Fisma iz domoGiii hpajev. St. Peter pri Hariborn. — Pri nas smo pokopali 69 let starega Janeza Fras iz Dragučove! Rajni si je oskrboval kurjavo s tem, da je hodil izkopavat šlore, ter je v svojem življenju silno veliko drevja podrl. Pred par dnevi je podiral hrast in ko se je hrast že nagibal, je opazil, da bo padel tja, kjer je imel od južine posodo. Hoteč isto rešiti, da se ne zdrobi pod padcem drevesa, na kar se je Fras spodtaknil in padel. Hrast, ki je počasi lezel, akoravno ga je njegova žena z vrvjo držala, je med tem padel in suha Tcja je ubogega starčka tako oplazila, da so ga morali aesti domov. Rajni je bil dobra duša, mož stare korenine. »SIot Gospodart mu je bil stalen gost! Ob času volitev je bil odličen pristaš SLS. Kot žganjekuhar je bil znan daleč oaokoli. Kot >molec< namreč, ako je kdo umrl, je bil s svoJim rožnim vencem prvi, ki se je umrlih usmilil. V vsaki procesiji, ob vseh priložnostih je svoj glas povzdignil ˇ Cast roženrenski Kraljici. Molil je pač kaj rad, eato pa je ob smrtni uri tudi v zadnjib vzdihljajih še kaj glasno pri malitvi rožnega venca odgovarjal, ter so bile zadnje njegove besede molitev. V življenju je bil bolj rcTen in skro- men, potrpežljiv in ponižen povsod, zato mu je plačilo nebeškega raja zagotovljeno. Jarenina. Dne 21. marca je preminul 83 letni starček Ivan Sekol, Bil je eden izmed najstarejših in navzornejših jareninskih kmetov. Rodil se je na mali kmetiji, kjer je tudi kot mož gospodaril. S svojo marljivostjo si je pripravil lepši dom z obširnim posestvom v Gačniku. Pa tudi kot veleposestnik je ostal ponižen, pobožen ter zaveden slovenski kmet. Tu in tam je popeljal svoje prijatelje v svojo ljubljeno gorco, kjer je živahno in šaljivo pripovedoval svoje doživljaje. Večkrat je omenil, da je pričel svojo srečo s par sto goldinarji, a je istft tudi dosegel, ker je znal varčevati. Mnogo je deloval V naših društvih. Bil je več let predsednik Bralnega društva, član načelstva jareninske posojilnice od njene ustanovitve. Brezdelja še celo v sivi starosti ni poznal. Njegovo čednostno življenje ni bilo brez težav! V najlepši dobi mu je umrla ljubljena žena, starejši sin Tone je postal žrtev vojne. Sedaj upamo, da se nepocabni naš Ivan z obema rred raduje v večno lepih nebesih. 8v. Rupert v Slov. goricah. Posnemanja vredno! Na sedmini po rajni Marjeti Knezar pri Paulu Korošec se je nabralo za kruh sv. Antona 456 K. Bog naj povrne vsera darovalcem stoterokrat! Domačim in sorodnikorn pa izrekamo naše iskreno sožalje! Polenšak pri Ptuju. Po več ko enoletni težki bolezni, previden s sv. zakramenti, je umrl Martin Kvar iz Lasigovec, v starosti 64 let. Pokojn' Martin je vse dneve sToje težke bolezni prenašal z najlepšo potrpežljivostjo in ndanost jo t voljo božjo. Bodi mu zemljica lahkal Polenšak pri Putju. 0 Božiču lanskega leta je poteldo 4 leta, odkar sta bili v Slomih umorjeni dve ženski, Treza in Albina Visenjak. Kljub skrbnemu poizvedovanju orožništva se ni moglo dognati, kdo da je ubijalec. Se le sedaj po štirih letih je na smrt obsojeni večkratni morilec Cič, nahajajoč se v mariborskih zaporib, izpovedal, da je on r družbi z Zlahtičem umoril ti dve nedolžni ženski, pod pretvezo, da ima gospod Visenjak veliko svoto denarja. Kakor je izpovedal morilec Cič, je bila odločena tudi smrt gospo- darju Antonu Visenjaku, kar pa se ni moglo posrečiti, Jum je slučajno Anton ta dan odšel po ©prarkih T Ptuj. Sr. Urban pri Ptuju. 2e dolgo ni bilo nič slišati iz nai« fare. Tokrat moram poročati en grd zločin, ki se je zgodtl 15. marca 192G. Kopali so v Tinogradu pri Benku in iz st» rega sovraštva je že po dneri obljubil Franc Urbanja Ta mažu Zeleniku, da bo njemu glavo razbil. Da se ne bi nii zgodilo, sta odila Zelenik in njegova žena brez rečerje damov. Za njima prileti Urbanja in začne Zelenika s pestmi biti po glavi, žena Zelenika hoče svojega moža iztrgati 1» rok Urbanje in v tem hipu prileti žena Urbanje, Jožefa ia udari s krampom svojega brata Zeknika po glavi, da sc ta nezavesten zvrne na tla. V istem hipu zgrabi Urbanja Zelcnikovo ženo in jo bije z vso močjo po glavi tako, da ste oba t največjem delu za delo nezmožna. Zalostno, da gre sestra nad svojega brata s krampom! St. Andraž t Slov. goricah, Smrt se kaj piogosto oglaia pri nas, Skoraj nagloma je izstrgala iz rok staršev edinega sinčeka, 11 letnega Henrika Sešerko. V pondeljek je bU še v šoli zdrav in vesel, t petek pa je podlegel vnetj* možgan. Vsi šolarji pa tudi odrasli so ga spremili h grobo, na katerem mu je Ozvatič Janez govoril žalostno slova Po poslovilnih besedah kateheta, so mu šolarji zapcli ginljivo nagrobnico. Počivaj v miru, dragi Henrik. In zopet je prišla smrt k nam in odpeljala seboj t večnost spošt«vanega moža, Franca Nedeljko. Pokojni je bil prijatelj d»brih knjig in krščanskega Casopisja in je veliko bral >Slor». Gospodarjac, knjige Moiiorjeve družbe, »Bogoljuba« itd. iz teh je izčrpal tisto živo vero, ki ga je krasila. Bil je tudi član tukajšnjega Apostolstva mož, in se redno udeleževal svetega obhajila. Izdihnil je svojo blago dušo ravno tiste dni, ko so naši možje v farni cerkvi opravljali duhovne vaje — tridnevnico. Silno je želel, udeležiti se teh duhovntti vaj v cerkvi, pa Bog ga je vzel k sebi, da mu s svojo ljnbeznijo vrne njegovo ljubezen do Njega. Znanci in prijatelji so na sedmini zbrali lepo svoto za oslepele invalide in Dijašio semenišče v Mariboru. Počivaj t miru blagi mož; odpočij si na božjem Srcu od težav tega življenja! — Pa tudi nekaj veselega moramo poročati. Odkar se nam je vsiljevala >Domovinat, raste število naročnikoT iSIov. Gospodarjac Le v vsako pošteno hišo pošten list! Slovenjgradec. Dne 19. marca se je v večnost preselll v 77. letu starosti po kratki, mučni bolezni in z Rogom spravljen gospod Mihael Rener, ki je nad 40 let nepretrgoma zvesto in pošteno služil Gollovi hiši. Dolgo Trsto let, ko še ni tekla železnica skozi našo dolino, je rajni Miha kot postiljon prevažal pošto med Slovenjgradcem in Dravogradom. Na njegovi zadnji poti ga je poleg ostalega občinstva lepo počastilo tudi poštno osobje, ki je s predstojnikom vred k večnemu počitku spremilo svojega nekdanjega dclgoletnega postiljona. Tudi krsto so nosili štirje nameščenci naSega poštnega urada. Naj v miru počiva. St. Franfigek ˇ Savinjski dolini. Protiverska >Donovina< si skuša tudi med nami pridobiti naročnikov, a ji bs temeljito izpodletelo. Njene židovske vsiljlvosti in protikrščanskega hujskanja pošteni Ksaverjani ne mararno in ae bomo držali našega starega bojevnika za dobro stvar »Sl. Gospodarja«. — Izobraževalno drutšvo si bo s pomočjo vseh faranov postavilo Društveni dom, ki naj bo spomenik za prosvetno delo vnetih župljanov. Zato pa je dolžnost vsakega, da po svojih močeh pomaga. Res, da živimo t težki gospodarski krizi, ki jo živo občutimo, vendar bo pri dobri volji vscm mogoče, vsaj nekaj prispevati. Dom ne bo morda last kakega posameznika, marveč cele župnije. Izobraževalno društvo in Orel se bosta potem veliko lažje raavijala in delovala. Krščanska društva so pa v sedanjih Casih za mladino neobhodno potrebna, če jo hočenio ohranill na pravi poti. Zato proč z vsemi pomisleki in vztrajno a» delo za Društveni dom! — Mnogo družin v naši župruji se pripravlja na posvetitev presv. Srcu Jezusovemu. Upame, da se bo sad posvetitve tudi dejansko pokazal in da se b« versko življenje čimbolj poživilo. Koprivnica. Dne 21. marca je priredilo naše drnštre predavanje o zdravju, Naprosilo je higijenski zavod » Ljubljani. Gospod dr. Mlkš je s pomočjo lepih primernik slik pojasnjeval y temeljitem predavanju vzroke in posladice tuberkuloze ali jetike pred dvestopstdesetimi poslu- . šalci; delil nam je tudi dobrohotna in potrebna navodila, kako se je treba varovati; strasten kadilec in alkoholik se »Hočeš še?