejše odprave zunaj Evrope, od Makaluja leta 1975 pa do Himlunga leta 2022. Grošelj je aprila 1999 osvojil tudi vrh sveta. Večkrat. Severni tečaj je namreč plavajoča plošča, ki se vseskozi premika. Njegov natančni položaj se lahko določi le z GPS-napravo ali natančnimi meritvami. Zemljepisna širina severnega tečaja je natanko 90 stopinj. Na predstavitvi nas je Viki Grošelj nemalokrat nasmejal. Med drugim je povedal, da je na njegovi prvi odpravi na Everest pri –40° staknil hude omrzline na nogah, zaradi česar se je predčasno vrnil domov. Nekaj mesecev po vrnitvi se je prijateljem z odprave pohvalil, da mu nohti ponovno rastejo. Sočutno so ga pogledali in mu razložili, da nižje ko je razvita žival, lažje obnavlja svoje ekstremitete (dele telesa, ki se uporabljajo za premikanje ali prijemanje). je predstavil odpravo na Antarktiko. Tokrat je zadnji novembrski dan polni dvorani obiskovalcev predstavil svoj zadnjo knjigo, v kateri je povezal in predstavil del svojega, pa tudi slovenskega in svetovnega dogajanja z odprav, pri čemer se je opiral na svoje dnevniške zapise. Z zgodbo je začel seveda na začetku, v svojem rojstnem kraju Gunclje, kjer se je živahni enajstletnik vpisal v alpinistično šolo in kaj kmalu svoje življenje za vedno posvetil alpinizmu. Grošelj se je izkazal za izjemnega pripovedovalca ter nas je s skrbno izbranimi fotografijami in osupljivimi odlomki filmskih posnetkov popeljal na neverjetno popotovanje na najvišje gore sveta. Makalu (8485 m), Everest (8848 m), Lotse (8516 m) – to je le nekaj osemtisočakov, ki jih je s kančkom sreče osvojil izkušeni alpinist. Debelo uro nam je slikovito razlagal o smereh, pripetljajih in doživljanju ob plezanju na najvišje gore sveta, tkanju prijateljstev, pa tudi o temnih plateh alpinizma, ki prežijo na alpiniste, nepredvidljivih vremenskih razmerah in tragičnih nesrečah, ki jim je bil priča tam visoko nad oblaki. Ob tem naj omenim, da se mu je ena hujših osebnih preizkušenj dogodila 10. maja 1989, ko mu je tik pod vrhom Everesta zmanjkalo dodatnega kisika. Zadnjih sto metrov se je ob pol osmi uri zvečer po dobrih šestnajstih urah odhoda iz baznega tabora s skrajnimi močmi le privlekel na vrh. »Nobene vznesenosti ni bilo v meni, nobenega evforičnega občutka zmagoslavja, niti tesnobe pred drugim delom poti, sestopom. Le preprost občutek hvaležnosti, da klečim na tem koščku planeta, ki od vseh sega najvišje proti vesolju, in čudenje, da sem to klečeče bitje jaz,« je zapisal v knjigi. Hkrati ga je skrbelo, kako se bo vrnil. Za enega največjih uspehov v svoji karieri pa Grošelj, čeprav ni prestopil domačega praga, šteje svojo intenzivno šestdnevno reševalno akcijo Tomaža Humarja, ki ga je v steni Nanga Parbata zajelo slabo vreme. Spregovoril je tudi o svoji humanitarni pomoči domačinom Nepala in nam zaupal, da po več kot sedeminštiridesetih letih intenzivnega dogajanja pri odpravah v najvišja in najbolj odmaknjena gorstva sveta čuti predvsem hvaležnost, da se je zanj tako srečno izteklo. Za konec pa nam je razkril še načrte za prihodnost, ki mu jih kljub enainsedemdesetim letom nikakor ne zmanjka. Alpinist, ki je po poklicu športni pedagog, rad pride v naš kraj, saj ima tu kar nekaj znancev. Tudi predaval je že pri nas – marca 1998 Besedilo in foto: Tanja Jankovič V uvodu je predsednik planinskega društva Miro Štebe na kratko predstavil alpinista in ob tem povedal, da je Grošelj v svoji prvi knjigi opisal njegov hud padec, katerega se sam zaradi izgube spomina sploh ni spominjal. »Grošelj je ena ključnih osebnosti slovenskega alpinizma in eden najboljših alpinistov na svetu,« je v predgovoru knjige zapisal legendarni alpinist Reinhold Messner in na seznam največjih alpinistov našega časa, »zvezd skal in ledu«, ki je vgraviran na vhodu v največji gorniški muzej Firmian v Bolzanu, letos poleti uvrstil tudi Vikija Grošlja. Naš alpinist je ob tem povedal, da je izjemno počaščen zaradi uvrstitve v tako ugledno družbo, in v šali dodal, da je po dolgem času lepo biti spet najmlajši v neki ekipi. Za njim je več odmevnih alpinističnih podvigov. V Himalaji je opravil enajst vzponov na deset od štirinajstih osemtisočakov. Kot prvi Slovenec je osvojil najvišje vrhove vseh sedmih celin. Sredi lanskega leta je s smučarskim spustom s 7134 metrov visoke gore Pik Lenin v Pamirju dokončal svoj tretji alpinistični projekt »Na smučeh od 0 do 8000 metrov«. Šestinštirideset let po prvem obisku Nepala je dokončal še eno zamisel – deželo je prehodil in preplezal od severa do juga in vzhoda do zahoda. Pri tem podvigu se mu je pridružil naš občan, Danilo Oražem, s katerim sta se spoznala na snemanju serije o najvišjih vrhovih sveta. Poleg tega je avtor 19 in soavtor več kot 20 knjig, veliko časa posveti zbiranju humanitarne pomoči domačinom Nepala in še bi lahko naštevali. december 2023 Izkupiček prodanih knjig, ki jih Viki Grošelj na predstavitvah tudi podpisuje, v celoti namenja domačinom v Nepalu. | 9 V našem kraju »Ljudska pripoved je last vseh nas« Srečanje z Dušico Kunaver Dušica Kunaver, kulturna publicistka, upokojena profesorica ruskega in angleškega jezika, zbiralka ljudske dediščine, pogosto poimenovana kar romantična etnologinja, živi z ljudskim izročilom. Verjame, da je »ljudska pripoved last vseh nas in nima ne lastnika ne avtorja«. Ker je odraščala v izredno domoljubni družini, ji je bila ljubezen do ljudskega položena v zibko. Njen oče je preživel in tudi popisal pet vojn, zapise katerih si lahko preberete v delu V vihri petih vojn. Odraščala je z zavedanjem, da se mora ljudsko izročilo prenašati iz roda v rod, saj se tako rodovi v resnici gradijo in krepijo. Za svoje najnovejše delo, zbir slovenskih ljudskih pripovedk, pravljic in basni, naslovljenih Sto slovenskih ljudskih, je na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu dobila tudi naziv naj knjiga leta 2023 tako po izboru strokovne žirije kot po izboru občinstva. To je jasen dokaz, da ljubezen do ljudskega slovstva v naši deželi še kako živi. Ne morete si misliti, kakšno radost sem občutila, ko sem prejela vabilo skupine Naše vezi, ki deluje pod okriljem Medgeneracijskega društva Jesenski cvet, naj se pridružim prijetnemu, sproščenemu in ljudsko obarvanemu druženju z Dušico Kunaver v domači gostilni Narobe. Hvaležna sem tudi za priložnost, da sem imela še pred uradnim srečanjem možnost poklepetati s to posebno damo, ki je z menoj podelila toliko zrnc ljudskih modrosti, da jih še danes premlevam. »Ko bi bilo po moje, ne bi študirala angleščine,« je v uvodu poudarila Dušica, »moja srčna želja je bila študij slavistike in etnologije, ampak veste, tedaj je bilo treba čim prej v službo, doma še vedno ni bilo česa jesti. In kot študentka angleščine sem takoj dobila zaposlitev.« Z iskrico v očeh je pogovor spet vrnila k ljudskemu izročilu. »Veste, kot učiteljica sem potem kaj hitro opazila – naj ljudje rečejo karkoli, otroci so in še danes z velikimi očmi poslušajo ljudske stvari.« Z velikim zanosom je govorila o svojih pedagoških izkušnjah in tem, kako globoko predana je svojemu občinstvu. Omenila je, da je v razredu pogosto običajne vaje angleške slovnice zamenjala s pripovedjo o ljudskem slovstvu. »Doma sem celo vadila, kako zgodbe povedati čim bolj jedrnato, čim krajše,« je smeje se dodala moja sogovornica. Tako je z namreč z otroki lahko podelila več zgodb, več ljudskih vsebin, ki so jim vedno z veseljem prisluhnili. 10 | Odsev — Glasilo občine Trzin »Spominjam se, kako je bilo, ko sem delala v neki podružnični šoli. Ko sem od sodelavke prejela šolsko glasilo ... to je bilo užitek brati! Ga ni naroda na svetu, ki bi imel tako bogato ljudsko tvornost,« je ponosno povedala. In s tem se popolnoma strinjam. Narečne razgibanosti, kakršno imamo Slovenci, ne najdemo nikjer drugje. Na tako majhnem območju imamo možnost spoznati približno 50 različnih narečij, ki se združujejo v sedem narečnih skupin. Nedvomno drži, da ima pri nas 'vsaka vas svoj glas'. To dokazujejo tudi raziskave Dušice Kunaver, saj je v več deset letih preučevanja ljudskega izročila le še okrepila svoja spoznanja, koliko posebnosti ponuja prav vsak, še tako majhen zaselek. Zato je žalostno spremljati, kako narečne govore zapostavljamo oziroma jih celo preganjamo, češ, treba je uporabljati knjižno slovenščino. Kar je seveda razumljivo, določena okolja narekujejo rabo knjižne slovenščine, vendar nam to ne daje pravice za pregon narečnega govora. Prav ta namreč tradicijo prenaša iz roda v rod, kar naslednjim generacijam omogoča, da soustvarjajo ljudsko izročilo in ga širijo med svoje potomce. »Eno je védenje,« je med pogovorom opozorila Dušica, »drugo pa zavedanje. Vsi vemo, da imamo pri nas najstarejšo piščal na svetu. Imamo najstarejše glasbilo na svetu, to vsi vemo, ne zavedamo pa se, kaj to v resnici pomeni. Ko bi se takšno glasbilo našlo v kateri koli drugi državi, verjemite, da bi ta država zagnala 'cel cirkus', ker bi se zavedala pomena in vrednosti najdbe. Pri nas pa piščal stoji v muzeju zaprašena in pozabljena. Poglejte, piramide v Egiptu so stare 6000 let, naša piščal pa 60.000 let. Ali v resnici sploh zmoremo doumeti vrednost te najdbe?« Pogosto slišimo, kako je ta ali oni narod (pre)ponosen. Pa smo res lahko pretirano ponosni? Slovenija je po velikosti ozemlja nekje na repu svetovne lestvice držav, po vrednosti kulturnih, zgodovinskih, literarnih in drugih dosežkov pa segamo v sam svetovni vrh. Izziv nastopi, ker se prepogosto tega ne zavedamo oziroma lastnim dosežkom ne pripisujemo ustrezne vrednosti. Kje je naša narodna zavest? Kje je narodni ponos? Kje je zavedanje, da smo kljub majhnosti veliki? Prav iz teh vprašanj vznika potreba Dušice Kunaver, da s še toliko večjim zanosom razširja ljudsko izročilo, ki priča prav o omenjeni veličini. »Kaj pa kolo? Prvo vozilo na svetu. Vozilo, ki ga je osnoval kamenodobni mostiščar. Ali kdo sploh pomisli na to? Pa kozolec. Kakšno vrednost imajo naši kozolci? Pa panjske končnice, ki spadajo v sam vrh ljudskega slikarstva.« Odstirali sva tančice ljudskih zakladov, ki jih naša mala Slovenija premore. Ko za to ne bi vedeli, bi človek še razumel pomanjkanje ponosa – navsezadnje ne moremo biti ponosni na nekaj, za kar ne vemo. A najbolj žalostna je misel, da za vse to vemo, o vsem tem smo poslušali v šoli, morda prebrali v kakšnem časopisu ali knjigi, pa tega ne znamo (ustrezno) ceniti. Vemo, a se v resnici ne zavedamo. V našem kraju Naju je pa razveselila misel na to, da se danes vsaj ponekod spet vrača zavest o domačem in njegovi vrednosti. Ni le tuje odlično, odličnost imamo tudi na domačem pragu. »Ko vstopimo v trgovino, v zadnjih letih lahko zasledimo napise, kot so 'domača peka', 'domače', 'z domačih vrtov'. Torej zavedanje lokalnega, domačega, tistega, kar je vzgojeno doma, še ni zamrlo.« Pogovor o tem bi lahko vodili še ure in ure, vendar je počasi napočil čas za glavno srečanje, ki ga je v sosednjem prostoru pripravila skupina Naše vezi. Nadvse zanimivo in toplo druženje je na začetku pozdravila Jožica Trstenjak, ki vodi trzinsko skupino društva, posebno gostjo pa je pozneje nagovoril in prisrčno sprejel trzinski župan Peter Ložar, ki se je z veseljem pridružil prijetni 'ljudski' razpravi. »Toplo mi je pri srcu,« je Dušica začela pogovor, »res sem vesela, da je ljudstvo glasovalo za ljudsko. To je res pomemben in velik trenutek. Mi starejši smo v zadnjih letih namreč z žalostjo spremljali, kako se ljudske vsebine počasi, a vztrajno brišejo iz šolskih učnih načrtov. In ko je delo Sto slovenskih ljudskih, ki je pravzaprav plod skupinskega ustvarjanja, prejelo nagrado za naj delo 2023, so ljudje pokazali, da jim je mar za ljudsko izročilo. Tako občinstvo na sejmu in doma kot tudi strokovna žirija so izbrali ljudsko.