Posamna številka 10 h
Naročnino in Inaerats sprejema upravništvo v
Kalol. TIskarni, Kopitarjeve ulice St 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
cižkih ulicah St. 2,1., 17.
Iz haja vsakdan,iivzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Političen list za slovenski narod
F» peitl prejeman: u
<elo leto naprej 26 K — h pel leta , 13, — , letrt , , 6 „ 60 , aaesee , 2 „ 20,
¥ apravnlitvu prejemaš: za
aelo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , latrt , , 6 „ — „ aeaec , 1 „ 70 „
t* pošiljanje na dom 20 b na mesec.
V Ljubljani, v petek, 19. septembra 1902.
krajih niti z rubežnimi ni mogoče povzdigniti državnih dohodkov do proračunjene višine. Ni čuda, da poslednji dogodki nikakor niso dvignili med ljudstvom veselja do pla čevanja davkov. Meseca avgusta je zaostalo davka za več kakor 18 milijonov. V celoti znaša letošnji primanjkljaj na davkih že izredno vsoto 164 milijonov frankov. Dohodkov torej manj — pred Beboj pa silne stroške — to je žalosten pogled v bodočnost. Zaradi tega pa govore v vladnih krogih že o novem posojilu 2000 milijonov kron. Veliko vprašanje je, odkod vzeti garancijo za obresti tega dolga ? Ako izvede finančni minister svoj načrt in porabi zato rente, potem mora ljudstvo še bolj razkačiti. Na Francoskem si namreč revni ljudje iz-kušajo zagotoviti starostno rento na ta način, da nalože denar pri državi ter od nje potem dobivajo rente. Vlada misli potem ta rente znižati od 4 na 3%. S tem bi seveda prebivalstvo le še bolj razburila. Ako tega neče, mora pa davke zvišati, in to jo nič manj nevarno sredstvo v časih, ko nacionalisti že itak poživljajo ljudstvo, naj taki vladi sploh VBako plačevanje davkov odpove.
Sploh je vlada že med prebivalstvom globoko ponižala svoj ugled, ko so ministri kot navadni hujskači na javnih shodih in pri banketih rohneli proti cerkvenim rodovom. ' Posebno vojni minister Andre je porabil vsako ugodno in neugodno priložnost, da jo udrihal po cerkvi. In vkljub temu je vlada podi e g 1 a najprej ravno v armadi. Odkar vojno sodišče ni hotelo obsoditi častnika, ki se je ustavil povelju, preganjati redovnice, je nekak tih upor prišel do legalne veljave v armadi, in s tem je seveda glavna opora vlade omajana.
Kako bo vlada v teh razmerah izvršila še druge naklepe, katere je glasno naznanila svetu, kako bo dobila milijone za vojnega in za mornariškega ministra — to je seveda tudi vprašanje, s katerim si lahko dolgo beli glavo.
Pri tem je pa vlada s čudno zaslepljenostjo preskrbela tudi, da si na zunaj iz-podkoplje ugled in zaupanje. Vojni minister
Andrč je s svojimi izzivanji žalil tuje države. Francija, ki bi morala zdaj gledati, da si ohrani dobro razmerie do drugih držav, ne more storiti nič slabejega, kakor da Bi v takem čaBU, ko se ji notraj ruši vsa disciplina, tudi na zunaj dela sovražnike.
Mornariški minister Pelletan je imel v Ajaociu in v Biserti jako čudna govora, ki sta naravnost naperjena proti Italiji. V Ajacciu, rojstnem kraju Napoleonovem, jo naglašal važnost Korzike, „ker njeno vzhodno obrežje meri naravnost v srce Italije". Ker zahteva zdaj od finančnega ministra tudi visoke vsote za utrdbo Korzike, je pač jasno, kakšne namene ima mornariški minister pri tej izjavi. V Biserti, afriškem francoskem pristanišču, je pa dejal, »naj bi Biserta igrala ulogo stare Kartagine, a brez njenih pregreh." Tudi ta izrek je naperjen proti Italiji. Saj je Karta-gina bila v stoletnem boju z rimsko državo. Italijani so se že enkrat opekli v Tuneziji, ko so s Francozi uganjali afriško politiko. Tembolj jih mora zdaj zaboleti, če jim francoski mornariški minister pride s tako grožnjo.