« »Še!« V drugič prebije novec fantičku kožo na kazalcu, v tretjič mu jo prebije na dlani, četrtič mu jo prebije Kopet na palcu, petič mu jo pribije med palcem in kazalcem .Krvavi lantičku roka in oteka, pa ne odneha; obdudujejo ga; tudi sekač ne odneha. Mož, ki gre mimo in vidi razmesarjeno fantičkavo roko, razžene polkrog in zapodi fantička in sekača. »Takole, da, takole bi dal sekati svoje jabolko, tudi pisanicol Prinesem i pisanico i jabolko domov. Ne bodo zapazili mati, da sem ju dal sekati! Kaj ranjena rokal Rane se zacelijo same od sebel« premisli Janezek in išče z očmi sekača, ki seka pod tako težkimi pogoji. »In za denar, za pridobljeni denar si kupim pomarančo. Če že nove obleke niraam, če že ne morem za procesijo, vsaj pomarančo bi imel, kot vsi drugi v novih in nedeljskih oblekah, ko vsi drugi, katerih starši so premožni. In vsaj malo, malo bi pri vsej revščini doma občutil Veliko noc tako, kakor jo Čutijo vsi ti srečni po dvorišču, ki imajo nove obleke, ali vsaj nove klobuke in čevlje.« Ko komar siten in nadležen je Tonček, lazi za Janezkom in ga zbada in mu greni že itak žalostne trenutke. »Kaj ne razbereš ^o pritrkavanju, da vsak hip pride procesija iz cerkve? Glej, ljudje ae že razv. sdajo! Fdaj se nreobločeš? Janezek ne reče ničesar in se mu skusa izmuzniti izpred oci. Tonček ga je vzel na piko in ga ne spusti. »Saj se sploh ne preoblecešl Saj niti ne misliš na to! Saj nimaš nove obleke!« Glasno in strupeno govori Tonček. Ko da mu preseda, da se upa bosi Janezek v vsakdanji, zakrpani obleki mešati med nje, ki so vsi praznično oblečeni. Ko da mu hoče sedaj povrniti vso tisto sramoto, ki jo je pogoltal, ko mu je zadnjič v šoli učitelj očital nazadovanje in lenobo, namesto njega pa hvalil Janezka, ki ga je prekosil. Janezku je bridko pri srcu. Za hip se mu vzbudi kes, zakaj ni ubogal matere in ostal doma. Drugi hip mu pride na misel pomaranča, ki jo kupi, če pridobi denarja. Tretji hip mu vskipi v srcu silna jeza na ošabnega in zbadljivega Tončka. Le kaj mu mar? Planil bi nanj, ga položil v blato in vrgel njegov nov klobuk v gnojnico. Pa se naj pomazan in z mokrim klobukom baba! Pa se naj norčuje iz njegove revščine. >Pa se sploh upaš med nas — tak! In danesl« Rdecica plane znova Janezku v lica. Jezen pogled šine iz njegovih oči nt Tončka, roka se mu krči v pest. »Saj resl PogleJ ga, kak Je! In bos!« reče fanti5ek za Tončkovim hrbtom. Hipcma začuti Janezek, da ga pomilovalno ogleduje in prezirljivo zaničuje več pogledov. Zave se gvojefa slromaštva. Jeza gine iz njegovih oči, rdeHca beži iz njegovih lic, prsti se mu ne krčijo več v pest. »Sekat sem prinesel . . .« iztisne zamolklo iz grla. Ko da t>e hoče opraviciti, ker je prišel bos in pa v vsakdanji obleki med nje. »Pokaži! Kaj imaš? Pomarančo?« V TončkoviK očeh zažari. Dober sekač je, kar ne upajo se mu dajati sekati. Vse zaseče, skoro nikoli ne zgreši. »Pisanico! In jabolko!« Janezek pokaže rde5o pisanico in jabolko. »Kaj tol« Zaničljivo zamahne Tonček z i-oko. Janezek z veseljem občuti, da so pozabili na n]egovo zakrpano obleko in preluknjan klobuk. Začutj, da je enak med enakimi in se sme spustiti v pogajanja o pogojih sekanja. Zaničl|ivega zamahljaja Toh ckove roke niti ne opazi. »Hoceš? Na stenil Na en mahljaj! Niti nočem, da se skrije novec v njo . . .« »To drobno pisanico, ki je morda pobarvan klo potec, sekati na steni?« Porogljiv je naglas Tončkove besede, njegov zaničljiv pogled meti Janezka od pohlapljenega, prelaknjanega klobuka do bosiL, vijoličastih nog. Tudi drugi pritrjujejo Tončkn. Janezku je vroče. Ve, da gine njegova veljav« in pravica biti med njimi, ki ao vsi novi; ve, da za5ne Tonček zojet z zbadanien, cp prekine pogajaaja o sekanju. >Kaj govoriš o *iopo»cul Pisanica je, ko vsaka drugal Mati $o mi jo č.r A"J hočei de dva koraka? In d* «m> »ItIjo noveo v ajo?« »Na dva koraka že! Da se skrije novec, nočem! Saj niti pomaranče ne sekam pod takimi pogoji!« Janezek se pogaja, pogaja, popušča, slednjič še skoro prosi Tončka. Iz strahu, da mu začne zopet oponašati preluknjan klobuk, zakrpano obleko in i>ose noge, ne prikne pogajanj. V dru srca klije upaoje, da Tonček le ne zaseče. Upanje klije, da prinese domov i pisanico i jabolko i pomuianco in morda še kaj denarja. Nato se zgodi naglo in pobliskovito, da se Jane*ek skoro ne zave, kedaj se je zgodilo: Tonček zamahne, rezko zahrešci lupina pisanice. Janezek se naglo skloni in zgrabi za pisanico. Ko da ne verjame, da jo je zasekal Tončck. Ko ris se vrže Tonček nanj in mii jo iztrga in pokaže drugim, ki ugotovijo, da jo je pošteno po vseh f edpisih zasekal in da je njegova. »Pa mi jo je hotol vkrasti . . .« bruha Tonoek ogorčeno in jezno I>ogleduje Janezka. »Samo pogledati scm hotel . . .« se opravičuje Janezek. Vidi, da vsi pritrjujejo Tončku. Vroče, vroie mu je pri vsem mrazii, rdečica mu pianc v lica, nemiren ogenj gori v njegovih očeh, ves zbegan in ko v vrocici reče: »Hočeš se jabolko?« In pozabi naveati težje pogoje. Eurno inu bije srce. Ko da ga je Itgiiba pi3anice brez dobička, za katerega 'oi si kupil poir rtrančo, Čisto zmedla in še veJno ne more ver jeti, da jo je rea izgubil. Položi jabolko v klobuk. Z dvorišča odhajajo šolarji, šolska zastava že vihra pred šolo, uoitelj že zbira mladino. »Sekaj!« Skoro prosi Tončka. Ve, da v temi po procesiji ne bodo več sekali. Ali naj se vrne brez pisanice, brez pomaranče in brez denarja domov? 0, saj mora, mora zgubiti Tonček! Če vidi Bog njegovo revščino, njegovo skrb, njegov strah in njegove želje, ne bode dopustil, da zaseče Tonček tudi jabolko. »Naj bo!« Skoro milostno se odloci Tonček. Zamahne. Jabolko v klobuku se zaziblje. Unio se skloni Janezek, ga zgrabi in krčevito stisne z obema rokama. Tonček plane nanj in ga zgrabi za vrat. »Pustiš jabolko, ki je moje? Zasekal sem ga!« »Ne spustim! . . . Saj to ni mogoče! . . . Oboje izgiibiti, pa brez dobička . . .« Janezek hrope in stiska, stiska jabolko, da mu se lušči vela koža. Prsti se mu vsesavajo v raehko ja bolko. »Tonokovo je jabolko! Po vsej pravici in resnici! Pa mu ga hoče odnesti!« je enoglasna sodba vseh gledalcev. In v ogorčenju pomorejo Toncku, da se dokoplje do jabolka in izvleče iz njega novec. »Napol gnilo je in vso zmečkano!