« Druženje je zaljšala gostjina sproščena pripoved, navdahnjena s tradicijo, obarvana z ljudskim, k temu pa so pripomogle tudi ljudske pesmi, ki jih je skupina izvedla z največjim zanosom in ponosom. Smejali smo se, nazdravljali, peli, se dobro pogostili, hkrati pa skovali tudi načrte, kako bi lahko to dragocenost izročila prenesli širšemu občinstvu. Prihodnje leto nas čaka še več sorodnih srečanj, veselimo pa se tudi ponovnega obiska prejemnice nagrade za naj delo 2023. »Dediščina preteklosti je dota prihodnosti,« je naše srečanje sklenila častna gostja, s čimer nam je še bolj približala ljudske vsebine, ki se jih bomo zdaj še močneje trudili širiti med mlajše, da bi zares poskrbeli, da bo naša dota, zapuščina našim zanamcem, resnično vredna prenosa naslednjim rodovom. Mi namreč (so)ustvarjamo prihodnost. Dušica, iz srca hvala za nepozabne ljudske trenutke, ki smo si jih delili, za izročila, ki si jih podelila z nami, za prispevek, ki ni okrepil le naše vere v dediščino preteklosti, temveč nam je naložil tudi posebno hvalevredno 'breme', da poskrbimo za omenjeno doto prihodnosti. Besedilo in foto: Barbara Kopač Zahvala za srečanje in voščilo skupine Naše vezi Trzin Dušica Kunaver je bila letos z nami že 21. aprila. Stane Mesar je na praznovanje svojega rojstnega dne povabil Dušico, ker jo vsi tako radi poslušamo. Veliko nam je lahko povedala, zato smo se takrat dogovorili za srečanje v jeseni. Da je prišla k nam v goste, je spet poskrbel Stane. Medtem je Dušica prejela veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma za delo Sto slovenskih ljudskih. Čestitke Dušici in njeni številni ekipi za tako lepo knjigo! V Dušici je toliko ljubezni in hvaležnosti do zemlje, kamna, vode, starih pesmi, do naših prednikov, ki so nam ustvarili tako lepa naselja, običaje, plese, bogove naših prednikov, do kruha in skromnega življenja prednikov. Dušica še ni povedala vsega, zato se vidimo prihodnje leto na jožefovo. Za srečanje z Dušico gre posebna zahvala Stanetu Mesarju, Gostilni Narobe za odlično pogostitev na Majin način ter Občini Trzin za darilca Dušici, ki se jih je tako razveselila. V letu, ki prihaja, pa v skupini Naše vezi Trzin želimo vsem, da bi bili zdravi in veseli! Jožica Trstenjak, Naše vezi Trzin oglasno sporočilo Želimo vam vesele in tople praznične dni ter zdravja polno leto 2024! december 2023 | 11 V našem kraju Pot po Indiji in Nepalu Matej Košir je Trzinu že dobro poznan, saj je v kulturnem domu gostoval že večkrat, njegova potopisna predavanja pa so vedno dobro sprejeta. Kot pravi sam, jih skuša popestriti z izvirnimi, svežimi fotografijami, svoje pa prinese tudi glasba dežele, ki jo predstavlja. Slednjo ob opisu svojih potovanj rad zavrti. Pravi, da sam potuje od leta 2004, ko je prvič obiskal tudi Nepal, ki pa ga je tako prevzel, da se je vanj še petkrat ali šestkrat vrnil. Leto pozneje je spoznal Polono in jo takoj postavil na preizkus – meni namreč, da če bi z nekom rad preživel svoje življenje, tega človeka prej odpelji na potovanje. Polona je preizkus uspešno prestala in tako vsako leto za mesec ali mesec in pol skupaj odpotujeta in odkrivata nove kotičke. Diplomirani geograf in svetovni popotnik, ki je hkrati tudi član Društva popotnih fotografov in fotoreporterjev, nas je tokrat popeljal v Indijo in Nepal, ki ju je oktobra 2009 obiskal skupaj s partnerko. V uvodu nam je povedal: »Za Indijo pravijo, da jo hipoma vzljubiš ali pri priči zasovražiš. Sam je zasovražil nisem, ne bi pa rekel, da se bom tja z veseljem vračal.« V najbolj gosto poseljeno deželo na svetu nas je popeljal z uvodno predstavitvijo dežele, ko je orisal jasno podobo kulture, ki je drugačna od naše. Po pristanku v indijskem glavnem mestu New Delhiju sta imela v prvih dneh načrtovan obisk znamenite Agre oziroma slovitega spomenika ljubezni, Tadž Mahala. Ker je eno sedmih čudes tudi ena najbolj obiskanih točk na svetu, sta se za ogled odločila v zgodnjih jutranjih urah. Načrti so se na samem mestu malce spremenili, od izziva z vstopnicami do tega, da sta dobivala različne informacije glede fotografiranja spomenika, zaradi česar se je Matej večkrat vrnil do hotela – najprej da bi odložil fotoaparat, ki naj ga ne bi smel jemati s 12 | Odsev — Glasilo občine Trzin seboj, nato da bi ga ponovno vzel s seboj, ko je dognal, da je fotografiranje dovoljeno, in podobno. Vsekakor je bil obisk indijske znamenitosti, za katero obstajajo številni dokazi, da je bila v resnici zgrajena mnogo prej kot v 17. stoletju, ko naj bi jo za svojo pokojno perzijsko ženo dal zgraditi mogulski šah Džahan, še bolj slikovit kot začrtano. A po besedah svetovnega popotnika je eno sedmih čudes resnično vredno ogleda in zatorej tudi vredno vseh opisanih zagat. Pot ju je zatem vodila do nacionalnega parka Ranthambore, za katerega pravijo, da predstavlja domovanje več bengalskih tigrov. Tam je tudi največ možnosti, da jih uzrete. Matej in Polona sicer nista imela te sreče. Vodnik je dejal, da se lahko ves dan voziš po parku, pa ne uzreš niti enega, medtem ko se kdo morda zapelje enkrat in takoj zagleda tigra, dva ali celo več. Dogajanja jima kljub temu ni manjkalo. Med drugim sta največji indijski praznik, divali, preživela pri enem od domačinov, ki sta ga spoznala na poti, ter tako izkusila pristen pridih hindujskega praznika luči. Bivanje jima je omogočilo tudi podrobnejši vpogled v življenje in navade vaščanov, kar je v resnici tisto, kar popotnike vselej loči od običajnih turistov. Novi prijatelj ju je napotil v puščavo Thar, ki leži na severozahodnem delu indijske podceline, kjer sta izkusila tudi ježo kamel. Četudi zveni čudovito, je lahko telo po nekajurni ježi močno razboleno, saj je sedenje na kameljem hrbtu vse prej kot prijetno. V vsakem primeru pa gre za izkušnjo, ki je človek ne pozabi. Med drugim sta si popotnika ogledala še puščavski Radžastan, kjer sta pokusila še nekaj tamkajšnjih jedi, ki pa odstopajo od naših prehranjevalnih navad. Večino obrokov namreč sestavljata riž in omaka, ta je najpogosteje iz fižola, čičerike, krompirja. Jedem je vedno dodan tudi kruh iz nekvašenega testa. Vsekakor vredno pokušine, vendar verjamem, da začne človek kaj hitro pogrešati našo domačo hrano. Ko sta uzrla mestece Jaisalmer, sta se počutila, kot bi prestopila prag Tisoč in ene noči, saj so tiste skrivnostne uličice in sama trdnjava ustvarile pristno okolje zgodb, ki jih poznamo iz tega dela. Seveda pa sta želela začutiti tudi utrip mesta Varanasi, kjer se združujejo hindujske tradicije romanj, smrti in žalovanj. Morda si kot zunanji opazovalci lahko zamišljamo indijsko sveto reko, veliko Gango (Ganges), vendar verjamem, da tistega, kar prinese dejanski obisk, ne moremo doumeti. Na eni strani svetost, očiščenje, na drugi strani onesnaženost in smrad, trupla na vsakem koraku … Ob tem lahko razumemo, zakaj bi kdo Indijo lahko hitro zasovražil. »A prav to je tista prava Indija. Ne Tadž Mahal, to, kar vidimo v Varanasiju, je pristnost dežele,« dodaja popotnik. Je pa gost večera toliko večjo ljubezen izkazal Nepalu, v katerega se vedno rad vrača, saj ga gostoljubnost ljudi in lepote dežele vedno znova pritegnejo. »Pravijo, da ko ti začne Indija presedati, obišči Nepal. In s tem se popolnoma strinjam.« Tudi Nepal je večinoma hindujski, častijo na tisoče božanstev, imajo pa tudi živo boginjo, deklico, ki jo V našem kraju izberejo, ko ima tri ali štiri leta. Ustrezati mora številnim lepotnim idealom, telesnim in duhovnim merilom, njena božanskost pa je časovno omejena. Čim deklica dobi prvo menstruacijo, ji je status božanstva odvzet, med moškimi ni zaželena kot bodoča nevesta, poleg tega pa je tudi bolj ali manj nezaposljiva, saj naj bi prinašala nesrečo. Kot imajo Indijci mesto Varanasi in reko Ganges, tako imajo Nepalci v središču Katmanduja reko Bagmati, kjer se prav tako kot v Varanasiju združujejo tradicije smrti in žalovanja. »Če sem iskren, bolj svinjskega vodovja sam še nisem videl,« opis dopolni Matej. Po vsem mestu je mogoče zaslediti tudi svete može, ki se, ko se odločijo za takšno asketsko življenje, najprej pobrijejo po vsem telesu, nato pa pustijo rasti vse dlake, od dlak po rokah in nogah do obraznih dlak in las. Prisegajo na meditacijo, pogosto pa uživajo tudi mamila, ki se nekako ujemajo z meditativnim slogom življenja. Najsi vam diši obisk opisanih kultur ali ne, usedejo se vam v srce in pustijo pečat, ki ga ni mogoče izbrisati. Morda je prav zato obisk priporočljiv, saj se morda šele tedaj dodobra zavemo, kakšno srečo imamo, da živimo v dokajšnji svobodi in v dokaj čistem okolju, ki nam omogočata dejansko življenje, ne zgolj preživetja. Barbara Kopač Foto: Barbara Kopač in Matej Košir Pastirska arhitektura V ponedeljek, 4. decembra, je Trzin zadihal v duhu staroselstva, ki so ga s predavanjem o pastirski arhitekturi pričarali udeleženci študijskega krožka Etno - fletno z gosti: prof. dr. Borutom Juvancem, planšarjema, ki sta pojasnila pomen njune avtentične oprave, ter pastirico, ki je prikazala izdelavo trniča. Pastirja sta pojasnila, da je ogrinjalo izdelano iz trakcev, ki jih pridobivajo iz skorje lipe, cokle iz bukovega lesa, filcan klobuk z velikimi krajci je varoval pastirja pred dežjem in soncem, ovalna izboklina za glavo je služila tudi kot mera za sir, skozi luknjo na vrhu klobuka pa je iz sira odtekla tekočina. Vsak del oprave ima smisel in služi večnamenski rabi, tudi palica, ki je zgoraj zaključena z jelenovim rogom in služi za podporo pri hoji ter usmerjanje živine. Trnič je kulinarična dobrota, uvrščena na svetovni seznam nesnovne kulturne dediščine. To so kepe trdega, močno soljenega kislega sira. Pastirica Sonja s kmetije Pr'Gabršk je povedala, da trniči po obliki spominjajo na ženske prsi in se vedno podarjajo v paru. Pastirji so jih podarjali dekletom v spomin in kot dokaz ljubezni. Danes se trniči pojavljajo samo še kot spominki. So bogato okrašeni z odtisi lesenih, rezljanih pečatnikov, imenovanih »pisave«. Dogodek je popestrilo ljudsko petje, ki so mu pritegnili vsi v dvorani zbrani udeleženci dogodka, po dogodku pa je udeležence čakala pogostitev, vse v duhu prihajajočega Miklavževega večera. Profesor dr. Borut Juvanec je predstavil različne tipe pastirske arhitekture; primerjalno po svetu, izdatneje pa se je posvetil pastirski arhitekturi, ki je vezana na naše etnično ozemlje. Pastirske koče in staje, kot jih lahko vidimo na Veliki planini, so unikatne in avtentične, nikjer drugje ne poznajo takih, tako kot na primer kozolec, ki je edinstvena etnična arhitektura na svetu. Po svetu se hvalijo, da je njihova pastirska arhitektura že zelo stara, še iz srednjega veka, v kamniškem muzeju pa hranijo zvonec, ki so ga pred skoraj dva tisoč leti nosile pri nas živali na paši. Zaradi tako dolge tradicije je tudi slovenska arhitektura pastirjev raznovrstna, predvsem pa bogata. december 2023 Če se lahko hvalimo z 'zdravo kmečko pametjo', je rezultat na planinah še izrazitejši. Planšarji so imeli časa za premislek zadosti, zato je taka tudi njihova arhitektura. V Kamniško-Savinjskih Alpah najdemo le streho preko postelje, v Julijcih in Karavankah je pred stajo streha, ki ščiti živali, na bohinjskih planinah pa sedi zgradba zadaj na skali, spredaj pa stoji na lesenih stebrih. V svetu naše arhitekture pastirjev skoraj ne poznajo. Že zato je pomembno, da jo poznamo sami, jo cenimo in smo nanjo ponosni. Slovenska pastirska arhitektura spada v sam vrh tovrstne kulture Evrope. Besedilo in foto: Branka Urbanija | 13 V našem kraju Miklavževanja v Trzinu slabo vreme ni pokvarilo Za miklavževanje v našem kraju je letos poskrbelo Društvo prijateljev mladine Trzin v sodelovanju z Občino Trzin. Prireditev so morali zaradi slabe vremenske napovedi s ploščadi pred Centrom Ivana Hribarja v zadnjem trenutku prestaviti v jedilnico Osnovne šole Trzin. Sveti Miklavž, ki velja za najskromnejšega dobrega moža ter v decembru rad obišče pridne otroke v Trzinu, je s svojim spremstvom angelčkov in parkljev kljub spremenjenemu kraju prireditve z lahkoto našel pot do vseh pridnih trzinskih otrok. V šolski jedilnici so si otroci najprej ogledali izvrstno odigrano predstavo, ki so jo zanje pripravili najmlajši člani Kulturnega športnega društva Peče, po predstavi pa so svetega moža glasno klicali. Kot je v navadi, je