S tem so seveda podrte vse simpatije, katere so še nedavno vezale Italijo in Francijo, in iz katerih se je že sklepalo na novo dvozvezo proti sedanji trozvezi. Italija se bo bala takega zaveznika, ki ji meri — v srce!
Tako je zdaj Francija notraj razburkana, in na zunaj razun v Rusiji nima nikjer simpatij. A Rusija ji ne bo mnogo pomagala, kajti ruski absolutizem se z razbrzdano francosko republiko ne bo resno in trajno nikdar pobratil. Razlika v naravi je prevelika.
Govori se že o resnih izpremembah v francoskem kabinetu. Gospodje so skupaj skuhali juho, in zdaj je ne morejo v miru snesti. To jih dela nezadovoljne. Vihar, ki se pripravlja, zna jih pomesti s površja.
Nasledki zagrebških demonstracij.
Iz Zagreba 18. sept.
Zagreb se je že zdavnaj popolnoma umiril; odkar je bila razglašena nagla sodba,
Štev. 215.
Razburkana ljudovlada. |
Z velikim hruščem se je začel v Franciji kulturni boj. Vesoljno liberalstvo je veselja zavriskalo, ko je bivši abbe izdal parolo: Proti klerikalcem! Ime Combes se je slavilo v hvalospevih in neko gotovo časopisje je videlo v njem rešitelja Francije.
A čimbolj se stvari razvijajo, tem manj vesela more biti republika svojega framason skega Makabejca. Namesto, da bi se Franciji odpirala vrat« zemskega raja, kakor so prerokovali liberalci, pa je nespametna vlada strmoglavila s svojo vratolomno politiko lju dovlado francosko v težave, iz katerih se bo težko izvila.
Že to dejstvo, da podi država iz svoje srede najinteligentnejše ljudi, mora vplivati Ie slabo na vse razmere A vlada je poleg tega naredila še toliko napak, da si je z njimi sama izpodkopala stališče.
Pred vsem je republiko pahnila vstroške, katere bo skoro nemogoče pokrit'. Odpravili so veliko množioo redovnih šol. Zdaj je dolžnost vlade, da te šole nadomesti z novimi. Zavistno so kazali na premoženje, katero so si kongregacij e pridobile poštenim potom, da so ž njim širile krščansko omiko in delile dobrote krščanske usmiljenosti. Sicer bodo tudi v tem oziru požrtvovalni »klerikalci" vladi nekoliko olajšali delo, ker bodo, kjerkoli mogoče, izkušali ustanavljati sami namesto redovnih katoliške ljudske in srednje šole z laiškimi in posvetno-duhovniškimi učnimi močmi. Vendar pa mora vlada takoj vzeti v roke mnogo milijonov, da izpolni nastalo vrzel. In potem pridejo na vrBto nešte-vilne bolnišnice, sirotišnice, hiralnice, zavetišča itd., v katerih bo treba namesto redovnih moči, ki so delale skoro zastonj, nastaviti celo armado svetnih strežnikov in strežnic za drag denar. Ta potreba zahteva od finančnega ministra Rouviera izvršitev naloge, katera se mu bo težko posrečila.
Kajti na Francoskem se davki nikakor ne plačujejo v taki obilici, kakor to vlada želi. Ljudstvo je že leta in leta tako preobloženo z davščinami, da mu ni zameriti, če se začenja ustavljati, in v mnogih
LISTEK
En popotnik preveč.
Poslovenil M L
Lepi parnik »Sirene«, ki je bil last pa robrodne družbe »Rubattino«, je zapustil neapolski zaliv, in ko je bil objadral v velikem polkrogu otok Ischia, so je obrnil proti severu in plul v smeri Civitavecchia-Livorno-Genova.
Parnik je bil nepričakovano natlačen b popotniki različnih narodnosti. Kaj pa je pregnalo te popotnike iz krasnega mesta, ki ga imenujejo oko divne Italije, kjer preživi marsikateri domačin in tujec vesele, brezskrbne dni? Vsi ti potniki so se umaknili eni grozni besedi: kolera!