« reče in ga zažone v gnojnico. In v jezi se zopet zakadi v Janezka. Na .Tanezka padajo drobne pesti, Janezka se neTnilo dotikajo novi čevlji. Obupno se brani. Ni saino obraraba, ki ga sili k obupu, več je: Izgubil je pisanico, izgubil je jabolko brez dobička! Domov naj gre brez pisanice, jabolka in pomaranče? In mati mu je branila iti z doma, da ga ne bi zbadali! In jabolko, ki ga je hranila vse od jeseni, da mu ga da za Veliko noč mesto pomaranče, ki je ni mogla kupiti, to jabolko je zagnal Tonček v gnojnicol Janezek suje, grize, se oteplje z glavo, z rokami, z nogami udarcev, ki dežujejo nanj. Njegov bes in obupna bramba le podžiga napadalce, zlasti tiste, ki obcutijo ostrino njegovih zob. Deset jih napada. Oster klic mahoma razprši klopčič, ki se vije okoli Janezka. Ko se zave, da ne padajo več udarci po njem in ga ne suvajo novi čevlji, opazi na seM strog učiteljev pogled. ^Tako torej! To mi napraviš ti, Janezek . . .« reče učitelje jezno in žalostno, ko vidi njegovo pokrpaon in v ruvanju raztrgano, vsakdanjo, z blatom uamazno obleko, njegove bose, višnjeve aoge, njegov od udarcev marogast obraz in v blato poteptan, zmečkan klobuk. »Gospod uoitelj . . .« zajeclja Janezek in se dvl ga s tal. Ničesar ne reče ucitelj, obrne se in odhiti k iolarjem. Janezka silno zaboli pri srcu, stisne ga v grln, zapeče ga v glavi. Pobere zamazan, pomečkan klobuk in se plazi čez plotove in po dvoriščih domov. Opazi, da hiti France k cerkvi v ozki obleki. ki so jo mati posodili pri josedovib, iz žepa tnu glcda jabol- 1J)anašnja štcvilka »Slovenskega Gospfodarja« im& dve prilogi in sicur slikano prilogo »Novice v slikah« in »Gospodarske novioe«. čitaleljem priporoSamo, da te priloge posebej shranjujejo, bodo vedno pcučme in zabavne! Slike za prilogo. Vse prijatelje »Slov. Gospodarja« prosimo, da nam pošiljajo slike, da jih moremo priobčiti v prilogi. Slike morajo biti lotografije. pa zelo dobre, jasne, ostre. Poslati se morajo do 5. dne v mosecu na uredništvo »Slovenskega Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta 5. Se priporočamo za vsako mamenitejšo sliko, več jih bo imelo uredništvo na razpolago, bolj bodo »Novice v slikah« zanimive. jKraljevo kronauje. Kakor pripovedujejo, se bo dal kralj Aleksander v letošnjem poletju kronati za kralja. Del slovesnosti se bo vršil v samostanu v Žici, del pa v Zagrebu. Po ostali državi bodo istočasno velike slavnosti. Po izvršenem kronanju pričakujejo obisk italijanskega kralja in francoskega predsediiika. Na seji širšega okrajnega odbora SLS za okraj Maribor desni breg, ki je bila na Cvetno needljo, je poročal g. poslauec Vesenjak o gospodarskem in političnein položaju, tajnik Kranjc o časopisju in o organizaciji SLS, ki je v okraju do zadnje župnije prav podrobno izvedena. Sejo je vodil načelnik okrajne organizacije poslanec Falcž. Osrednja šlajerska vinarska zadruga v Mariboru ja zacela poslovati. 0 važnosti te zadruge in njenem delu bomo prihodnjič priobčili kaj več. Nova elektrarna v bližini Maribora. Pred vojno je nameravala mariborska občina zajeziti Dravo pri Kamnici ter postaviti veliko elektrarno, kjer bi dobivala tok za mesto Maribor. Prehitela jo je švicarska družba, ki je zgradila elektranio na Fali. Na ta način je maribor9ka obcina ceneje prišla do potrebnega toka, kakor če bi si mogla graditi lastno elektrarno. Koncesijo za zgradbo pa ima občina še vedno. Zadnje čase se je raznesla okrog novica, da graditev elektrame pri Kamnici še ni padla v vodo. Za načrt se baje zanima zagrebška občina. Zagreb se vedno bolj razširja v velemesto, nima pa dovolj električne aile, da bi zadovoljil vsem potrebam meščanov. Zato je nameravala zagrebška obcina zgraditi elektrarno pri Krškem na Savi. Pogajanja za odkup zemljišča so se že vršila, toda kmetje-posestniki so bili predra gi in do odkupa zemljišč še ni prišlo. Poleg tega bi <iajala Sava premalo moč in bi nova elektrarna le de loma krila potrebe Zagreba. jEdino na Dravi se da v Sloveniji zgraditi elektrarna v velikem obsegu, kot je ona na Fali. Zato namerava baje zagrebška občina zgraditi pri Kamnici elektrarno ter napeljati tok po daljnovodih v Zagreb. Za prebivalstvo ob severni meji. Po novi trgovinski pogodbi z Avstrijo bodo obmejne izkaznice (prolaznice, dvolastniške legitimacijo itd.) imele veJjavo eno leto. Poslanec Franjo Žebot je dne 22. marea v skupsčini v odboru za trgovinsko pogodbo obširno govoril o pritožbah prebivalstva na meji. Zahteval je, da se riaj krivice in šikane odpravijo. Predlagal je, da bi naši ljudje smeli vstopati tudi v avstrijske vlake, ki vozijo po našem ozenjlju. Osebni vlaki iz Dunaja naj bi obstali tudi na Pesnici. Minister Krajač je obetal, da bo podpiral želje naših obrae|nih občin. : Mlini ob Muri v Avstriji. V Slovenskih goricah je premalo mlinov, ki bi mogli zamleti pšenico, rž, ajdo, jeemen in drugo zrnje. Radi tega smo se borili takoj, ko se je določila nova državna meja, za to, da se dovoli prebivalstvu med Muro in Dravo uporaba inlinov in žag ob Muri na avstrijski strani. Par mliuarjev v Slovenskih goricah, ki pa niti ne morejo oskrbeti domače občine z moko, je dne 11. marca t. I. napravilo vlogo na glavno carinarnico v Mariboru in Je zahtevalo, da se ukine prevoz žita v avstrijske mli ne. Carinarnica je z dopisom št. 7963 dne 16. marca t. 1. ugodila zahtevi mlinarjev in prevoz zrnja v avHtrijske mline je bil tik pred prazniki ustavljen. Ta prepoved je hudo zadela prebivalstvo v severaem delti Šloveuskih goric. Volj&a noč je tu, a moke nil Vrli župan obcine Polioka vas g. Jvan Breznik se je v imenu drugih obrnil do podpisanega s prošnjo, da izposluje zopetao dovolj^nje za uporabo avstrijskih mlinov. Posrečilo se mi je, dokazati oblasti, da tistih par malih mlinov med Muro ia Dravo na noben način ne more zamleti vse pšenice, rži in drugega bolj^ega zrnja, kar ga ljudje v tem ozemlju potrebujejo za živež. Saj imajo tukajšnji mlini vodo samo kadar se sneg tali ali pa ob velikem dežcvju. To priznavajo pametni mlinarji sami. Naš kočar ali viničar pa ne more trohico zrnja nositi ali peljati 30 do 40 kra daleč v Fram. Nismo proti poštenim mlinarjem, ali gla vne so zahlove in potrebe prebivalstva. Radi tega .em storil iakoj potrpbnc koTnV? in zahleval v imenu občin in ljudstva sploh, da so zopel dovoli uporaba mlinov in žag v Avstriji. Carinarnica v Mariboru je nato z (iopisom K Br. 7963 dne 24. marca narocila carinskim oddclkom Slaiika gora, Ceršak, Sv. Kungota in &t. llj. da ne smejo delati nobenih zaprek ljudem, ki peljejo zrnje za lastno uporabo v mline v Avstriji. Pač pa mora vsakdo, ki pelje zrnje v mlin, ali ga nese, imeti v rokah uradno potrdilo občinsk. urada, da v bližini ni takih mlinov, na katerih bi lah ko predclati žlahtno zrnje v moko. Na to potrdilo mo ra župan djati pečat in svoj podpis. Carinarnica v Mariboru je v svojem dopisu še posebej narooila carinskim odelkom, da morajo iti ljudem na roko posebno radi velikonočnih praznikov. Tako je hvala Bogu ta zadeva sedaj dobro rešena. Prosim pa vse prizadete občine in posameznike, da me