sveti Miklavž vse pridne otroke obdaril s sadjem, čokolado in skromno pozornostjo, se z njimi družil in kot vsako leto otrokom predal pomembno sporočilo, da jih ima rad. Besedilo in foto: MPP Prvi praznični bazar v Trzinu Svoje izdelke so na prvem prazničnem bazarju ponujali: Trmoglavka, Tovarna Organika, Premium kozmetika in trgovina, My Meadow Natural, Onkraj domišljije, Mavrična unikatnica, Woolie Hook, DD-les, Domo Mea, Teja ustvarja ter ustvarjalki Maja Žibert in Tjaša Kenda. Market Trzin, v okviru katerega delujejo Anamarija, Melita in Mateja iz Trzina, je v sodelovanju s Turističnim društvom Kanja prvo decembrsko soboto organiziral praznični bazar, na katerem je v avli Centra Ivana Hribarja svoje izdelke ponujalo dvanajst ustvarjalcev, med njimi jih je bilo pet iz Trzina. V zavetju tople avle so obiskovalci med 15. in 19. uro občudovali in kupovali raznovrstne unikatne izdelke, kot so naravna mila in mazila, sveče iz naravnih voskov in dišav, šiviljski in pleteni izdelki, novoletno okrasje in praznične voščilnice, izobraževal- Kavarna Muc caffe je poskrbela za gostinsko ponudbo. na knjiga Moja abeceda, beležke, izdelki iz lesa in kozmetika. Med različnimi izdelki je vsakdo lahko našel nekaj posebnega za praznično okrasitev ali decembrska obdarovanja. Pestro ponudbo praznično obarvanega bazarja je pred Centrom Ivana Hribarja z okusnimi palačinkami, hotdogom in izbrano pijačo popestrila kavarna Muc caffe. Odziv prodajalcev in obiskovalcev je bil zelo dober, bili so navdušeni. Sprva sončno popoldne, ki je obetalo lep obisk bazarja, je namreč uro po odprtju bazarja skazil dež, ki je proti večeru prešel v sneg. Besedilo in foto: Tanja Jankovič Od zobne miške do dežele Perkmandeljca V začetku novembra je otroke drugega starostnega obdobja obiskala zobna miška iz Zdravstvenega doma Domžale, ki otroke ozavešča o pomenu skrbi za zobe. Prebrala jim je pravljico o miški Jožici in jim predstavila pravilno nego zob. Otroci so v vrtec prinesli svojo zobno ščetko in zobno pasto ter si v umivalnici skupaj z zobno miško umili zobe. Na voljo so imeli tudi posebne živali, ki so jim lahko s posebnimi ščetkami ščetkali zobe. V petek, 17. novembra, smo praznovali dan slovenske hrane in izvedli že trinajsti tradicionalni slovenski zajtrk. Letošnje geslo zajtrka je bilo »Kruh za zajtrk – super dan!« Otrokom smo postregli naša živila, kot so med, maslo, mleko, kruh in jabolka. Glavni namen projekta je, da že najmlajši spoznajo pomen kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva in varovanja okolja. Prav tako je eden od ciljev poudarjanje pomena zajtrka za zdravo in uravnoteženo prehrano. Tako smo se z otroki pogovarjali o pomenu zajtrka, prednosti lokalno pridelanih živil, o pomenu domače pridelave in predelave. Ta 14 | Odsev — Glasilo občine Trzin dan je našem vrtcu omamno dišalo po sveže pečenem kruhu in žemljicah, ki so jih pekli otroci. Izpeljali smo tudi prvi tridnevni tabor otrok v letošnjem šolskem letu, ki je bil prava pustolovščina, polna edinstvenih doživetij. V sodelovanju s Centrom šolskih in obšolskih dejavnostih v Prvinah so se otroci preizkusili v plezanju na drevesa, postali raziskovalci za en dan ter odkrili čarobno deželo Perkmandeljca in njegovih prijateljev. Zakurili so prvinski ogenj, se igrali igre kot nekoč, se preizkusili v različnih ročnih spretnostih in si izdelali čopič iz naravnih materialov. Otroci so se vrnili domov polni novih izkušenj in lepih spominov. Konec meseca pa se je v našem vrtcu že začutilo praznično razpoloženje. Vrtec je dobil novo zimsko preobleko, skupaj z otroki pa smo izdelovali voščilnice za prodajo, s katerimi smo zbirali prostovoljne prispevke. Prav vsi smo veseli decembra in vsega čarobnega, kar bo prinesel s seboj. Tina Lampreht V našem kraju Dobrodelni božično-novoletni bazar Osnovna šola Trzin je 30. novembra izvedla božično-novoletni bazar, s katerim so učenci in učitelji prekosili same sebe. Pripravili so večer, poln čarobnega prazničnega razpoloženja, ki so ga začinili z dobrodelno noto. Prireditev se je začela ob 16.30 s polurno glasbeno obarvano kulturno prireditvijo v veliki telovadnici šole, na njej so nastopali Otroški pevski zbor, učenci prvega in petega razreda ter plesalci countryja in plesne šole Miki. Po zaključni plesni točki, v kateri je obiskovalce pozdravil Božiček, se je živahno dogajanje preselilo v jedilnico in na šolske hodnike. Šoli so dale praznično podobo številne stojnice, ki so se šibile pod težo ročno izdelanih daril. Po hodnikih so zvenele praznične melodije, starši so preplavili hodnike. Novoletne voščilnice, okraski, cofki, angelčki, broške, zapestnice, snežaki, podstavki, mila, lesene in »trzinske« smrečice – to je le nekaj izdelkov, ki so jih z otroško domišljijo na tehniškem dnevu ustvarili drobni prsti učencev vseh starosti. Vsak razred je imel eno stojnico, na kateri so učenci svoje izdelke prodajali za žetone. Te so starši v posebnih menjalnicah zamenjali po menjalnem tečaju dva evra za en žeton. nam je bila všeč delavnica v jedilnici, kjer smo delali čokoladne kroglice in jabolčne lizike. Hrana v jedilnici je bila zelo dobra.« V jedilnici je dišalo po slastnih palačinkah, pici in čevapčičih. Pozabili niso niti na čaj in sok. Učenci, ki so z vso vnemo ponujali svoje izdelke, so se izkazali za zelo uspešne prodajalce, starši pa za dobre kupce. V šolski sklad se je namreč nateklo nekaj več kot 5000 evrov. Na zaključni plesni točki je obiskovalce pozdravil celo Božiček. Učenci so vneto prodajali svoje izdelke. »Spoštovani starši, v imenu šolskega sklada in svojem imenu vam izrekam velik hvala za popoldne, ki se je začelo s kulturno prireditvijo in nadaljevalo z nakupovanjem izdelkov in prijetnim druženjem ob hrani in čaju v šolski jedilnici. Predpraznični bazar je uspel tako, kot smo si ga zamislili z učitelji in učenci,« je vesela ravnateljica Mateja Chvatal. Zbrani denar bodo namenili učencem, ki prihajajo iz ranljivejših družin, in tako jim bodo pomagali pri financiranju nadstandardnih dejavnosti, kot so tabori, šole v naravi, ekskurzije, avtobusni prevozi in večdnevne dejavnosti. Del ga bodo namenili tudi nakupu nadstandardne opreme, ki jo učitelji potrebujejo za nemoteno delo. Poleg tega pa pomagajo tudi družinam, ki so jih poleti prizadele poplave. ARTIK d.o.o. vam želi mirne in sproščene praznike ter vse dobro v letu, ki prihaja. Perovo 26, 1241 Kamnik, info@artik.si, 040 554 000 december 2023 Besedilo in foto: Tanja Jankovič oglasno sporočilo »Na bazar smo se začeli pripravljati že oktobra. Skupaj z učiteljico iz sosednjega razreda sva izbrali nekaj zamisli za izdelke glede na zmožnosti učencev, jih predstavili v razredu in skupaj z njimi izbrali dve najbolj zaželeni zamisli. Pri izbiri izdelkov smo uporabili material, ki ga imamo vsi doma, za kar ne potrebujemo dodatnega denarja. Skupaj z učenci smo v oktobru zbirali material, nato pa smo tehniški dan v novembru namenili izdelavi izdelkov za bazar. Pri izdelavi sem otrokom predstavila svoj predlog, nato pa sem jim pustila proste roke, da izdelek izdelajo po svoji domišljiji,« nam je zaupala organizatorka prireditve, učiteljica 2.b razreda Špela Šivic. Njeni učenci Vid, Mark, Žiga in Ana pa so povedali: »Všeč nam je bilo, ko smo ustvarjali izdelke za bazar. Prireditev v telovadnici je bila zelo zanimiva. Najbolj nam je bilo všeč, ko smo vsi v razredu s pomočjo učiteljice prodajali svoje izdelke, ki so jih kupovali naši starši in starši drugih otrok, in tako smo veliko zaslužili. Zanimivi so bili tudi izdelki drugih razredov. Najbolj | 15 V našem kraju Novice trzinskih gasilcev Čeprav je november minil mirno, kar se tiče intervencij, smo bili člani dejavni tako na izobraževalnem kakor na preventivnem področju. Po vsej občini smo pregledali hidrantno omrežje in vzdrževalcu sporočili stanje omrežja za oskrbo z gasilno vodo. V duhu prihajajočega prazničnega decembra in preusmeritve misli od poplav na bolj radostne dogodke pa smo se z vozilom GVC2 preizkusili tudi v vlogi dobrih mož. Rezultate lahko spremljate tako na televiziji kot na večjih svetlobnih panojih. Za veterane smo pripravili tradicionalno srečanje in pogostitev. Lani ste na našem domu lahko že od daleč opazili novoletno jelko. Ker je bil odziv občanov pozitiven, smo se skupaj z občino odločili, da razširimo društveni dogodek, in smo tako za vse občane in člane pripravili pravi prižig lučk z druženjem in pogostitvijo. Izdelali smo tudi letni koledar, ki ga v duhu tradicije vsako leto razdelimo po vseh gospodinjstvih. Ob tej priložnosti se vsem občanom iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje, pomoč in podporo. Samo z vašo podporo bomo lahko kakovostno in strokovno priskočili na pomoč vsakomur, ki bo pomoč potreboval. Izobraževanje V okviru GZ Domžale se je osem članov udeležilo tečajev za strojnika in pripravnika. Pri izvedbi obeh tečajev smo trije člani sodelovali tudi kot predavatelji in inštruktorji. Udeležili smo se sektorske vaje v Ihanu. Odgovorni smo bili za preiskovanje višjih zadimljenih prostorov. Z napadalno trojko smo vstopili po lestvi ter pregledali in hidravlično prezračili prostore. Mladinska komisija Ker delo z mladino zahteva polno ustvarjalnosti in zamisli, kako mladim predstaviti svoje delo in sodelovanje z drugimi intervencijskimi službami, smo na obisk povabili predstavnika Policijske postaje Domžale. Predstavil nam je delo policije in opremo, ki jo pri tem uporabljajo. Otroci so bili navdušeni predvsem nad pomerjanjem in uporabo zaščitne policijske opreme in lisic. Ker sta pomembna tudi način odziva in zavedanje, kako ravnamo v primeru nesreče, smo mlade izobrazili o pomenu evakuacije, predstavili evakuacijski načrt DZIR in jim podali napotke, kako ravnati v primeru požara. Tradicionalno smo izdelovali tudi novoletne voščilnice, ki jih bomo odposlali sosednjim društvom. Članice Vloga članic v naših vrstah je izrednega pomena, saj enako aktivno sodelujejo na intervencijah. V okviru rednih srečanj so se urile v postavitvi sesalnega in napadalnega cevovoda za notranje napade in protinaletnega zavarovanja mesta nesreče. V okviru Gasilske zveze Domžale so se udeležile srečanja in prednovoletnih ustvarjalnih delavnic. Ker je nabor izobraževanj in področij za sodelovanje širok, lepo povabimo v svoje vrste vse, ki se čutite pripravljene pomagati človeku v nesreči. Intervencije – kratek kronološki pregled 11. november ob 00.01: prometna nesreča – samodejno sporočilo telefona Iphone. Skupaj s policijo in gasilci CZR Domžale smo se odzvali klicu na pomoč, ki je bilo generirano iz mobilnega telefona. Žal smo ob prihodu na mesto sporočene lokacije ugotovili, da je šlo za lažno aktiviranje. Preiskali smo širšo okolico in nismo našli poškodovanih oziroma pomoči potrebnih oseb. Na tem mestu velja opozorilo občanom, naj tehnologije, ki je namenjena klicem na pomoč, nikakor ne uporabljajo iz radovednosti ali v testne namene. 30. november ob 15.50: domnevno neodzivna oseba – skupaj z reševalci smo vstopili v prostor in našli spečo slabotno osebo. Prepeljana je bila na pregled v Univerzitettni klinični center. Ob izteku leta se ponovno zahvaljujemo vsem, ki spremljate naše delo in nam pomagate, vse druge pa vabimo, da se nam pridružite, saj nam nikoli ne zmanjka dela in dejavnosti. V prihajajočem letu želimo obilico zdravja, zadovoljstva in osebne sreče. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Andrej in Ema Nemec Foto: arhiv Prostovoljnega gasilskega društva Trzin 16 | Odsev — Glasilo občine Trzin Trzinci – naš ponos Zinka Kosmač ena od letošnjih nagrajencev natečaja Zgodbe mojega kraja Mestna knjižnica Ljubljana je v sodelovanju s knjižnicami osrednjeslovenske regije letos razpisala natečaj Zgodbe mojega kraja: kako smo se nekoč prevažali, potekal pa je od 12. junija do 30. oktobra 2023. Med 67 zgodbami, ki so ustrezale razpisanim pogojem, je žirija izbrala deset najboljših in jih razglasila v torek, 28. novembra. Ponosni smo, da je bila ena od izbranih zgodb delo avtorice iz Trzina – Zinke Kosmač, naslovila jo je Z zelenim tomosom po trzinskih poljih. Zinki Kosmač uredništvo Odseva iz srca čestita za dosežek! Ob veseli novici pa ponovno pozdravljamo udeležbo na tovrstnih natečajih. Naj spomnimo, da je bila lani med 29 zgodbami, ki so bile prijavljene na natečaj Zgodbe mojega kraja: Kako smo se nekoč zabavali, nagrajena Helena Ogorelec iz Trzina za zgodbo Ličkanje. Obe nagrajenki sta se pisanja zgodbe lotili pod mentorstvom Tanje Bricelj, ki si prav tako zasluži javno pohvalo za spodbudo in pomoč pri udeležbi trzinskih avtoric na tovrstnih natečajih, ki zgodbe krajev ne le ohranjajo za naše zanamce, ampak njihov glas širijo čez domače meje. MPP Foto: arhiv Zinke Kosmač Pevski obisk za častitljivih 80 let Ni lepšega, kot da pri 80 letih obujaš spomine na svojo mladost. Regina Kajfež je ob svojem praznovanju razlagala, kje vse je delovala in kaj vse je počela v svoji mladosti. Zaupala nam je tudi, kako je spoznala svojega moža Toneta Kajfeža. Spominjala se je, kako je štopala, in ustavil ji je mladenič, s katerim se je poročila in pred 46 leti preselila v Trzin. Tone je prišel v Trzin že kot gasilec in takoj se je pridružil domačemu gasilskemu društvu. Skupaj z ženo Regino sta vestno sodelovala z društvom in pomagala sooblikovati gasilstvo ter pomagala pri cerkvi sv. Florjana v Trzinu. Rodila sta se jima dva fanta, ki nadaljujeta očetovo poslanstvo gasilstva, mlajši Marko je celo poklicni gasilec. Regina ni bila samo žena gasilca in mama dveh fantov, ampak tudi leta in leta gonilna sila dobrih medsosedskih odnosov v Pernetovi ulici v Trzinu, kjer stanuje še danes. Pred 23 leti se je pridružila pevskemu zboru Žerjavčki in prepevala z njimi 15 let. Prepevala z nami, da se izrazim pravilneje, saj smo jo njeni pevci obiskali za njenih častitljivih 80 let. Seveda smo prišli pevsko pripravljeni, a tudi še vedno lep glas jubilantke je sooblikoval naše skupno petje. Imela je posebne želje in nekatere pesmi si je ponovno želela slišati iz ust pevskih prijateljev. Med prvimi je bila pesem Slovenec sem, nato pa so si sledile še Zbor sužnjev iz opere Nabucco, V dolini tihi, Vsi so venci vejli in druge. Dodali smo še nekaj pesmi, ki so bile pripravljene samo za Regino: da je še vedno fajn, da ima čudovit dizajn, da razumemo, da mišice nažira čas, ampak to ne moti nas. Zapeli smo ji tudi, da jo spoštujemo, da z njo srečni smo, da v težavah si pomagamo, da v naši družbi geslo je, vsi za enega, eden za vse. Dodali smo še eno cvetko, da ji Bog naj da živeti vsaj sto let (kaj je odgovorila, ne bomo delili z vsemi) in da svoje pr'jatl'e v srcu ohrani, tako kot bomo tudi mi njo. Draga Regina, hvala za sprejem in najboljši šampanjec in hvala za tako lepo pripravljeno in obloženo mizo, na kateri ni manjkala tvoja prekmurska tunka. Če bo Bog dal, pridemo čez deset let na tvojo 'devetdesetko'. Besedilo in foto: Štefka Prelc Taborniki Avantura medvedkov in čebelic V novembru smo se člani Rodu skalnih taborov Domžale zbrali v Trzinu in izvedli avanturo medvedkov in čebelic. To druženje je bila odlična priložnost za grajenje novih prijateljskih vezi s taborniki iz drugih čet in za osvežitev do zdaj usvojenega taborniškega znanja. Naši najmlajši so se seznanili z osnovami prve pomoči, ki je ena izmed temeljnih taborniških veščin. Naučili so se, kako in kdaj se pokliče pomoč. Ob igricah so izvedeli, kaj spada v komplet prve pomoči. Ustvarili so si svojega, ki so ga okrasili in odnesli domov. Malo starejši člani pa so ob dveh prizorih množične nesreče izboljšali svoje znanje o oskrbi različnih poškodb. V vlogi poškodovancev so nastopili vodniki, poslikani z raznimi poškodbami, urezninami, piki živali, zlomi itd. Mladi taborniki so se izjemno zabavali in se hkrati naučili nekaj, s čimer bodo morda nekomu nekoč rešili življenje. Proti koncu srečanja so se vsi združeni v jedilnici igrali igro bratec, reši me. Bratca si lahko rešil tako, da si ga postavil v položaj nezavestnega. Vsi že komaj čakamo na naslednjo avanturo, ki bo marca. . Zarja Lapanje december 2023 | 17 Knjižni kotiček Božični knjižni kotiček Andrea Schwarz: DIVJI BOŽIČ Maruša Krese: VSI MOJI BOŽIČI Toliko različnih božičev, a niti enega tradicionalnega! Toliko različnih let adventa, pa vendar ni zaznati pridiha tradicije. Avtorica v delu popiše več deset božičev, pri čemer niti eden ne ustreza merilom, ki naj bi določala ustreznost božičnega slavja. Vidimo čudovito oblikovano (in nedvomno omamno dišečo) potico, ki pa v resnici ne oznanja praznika, temveč bolj nekakšno ideološko držo. Omenja se obisk svete maše, kar pa naj se javno ne bi razglašalo. Popisano je nekakšno revolucionarno življenje, ki bolj kot na praznovanje adventnega časa prisega na hipijevstvo. Kaj pa božič, ki se praznuje v Angliji? Pa morda tisti čez lužo, v Ameriki? Sprehodimo se še do Nemčije, znajdemo pa se tudi v obleganem Sarajevu. Ali je božič tedaj kaj bolj pristen? Za pristnost ni vedno potrebna tradicija. Tudi netradicionalno je lahko pristno, je lahko iskreno in močno. Tradicija sicer lahko ustvari radost, ni pa nujno. Včasih je, kot narekuje že avtorica predhodnega dela, Divji božič, za pristnost dovolj, da stopimo od povprečja, od tradicije, od tistega poznanega. Včasih moramo narediti korak v neznano, da vnovič najdemo bistvo. J. K. Rowling: BOŽIČNI PUJS Zakaj sem se odločila v nabor božičnega gradiva za odraslo bralstvo uvrstiti tudi čtivo, ki je načeloma označeno kot mladinsko? V resnici je Božični pujs, čudovito delo avtorice slovitega Haryyja Potterja, J. K. Rowling, veliko več kot le delo za otroke in mladino. Ukvarja se namreč z vprašanjem neizmerne brezpogojne ljubezni. Ko fantič izgubi svojo najljubšo igračo, se poda na potovanje oziroma lov za izgubljenim. Skozi avtoričino pripoved uvidimo, kaj vse je fantič pripravljen storiti, da bi svojo največjo dragocenost dobil nazaj. Pripravljen je premagati vse ovire, ne zanima ga, kaj vse mora žrtvovati, da doseže cilj, ne obremenjuje se z morebitnimi dodatnimi izzivi, ki ga čakajo na poti. Kaj malo mu je mar, kaj vse bo moral pretrpeti, da bi le lahko vnovič uzrl in objel svojo ljubljeno igračko! In ker se bliža božično obdobje, je delo še kako primerno, saj nas hitro opomni, da je magija, ki se običajno poudarja prav v decembru, pravzaprav tisto, čemur smo priča vse leto. Oziroma bi vsaj morali biti. Je pa res, da smo prepogosto tako zaposleni, da je ne opazimo. Da ne opazimo malenkosti, ki nam lepšajo dni, da nismo pozorni, kako osebe, ki jih srečujemo vsak dan, lepšajo naše življenje ... 18 | Odsev — Glasilo občine Trzin Damjan J. Ovsec: TRIJE DOBRI MOŽJE Avtor v delu razkrije številne lastnosti in skrivnosti treh dobrih mož, ki jih vsi poznamo – svetega Miklavža, Božička in Dedka Mraza. Nekateri praznujemo vse tri, drugi morda enega ali dva, tretji vsako leto pozdravijo le enega, kdo pa morda ne priznava nikogar od naštetih. Vendar ti dobri možje poosebljajo decembrski duh, ki nam ga, če sem popolnoma iskrena, v preostanku leta močno primanjkuje. Da bi ga lažje prenesli tudi v preostalih enajst mesecev, nam morda priskoči na pomoč prav izbrano strokovno gradivo, v katerem se lahko pobliže seznanimo s tradicijo miklavževanja, posebnostmi pričakovanja Božička ter vsem, kar spremlja prihod Dedka Mraza. Če že nekaj slavimo, če že nekoga pričakujemo, je namreč smiselno, da se podučimo tudi o tem, od kod pravzaprav ta dobri mož prihaja, kajne? Ovsec se med drugim posveti tudi pomenu barv za posamezne praznike, simboliki določenih dodatkov, ki jih danes povezujemo z vsakim izmed omenjenih treh dobrih mož, poleg tega pa nam poda zgodovinsko podlago, s katero si lažje razjasnimo določene vrzeli v zgodbah, ki so nam jih o treh dobrih možeh pripovedovali že naši starši oziroma stari starši. Kateri deli tradicije so naši domači, torej slovenski, kateri pa so tisti, ki smo jih prevzeli od drugih narodov, pa si preberite v opevanem delu. Besedilo in foto: Barbara Kopač PRODAJA IZDELKOV GIVOS d. o. o. Srednja vas 73, 4208 Šenčur • Vrtne in balkonske ograje • Dvoriščna vrata • Različne barve in različni ograjni in vratni modeli ALU ograje PVC ograje Kontaktirajte nas 040/568-000 www.givos.si info@givos.si oglasno sporočilo Avtorica se v izbranem delu božiča loteva drugače. Ne osredotoča se na tisto, kar nam najprej pride na misel, ko kdo omeni adventni ali božični čas. Ne omenja dišečih svečk, ne adventnih venčkov, ne božičnih pesmi. Andrea Schwarz, čeprav je ena najbolj iskanih krščanskih pisateljic, tokrat v središče ne postavlja klasičnih božičnih elementov, temveč se poigrava z mislijo, da je božič lahko tudi neumirjen, tudi drugačen, da je lahko divji. Ni treba, da advent hlepi zgolj po umirjenosti, po avtoričinem mnenju lahko kriči po spremembi. Ni nujno, da k sebi v tem obdobju kličemo le mir, lahko privabljamo drugačnost. Božični čas namreč lahko izkoristimo, da premagamo ovire, da storimo, česar si doslej nismo upali. Božič ne predstavlja le tistega slovitega 25. decembra. Božič imamo lahko vsak dan, vsak dan se lahko dotaknemo področij, ki za zdaj ostajajo neomadeževana. Kot niso tradicionalni zapisi v tem delu, tako naj bo netradicionalen tudi naš letošnji božič. V sklepnem delu lahko preberemo čudovit zapis, s katerim avtorica pravzaprav povzame bistvo našega obstoja: »Mokri čevlji se posušijo – in za umazane hlače obstaja pralni stroj. Za veselje do življenja je vredno oboje.« Dogajanje na dlani Občina Trzin je podaljšala naziv branju prijazna občina S projektom Branju prijazna občina želijo splošne knjižnice v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in ministrstvom za kulturo spodbuditi lokalne skupnosti k izvajanju ukrepov za izboljšanje bralne pismenosti, spodbujanje branja in razvoj bralne kulture in k zavedanju, da je branje življenjska vrednota. Naziv branju prijazna občina velja tri leta, potem ga občina lahko podaljša, za kar mora izpolnjevati naslednja izhodiščna pogoja: 1. višino financiranja knjižnične dejavnosti je v zadnjih treh letih ohranila ali izboljšala, 2. občina izkaže, da ima bralno kulturo in bralno pismenost opredeljeno v svojih strateških dokumentih. Ob izpolnjevanju obeh izhodiščnih pogojev mora občina izpolnjevati vsaj eno od naslednjih dveh meril: Prvo merilo: v preteklih treh letih (2021–2023) je občina v svojem okolju spodbudila in (so)financirala vsaj en nov projekt, povezan z infrastrukturo na področju spodbujanja bralne kulture in bralne pismenosti: • KNJIGOBEŽNICE POD KOZOLCEM: Občina je odkupila kozolec, staro kmetijsko orodje in mehanizacijo in vse obnovila za namen ohranjanja kulturne dediščine. Pod kozolcem, ki ga obrašča stara trta in je namenjen tudi prireditvam in srečanjem, so prostor dobile knjigobežnice pod kozolcem. Knjigobežnica pa je še pred Krajevno knjižnico Tineta Orla Trzin. Drugo merilo: v preteklih treh letih je občina v svojem okolju spodbudila in (so)financirala vsaj en nov vsebinski projekt, povezan z bralno pismenostjo in bralno kulturo: • ZBORNIK TRZINSKE ZGODBE 2011–2020: Turistično društvo Kanja Trzin je na pobudo dolgoletne predsednice Jožefe Valenčak leta 2011 razpisalo prvi natečaj, ki se je imenoval Zgodba mojega kraja. V desetih letih se je nabralo veliko zgodb, ki predstavljajo bogato zgodovinsko, kulturno, etnološko dediščino kraja, zato jih je bilo treba, preden utonejo v pozabo, zbrati na enem mestu. Konec leta 2022 smo v sodelovanju s Knjižnico Domžale izdali zbornik Trzinske zgodbe 2011–2020. Predstavitev zbornika s povabljenimi vsemi sodelujočimi je potekala 24. februarja 2023 v Dvorani Marjance Ručigaj. Zbornik je bil natisnjen v 300 izvodih, ki smo jih podarili avtorjem, sodelujočim, obiskovalcem, predstavnikom društev, zavodov in vsem zainteresiranim. Na voljo je v knjižnicah po Sloveniji, Knjižnica Domžale pa je pripravila tudi zvočne posnetke sodelujočih zgodb po letih. • TINE OREL – Trzinec, pedagog, planinec, urednik, kulturni in družbeni delavec: 23. marca 2023 so v Centru Ivana Hribarja v Trzinu