Sedaj so sredi morja, izven nevarnosti. Saj se jim tudi vidi, da ne mislijo več na kolero. Popotniki so veseli. Zavest, da so ubegnili kruti morilki, in pa tudi sveži morski zrak in modro, mirno morja je spravilo potnike v nenavadno živahnost. Cujc se veselo govorjenje in smeh. Pri tem skuša vsak s celo avtoriteto svojega života pritrditi resničnosti svojih besedi; veliko popotnikov je natrreč pristnih Neapolitancev. Vse je veselo,
/^Č / C - 'sa- , /.
brezskrbno! Samo ena oseba se je odtegnila temu hrupu in šumu. Nekoliko oddaljena od ostalih popotnikov stoji mlada, žalno oblečena dama in gleda srepo pred se. Lo včasih se ozro njene objokane oči nazaj proti smeri, kjer je ravno izginilo krasno mesto za gorami. Kakšna bol stiska mladi dami srce, da se ne veseli z drugimi sopotniki življenja ?
»Vse je izgubljeno", mrmrajo njeno blede ustne, »vse je umrlo". Uničeno je moje življenje; nobeno upanje mi ni ostalo, izgubila sem cilj življenja. Kaj naj počnem ? Kdo vpraša po meni? Komu morem kaj koristiti ? Kaj hočem, umrla med živimi! O Bog, vzemi moje življenje!"
Pokrije si lepi obraz z rokami in joka Kapitan jo opazuje od daleč : on ve, da peljo mlada gospa s seboj trupli svojega soproga in edinega sina. Oba ji je ugrabil v Neaplu tifus, ki cclo leto gospodari v mestu in zahteva več žrtev, kakor pa tuji, začasni gost z groznim imenom. — Popotnikom ni nikdo povedal o teh dveh tihih sopotnikih. Cemu jim kaliti veselje? Nikdo ne potuje rad v družbi mrtvecev.
Popotniki bo se med tem do sitega na-gledali divnega obrežja. Šli so vsi s krova k bogato obloženim mizam v salon. Pečenko
so bili že pospravili, in služabniki so prinesli okusno sadje na mizo. Naenkrat slišijo močno vpitje in ropotanjo na krovu. Gospodje se prestrašijo, dame oblede.
„Kaj pa je?" »Nekaj se je moralo zgoditi !" „Pa vendar ne kaka nevarnost?" „Go-tovo kaka nesreča!" „Trčili smo z drugim parnikom!" »Ogenj je spodaj I" »Kotel je počil!" „Za božjo voljo, kaj bo? Izgubljeni smo !" »Gospod kapitan! Gospod kapitan I" Vse vprek kriči, kakor je sploh navada ob takih prilikah.
»Pomagajte! Rešite nas, gospod kapitan ! Usmilitei se nas! Mi smo Vam izročili svoje življenje in vi sedite tu malomarno, še ne zmenite se ne . .."
„Gospod kapitan, ali ne slišite!" Kapitan sedi mirno za mizo in tlači kos nekega sadu v usta. Sele ko sne, pravi: „Moni niso ničesar naznanili, torej ni nič."
V tem trenutku stopi neki mornar pred njega in naznani kratko : „V shrambi za premog smo našli nekaj".
Mornar jo bil čisto miren in nekak zadovoljen, zaničljiv Bmeh mu je igral okoli usten, ko je ugledal prestrašeno popotnike. Damo niso zapazile tega smehljaja, zato začno prestrašene klicati: „Dinamitno pa trono so našli v premogu!" „Bombe!" »Tor-
Letnik XXX.