naj takoj ob vestijo, če bi zopet ne bilo kaj v redu. Ker ne morem vsem prizadetim posebej pisati, Vam sporočam to potom »Slovenskega Gpspodarja«. Velikonočne po zdrave! — Franjo Žebot. Požar na železnici. Ko je vozil tovorni vlak \z Št. Ilja v Maribor, je proti Pesnici začel z lesom naložen vagon goreti. Na Pesniei so ga takoj odklopili, telefonirali pomariborsko požarno brambo, ki jo takoj prihitela gasit. Vrocina je bila izrenda in rešiti se je dalo prav malo. Gmotna škoda je velika. Neverjetno. Zgodilo se je, da sta se dva nemška gostilničarja iz graške okolice po dolgem obotavljanju vendar zopet odločila za obisk spodnješlajerskega vinogradnika, s katerim sta imela pred vojno dolgolelne kupčijske zveze. Z uvoznim dovoljenjem v žepu jo tnabneta v naše vinske gorice. Vinogradnik sprejme z veseljem stara kupca in kmalu je pogodba sklenjena v obojestransko zadovoljnost. Eden se je veselil dobrega vina in razmeroma nizke cene, drugi, da dobi denar za plačilo dolga in nakup galice in drugih polrebščin za poletje. S kontrolnim listom naSih financ odpravljeno vino je med veselim pokanjem bičcv in vriskanjem foringašev srečno dospelo na železniško postajo in odtod na carino. Tu pa so zahtevali naenkrat še potrdilo, da je imenovani vinogradnik >plalil vse poreze« (davke). Nemška kupra sla sieer trdila, da ju to ni6 ne briga, toda vino ni smclo naprej brez tega potrdila. Težkim srcem sla torej šla na davkarijo. Toda o groza! Kmet je z davki zaoslal za pol kta. Potrdilo o plačanih davkih se ne more izdati. Kaj sedaj? Imela sla že velike stroške, zamudila sta več dni, vino nujno rabita, itnala dobro kapljico že na obmejni poslaji, dpvoljen uvoz. toda izvoz je — nemogoč, ker kmet ni plačal vsch davkov. Vsa obupana se vrnela na carino. Končno se dovoli, da smeta vino odpeljati, ako plačata štirL odstotke od vinske vrednosti kot varščino za neplačane davke. Težkim srcem sla odštela tudi ta denar, blagoslavljala modre odredbe naše vlade in s trdim sklepom, da se nikdar več ne povrneta v blaženo Jugoslavijo po vino, sta jo mahnila zopet nazaj proti Gradcu. IZ NASIH MEST. Maribor. Dijaški dan je proslavilo mariborsko katoliško dijaštvo na prnznik sv. Jožefa. Dijaki so pričeli proslavo s prejemom sv. zakramentov in službo božjo. V dvorani Zadružne gospodarske banke se je dopoldne vršilo zborovanje, na katerem je govoril tudi dr. Korošec. Popoldne se je vršila slavnostna akademija. Dijaškega dneva so se udekžili zas!or-niki dijaštva iz Ljubljane, Celja, Ptuja in Zagreba. — Katoliška omladina je praznovala na pcaznik, v četrtek, dne 25. marca obletnico razvitja prapora. Napravila je obhod z godbo po mestu. Društvo je zelo agilno ter nanierava postuviti cčlo svof dom — jMariborska drašlva so proslavila >Matenuski dan< z razoitni prireditvaad. Najlepie je uspela akademija Orliškega krožka, koje &• Jb udcležil tudi škof dr. Karlin in mariborski župan dr. Leakovar. •— Krščansko 2ensko druStvo je izročilo prevsr. skofu dr. Karlinu diploma častnega članslva v zuak h»«Ježnosti za njegovo naklonjenost napram društvu. — M»horjeva družba se v meslu zelo iiri. Stevilo naročnikov _\» leto narasllo za 70 odslolkov od lanskega. — Počitnice a» mariborskih šolah so se pričele v sredo, 31. t. m. Ulice %• zopt-t poslale bolj puste, ker ni več živahnih dijakov. — Na mnriborskih srednjih šolah se je vršila preiskava radi raantli nerednosli. Na ženskem učileljišču so odkrili celo velik primanjkljaj v blagajni, katercga pa je poravnal neki mariborski advokat. Kakor se sliši, bo več profesorjev pir»slavljenih, nekateri pa upokojeni. — V mestu se je pojavita nekaj Armeneev, ki nabirajo z dovolitvijo velikega Ł¦pana prispevke za siromašno armensko deco. — Srednja vinarska šola dobi svoje lastiio poslopje. Dosedaj je bila nastanjena v Kmelijski šoli, toda premali prostor je oTii  ral oba zavoda. — V mestu je zelo razširjena iofluenca.  Mnogo ljudi boluje na tej sitni bolezni, smrtnih slučajev  pa še k sreči ni zahtevala. — Zajčjerejsko društvo je pri redilo na vrtu holela Halbwidl razstavo domač. zajcev, ki]« vzbujala splošno zanimanje. — Tatovi so v tnestu zelo prefrigani. Nedavno so obiskali mariborske šole ter okradli blagajne. Elegantno oblečen goljuf pa je te dni oškodoval dve trafikantinji za več tisoč dinarjev. Ukradel jima je Te4 dragih kolekov. — Razne nesreče so v mestu zelo pogoste. Žele Ivan, 45 letni ključavničar v železniški kurilnici se Jo pri popravilu stroja ponesredil in dobil rano na glavi ter lelcsne notranje poškodbe. Potež Alojzij, 59 letni železaičarski kotlar, se je istalako ponesrečil. Na desno nogo mu je padla 300 kg težka železna plošča in mu ztnečkala stopalo. — Potočnik Alojzij pa je prišel po nesreči z levo roko v stroj, ki mu je odtrgal dva prsta. Vsi so bili prepeljani z rešilnim vozom v bolnico. — Na postaji Pesnica pri Mariboru se ]"e vnel vagon lesnega oglja. Zažgala ga je iskra iz lokomotive. Gasit je prihitela mariborska požarna bramba. ki je pogasila tleče oglje še le po večurnem napornem delu. — Stavbena podjetnost se je v Mariboru na pomlad oživela. Mestna občina je dogradila hiia v Frančiškanski ulici, veliko stanovanjsko hišo v Smetanovi ulici pa zdaj zida. V načrtu ima občina še graditev malih, cenih stanovanjskih hišic, katere bo deloma zgradila sama fer jih prodala na odplačilo v obrokih, ali pa jih bodo zidale stanovanjske zadruge. Veliko zanimanje Jo vzbudil tudi načrt župana dr. Leskovarja, da sezida občina novo občinsko hišo ali rotovž. Dosedanje poslopje je premajhno; sezidano je bilo pred 400 leti. — Pokojninski zavad je sezidal na Kralja Petra trgu veliko hišo s 35 stanovanji. Ceije. Iz Savinje so potegnili v Petrovčah pri Celju nckdanjega komija pri Stermeckiju v Gelju, Pankracija Poteka. NI znano, ali gre za samomor ali za nesrečo. — Vojaška straža prL smodišnici pri pokopališfu je ustrelila 25 letnega Karla Sredovnika, ki se je neprevidno približal smodišnt ci ter ni obslal na klic »Stoj!« — V zaporih sodišča si Je prerczal žile jelnik Salamun. Ohranili so ga pri življenju. — Novo pokopališče si žele napraviti lazaristi pri Sv. Jožela, ker je okoliško preoddaljeno. — Nepoštenega uslužbenca so zasačili na celjski pošti. Ivan Osamir je odpiral iz Amerike došla pisma ter kradel iz njih denar. Njegova «5eamerna /.npravljivost ga je izdala in sodišče mu je prisodils tri mesece ječe. PtBJ. Dne 30. aprila so bile v minoritski cerkvi blagoslovljene nove orglje. Vršil se je nato cerkveni koncert, pri katerem je sodeloval tudi slavni pevec, frančiškanski pater Kamilo Kolb. — Stavbeno gibanje v Ptuju je precej živahno. Letos bodo dograjene tri hiše, katere so začeli zidati lani; zidajo jih: trgovec Vrabl in podjetnika Treo in Paulih. — Nasproti glavarstvu podirajo slaro hišno poslopje, ki ja kvarilo vso okolico. — Okrajni zastop ptujski je na raznib križiščih okrajnih cest dal napraviti kažipote in daljinarje. Konrtaj pa so bile tablice nameščene, že so se našli ljudje, ki so čutili potrebo, da jih uničijo. Ravnotako so doslej neznani storilci