v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik odprli staldecember 2023 no razstavo ob 110. obletnici rojstva Tineta Orla, Trzinca, planinca, pedagoga in ravnatelja celjske gimnazije, dolgoletnega urednika Planinskega vestnika, pa tudi člana številnih svetov in komisij na lokalni in državni ravni v kulturi, šolstvu, gorništvu in turizmu. S tem projektom smo počastili 110. obletnico rojstva sokrajana Tineta Orla, po katerem se imenuje tudi naša krajevna knjižnica. Pobudnica razstave je bila njegova hči, Tanja Orel Šturm. • TRZIN V LUČI SREDNJEVEŠKIH ZGODOVINSKIH VIROV, 750. obletnica prve omembe kraja: 11. maja smo v avli Centra Ivana Hribarja v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik odprli razstavo Trzin v luči srednjeveških zgodovinskih virov. Občina Trzin praznuje svoj občinski praznik 15. maja v spomin na prvo omembo, ki je bila na ta dan datirana leta 1273. Soavtorica razstave Janja Železnikar je razložila, kako je prišlo do zamisli in izvedbe projekta počastitve 750. obletnice prve omembe Trzina. Dr. Jernej Kotar, zgodovinar, avtor kataloga in soavtor razstave, pa je na kratko predstavil vsebino 25 listin in virov, ki jih je preučil. Preseneča veliko število listin, ki omenjajo Trzin. Zanimivo je tudi dejstvo, da so si mnogi srednjeveški posestniki želeli imeti hube (kmetije) v tej manjši obcestni vasi. Jernej Kotar je zbrane obiskovalce popeljal med razstavnimi panoji in predstavil srednjeveško zgodovino in življenje Trzincev. V virih se kraj pojavlja z različnimi imeni: leta 1273 kot Direzin, leta 1301 Trezein, leta 1306 Tersein, leta 1329 Terzein, leta 1337 Tersein in podobno. Ob tem je izšla brošura, ki smo jo zaradi velikega zanimanja že ponatisnili. Naziv branju prijazna občina je trzinska občina prvič pridobila leta 2017, veljavnost je podaljšala leta 2020 in ponovno tudi letos. Čestitamo in se zahvaljujemo vsem, ki ste pripomogli k temu, da imata branje in bralna kultura v Trzinu še vedno pomembno mesto! Občina Trzin Foto: Občina Trzin in Knjižnica Domžale Mnenje komisije Zavedanje, da sta knjiga in branje na posebnem mestu, vlada tudi v manjših slovenskih občinah. Ena takih je občina Trzin. Čeprav je po površini druga najmanjša občina v Sloveniji, se lahko z dejavnostmi na področju kulture kosa z večjimi občinami. V času od prejema naziva branju prijazna občina leta 2017 so v občini Trzin skrbeli za razvoj in nadgradnjo različnih programov za spodbujanje branja med svojimi prebivalci in z izdatnim financiranjem omogočali lokalno knjižnično dejavnost. Občina je z nedavnim nakupom in obnovo starega kozolca ter starega kmečkega orodja poskrbela za ohranitev kulturne dediščine ter za prebivalce pridobila dodaten prostor za prireditve in srečanja, svoje mesto pa so pod kozolcem dobile tudi knjige v projektu Knjigobežnice. V zadnjih letih so v Trzinu posebno pozornost namenili svojim občanom, ki so bili spodbujeni k zapisom domačih zgodb in prigod. Tako so v letu 2022 izdali zbornik Trzinske zgodbe, v katerem so zbrali resnične in manj resnične pripovedi v prozi in poeziji nekdanjih in sedanjih prebivalcev občine Trzin in bližnje okolice. Tako so občane spodbudili k negovanju pisane besede in hkrati poskrbeli za ohranjanje domoznanskega izročila. Komisija ugotavlja, da občina Trzin dosega visoko raven zavedanja o pomembnosti literarnega ustvarjanja in pomena knjige danes, zato predlaga, da se ji naziv branju prijazna občina podaljša. Ob podaljšanju naziva občini Trzin iskreno čestitamo. V imenu komisije Vesna Horžen, predsednica Združenja splošnih knjižnic | 19 Dogajanje na dlani Knjižne klepetalke med pripravami na božič Na predzadnji novembrski torek smo se znova sešle knjižne klepetalke. Od zadnjega srečanja je minilo nekaj mesecev, kar pomeni, da se je nabralo precej tematik, povezanih s prebranim čtivom, kot tudi drugih tem, o katerih smo želele poklepetati. Na srečanjih nas na bogato obloženi mizi vedno čaka novo branje, ki ga po srečanju prelistamo ali si ga izposodimo, za kar vselej poskrbi vodja Krajevne knjižnice Tineta Orla Trzin, Zdenka Kopač, ki tudi vodi in povezuje bralno-klepetalna snidenja. Razpoloženje je vedno sproščeno in praznično – ne zgolj ob koncu leta, temveč ob vsakem snidenju. Najbrž k temu pripomore naša energija, s katero na literarne klepete prihajamo vse leto. Tokrat smo se podale v adventni čas. Najprej smo spregovorile o že prebranih delih, ki so se tudi tokrat močno razlikovala od bralke do bralke, predvsem ker smo nekaj besed namenile še poletnemu branju, ki običajno malce odstopa od bralnih odločitev, ki jih sprejemamo v preostanku leta. Poleti se namreč marsikateri bralec rad oddahne in se zato loti lahkotnejšega čtiva, s čimer sicer ni nič narobe, saj vsi občasno potrebujemo spremembo, da nam da nov bralni zagon. Nekatere udeleženke so tako prejšnje tedne od zadnjega srečanja preživele med platnicami napetih kriminalnih zgodb tako slovenskih kot tujih avtorjev, druge so se poglobile v zgodovinske zapise znanih ali malo manj znanih piscev, tretje so si raje privoščile zanimive prispevke, ki so jih zasledile v revijah oziroma so ga našle na spletu. Barvitosti na literarnih popoldnevih resnično ne manjka. Na bralnih srečanjih je vsem dopuščena bralna svoboda. Ker posegamo po različnem gradivu, ki se tako vsebinsko kot tudi slogovno razlikuje, je izmenjava mnenj še toliko bolj slikovita. Poleg tega si med pogovorom o prebranem slednje tudi priporočamo – tako večina prej ali slej prebere večino gradiva, o katerem je govor na srečanjih. Bralni krog je tako sklenjen. Tokrat smo del srečanja namenile tudi literarnim dogodkom, ki smo se jih v zadnjem času udeležile tako v Trzinu kot v Domžalah in drugih okoliških krajih. Marsikatera klepetalka se je udeležila srečanja s pisateljem Tonetom Partljičem v kulturnem domu v Trzinu, kjer smo poleg prebranih odlomkov dobili tudi prav posebno uprizoritev Shakespearjevega Romea in Julije. Nekatere bralke smo se udeležile srečanja s trzinskim ustvarjalcem Tonetom Peršakom, ki je nedavno potekalo v Knjižnici Domžale, nekaj pa nas je bilo tudi na zanimivem literarnem večeru, na katerem se je Tone Peršak pogovarjal s pisateljem Dušanom Mercem. Navajam zgolj nekaj primerov našega kulturnega udejstvovanja. Z navdušenjem smo govorile tudi o tem, kaj vse odnesemo s takšnih druženj. Ne zgolj vsebinske nadgradnje, prejmemo tudi marsikateri uvid, ki ga zgolj s prebiranjem del teh avtorjev ne moremo dobiti. Dobimo tudi vpogled, ki nam je z lastno interpretacijo vsebino morda nedstopen. Zato se o tovrstnih literarnih večerih tako rade menimo, saj jih pogosto povezujemo s prebranimi deli. Pogosto najdemo tudi vzporednice z drugimi avtorji oziroma njihovimi deli, ki smo jih v preteklosti že prebrale. Naše razprave tako niso vedno neposredno vezane na književna dela, se pa z njimi tako ali drugače povezujejo. Ker s(m)o knjižne klepetalke izredno dejavne, med pogovorom namreč pogosto delimo tudi lastne izkušnje, spomine iz otroštva ali mladosti, kar vedno navezujemo na trenutne knjižne razprave. Tako lahko udeleženka knjižnega klepeta odlomek dela, ki ga prebere soudeleženka, poveže s svojimi spomini iz mladosti, morda s svojo nedavno izkušnjo. Ker so tudi naša ozadja različna, je prav vsaka tovrstna izkušnja dodana vrednost, s čimer le še bogatimo svoja druženja. Besedilo in foto: Barbara Kopač Trzinske zgodbe še živijo ... Trzinske zgodbe so zaživele v letu 2011, ko je bil v Trzinu razpisan prvi natečaj za Zgodbo mojega kraja. V začetku letošnjega leta pa smo ob izdaji zbornika, sicer z malce zamika, a zato nič manj slavnostno, zaznamovali deset let uspešnega zbiranja, pisanja in prebiranja zgodb trzinskega okraja. In čeprav se Trzin ponaša s številnimi kulturnimi, zgodovinskimi in drugimi dogodki, nikar ne pozabimo na Trzinske zgodbe, ki so po izdaji zbornika morda še bolj žive. Kot plod sodelovanja Turističnega društva Kanja Trzin, Krajevne knjižnice Tineta Orla Trzin in Občine Trzin je natečaj še vedno aktualen, še vedno lahko oddate zgodbe, izmišljene ali resnične, vezane na trzinsko zgodovino, kulturno, literarno ustvarjanje in še kaj drugega. Dobrodošli vsi ne glede na starost ali spol, ni pomembno, ali ste vešči pisanja ali ne. Ključno je, da imate zgodbo, ki bi jo želeli deliti. 20 | Odsev — Glasilo občine Trzin Uradno naj bi se razpis končal 30. novembra, vendar lahko svoje prispevke še vedno oddate, in sicer do vključno 31. decembra 2023. Zgodbe v zaprti ovojnici s pripisom ZGODBA 2023 naslovite na Turistično društvo Kanja Trzin, Ljubljanska cesta 12f, 1236 Trzin, lahko pa jih oddate tudi v trzinski knjižnici. Vsaka zgodba je dobrodošla, saj pomeni tisti manjkajoči košček sestavljanke, ki ga še potrebujemo. Že napisane zgodbe, objavljene tudi v zborniku, pa lahko poslušate na spletni strani Knjižnice Domžale, kjer za zdaj lahko najdete zgodbe od leta 2014 dalje, se pa zbirka vsak mesec razširi s še nekaj zgodbami, zato stran pozorno spremljajte: https://www.knjiznica-domzale.si/Oddelki/ Domoznanska-zbirka/Trzinske-zgodbe Vabljeni k poslušanju in oddaji lastnih prispevkov! Besedilo in foto: Barbara Kopač Dogajanje na dlani Decembrska ustvarjalnica v knjižnici Še en dokaz, da čas dobesedno beži mimo nas, je dejstvo, da si lahko v tej številki glasila preberete prispevka tako o jesenski kot tudi o zimski ustvarjalnici. V prazničnem decembru je bil v ospredju adventni čas in v Krajevni knjižnici Tineta Orla Trzin so pripravili praznično obarvano ustvarjanje, ki je privabilo večje število ustvarjalcev. Seveda niso pozabili na družinsko povezovanje, zato je bila tudi tokratna delavnica namenjena tako otrokom kot njihovim staršem. Dobrodošli so bili prijatelji, znanci, sorojenci, sorodniki in kot vedno vsi, ki se radi izražajo z umetnostjo. Pravljičarka Maja ni pozabila na tematiko ustvarjalne delavnice, saj je že vnaprej pripravila vzorce oziroma ogrodje, s katerim so si udeleženci na delavnici pomagali pri ustvarjanju adventnega venčka. Ker pa je delavnica potekala po prvi adventni nedelji, ti venčki ne krasijo domačih miz, temveč pozdravljajo prišleke, saj jih je večina umetnikov najbrž izobesila kar na vhodna vrata. Materiali, potrebni za izdelavo venčkov, so decembrske ustvarjalce že čakali na mizicah v pravljični sobi, kjer potekajo knjižnične delavnice. Maja je vse sodelujoče že na začetku seznanila z osnovami izdelave, vnovič pa so bile dopuščene razne tehnike. Užitek, ki ga takšno umetniško izražanje poraja, je nepopisen. Uživajo tako otroci kot njihovi starši, praznično vzdušje in občasna snežinka pa vso to radost le še krepita. Umetnikom so bila poleg različnih materialov na voljo tudi raznolika orodja, pri čemer so najmlajšim na pomoč priskočili starši ali starejši bratje ali sestre. Seveda pa je svoje znanje, izkušnje in pomoč ves čas delavnice delila tudi pravljičarka Maja. Izdelki, ki si jih lahko ogledate na fotografiji, so presegli pričakovanja. Glede na to, da so tovrstne ustvarjalnice vedno časovno zamejene, je prav neverjetno, kakšni izdelki nas na koncu vedno znova pričakajo na mizah: slikoviti, edinstveni, izvirni. To je dokaz, da ko ima domišljija prosto pot, je vse drugo nepomembno. Besedilo in foto: Barbara Kopač Jesensko ustvarjanje v knjižnici Tudi tokrat je bila tema jesen, podteme oziroma motive pa so si ustvarjalci izbrali sami. S kopico barv, različnih materialov in številnih pripomočkov so lahko ustvarjali, kar jim je srce poželelo, si je pa večina za osnovo ustvarjanja tokrat izbrala material, ki ga najdemo povsod: kamenček. Tega so ustvarjalci nato okraili z jesensko navdahnjenimi podobami. Razpoloženje v pravljični sobi je med ustvarjanjem kipelo od navdušenja in zadovoljstva, mladi umetniki pa so na delavnici še okrepili svoje ustvarjalne zmožnosti in se navzeli novega navdiha, ki so ga uporabili doma ali pa ga prihranili za decembrsko ustvarjalno delavnico. Besedilo in foto: Barbara Kopač Pred vstopom v veseli december so v Krajevni knjižnici Tineta Orla Trzin