ni se dogodil noben prestopek proti javnemu redu. Vendar pa živi zagrebško prebivalstvo še vedno v nekej negotovosti radi nasledkov zadnjih demonstracij. V domačih časopisih se pa o tem ne sme nič pisati; niti laži tujih časopisov se ne smejo pobijati. Državni pravdnik pleni sedaj vse po redu, ter mine redko kateri dan, da ne bi bili vsi časopisi razen uradnih zaplenjeni. Ko bi bil ta drž. pravdnik tako vestno vršil svojo službo pred omenjenimi dogodki proti srbskim listom, ne bi irr.el zdaj toliko opravila, ker bi bil lahko z eno potezo svojega sviučnika preprečil nesrečno demonstracijo. Po toči zvoniti pa ne pomaga nič, marveč se duhovi s takim ravnanjem še bolj vznemirjajo. Zakaj Bedaj uradni listi tako pristransko sodijo o delovanju opozicijonalnih časopisov, češ, da so oni krivi zadnjih izgredov, zares no moremo pojmiti; saj so isti listi sami precej ojstro obsodili »Srbobrana«. Tudi vedo ti uradni časnikarji, da so je opozicijonalno časopisje odločno izjavilo proti izgredom, ki so se godili po zagrebških ulicah. Zakaj se zdaj od uradne strani grdi opozicija, ki vendar ni nič kriva, mesto da se sodi objektivno v zadevah, ki bo tičejo hrvatskega naroda, o katerem je menda dolžan tudi uradni časopis dostojno pisati. Pa Se huje je prišlo. Kmalu po omenjenih zagreb. izgredih se je začelo razpravljati o povračilu škode, katero so pretrpeli po omenjenih izgredih srbski trgovci in neki zasebniki. Do-čim je nemški poluradni list dokazal, da mesto po nobenem zakonu ni dolžno povrniti škode, se je postavil hrvatski uradni list na čisto drugo stališče. Če po zakonu ni mesto dolžno plačati škode, ga pa na to veže čaBt. To je seveda čisto nov nazor. Da zdaj se ša ni nikjer povračala škoda, ki se jo storila poedinim osebam pri demonstracijah. Niti v Parizu, niti v Budimpešti in niti v Trstu se ni povračevala škoda, in vendar ne more nobeden tajiti, da ne dajo ta mesta nič na svojo čast. Za ta mesta tedaj demonstracijo niBO sramota, sramota je le za Zagreb, ker je to hrvatsko mesto. Če tako pišejo tuji časopisi, razumemo zakaj, da pa v isti rog ž njimi trobi uradni hrvat-
pedo!" »Zdaj bomo zleteli v zrak!" „Ti, sv. Nikolaj nam pomagaj!"
No, ros so zletele dame s svojih stolov po stopnjicah na krov v sveži zrak. Zdaj jo moral tudi kapitan, rad ali nerad za njimi, da bi Be res ne pripetila kaka nesreča med popotniki vsled velike panike.
Na krovu so stali mornarji tik poleg druzega v okrogu. V sredi so imeli najdeno dinamitno patrono. V tem hipu pridrve po Btopnjicah dame in raztrgajo gosto verigo mornarjev, ki jim je zapirala vhod. In kakšen „patron" so jim pokaže: majhen deček, pri sedmih letih sedi na tleh in živo ter zvedavo gleda po ljudeh, kakor miš iz moke. Obleko ima raztrgano in razcapano.
»Tristo morskih ježev, kje se jo pa ta novi popotnik vzel", pravi kapitan, vtakne obe roki v žep in z veseljem ogleduje lepega, malega dečka, ki se je prijel za suknjo mornarja, ki ga je bil iz njegovega skrivališča izvlekel na svetlo.
„Vtihotapljen popotnik", pravi mornar. »Ta ptiček je čepel v kotičku za premogom in s silo sem ga moral vun potegniti za ušesa".
„Fantek, kako pa prideš sem in kam hočeš iti", ga vpraša strogo kapitan.
(Konec prih.)