izruvali in posekali na več krajib ob okrajni cesti drevesa. Oblastvo so uvedla preiskavo in zasledovanje krivcev. Bilo bi želeti, da Ijudstvo samo v tem ozira oblastem na roko, da dobc zlobneži, ki dotičnemu kraju »ikakor ne delajo časti, zasluženo kazen. Shod radičevcev pri Sv. Petru pri Mariboro. Od Sv. Petri pri Mariboru smo prejeli: Saj res, tudi naa je počaetil na Jožefovo g. Lipovšek s svojimi gospod- «ktmi knieti. No, šentpeterčaiM so se zanj in njogovo svigasvaga-ipolitiko zmenili toliko kot za babje pšono, ki ni dež in ne sneg. Prepricam smo, da g. Lipov šek pri vsej svoji podjetnosti ne bo vragu repa izdrl. Židovsko vstrajnost pa ima, to nru priznamo. Vsi, ki prejmejo danes »Slovenskega Gospodarja« na ogled, naj takoj po položnici pošljejo naročiiino! D« tistega časa, dokler ne prejmemo naročnine, ne noremo pošiljati lista. Prosimo za točnosf in mi se bomo gotovo tudi potrudili. da bodemo veduo točni. Naročninaz n a š a : za celo leto 32 dinarjev, za pol leta 16 dinarjev. ; za četrt lcta 8 dinarjev. Uprava »Slov. Gospodarja« v .Mariboru. Kristusovo življenje (Pasijouske igre) predvaja kino »Apolo« z Mariboru, Slomškov irg 17, v krasnem filmu pod imenom I. N. R. I. Film je popolnoma dov, izdelan pod protektoratom francoske, belgijske in nemške višje duhovšoine ter je kot tak odlikovan z zlato kolajno in z briljantno zvezdo ter se nikaikor ne sme primerjati s starejsimi filmi podobne vsebine. I>a se omogoci ogled pasijonskih iger tudi prebivalstvu z dežele, se vršijo predstave vsaki dan od 9. do 12. aprila ob 4., pol 7. in pol 9. uri, v nedeljo, dno 11. aprila pa tudi ob pol 11. uri dopoldne in ob pol 3. uri popoldne. Cene so: 3, 6, 10, 12 in 14 din. za osebo. — Še niikoli nam ni bilo trpljerfje Jezusovo tako krasTio in naravno prikazano, kakor v tem filmu, katerega izdelava je stala velike milijone denarja v zlatu. Velike pasijonske igre, posnete v Jeruzaleinu in Betlehemu ter na grobu Kristusovem, pomenijo za vsakega kristjana pomemben aogodek, ker odpadejo sedaj draga in s težkočami združena potovanja v bavarski Amergau, kjer se vršijo svetovnosnane pasijonske igre. Nikdo naj torej ne zarmidi te prilike in na jsi ogleda ta prekrasen film o Jezusovem rojstvu, življeniu trpljenju in smrti! Shod SLS v Gornji Polskavi. Na praznik dne 25. marca, je imel poslanec F a 1 e ž politični shod. Govoril je nad dve ure. Podal je obsirno poročiio o političnem in goapodarskem položaju in o mučnem delu Jugoslovanskega kluba v skupšeini. Ostro je kritiziral nelojalno in škodljivo politiko Radiča in Pucelja. Navdušenje in zanimanje ljudstva je bilo splosno in ko je govoroik med burnim odobravanjem končal, so se čuli klici: »Škoda, mi bi še dalje poslušali!« Po shodu se je en del ljudstva okoli poslanca zbral in dolgo časa so stali v živahnem političmem razgovoru. Sbod je bil brez vsake agitacijske priprave izredtio dobro obiskan in so mnogi prejšnji nasprotniki danes v našem taboru. Od tega lepega shoda se je samo en pristaš Pucelja nekaj osramočen in godrnjaje odstranil. Da, v Gornji Polskavi ima danes SLS glavno besedo! Šentiljske novice. Pno darilo ef&ktne loterije J^rosvetnega društva pri Sv. Potrvi pod Sv. gorami je dobil Šentilijčan. To je vrl mladenič Ignac Šef iz Selnice ob Muri. Dobi hišno opravo, ki je baje vredna 7000 dinanjev. Cestitamo! — Po Ceršaku in Selnici natjbolj širi protiversko »Domovino« nekdanji Orel Karl Hercog, katerega oče je bil pred leti najbolj spoštovani mož v fari. Zdaj pa se je vdinil s svojim rfinom popolnoma brezverski in velesrbski demokratski stranki. Nihče od naših se ne bi smel dotakniti »Domovine«, ki širi strup. — Znana agitatorja v Ceršaku Rudolf Haraer in Karl Hercog prideta sedaj kmakt pred okrožno sodišče. Bodo jim malo roge odbili. Že ni bilo mogoce vec jima v okom priti. Ker sta bolj srbofila, bosta najbrž sojena po paragrafu 104 srbskega kazenskega zakona. Katehetske nagrade. Veliki župan mariborske oblasti je izdal dne 21. marca 1926 P. br. 1512 I 26, naslednji razglas: Vse veroučitelje, dušne pastirje, msitelj*1 nn ekskurendarih solah in f>ddelkih za oddaJjone otroko tor nestaloio iiamoščene učiteljice roinih del pozivljain, da predlcršo vsaj do 5. aprila t. 1. priijave za nagrade in potnine, na posebni poii vsako, v smislu razglasa bivšega vižjoga šotekega sveta v »Uradnojn listu« št. 8 iz leta 1923 (Lav. šk. ur. li^t 1920 II) s to razliko, da navedejo samo eno rasdobje, in .sieer čas ckI 1. januarja do 31. raarca 1926. Veiouoiteiji nai pošljejo prijave naravnost računovotlstvu delegacije ministrstva financ v Ljubljani, vši ojstali pa uradnim ipotom po sreskih poglavarjih velikemu županu inariboiske oblasti. Žlahiičevi zakladi. Fred dobrim tednom je bil v Mariboru usmrčen roparski morilec Žlahtio iz Brega pri Ptuju in njegov pomagač Čič. Po mestu se. sedaj širijo govorice, da je Žlahtič pred smrtjo izda!, da ima zakopanega veliko denarja, ni pa hotel povedati mestd, kjer se denar nahaja. Ba,je bo na teh govoricah nekaj resnice, kajti splošno je bilo znano, da je bil Žlahtič zelo premožen mož. Pri ropanju je moral nagrabiti lepe svoto denarja, katerega pa pri najbolj natančni preiskavi v njegovi hiši nlso nilvjer našli. Tudi v nobenem denarnem zavodu ni imel denarja naloženega. Ljudska govorica mora iraeti tedaj sigur no kako podlago in ai izkjjučeno, da bodo nekdč ti zakladi zagledali beli dan. Proč i liberaino kugo! Od Sv. Jakoba v Slov. gor. porof-ajo: Malo daleč od Ljubljane sino tu za mcjo, pa so se nas slednjič vendar spomnili in nam zadnji teden poslali cele kupe »Domovine«. Nekatere družine so dobile kar po dva ali tri izvode. Priložen je bil listek, na katercm se je bralo, da »Domovina« ni brezverski list, ampak da so to prazne čenče. šentjakobčani pa mislimo, da so tisto same prazne, povrh pa še' hudobne čenče, kar »Domovina« piše. Zato naj ie gre, odkoder je prišla. Da vsak goljuf svoje prave namene skriva, to pa že tako vemo. Sicer pa nas zadnje tedne že dosti nadleguje infhienca in druge bolezni, in zato še maiij potrebujemo to liberalne kuge iz Ljubljane. Glas proti Žerjavovi »Domovini« iz Huma pri Oriuožu. Kakor je že našim čitateljem znano, hodi »Domovina« širom Slovenije na ogled. Tako se je pritepla in vsilila tudi našim občanom, a naletela je ponekocl na hud odpor, nekje je zabredla celo med Ijudi, ki sploh nimajo smisla za časopise. Mi smo jo kaj hitro obsotlili. Pravi volk v oveji obleki! Naj gospodje okoli »Domovine« rajši sebi izboljšajo velikonocne praznike, nam pa naj ne kvarijo velikonočnega okusa, ker pristašev vse eno zaman iščejo. Nakopavajo si s svojo vsil^vostjo le še večjo sramoto. Zatreti in omajati narn hoeejo našo vero, toda zastonj! Rajši a- vsako hišo »Slovenskega Gospodarja«, ki je že tako kakor vecina po Sloveniji gospodar tudi naše občine. Če hočejo s tem malovrednim listom ustreči naši želji po pisankah. se zelo motijo. — Fant iz Huma. Tatovi v Bukovcih pri Ptuju. V noči dne 20. mar ea \. 