poskrbeli, da se naužijemo barvnih odtenkov vremensko razgibane jeseni. Pravljičarka Maja je za udeležence vseh starosti pripravila slikovito ustvarjalno delavnico, na kateri so vsi udeleženci lahko izrazili svojo notranjo umetniškost ter se ustvarjanja lotili z lastnimi umetniškimi slogi. Privlačnost tovrstnih delavnic jev odprtosti, saj so tam vedno dobrodošli vsi, ki imajo željo po umetniškem izražanju, poleg tega pa ustvarjanje vselej sledi navdihu slehernega udeleženca, zato je to vključenost še toliko bolj občutiti. december 2023 | 21 Dogajanje na dlani Martinovanje V četrtek, 9. novembra, smo se z Društvom upokojencev Žerjavčki Trzin odpravili na martinovanje. Z avtobusom smo se ob deseti uri odpeljali proti Celju in nato proti Šmarju pri Jelšah, kjer smo obiskali Muzej baroka. Muzej hrani zbirko 43 obnovljenih lesenih kipov iz kapel šmarske Kalvarije, ki so jih nadomestili s kopijami. Kipi so stari čez 300 let. Občudovanja vreden muzej je nastal v župnijskem poslopju, ki so ga obnovili in preuredili v muzej. Kosilo smo imeli organizirano na izletniški kmetiji Založnik na Orehovcu, kjer so nas pričakali z aperitivom. Po odličnem kosilu s sladico – potratno potico – in vinom smo se tisti, ki imamo še dobre noge, povzpeli na hrib, kjer stojita dve cerkvi – cerkev sv. Ane je iz 14. stoletja, cerkev Matere božje pa iz 15. stoletja, obe smo si tudi ogledali. Za lep izlet in martinovanje se zahvaljujemo vodnici Mileni Kompolšek in predsednici Žerjavčkov Olgi Stopar. Besedilo in foto: Jožica Trstenjak Cerkev Matere božje, Spodnje Tinsko Vozi me vlak v daljave … V novembrskem torkovem jutru smo se pohodniki Društva upokojencev Žerjavčki z vlakom odpravili proti Novemu mestu. Že v Trzinu je vlak zamujal deset minut, zato smo se spraševali, ali bomo sploh prišli v Ljubljano ob pravem času, da bomo pot lahko nadaljevali na Dolenjsko. Imeli smo srečo, da ko je prispel kamniški vlak, je s sosednjega perona odpeljal vlak v Novo mesto. Po polžje smo potovali do Mirne Peči, kjer so nas napotili na avtobuse (bojda zaradi del na progi), ki so nas po treh urah dostavili na eno od štirih novomeških železniških postaj. Od tod spet na vlak in končno izstop v deževnem Novem mestu. Ker si z avtom prej kot v eni uri v Novem mestu, se ni čuditi, da redki potujejo z vlaki. Vsaj na tej relaciji je zastarela infrastruktura, saj še cestne zapornice dvigujejo na »roke«. V Novem mestu smo se najprej ustavili v njihovem TIC-u, kjer smo nakupili vstopnice za vzpon na Kapiteljski stolp. Ogledali smo si Glavni trg, ki je zelo lepo obnovljen. Čez Kandijski most smo šli do spomenika Leonu Štuklju (spominska fotografija), ogledali smo si frančiškanski samostan in cerkev. Ko je dež prenehal, smo se po 126 stopnicah povzpeli na vrh Kapitlja. Vstop v stolp je iz severne strani in je speljan mimo kapiteljske cerkve. Stopnišče je lepo urejeno, tako da se ljudje, ki gredo gor, ne srečujejo z ljudmi, ki gredo dol. Vse štiri strani neba in ves okljuk reke Krke so iz stolpa zelo lepo vidni s podija, kjer so zvonovi. Nato smo se sprehodili skozi naselje starih hiš, tako imenovani Breg, in si privoščili dobro kavico, ki jo je naša Dragica obogatila s sadnim kruhom. Kljub turobnemu dnevu smo v dolenjski prestolnici preživeli lep dan. Besedilo in foto: Milica Erčulj 080 11 37 Srečno in toplo 2024! www.halo-olje.si 22 | Odsev — Glasilo občine Trzin info@halo-olje.si oglasno sporočilo Naročite kurilno olje na dom! Dogajanje na dlani Trojček šahovskih pokalov Tokratni prispevek bo nekoliko obširnejši, saj moram poročati o zaključnem uspehu domačih šahistov na treh frontah: vse se je namreč dogajalo v zadnjem novembrskem tednu, ko smo morali dokazati in potrditi dobre igre, ki so nas z redkimi slabostmi spremljale večino jesenskih dvobojev. Po zadnjem krogu osrednjeslovenske lige (OSL) je bilo takoj zatem na sporedu osem krogov druge državne lige in za konec dogajanja je organizator pripravil še finalni turnir v pospešenem šahu. Trzinci smo se vseskozi vztrajno in uspešno borili, ni bilo popuščanja in tako smo osvojili več lovorik. Pa si poglejmo kronologijo uspehov. Kot že omenjeno, smo najprej končali preostale tri kroge OSL: 7. kolo ŠK Medvode : ŠK Trzin Buscotrade ½ : 3½ ŠD Domžale : ŠK Trzin Pekos pub 2½ : 1½ 8. kolo ŠK Trzin Buscotrade : ŠD Črni graben 2½ : 1½ ŠK Komenda Popotnik : ŠK Trzin Pekos pub 3:1 9. kolo ŠD Vrhnika : ŠK Trzin Pekos pub 3:1 ŠK Trzin Buscotrade : ŠK Ljubljana 2½ : 1½ Čeprav je bila naša prva ekipa vse do zadnjega kroga na drugem mestu, smo po zadnjih partijah zdrsnili za mesto nižje, toda brez pokala le nismo ostali. Za zbir 24 točk so zaslužni: Marko Coklin z izkupičkom 4 točk iz petih partij (prejel je srebrno medaljo za igro na prvi deski), Emil Lah 2 (4), Peter Krupenko 1½ (5), Gregor Raspor 2½ (4), Hinko Krumpak 5½ (7), ki si je priigral bronasto medaljo kot tretja rezerva, Igor Rojs 3½ (4), Anže Borišek 3(3) in naš kapetan Aleš Borštnik z bilanco 2 (3). Slednji je tako s sestavljanjem ekipe prispeval velik delež k uspehu, saj je moral večkrat tudi vskočiti, ko nam sicer ne bi uspelo za dvoboj zbrati štirih šahistov. Naše drugo moštvo z imenom sponzorja Pekos pub je v svojem nastopu zbralo 14 točk in med 13 ekipami zasedlo deseto mesto. Točke so prispevali: Nesib Jukan 1½ (3), Miha Lanjšček 1½ (8), Stane Rijavec ½ (1), Kostja Konvalinka 2 (8), Dušan Leben 1 (1), Borut Bajec 3 (3), Igor Azinovič 2½ (5), Vladimir Markič 1 (1) in Franci Banko eno točko v treh odigranih partijah. Zmagovalci lige so postali Vrhničani pred Šahovskim klubom Komenda Popotnik. Nov pomemben dosežek je trzinskemu šahu prinesel nastop v državni ligi. V dveh zaporednih koncih tedna smo odigrali osem dvobojev: po vrsti smo premagali Šahovsko društvo Gorenjka Lesce s 3½ : 2½, Šahovski klub Komenda s 5½ : ½, Šahovsko društvo Piran s 5½ : ½, Društvo Tomo Zupan iz Kranja s 4 : 2 in nazadnje še Šahovsko društvo Radovljica s 4½ : 1½. Neodločen izid 3 : 3 so si izborili nasprotniki z Vrhnike. Zmagovalni ekipi iz Primorske, Šahovski klub Nova Gorica kot zmagovalec lige in šahisti Šahovskega društva Posočje na drugem mestu (prva z 1 : 5 in druga z 0 : 6), sta bili prepričljivo boljši in zaradi svoje sestave za našo šesterico nepremagljivi. Končno tretje mesto je veliko več, kot smo pred začetkom tekmovanja smeli upati, in pomeni odličen, če že ne vrhunski dosežek, saj imamo v primerjavi s tekmeci le tri aktivne mojstrske kandidate. Naš adut, ki je močno prispeval h končnemu uspehu moštva, je zagotovo kapetan Aleš Borštnik. Njegovo iskanje najboljše šesterice, ko je moral večkrat v zadnjem hipu »zakrpati« in z vskokom nadomestiti zbolele ali zadržane kolege, je doživelo soglasno priznanje vseh, ki smo se skupaj z njim odločno borili za šahovnicami. Poglejmo še, kako smo zbrali končnih 27 točk: Jakob Matthias je dosegel eno točko v dveh partijah, Nesib Jukan 2½ (7), Peter Krupenko 2½ (4), Hinko Krumpak 5 (8) – priigral si je bronasto medaljo na šesti deski – Igor Rojs 3½ (5), Anže Borišek 1(2), Dušan Leben 5½ (8), Aleš Borštnik 2½ (6), Andrej Grum 1(1) in Borut Bajec 2½ (4). Tretji in obenem zadnji letošnji nastop trzinskih šahistov je bila udeležba treh ekip s skupno petnajstimi člani na zaključnem turnirju OSL v pospešenem šahu. V petih krogih zanimivih spopadov smo z našimi moštvi med štirinajstimi prijavljenci zasedli naslednja mesta: ekipa Šahovskega kluba Trzin Buscotrade (M. Coklin, G. Raspor, N. Jukan, I. Rojs, A. Borišek) je bila ob koncu tretja in osvojila za klub nov pokal. Šahovski klub Trzin (J. Suhadolnik, M. Lanjšček, A. Borštnik, A. Grum in D. Marčetič) je pristala na osmem mestu, Šahovski klub Trzin Pekos pub (K. Konvalinka, B. Bajec, I. Azinovič, V. Markič in F. Banko) pa je zasedel enajsto mesto. Zmagali so igralci Šahovskega kluba Tajfun 1 iz Ljubljane, mesto nižje pa so zasedli šahisti Šahovskega kluba Komenda Popotnik. Tako smo končali letošnjo tekmovalno sezono in ob vsakoletni novoletni večerji bomo v pogovorih še enkrat podoživeli letošnje igre in zmage. Besedilo in foto: Andrej Grum 15. S E J E M I ZO B R A Ž EVA N JA I N P O K L I C EV 19. in 20. januar 2024 petek in sobota, od 9. do 18. ure oglasno sporočilo GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE, LJUBLJANA www.informativa.si december 2023 | 23 Dogajanje na dlani Dogajanje v društvu Pot srca Leto 2023 je bilo v društvu Pot srca lepo – družili smo se na vadbah, delavnicah in seminarjih, krepili zdravje in spodbujali dobro počutje. Že dolga leta so vam v društvu na voljo različni programi in tako je bilo tudi v tem letu: Joga za dobro počutje, Regenerativna aroma joga z eteričnimi olji, Pranajama in meditacija, Praksa za zdravje in dobro počutje, Biodanza, Trebušni plesi, Šola Belih tigric – vadba za nego ženske energije in Ženski krogi. Na zvočnih kopelih smo vas razvajali z zvokom in vibracijami tibetanskih pojočih posod in drugih terapevtskih glasbil. Odzvali ste se z izjavami, kako ste se na zvočni kopeli umirili in sprostili, da ste po dolgem času spet lahko dobro spali, da so fizične bolečine popustile in da se po kopeli dobro počutite. Poleg skupinskih vadb, delavnic in seminarjev ste prihajali tudi na individualna terapevtska srečanja – na zvočno masažo (globinska masaža s tibetanskimi pojočimi posodami), na psihološko energijsko terapijo (poglobljeno terapevtsko delo z energijskim zdravljenjem) in na terapijo Access Bars (aktivacija 32 točk na energijski ravni spodbudi procese samozdravljenja). Izpolnjevali smo poslanstvo društva, da so dobro počutje, zdravje, notranji mir in zadovoljstvo na voljo vsakomur. Prijeten lesen studio je bil kot vedno oaza, kjer ste se lahko sprostili, umirili, se ponovno povezali s sabo in se napolnili s pozitivno energijo. Radosti me, da se vanj radi vračate. Z zadovoljstvom spremljam napredek pri vsakem od vas, naj gre za moč in prožnost telesa, vedno bolj trdno zdravje Dobrodošli na vadbi Joge za dobro počutje in drugih rednih vadbah ter delavnicah za zdravje in dobro počutje! Prihajajoče delavnice: • Zvočna kopel s tibetanskimi skledami – globoka sprostitev, obnova in samozdravljenje: petek, 22. december, 5. in 19. januar, od 20. ure do 21.30; • Z Biodanzo v prebujen stik s seboj in drugimi – terapevtska delavnica gibanja in plesa za osebni razvoj: petek, 26. januar, od 18. do 21. ure; • Krepitev zdravja in vitalnosti v času zime – napotki tradicionalne kitajske medicine za trdno zdravje, več energije in vitalno počutje – spletni program v teku. Prijave in informacije: tel. št. 041 821 401, e-naslov drustvopotsrca@gmail.com, www.potsrca.si Za tekoče informacije o vadbah in delavnicah spremljajte spletno stran ali Facebookov profil Društvo Pot srca ali se prijavite na naše e-novice. ali stabilnost in mehkobo vašega notranjega stebra. Tudi kadar se zunaj bliska in grmi, vedno znova in vedno hitreje najdete svoje središče in ohranjate svoj avtentični izraz. Dragi člani društva in vsi, ki nas radi obiščete, hvala vam za odprtost srca in duha. Tako skupaj ustvarjamo lepe energije in z njihovo podporo rastemo in cvetimo. Tudi v letu 2024 ostajamo tukaj za vas in se vas veselimo! Vsem vam ob prihajajočem novem letu želimo: naj bo vsak vaš dan v letu 2024 poln miru, notranjega zadovoljstva in občutka izpolnjenosti. Mag. Mojca Tavčar, Društvo Pot srca Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M.Kačič) ZAHVALA oglasno sporočilo LILI KEPIC 24 | Odsev — Glasilo občine Trzin Ob boleči izgubi naše drage mami in babice se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za besede sočutja, podarjeno cvetje, sveče in darove. Zahvala tudi župniku Boštjanu Gučku za lep obred in pevkam za prekrasno odpete pesmi. Vsem in vsakemu posebej lepa hvala. Vsi njeni. Iz župnije Trzin Ob vstopu v jubilejno leto 2024 Drage Trzinke in Trzinci, leto 2023 se izteka in z božično-novoletnimi prazniki vstopamo v jubilejno leto za župnijo in celoten Trzin, saj župnija kraju daje višjo vrednost, pomembnost in samostojnost, kakor če bi kraj