1. so dosedaj še neznani tatovi vdrli v hišo tuk. krojača Martina Janžekovič ter mu odnesli vso rijegovo, od žene in otrok obleko, zraven pa še v delo donešene in na polovico izdelane obleke. Ker ]e g. Janžekovič mlad in skrben gospodar, je šival na slroj« do polnoči, nakar je tudi trdno zaspal, tako da ni slišal popolnoraa nobenega ropota. Tatovi so vdrli skozi okno, izdrli železne križe in odnesli blaga v vrednosti čez 3000 dinarjev. Razne novice od Sv. Marjcte niže Ptuja. Imeli smo na Jožefovo pa do nedelje tridnevne duh. vaje za fante! Vodil jih je častiti gospod pater Hazimali iz Ptuja. Z lepimi pridigami je pridobil vse fante in tudi može k sv. zakramentom Č. gospodu patru za njegov velik trud iskreni: Bog plačaj! — Regulacijska dela, ki so bila obljubljena za to zimo na Dravi, se še niso pričela, razen, da se je zajezilo Dravišče. To pa precej daleč od izstoka iz Drave, da je tako, ko če bi kje v vasi začela goreti hiša, da bi začeli braniti pri tretjem sosedu, pa ne zraven pri prvem. — Malo snega smo dobili, ki je zadržal nam Poljancem kopanje v goricah v Halozah. Pa bomo morali pozneje. bolj zavihati rokave pri delu. Tudi dejstvo, da ni mogoče prodati vina, kcr je cena skoraj slabša ko preje o Božiču, ni tolažlijvo za naše vinogTadnike. Bi res trebalo v krajšem času prircditi vinski sejem v Ptuju, kakor se je o tem svoječasno žp pisaLo v tem listu. Mogoče bi takrat bilo kaj izdatnejie kupčije z viuom. TukajSnji >lukarji« so tudi večinoma ruzvozili svojo robo. Bila je slaba kupf.ija, ker kakor po%sod, tako tudi bm!om Ilrvalom, glavnim »djemakem, primanjkuje denarjn, ker je kupčija z njihuvo koruzo istotako slaba. — Misel o elektrifikariji »Liikarije« (Spodnjega Ptujskcga polja) jc ulihnila. Skoda1 Ist« znamenje slabili easov! IJsmrtitev v Cclju. Dne 29. niarca t. 1. je bil na dvoriŠ45u okrožne sodnijo obešen Josip Hotko, trgovec iz brežiškega okraja. Hotko je dne 28. februarja 1925 zavratno umoril in oropal mesarja Kraljica, ker je slutil pri njem večjo svoto denarja, hi ga je zaradi tega že dalje časa zasledoval. Usodno noČ se mu jo nudila ugodna prilika, da se polasti njegove<*a denarja. Počakal je Kraljica, ki se je vračal"s kolesom iz gostilne proti domu, za žolezniškini inisipom blizn Dobove. Ko se mu približa na kakih 20 korakov. g.i je ustrelil z lovisko pu§ko. Zadeti je zakričal: joj, jOj, ter še tekel kaikih 20 korakov. Nato je Hot.ko ustrelil drugič in Kraljie se je zgrudil mrtev. Hotko je ziivlekel mrliča na železniški tir, ko mu je še poprtj vzel 11.000 dinarjev. Brzovlak je truplo popolnoma raztrgal. Sum je takoj padel na Hotkota. Orožniki so ga aretirali in on je tudi priznal umor in rop ter jo bil pred celjsko poroto obsojen na smrt na vešalah. Obsojenec je simuliral blaanost ter celih 10 mesecev ni hotel niti besedice spregovoriti. Tudi duhovniku, ki ga je hotel pripraviti na rimrt, ni hotel niti besede odgovoriti. Molče si je pustil zvezati roke, molče je stopil pod vislice. l\idi izreden sluoaj! Smrt v visoki starosti. Iz Razborja pri Zidanent -nostu smo projeli: Preteklo soboto, dne 27. marca, smo položili k večnemu počiiku najstareqšega moža v naši fari Jožefa Pompe v 91. letu starosti. Rajni je bi! ugleden mož, korenlt v vori, očp na vojski padlega dr. Franja Porape. Kako je bil v fari spoštovan, je pričala obilna udeležba na njegovi zadnji poti na pokopališče. še živeči isto stari njegovi ženi in obiteIji Vidmerjevi iskreno sožalje! Umor bogatega berača. Že oktobra 1. 1. je bil v Zagrebu umorjen berac. 0 morilcih se do sedaj ni ničesar iz\-edelo. Zdaj pa so oblasti ujele nekega Tomičiča, ki je priznal, da je sodeloval pri umoru tega berača. Glavni krivec pa je bil Simon Novak iz Rog. Slatine, ki pa se je ravno naliajal v mariborsiki jetnišnici. Zdaj se je že toliko izvedelo o dejanskem stanju, da je berač irael samo v denarnici 50.000 D. Bržkone pa je knel doma še veliko večjo svoto. Upajo, da bosta morilca vse prisnala. Cigan umoril cigana. Po Dolenjskeni na Kranjskem se potika ciganska tolpa. Na prazraik ^v. Jožefa so se v neM gostilni med seboj sprli. GostilničaT jili je iz gostilne nagnal. Tam pa je eden cigan drugega zaklal. Nesreonež je na mestu umrl. Cigani so ga zavili v rjuhe in ga vzeli s seboj. V Št. Rupertu so ga zapeljali v mrtvašnico, češ, da je umrl na jetiki. Pa orožniki so bili med tem že obveščeni o umoru in tudi o ciganu, ki je uirirl za jetiko. Šli so v Št. Rupert. Ko so jih cigani zagkxiali, je zbežal morilec v gozd, orožniki za njim. Ko je mladi orožnik že tako dohitel cigana, da bi ga dosegel s strelom, ,je zakričal »Stoj!« Cigan je obstal in se je dal zvezali. Ostaili cigani pa so pili in pe!i na sejmu, menda že vajeni takih dogodkov. Na luno bodo streljali. Razni učenjaki so izračunali, kako daleč je luna od zemlje. Drugi pa so začeli razmišljati, če bi se dalo streljati na luno. Žo večkrat so take poizkuse storili, pa se |im niso posrečili. Zdaj pa izdeluje profesor Godard v Ameriki seveda, tako raketo, da jo bo izstrelil proti luni in upa, da bo raketa na luno dospela. Poizkus jo hotel izvršiti že meseca februarja. Zdaj pa ga bo izvršil, kakor pravi, meseca julija. Zanimivo je pa to, da se zdaj priglašajo posamezni ljudje, ki so pripravtjeni, se dati v tisto raketo zapreti in izstreliti na luno. Priglasilo se jih je že nad 70. Tstina pa je, da luna Matija Malešič: Pobožal ga je . . . Prelepo pojo zvonovi — samo na sveti večer, ko vabijo k polnočnici, pojo tako. Na dolgi, dolgi poti 80 bili škoro cele tri dni, v Rimu so bili. In ko da se veselijo, da so se vrnili domov, pojo veselo in preeerao; in ko da hočejo pripovedovati o lepotah, ki so jih videli na dolgem, doigem potovanju, pojo prelepo; in ko da vidijo v srca ljudi, ki se zgrinjajo k cerkvi, pojo milo in v nestrpnem pričakovanju tistega velikega in veličastnega, ki vstrepeta v srcu sleiiernega, ko zadoni izprecl altarja: Aleluja. Topiči piikajo. Ženske hite s polnimi jerbasi iz eerkve od blagoslova. Trobenta kliče gasilce. Na prostoru okoli cerkve je vse živo. Iz oddaljenejših vasi so že prispeli v gručah možje in fantje, žene in dekleta, otroci, vr, Liižnjih vasi hite, da ne zamude. Vsa pota, vse steze, vsi dohodi do farne cerkve so polni Ijudi, ki jim žari iz oči veselje in sije iz obrazov praznicno razpoložcaje. Zvonovi vabijo, milo, ubrano, veselo in prešerno vabijo, prelepo vabijo. Za hrbtom očetov, po bližrtjih dvoriščih se preriva mladina. Sekajo pomaranče, sekajo pisanice, sekajo jabolka. Nove obleke imajo fantički. Kako bi bllo Vstajenje, kaka Velika mič bi bila to, če bi ne imeli novih oblek? Samozavest in razposajenost gleda iat mladib od, "ko presojajo nove obleke tovarišev, ko presojajo njihovo izvežbanost v sekanju; ko premišijujejo, komu bi ponudili sekati pomarančo, da je ne bi zasekal, seva iz mladih oci samovoljnost. Misli so pri novih oblekah, pri sekanju, pri pomarančah, pri pisanicah, pri jabolkah in pri računanju, kako bi izvlekel iz sekača čim vec denarja, pa bi vkljub denarju prinesel domov tudi pomarančo. Nekateri nimajo novih oblek, nedeijske obleke nosijo — imajo pa vsaj nov klobuk in se postavljajo z njim. N^kateri nimajo novih oblek, nimajo niti novega klobuka — imajo pa vsaj nove čevlje in se postavljajo z njimi. Janezek nima nove obleke, nima novega klobuka. Niti nedeljske obleke nima, v vsakdanjo, ogulje-, no, pokrpano obleko je oblečen, oguljen, poraečkan, preluknjan, poklapljen klobuček ima na glavi. In bos je. Hladno je. Noge ima zelene in so vse vijoličaste od mraza. Stopica z noge na nogo, plazi se od sekaoa do sekača, vriva se v kroge, ki obdajajo sekače, in pazno presoja, kateremu bi ponudil pisanico sekati in bi mu je ne zasekal. V hlačnem žepu tišči rdečo pisanico in velo jabolko. Pomarance nima. »Ti, Janezek janezasti, kaj pojdeš tak k procesiji?« Tonček drži roke v žepih novega suknjiča, pogleda svoje nove čevlje in prezirljivo pomeri Janszeka od oguljenega, preluknjanega klobucka do ozeblih, vijoličastih nog. Bahato in glasno govori Tonček, kot da hoče še druge opozoriti na Jauezeka, ki ni ob- lečen za procesijo in ki ne sodi bos in v zakrpani obleki med nje. ; Janezku nlane rdečica v lica. Povesi oči in se hoče splaziti s Tončkove bližine. »Kaj se ne preoblečeš?« »Saj je še časa . . .« rece Janezek tiho. Pa ve, da nima nove obleke, ve. da nima nobene druge lepše in nepokrpane obleke, ve, da nima nobenega drugega klobuka, ve, da so čevlji raztrgani in zevajo, kot da so lačni, ve, da ne bo mogel k procesiji. »Še časa? Kaj ne čuješ pritrkavanja? Kaj ne vi-> diš ljudi?« »Nimara daleč do domal Hitro se preoblečem.« Janezek se pomeša v polkrog, ki opazuje sekača, kl seka pomarančo pod najtežjimi pogoji: Vis(yko na steni, koliltor visoko more stoječ^ na prstih stegniti roko, mu drži fantiček pomarančo; poldrugi korak je odmcril sekaču od stene; novec se mora ves skriti v pomaranco, če ga bo le del gledal iz nje, ga dobi fantiček. In samo z enim zamahljajem mora pognatl novec v pomaranco, da se skrije v njej. Težki pogojl in domišljavost sekača, ki je sicer med najboljšimi, vzbuja splošno pozornost. rrišina vlada v polkrogu, vsi opazujejo sekača, še Tonček, ki ocividno hode zbadati Janezka, umolkne. Silno zamahne sekač, novec zasika po zraku, prebije fantičku kožo na palcu in padc na tla. Fantiček naglo dvigne roko k ustnicam, sesa kri, ki mu brlzga iz paJca, m hlastno pobere novec. y Ijudi bolj zadene in trka, kot pa ljudje njo. Morda ji ydaj vrnejo. Cela gora se ruši. Že 40 let opazujejo v Švici goro Mato de Arbino, ki je 2240 m visoka. Gora se je zdaj začela urno nagibati. Do letošnjega leta se je \rhna stena nagnila za 1—2 palca. Samo letos pa se j<; že za 6 palcev nagnila in vgreznila. Če se spodnje jilasfi stisnejo im izpodmaknejo, se bo ves vrh gore zrušil v dolino. Švicarske oblasti so že odredlle, da S3 je prebivalstvo odselilo od gore, da tudi pastirjev jie bo na bližnjih pašniluh. Ko se bo gora rušila, bodo sporočiM v javnost in pričakujejo veliko ljudi, ki j ridejo gledat z drugih gora ta veličastni prizor v naravi. 0 Veliki noči se mnogi prijatelji orlovstva spomnijo »Štadijona« v Ljubljanii in naročijo srečke. Dobite jih lahko tudi pri domačem orlovskem odseku, ali pa pišite ponje na Orlovsko Podzvezo v Ljubljani, Ljudski dom. Srečke so po 10 dinanjev komad. Vsaka srečka zadene. Opozanjamo na današnji figlas, kjer lahko berete, kje se take sreoke dobijol »Naš dom« je mnogim v veselje ravno z veliikouočno številko. Kdor še ni naročen na ta obče priIjubljsnd list, naj to čimprej stori. Stane 20 dinarjev na leto in se naroča: Prosvetiia zveza v Mariboru, Aleteandrova cesta 6 I. Rogaška SlatLna, nafbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnfli kamnov, srca, ledvic in Jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. — Zahtevajte prospektel 8EZNAM izžrebanih številk loterije »Katoliškega prosvetnega društva v Sv. Petru pod Svetimi goramic Glavni dobitki: 1. 16656 2. 3800 3. 21912 4. 22405 5. 34210, 6. 35736 7. 30259 8. 17393 9. 8365 10. 18700 11. 31126 12. 33006 13. 20210 14. 36128 15. 5716 16. 28243 17. 26458. 5 dobitkov v vrednosti & 200 D: 7663 23613 26164 27703 30798. 10 dobitkov v vrednosti a 100 D: 926 4015 11156 15539 19527 31239 31447 M5223 39698. 35095 100 dobitkov v vrednosti & 50 D: 406 4158 7754 U447 14067 18056 23330 28178 32790 35732 439 545 4831 5113 8050 8111 12099 12427 14112 14347 20385 21080 23529 24433 28270 29730 33121 33208 36636 36786 2161 2650 5295 5667 8409 8644 12474 12492 15366 15553 21081 21122 24635 24893 30275 30545 33531 33543 36963 37217 2774 2801 6068 7162 9148 9426 12595 12631 15602 16107 21728 22072 25973 26092 30895 30997 33717 33833 38391 38457 3501 7327 9728 12791 16181 22870 27229 31564 34550 38459 3521 7670 9769 13219 17130 23118 27591 31745 34910 39830 3795 7693 10368 13570 17352 23211 27862 32694 35461 39942 118 dobitkov v vrednosti & 25 D: 1006 1173 1618 1781 1830 2003 2100 2113 2439 2668 :$879 4365 4594 4748 5123 5647 5947 6838 6896 7174 8768 8986 9568 9890 9972 10271 10423 10737 11328 11432 11467 11618 11848 12342 12645 12923 13360 13468 14027 14074 14996 15455 .15810 16331 16501 16540 16892 17113 17146 17423 17445 17816 17927 18239 18301 18304 18378 18455 18704 19089 1:)226 19849 19907 20218 20239 20865 20899 21145 21346 21736 22193 22570 23316 23519 23643 23821 23830 23901 25746 26160 2:3235 26254 26509 26524 26667 26690 27065 27259 27774 27844 23232 28291 28477 28622 28767 28948 29256 29319 29524 29623 P0410 30770 31122 31127 32017 32058 32692 33108 33146 33747 31744 35079 35359 36053 36305 37844 38818 39960. Dobitki se izdajajo proti vrnitvi srečke do vštevšega 21. dne po žrebanju, to je do 9. aprila 1926. Do 9. aprila 1926 nedvignjeni dobitki zapadejo v prid efektni loteriji. Zraven vrnjene srečke je treba navesti, od koga se je srečka kupila, da se bode ugotovilo, jeli srečka plačana. Kdor hoPe izvedeti, kaj je zadel, naj pošlje eno dinarsko žnamko za odgovor. jfetfke najprej naleze; odpirajte in snažite kmečke hlSe; ikropite pred pometanjem in puščajte radi solnce in zrak v M)be, da uničijo tuberkulozne bacile! Zanimivo je bilo, da «n» imeli ravno ta dan tudi sklep duhovnih vaj za uaše maže in fante. Go&pod misijonar, organizator fantov je narn jprav mnogo lepega in koristnega povedal za najlepši del floveškega bitja, to je za neumrjočo dušo, kako se obvaruje Jetike! Ako bomo upoštevali ta zlata navodila, potem bode adrava duša v zdravem telesu in sreča naša bode res velita' Hvaležni smo! — Naši fanti pa se tudi res gibljejo, pustili so gostilne in ponočevanje, pa vstopili v Prosvetno iruštvo. Prihodnjo nedeljo že bodo igrali značilno lepo pa Sežko igro: Fernando. Močno se veselimo! Koprivnica res aapreduje. Na svidenje v nedeljol Rcmšnik. Tiho nedeljo, pondeljek in torek so peli našl »vonovi v slovo razni kraetici pod Sv. Pankracijem pd. Ketlikar. Bila je posestnica na Remšniku in nekdaj gostil¦ičarka ter mati več otrok, med njimi tudi sedanje žene ^ospoda Jožefa Koležnik. Pokopana je bila v Arvežu, ker je stanovala že preko meje. Zanimivo je, da je želela biti pokopana na Slovenskem, a kaj, ko so predpisi pretrdi in kruti. 