ostal le podružnica sosednje župnije. Pred pogledom v prihodnost je prav, da najprej ovrednotimo preteklost. V tem letu smo imeli v naši župniji pet krstov, treh deklic in dveh fantov. Zanimivo, da so vsi krsti iz zakonsko urejenih družin. Imeli smo eno poroko. Do začetka decembra je bilo enajst cerkvenih pogrebov, treh žensk in osmih moških. Število rednih obiskovalcev nedeljskega bogoslužja niha med 95 in 130, povprečje se giblje okrog 110. Poleg tega je v naši župniji še kar nekaj srečanj in dejavnosti (Župnijska Karitas, skupina Marijino delo, ŽPS, pevci, ministranti ...). V zvezi z gospodarstvom naj omenim dva glavna projekta, ki sta v fazi priprave. Najprej sta to nadstrešek in garaža na župnijskem dvorišču. V začetku decembra so bili na Upravno enoto Domžale oddani potrebni papirji za izračun komunalnega prispevka in pridobitev gradbenega dovoljenja. Če streha presega določeno kvadraturo, je namreč zanjo potrebno gradbeno dovoljenje za preproste objekte. Računamo, da bo ta projekt do poletja končan. Glede cerkve je delo prav tako v teku. V jeseni je bilo končano 3D-skeniranje. Elaborat konservatorsko-restavratorskih del je bil vsaj delno že narejen ob vložitvi vloge za razglasitev kulturnega spomenika naše cerkve na lokalni ravni. Oboje je naročila in financirala Občina Trzin. Za prihajajoče leto smo se odločili, da naročimo še elaborat gradbenih konstrukcij. Nato sledi tretji del: izris stanja in grafika: sanacija, tehnično poročilo in popis del. Skupna vrednost projekta, ki ga vodi Rok Benda, izdelovalci elaboratov pa so seveda drugi strokovnjaki in podjetja, je 28.268,93 evra. Skeniranje je bilo ocenjeno na 3630 evrov, elaborat konservatorsko-restavratorskih del na 1815 evrov, tretji, zadnji del pa na 8280 evrov. Samo vodenje projekta bo stalo 2296,25 evra, DDV celotnega projekta pa bo znašal 5097,68 evra. Kar zajeten znesek, ki pa je potreben, da se dela lotimo strokovno in stavbi primerno. Zadnja resna obnova stavbe, če izvzamemo streho, pročelje in elektrifikacijo, je bila narejena po ljubljanskem potresu l. 1895 in je trajala vse do leta 1903, ko je bila cerkev spet primerna in varna za uporabo. Poleg zgolj lepe zunanjščine, kar si nekateri izključno želijo, taka obnova pokaže še več drugih šibkih točk, ki jih je najceneje Zahvalna nedelja in najlažje urediti pred pročeljem. Predvsem gre za električne vode, preverbo in ureditev strelovoda, obnovo strehe ... Ob tako velikem projektu se postavlja vprašanje, kako bo celotna skupnost, saj je to kulturni spomenik lokalnega pomena, sodelovala pri obnovi. Vabljeni k razmisleku in pomoči, še posebej v letu 2024, ko praznujemo zlati jubilej naše župnije. Lepo povabljeni na praznovanje 50-letnice župnije 1. januarja 2024 ob 10. uri. Ta dan praznujemo tudi praznik Marije, Božje matere, in svetovni dan miru. Lepa priložnost, da skupaj prosimo za mir na svetu in se Bogu zahvalimo za našo župnijo. Sv. maša bo darovana za vse žive in pokojne dobrotnike naše župnije. Lepa priložnost, da tudi z božjim blagoslovom vstopimo v novo, jubilejno leto 2024. Dr. Boštjan Guček Dogajanje Čas Kraj maša, po njej božični program (otroci 3. in 4. razreda) 24. december ob 9. uri v cerkvi maša, obisk starejših 24. december ob 11. uri v Domu starejših božično praznovanje 25. december opolnoči in ob 9. uri v cerkvi blagoslov konj, vode in soli 26. december ob 9. uri v cerkvi in pred njo prihod gostov iz EU 28. december popoldne župnišče, pri gostiteljih novo leto, 50 let župnije 1. januar 24 ob 10. uri v cerkvi Božično voščilo Vsem ljudem oznanjamo, naj bo slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem. Jezus je prišel, da je premagal zlo. Z njegovo pomočjo lahko uspe tudi vsakemu izmed nas! Ko boste zazrti v jaslice, naj vas prevzame ogenj božje ljubezni. V molitvi se spomnite tudi vseh trpečih, osamljenih in bolnih, ki radost in veselje božiča spremljajo preko svojega križa. Naj Bog obilno blagoslavlja vse Trzinke in Trzince v novem letu 2024! Župnik Boštjan in pomočnik Bogdan s sodelavci V začetku novembra, 5., smo praznovali zahvalno nedeljo. To je bil dan hvaležnosti in zahvale za dobro letino in pridelke, ki jih je dala narava. Za kristjana je največja oblika zahvale sveta maša, ko se Bogu Očetu zahvaljujemo za vse, kar nam je podarjeno: svobodo, zdravje, vero, dom in družino, ljubezen ... Naj zahvala zajema vse naše življenje, naj krepi naše odnose in poglablja našo vero. Besedilo in foto: Miha Bevk december 2023 | 25 Okolje Izjemen uspeh prostovoljnih akcij »posvoji rastišče invazivnih tujerodnih rastlin« z društvi v Trzinu Občina Trzin je že lani podprla in organizirala prostovoljne akcije »posvoji rastišče invazivnih tujerodnih rastlin (ITV)«. Odzvalo se je pet društev, rastline sta odstranjevala tudi dva zavoda, Zavod RS za varstvo narave in Zavod za gozdove Slovenije. Letos je rastišča posvojilo kar osem društev: Planinsko društvo Onger Trzin, podmladek tabornikov iz Trzina (člani Društva Roda skalnih tabornikov iz Domžal), Slovenski Geocaching klub (»geolovci«), Turistično društvo Kanja Trzin, Prostovoljno gasilsko društvo Trzin, društvo Florijan iz Trzina, Športno društvo Trzin in Mladinc Trzin. Akcijo so izvedli tudi na Zavodu RS za varstvo narave, na rastišču močvirske logarice ali po domače »žerjavčkov« v Blatnicah so odstranili žlezavo nedotiko, zlato rozgo in navadno barvilnico. Tudi na Zavodu za gozdove Slovenije so na posvojenem rastišču v gozdu na koncu tako imenovane bele ceste izvedli akcijo odstranjevanja navadne barvilnice. Udeleženci so od junija do konca septembra s posvojenih rastišč odstranjevali invazivke. Na teren so odšli od enkrat do trikrat v sezoni ter v skupno sedemnajstih akcijah odstranili več kot 500 kilogramov rastlin. Odstranjevali so japonski dresnik, navadno barvilnico, žlezavo nedotiko, zlato rozgo, thunbergov češmin in amorfo. Odstranjene rastline so odpeljali pretežno na komunalno deponijo Dob in tudi na Barje v Ljubljani. Občina je v sodelovanju in s sofinanciranjem Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave organizirala tudi strojno mulčenje zlate rozge na območju zavarovanih rastišč močvirske logarice v Blatnicah, sama pa še dodatno dve košnji na območju razraščenih invazivnih in tujerodnih rastlin v Mlakah. Taborniki so kar na treh akcijah odstranjevali japonski dresnik na začetku »bele ceste«. Planinsko društvo Onger se je posvetilo japonskemu dresniku na štirih rastiščih in žlezavi nedotiki na rastišču v širši okolici Frnihtovega bajerja. 26 | Odsev — Glasilo občine Trzin »Geolovci« so v okviru projekta Marja odstranjevali zlato rozgo in thunbergov češmin na mokriščih v Mlakah. Okolje Društvo Florijan je kar v treh akcijah odstranjevalo zlato rozgo in japonski dresnik v okolici Frnihtovega bajerja. Sodelavke Turističnega društva Kanja so odstranile navadno barvilnico na rastišču na začetku »bele ceste«. Športno društvo Trzin je odstranilo japonski dresnik na gozdnem robu v okolici športnega parka. Gasilci so požagali in odstranili amorfo v Mlakah in prekrili rastišče s filcem. december 2023 Udeleženke Mladinca Trzin so odstranjevale japonski dresnik ob Pšati. | 27 Okolje Razraščena zlata rozga na zavarovanih rastiščih močvirske logarice pred mulčenjem v Blatnicah Pokošen travnik zlate rozge v Mlakah Na Zavodu RS za varstvo narave so na zavarovanem rastišču »žerjavčkov« v Blatnicah odstranili zlato rozgo, žlezavo nedotiko in navadno barvilnico. Maja Brozovič in Ana Movrin, Občina Trzin Foto: Maja Brozovič, Saša Rutar, Pina Peč, Živa Hanc oglasno sporočilo Trzinske akcije so zagotovo nekaj posebnega v slovenskem merilu, saj občina Trzin prva tako odstranjuje invazivne in tujerodne rastline, organizirano in množično z društvi. Držimo pesti, da bo segel »dober glas v deveto vas« in da se nam bodo v prihodnjih letih pridružile tudi sosednje občine in še druge državne ustanove, kajti invazivke se širijo v našem okolju ne glede na občinske meje. Za vse invazivne in tujerodne rastline velja, da je edina cenovno sprejemljiva in uspešna metoda zgodnjega odkrivanja in hitrega odzivanja. Zato je bistvenega pomena, da rastline odstranimo, ko je teh še malo. Po nekaj letih neukrepanja se namreč razrastejo do te mere, da jih je težko ali celo nemogoče odstraniti v celoti (npr. japonski dresnik ob trzinski obvoznici, kamniški železnici in Pšati). Udeleženci prostovoljnih akcij so zadovoljni, ker naredijo nekaj dobrega za našo naravo, se naučijo dosti novega o invazivnih in tujerodnih rastlinah in njihovem odstranjevanju, hkrati pa so akcije tudi prijetni družabni dogodki. Ključno je sodelovanje različnih skupin, posameznikov in lastnikov zemljišč, ki predvsem v naravi prepoznavajo te rastline in jih odstranjujejo na primeren način. S pomočjo osmih društev, Zavoda RS za varstvo narave in Zavoda za gozdove Slovenije smo v letošnji sezoni izvedli kar sedemnajst akcij. Z veseljem pa opažava, da se zavedanje o tej tematiki vse bolj ukoreninja in da za nekatera rastišča sproti poskrbijo kar sprehajalci. Tudi tem anonimnim posameznikom se zahvaljujeva. Vsem »posvojiteljem« rastišč invazivnih in tujerodnih rastlin se zahvaljujemo za prostovoljno delo in skrb za ohranitev naše narave. Upamo, da se prihodnje leto spet srečamo v še večjem številu. 28 | Odsev — Glasilo občine Trzin Pokukajmo k Obvestila sosedom Po novem le dobra polovica vlakov do železniške postaje Ljubljana S ponedeljkom, 11. decembrom 2023, je začel veljati nov vozni red vlakov na kamniški progi. Letošnji popravki niso samo »kozmetični«, kot smo jih bili vajeni druga leta, saj se železniška postaja Ljubljana že spreminja in bo tudi v prihodnje (do vključno leta 2026) eno samo gradbišče. Če smo natančni, bo več ločenih gradbišč, vsa pa bodo v okviru gradnje Potniškega centra Ljubljana (PCL). Zaradi začetka prenove in nadgradnje glavne železniške postaje v Ljubljani bo tudi na progi Ljubljana–Kamnik Graben in nasprotno del vlakov, predvsem zunaj konic, vozil le do začasnega novega postajališča Ljubljana Šiška (tudi SŽ Šiška). Postaja je za Pivovarno Union oziroma nasproti novega Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani (džamije); od tam naprej bo vozil poseben avtobus MPP. Prek Dunajske ceste bosta, dokler ne bodo nadvoza z zdajšnjih štirih razširili na končnih šest tirov, vodila le dva tira, zato bo prepustnost proge prek ŽP Ljubljana zelo omejena. Tovorni vlaki namreč še vedno ne vozijo ne po tivolskem in še manj po obvoznem loku. Na progi Kamnik Graben–Jarše Mengeš–Domžale–Ljubljana Šiška– Ljubljana (tukaj so zajete tudi vse tri trzinske železniške postaje: Trzin, Trzin Mlake in Trzin industrijska cona) bo med delavniki vozilo 48 vlakov, od tega 19 do oziroma s postaje Ljubljana Šiška. Z novim voznim redom so v obe smeri ukinili nekoliko hitrejše vlake, ki so imeli oznako RG, po novem imajo vsi oznako LP in ustavljajo na vseh postajah med začetno in končno postajo. Vsi vlaki do/s postaje Ljubljana Šiška bodo imeli povezavo do/s postaje Ljubljana, z novo LPP avtobusno linijo: SŽ Šiška – SŽ Kolodvor. Linija bo imela tudi vmesne postanke na postajah mestnega potniškega prometa Tivoli, Gosposvetska in Bavarski dvor in bo tako omogočala dodatno povezljivost z mestom. S tem bomo dobili prvi primer integrirane ponudbe, ko bo vozovnica SŽ in vozovnica IJPP veljala za prevoz z avtobusno linijo LPP med postajama SŽ Šiška in SŽ Kolodvor. Vse lepo in prav, a bati se je, da se bomo s te nadomestne postaje – vsaj v času jutranje in popoldanske prometne konice – vozili dlje, kot bi potrebovali peš za nekaj manj kot kilometrsko razdaljo med tema dvema postajama (ob železniški progi seveda ne bo mogoče in se ne sme hoditi!). Ob delavnikih bodo do ŽP Ljubljana pripeljali le vlaki z odhodom iz ŽP Trzin Mlake (tu vstopa največ trzinskih potnikov) ob 6.14., 7.18., 7.52., 8.27., 10.15., 11.43, 13.43., 14.43., 15.43., 16.17., 17.49., 19.43., 21.44, 22.44 in 23.31. uri. Iz ŽP Ljubljana pa le vlaki z odhodom z iste železniške postaje ob 4.52., 5.44., 