2ivi pride težko preko meje, a mrtvega pa sploh ne pustijo drugod kakor preko Spilja. Naj v miru počiva. Sv. Bcnedikt v Slovenskili goricah. Razne novice. Med ietoSnjimi mrliči nam je pcsebno žal za dobrega Marijinega firužbcnika Jožefa Vurcer, želarja v Zagajskem vrhu. Kmalu za njim je nagloma umrla soseda Ana Črnko; 28. februarja smo pokopali vdovo Jožefo Mlinarič, bivšo poscstnico kmetije slavnega Dominika Colnika, kralja Slovenskih goric. Podedovala je 30.000 goldinarjev za svojim bratom Jaaezom Nedok, sodnikom v Cirknici na Kranjskem. Za ta denar je kupila kmetijo, ki jo iftia sedaj nje hčerka, omožena Ploj. Dne 11. marca je umrla v Obratu bivša kmetica vdova Katarina Cuček, sestra nekdanjega župnika v Apa€ah, Jakoba Hanžiča. Dne 23. marca pa je v Ihovi umrl Jernej Ješovnik, zaveden in delaven kmetovalec. — V pustBiem času smo imeli 13 porok. Neveste smo izvažali, kar 6 Jih je šlo iz župnije, med njimi Marija Zupe, dobra hčerka Supana Franca Zupe, ki se je kot žena Franca Matko pre»elila v Mozirje v Savinjsko dolino. Bila je pridna družbenica in spretna igralka. V zameno smo dobili tri ženine iz sosednih župnij. — Načrt nove ceste Sv. Benedikt—Gornja Radgona je bil dovršen koncem leta 1925. Pričakujemo, da nam za njo naši poslanci izposlujejo državni prispevek. Ko se to zgodi, jo bodeta začela graditi okrajna zastopa gornjeradgonski in knarški. Silno potrebni smo te cestne sveze. — Da je Sv. Benedikt zdrav kraj, pričajo stari ljudje. Vdova Barbara Kukovec v Stajngrovi je v 90. ktu, vdovec Janez Tomažič na Ročici pa v 92. letu. — Veselimo •e 60 letnice »Slovenskega Gospodarja«, ki šteje v naši žup¦iji skoraj 200 naročnikov Zato smo dali liberalni in protiverski >Domovinic, ki so je tudi k nam poslali nad 50 iztisov, returkarto v Ljubljano. List, ki tako grdo psuje našo ¦katoliško vero, naše škofe in duhovnike, ki hoče pokvariti aaš narod, ni vreden da bi prihajal v krščansko hišo. Crešnjevec—Selnica. (Neprevidnost ali zloraba.) Vi«oki gospodje demokratarji iz Ruš imajo v Črešnjevcu v aajem lov, katerega pa zlorabljajo s tetn, da trosijo blizu "bivališč strup. Posebno v zadnjem času smo enega lovca videli okoli stopati, ne da bi bil prej naznanjen. Pravijo, da je strup za lisice, ali njihov namen je, več ko mogoče veliko psov in mačk ugonobiti. Ravno sedaj se je videlo aa več krajih ležati poginule pse, pa tudi par mačk se je ob zadnjem lovu ustrelilo. Ne pomisli se tudi, da bi lahko kakšna druga žival zašla ter bi se zastrupila. Zatorej se je »klenilo, da bodo imeli sedaj ti demokralarji iz Ruš zadnjikrat lov v najem. Naj si rajši v svojem kraju zastrupijajo živali. Gornja Radgona. Enaindvasetletni dimnikarski pomočnik Ivan Cižmesija, rodom Hrvat iz občine Kraljevac pri Zagrebu, je dne 20. marca do smrti pobil 19 letno Jotefo Lovrec, hčerko Fišerjevoga kočijaža v Zlatorogu v Plitvičkem vrhu. Baje ga dekle ni maralo in se je nad njo tako nečloveško maščeval. Zločinec se je zbal svojega grozoega dejanja ter skočil v Muro. Voda pa mu je bila premrzla, zato si je premislil in priplaval ua suho. Tu pa so ga i.grabili orcžniki in spravili v mariborske zapore. — V ae«leljo, dne 21. t. m., po rani sveti maši je izbruhnil ogenj y gospodarskem poslopju hotelirja Kolerja v Gornji Radgoni. Na pomoč sta prihiteli domača in mestna požarna fcramba. Da ogenj ni objel sosednih poslopij, gre zahvala tudi občinstvu, ki je pod sprelnim vodstvom par strokovajakov dalo na razpolago vse moči, da prepreči večjo newečo. — Na cvetno nedeljo je uprizorila tukajšnja Dekliška E7eza v posojilnični dvorani tridejansko igro: »Iz tmin proli Solncuc. — Razmere v opekarni so tako daleč dozorele, da tudi nasprotniki uvidevajo, kako nemodro so ravoali, ko so nastavili Markoviča za ravnatelja in so mu to- liko zaopali. Naša kritika ˇ »Slovenskem Gospodarju« je bila popolnoma pravilna. Celje. Papirna trgovina Slomškove tiskovne zadruge v Celju, tik Marijine Cerkve se vedno lepše razvija. Kako tudi ne, saj dobiš tukaj vse, kar ti more nuditi te vrste trgovina. Novejši čas ima na razpolago tudi krasne molitvenike, rožne vence, križe, kipe itd. Takšnega blaga ti ne nudi v Celju nobeua druga trgovina. Danes ima v zalogi že toliko blaga, da prodaja tudi na debelo. Kadar prideš v Celje, ne zamudi si ogledati čedne Slomškove trgovine pri Marijini cerkvi. Celje. Kramarica pri Sv. Jožefu je pripovedovala, da so jo romarji na praznik sv. Jožefa vpraševali, kdaj je bila v Celju tako velika povodenj, da je odnesla brv čez Voglajno. Ko jim je povedala, da lansko jesen, so se silno čudili, kako da še do tistega časa ni bilo mogoče postaviti nove brvi, ki je tako nujno potrebna. V pomirjenje razočaranim tujcem lahko povemo, da se vrše dalje časa velika pogajanja med okoliško in mestno občino, koliko naj vsaka prispeva za novo brv. Ce bodo pogajanja tako naglo napredovala, je upanje, da bodo prihodnje leto že lahko hodili romarji sv. Jožefa čez popolnoma novo brv. Gaberje pri Celju. V sredo, dne 24. marca smo pokopali 25 letnega fanta Karola Sredovnik iz Gaberja. V nedeljo zvečer, dne 21. marca ga je ustrelil vojak pri smodišnici blizu okoliSkega pokopališča, ker se ni zmenil za klic: >Stoj!c Kadar vas vodi pot mimo vojaških objektov, bodite pozorni in previdni! Ta žalosten slučaj je pač dovolj glasen opomin. Sv. Krištof pri Laškem. Dne 20. marca med 7. in 8. uro zvečer je bil napaden od treh maskiranih roparjev mladi posestnik na Strnici št. 31, gospod Vladimir Kačur. Roparji so ga zvezali, z gobo zamašili usta, mu odvzeli 121 dinarjev gotovine, 1 škallo globina, 1 škatlo vžigalic, nekaj kovanega drobiža, pol rokava od suknje, ga na to razvezali in odšli. Malo poprej je plačal strešno opeko v trgovini gospoda Puncerja. Ko bi tega ne bil, bi bil ob večjo svoto denarja. Da se mu ni še kaj hujšega zgodilo, smo vsi veseli, kdor ga pozna. Rop se je izvršil na okrajni cesti na prostoru, kjer se od te odcepi občinska cesta, ki vodi proti hiši gospoda Peteka. Pred 14. dnevi je glasoval občinski odbor o naknadnem povišanju občinskega proračuna za 100.000 dinarjev namenjen zgradbi bodoče ubožne hiše. Občina ima danes v Hiralnici v Vojniku šest oseb. Kdor pozna občinsko gospodarstvo, ta ve, kaj stane za toliko oseb biralnična oskrbnina. S poviškom proračuna s to svoto bi bil naš kmečki in obrtniški stan malenkostno obremenjen, pač pa milijonski kapital rudnika. Možje, kateri so se na to spomnili, so vredni, da se jitn vsak človek, ki malo razume socijalno vprašanje, odkrije. Pomiljujetno tiste može, ki ne razumejo tega vprašanja, ne znajo ugodnega finančnega položaja občine izkoristiti v človekoljubne namene, so se pridružili onim gospodom občinskim odbornikom — uslužbencem rudnika — ki so dolžni, da rudnik zagovarjajo, in ga hočejo tudi ti zagovarjati. Po mnenju pametnega in razsodnega ljudstva ne zaslužijo druge nagrade, kot da bi posameznemu protiglasovalcu izročili enega ali |>a več v brezplačno oskrbo nekaj onih oseb, ki so po bcžji in človeški postavi vredne in potrebne že zdavno# biralične oskrbe.