6.47., 10.09., 12.15., 13.37., 14.15., 15.15., 16.15., 16.45., 18.15., 20.15 in 22.15. Vsi drugi prihajajo na železniško postajo Ljubljana Šiška oziroma odhajajo z nje! To pa še ni vse, zaradi gradnje železniškega nadvoza čez Dunajsko cesto se nam takoj po novem letu, natančneje med 4. in 7. januarjem 2024, obeta popolna zapora Dunajske ceste. Zato bodo morali avtobusi na več linijah Ljubljanskega potniškega prometa na dolg obvoz. Prva faza v okviru projekta PCL je gradnja nadomestnega železniškega nadvoza čez Dunajsko cesto. Direkcija načrtuje, da bodo njeni pogodbeni izvajalci rušitev in nato novogradnjo prvega dela nadvoza december 2023 Vozni red Nov vozni red vlakov na kamniški progi je dostopen na povezavi: https://potniski.sz.si/wp-content/uploads/2023/11/Rel08L-Ljubljana-Kamnik.kor2_.pdf Besedilo in foto: Miha Pavšek Za toplo zimo in pomlad, kurilno olje dostavlja Hubat! DOSTAVA KURILNEGA OLJA 080 22 36 www.hubat.si | 29 oglasno sporočilo Starim peronom in tirom na železniški postaji Ljubljana so le šteti meseci … začeli po novem letu. Med 4. in 7. januarjem je zato predvidena popolna zapora Dunajske ceste med Tivolsko in Vilharjevo cesto, ki bo zelo poslabšala pretočnost prometa v mestu. Med 4. in 7. januarjem 2024 bodo vsi vlaki na kamniški progi vozili le do železniške postaje Ljubljana Šiška in z nje. Na Mestni občini Ljubljana voznikom v tem času predlagajo okoli 3,3 kilometra dolg obvoz po Tivolski, Celovški, Drenikovi in Samovi ulici. Avtobusi na linijah 6, 7, 7L, 8, 11, 13, 14, 19B, 19I, 20 in 20Z bodo med 4. in 7. januarjem morali na obvoz okoli glavne železniške postaje. Obvoz po Trgu Osvobodilne fronte, Masarykovi, Šmartinski in Vilharjevi cesti bo dolg 2,5 kilometra. Avtobusi na linijah 3G, 6B, 11B, 12 in 12D bodo te štiri dni v januarju 2024 vozili po skrajšanih trasah, in sicer le do postajališča Kolodvor, kjer bodo imeli začasno končno postajališče. To pomeni, da na teh petih linijah avtobusi med 4. in 7. januarjem ne bodo vozili po Dunajski, Vilharjevi, Železni in Linhartovi cesti. Vse skupaj se bo konec junija ponovilo, saj bodo takrat predvidoma porušili severni del sedanjega nadvoza. Na vlakih (in avtobusih) Slovenskih železnic nam tako tudi v prihodnjih letih »ne bo dolgčas«, vendar pa za vsem tem lahko vidimo luč na koncu predora, kjer naj bi konec 2026 zasijal PCL. Vremenska s(e)kir(i)ca Kolikor toliko normalna november in jesen Poplave so lahko tudi čisto lokalne – kombinacija padajočega listja in obilnega dežja nam lahko na primer oteži dostop do jutranje kave in peciva v priljubljenem »čebelnjaku« na Mlakah. Pa smo ugnali v kozji rog še zadnji mesec jesenskega meteorološkega trojčka – november! Glede na dogajanje v prejšnjih dveh je bil ta kolikor toliko normalen. Še najmanj smo pogrešali novembrsko meglo, čeprav je bila ta prisotna več kot deset dni – a večinoma malo časa. Nekajkrat se je megla čez dan dvignila v nizko oblačnost, vendar nismo imeli niti enega dne, da bi vztrajala ves dan. Ves mesec je bil precej vetroven; hitrosti niso bile kaj prida, vendar zadostne, da so preprečevale nastanek megle. Po starem rimskem koledarju je bil november deveti mesec. Beseda »novem« v latinščini pomeni devet. Po našem koledarju je november enajsti mesec, najbolj znano domače ime zanj pa je listopad. To je čas, ko se narava pripravlja na zimsko spanje in listje pada z dreves; včasih pa se to padanje oziroma odstopanje z vej prenese še kam drugam. V začetku meseca so z listjem odpadli še zadnji kostanji, ki potem na tleh zmrznejo, in taki so še posebno sladki! Če jih seveda izbrskamo med rjavim listjem in nam jih pred tem ne odnesejo stalni gozdni prebivalci. Zanimivo je, da je našim prednikom, ki so precej bolj živeli z zemljo in naravo, listopad napovedoval prihodnji svečan oziroma februar. Ta dva meseca naj bi si bila po temperaturi zraka prav nasprotna: če je bil listopad prehladen, bo svečan topel in nasprotno. Letošnji november je še najmanj odstopal po temperaturi zraka, bil je namreč le za okoli pol stopinje Celzija pretopel. Nekoliko več smo imeli padavin (za okrog desetino), precej več pa sončnih uric – te so kar za tretjino presegle dolgoletno povprečje. En dan je bil nevihten, več kot polovico dni pa smo imeli opravka s padavinami. Skoraj pol dni v mesecu je najnižja temperatura zraka padla pod ledišče; en dan (27. novembra) je bila pod njim celo srednja dnevna temperatura zraka. Konec meseca smo že lahko ugledali nekaj snežink, prva bolj konkretna snežna odeja pa nas je prekrila nekaj dni pred Miklavžem. Nič posebnega glede na to, da je v zadnjih desetletjih pogosto nismo videli pred božičem ali novim letom, pa vendarle dober obet za ljubitelje snega in mraza. Če se nam je zdel november v Ljubljanski kotlini »normalen«, pa je letos jeseni odstopala zlasti nenavadno visoka temperatura morja ob slovenski obali, ki je imela konec meseca še vedno neverjetnih 16 stopinj Celzija. Zato ne čudi, da se je z nenavadnim vremenom začel tudi zadnji mesec leta – prvi dan meseca so bile najvišje dnevne temperature zraka po nižinah med 15 in 20 stopinjami Celzija, nekaj dni pozneje pa smo že dobili prvi sneg, in to prav na vseh nadmorskih višinah in tudi na Primorskem. Zadnja leta je pogost prihod snega takšen, da ta hkrati pobeli višine in nižine. Nekdaj smo lahko opazovali novembra predvsem zasnežene gorske vršace; tako je bilo tudi letos, a je potem odjuga pobrala skoraj ves sneg, potem pa je narava glede na koledar vendarle na hitro poskrbela, da sta bila glede na sneg volk sit in koza cela. Novembrskih padavin smo bili deležni zlasti v prvi dekadi in ob koncu meseca, ko je padla glavnina od več kot 150-litrske pošiljke. Številni Trzinci zdaj veliko bolj pozorno kot nekdaj opazujejo višino in pretok Pšate – ta je bil tudi minuli mesec kar dvakrat precej povečan, a še vedno pod opozorilnim pragom obeh alarmov – rumenega in oranžnega; rdečega poznamo le pri vremenu. Se vam zdi, da nas ARSO prevečkrat opozarja? Morda, vendar so vremenske ujme v Sloveniji vse pogostejše (že pred koncem leta vemo, da bo leto 2023 najtoplejše v zadnjem poldrugem stoletju, odkar imamo na voljo zanesljive in redne meritve), zato smo tudi pogosteje deležni njihovih vremenskih opozoril. Letos so v agenciji izdali že 43 oranžnih in rdečih opozoril, daleč največ v zadnjih letih. Ločiti moramo med opozorili in alarmi, morda se vam zdi, da je teh opozoril po avgustovskih poplavah več kot prej, pa to ni tako. Sistem izdajanja opozoril se ni spremenil in ta izhaja iz evropskega opozorilnega portala Meteoalarm, ki predvideva opozorila treh stopenj – rumeno, oranžno in rdeče. Merila zanje pa so glede na podnebne značilnosti po posameznih območjih in parametrih različna. Rumeno opozorilo praviloma ni pospremljeno z besedilom. Značilen primer so zimske temperature pod lediščem, nič posebnega, vendar ko se pojavijo, zlasti prvikrat, je prav, da smo nanje pozorni. Oranžno opozorilo pomeni, da lahko pričakujemo vremenske dogodke, ki so intenzivni in dokaj redki. To pomeni, da se pojavijo nekajkrat na leto. Vreme lahko v teh primerih ogroža imetje in izjemoma tudi življenja. Rdeče opozorilo pa pomeni, da lahko z veliko gotovostjo pričakujemo nevarno vreme s posledicami večjih razsežnosti, in vreme lahko v teh primerih ogroža imetje in življenja. Takšni dogodki se praviloma pojavljajo redko, niti ne vsako leto, a letos smo ga bili deležni tudi Trzinci. Naj vam vreme tudi v preostalih dneh do konca leta polepša vaše dni! Besedilo in foto: Miha Pavšek VREMENSKA POSTAJA LOKA PRI MENGŠU (november 2023) Kazalnik Podatek Datum/niz Ura/obdobje Povprečna temperatura zraka (°C) 5,36 1.–30. 11. mesec Najvišja temperatura zraka (°C)* 17,9 6. 11. 14.02 Najnižja temperatura zraka (°C)* –3,4 27. 11. 4.57 Največja dnevna T amplituda (razlika min./maks., v °C)* 13,0 (–1,4/11,6) 24. 11. 0.00–24.00 Število dni s padavinami (≥ 0,3 / ≥ 3 / ≥ 30 mm) 16 / 9 / 2 1.–30. 11. mesec Št. hladnih / ledenih dni (min. T ≤ 0 / maks. T ≤ 0 °C) 14 / 0 1.–30. 11. mesec Največja dnevna količina padavin (mm) 46,5 5. 11. 0.00–24.00 Mesečna količina padavin (mm/h) 177 1.–30. 11. mesec Količina padavin v letu 2023 (mm) 1775 1.–30. 11. enajstmesečje Najvišja hitrost vetra (km/h) / smer* 33,8 / JV 5. 11. 12.54 Izbrani meteorološki podatki za november 2023 za vremensko postajo Loka pri Mengšu in vremensko postajo Osnovne šole Trzin (*); celoten arhiv za obe postaji je dostopen na spletnih naslovih http://vreme.lokaprimengsu.info/text.php?report=NOAA/NOAA-2023-11.txt in http://trzin.zevs.si/text.php?report=NOAA/NOAA-2023-11.txt. 30 | Odsev — Glasilo občine Trzin Oglas PRODAJA RABLJENIH VOZIL ODKUP VOZIL ZA GOTOVINO! Avtohiša Malgaj, d.o.o., Tržaška cesta 108, 1000 Ljubljana Prodaja rabljenih vozil: 01/ 20 00 560, e-mail: info@malgaj.com www.avtohisamalgaj.si Akcija Akcija Opel Astra karavan 1.6 CDTI 110 innovation – navi., fulled, pdc, – 1598 ccm, 81 kW (110 KM) – L. 2016/05 – samo 168.523 km. 1. lastnik, ohranjeno, redno servisirano vozilo z znano zgodovino. full led žarometi, , dvopodročna avtomatska klima, original alu platišča, tempomat, el. odpiranje prtljažnika, navigacija, bralnik prometnih znakov, meglenke, bluetooth, usb, potovalni računalnik, sredinski naslon za roko, usnjen multifunkcijski volan, … Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. BMW serija 3 touring: 318d aut. navi. 2 x pdc, gr. sedežev, el. prtljažnik, alu platišča – 1995 ccm, 110 kw (150 KM), L. 2017/07 – samo 144.618 km. Odlično ohranjeno vozilo z znano zgodovino, parkirni senzorji spredaj + zadaj, avtomatska klima, navigacija, usnje, multifunkcijski volan, usb, bluetooth, alu platišča, potovalni računalnik, ... Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 9.998,00 € Akcijska cena: 17.500,00 € Akcija Akcija BMW serija X1: 1,8d sdrive panorama vzv. kamera pdc – 1.995 ccm, 110 kw (150 KM), 03/2021 – 15.875 km. 1. lastnik, panorama, dnevne led luči, parkirni Volvo V90 D4 wagon avt., Business plus full LED, usnje, navi, el. prtljažnik, 1969 ccm, 140 kw (190 KM), (automatik). L. 2017/04 – prevoženih 149.956 km. Odlično ohranjeno atraktivno vozilo z znano zgodovino in od 1. lastnika. Akcijska cena: 29.880,00 € Akcija Škoda Superb 2.0 TDI Style combi, bixenon, radar, navi, memory, PDC, … 1968 ccm, 110 kW (150 KM) – L. 2016/06, 142.839 km. Zelo lepo ohranjen, z znano zgodovino in od 1. lastnika. Front asist, bralnik prometnih znakov, spomin sedeža, lita platišča, bi-xenon/led, navigacija, bluetooth, aktivni tempomat, parkirni senzori zadaj ... Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 14.970,00 € december 2023 Električno nastavljivi usnjeni sedeži, full led žarometi, navigacija, tempomat, vzratna kamera, električna prtljažna vrata, parkirni senzorji spredaj in zadaj, dvopodročna avtomatska klima, meglenke spredaj in zadaj, usb, bluetooth),… Možnost financiranja brez pologa – kredit/leasing. Akcijska cena: 22.680,00 € Akcija Škoda Superb 2.0 TFI DSG Active Combi 110 kW, Xenon, Memory 1968 ccm, 110 kW (150 KM) – L. 2017/03, samo 97.760 km. 1. lastnik, ohranjeno, redno oglasno sporočilo senzorji spredaj in zadaj, vzvratna kamera, meglenke spredaj in zadaj, usb, bluetooth, navigacija, aluminijasta platišča, električna prtljažna vrata, bralnik prometnih znakov, vlečna kljuka, … Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. servisirano vozilo z znano zgodovino, xenon, memori sedeži, tempomat, bluetooth, navigacija, start/stop, led dnevne luči, pdc zadaj,… Možnost financiranja brez pologa – kredit/leasing. Akcijska cena: 19.990,00 € | 31 Veliko zavarovanje za male živali Vse bo v redu. triglav.si oglasno sporočilo Enostavna sklenitev prek spleta. VZMETNICE ∤ LATEX LEŽIŠČA LETVENE PODLOGE ∧ POSTELJE ∧ VZGLAVNIKI aravni la ležalna pov r na Marko Peterka s.p. Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si % N ARA www.marsen.si VSE ZA ZDRAVO SPANJE NA ENEM MESTU. oglasno sporočilo 1 00 VN O a šin Piram id n 0% ks te NA VZMETNICE IN LEŽIŠČA 10 25% POPUST