■ki časopis, je to nekaj nezaslišanega. Seveda je tako pisal uradni časopis po višjej zapovedi, kajti vlada je res dala zapoved mestnemu starešinstvu, da popiše vbo storjeno škodo in da najde sredstva, s katerimi bi Be dala povrniti. Ta čin vlade je pa nezakonit, kajti o prikladah na davke more razpravljati po zakonu le mestno zastopstvo in župan je dolžan sklicati sejo, da se o tem vprašanju razpravlja. Toda župan kot pokoren sluga banov tega ne bode storil, ker ve, da se mestno zastopstvo gotovo ne bi udalo banovej zahtevi, in potem bi se moralo zastopstvo razpustiti. Ko bi bil župan prepričan, da bi mu večina odobrila predlog, gotovo bi ga izročil na pntres. Toda on ne veruje izjavi uradnega lista, ki trdi, da samo meščanstvo ne bi bilo protivno takemu sklepu mestnega zastopstva. Zagrebško meščanstvo pa gotovo ni tega mnenja. Ono dobro ve, kdo je največ kriv, da je prišlo do izgredov ; a ono gotovo ni pripravno, da podpira malomarnost državnih oblasti z mirnim plačevanjem nepravičnega davka. Naj plačujejo škodo oni, ki so jo povzročili s tem, ker niso vršili Bvoje dolžnosti, bcer pa krivo računajo vsi oni, ki mislijo, da se bodo na ta način rehabilitirali na stroške meščanov pri onih, ki jih zdaj tako strogo obsojajo. N mbus providene. državnikov je začtl hudo temneti, as takimi čini bode d)-cela potemnil v bližnjej prihodnjosti. Hrvatski narod pa se ne meni za ta mrk, ker je prepričan, da mora izza tega pris jati solnce tudi pred njegov prag.
Petrolejskl kartel — 10 milijonov novega davka.
Nečuven napad na žepe avstrijskega, posebno ubožnejega prebivalstva se je izvršil te dni vsled sklenitve novega petrolejskega kartela. Brez vsakih dokazov o podraženju petrolejske produkcije, brez vaake premembe tržnih razmer so zvišali židovski kapitalisti ceno petroleju za štiri in pol krone pri meterskem stotu. Ves ta večji dohodek pride v prid židovskim kapitalistom kot nov čisti dobiček. Ta dobiček pa nikakor ne bo majhen. Če vzamemo najmanjšo množino petroleja, ki se rabi v naši državi, namreč 2.170 000 kubičnih metrov, znaša novi davek ogromno vsoto 9,765.000 kron. Ta vsota se bo pa brezdvomno še znatno povišala, ker je konsum petroleja primeroma vedno večji. Ker višji stanovi rabijo za razsvetljavo sedaj večinoma elektriko ali plin, bodo morali plačati to ogromno vsoto večinoma le nižji sloji prebivalstva. K tej v ne-bovpijoči krivici pa vlada niti z mazincem ne gane ter mirno gleda, kako žid ukrade ljudstvu okroglih deset milijonov kron.
Kdaj se predloži nagodbeni načrt ?
Državni zbor se snide po dosedanjih informacijah v drugi polovici prihodnjega meseca. Izpočetka se je trdilo, da mu predloži vlada takoj v prvih dneh državni proračun za leto 1903 in pa nagodbene predloge. Poslednjo vest pa sedaj zanikuje dunajski dopisnik petroburških „Včdomosti" in pravi, da pride nagodba v avstrijskem parlamentu mnogo pozneje na vrsto, nego se je izprva sodilo. Dr. Koerber, glasi se v imenovanem listu, se boji in sicer opravičeno češke obstrukeije. Poleg tega vlože rusinski in soc. demokraški poslanci nujne predloge v zadevi zadnjih dogodkov v Galiciji. Konečno se sme trditi, da bodo prišli poslanci v zbornico precej bojaželjni in pod vtiskom atmosfere, ki jih je obdajala na raznih voliv-skih shodih. V takem položaju ne bodo mogli mirno presojati o stvari, ki je neizmerno zamotana in katere vsaka posamna točka lahko zaneti ogenj. Vsled tega predloži Koerber parlamentu najprej proračun in še le, ko se mu posreči ta poskus, pride pred zbornico z nagodbeno predlogo. Če mu pa ta poskus izpodleti, glasi se konečno v navedenem spisu, si bo pomagal s § 14. — Poslednja trditev kaže, da je vsa informacija dunajskega dopisnika precej nezanesljiva.
Češko-nemška sprava.
Čas za konference min. predsednika z voditelji čeških in nemških strank na Češkem in Moravskem še ni določen, pač pa ve nekaj določnejega povedati praška „Politik". Piše namreč, da se konečni termin za ta pogajanja določi še le tedaj, ko bo določen
termin za sestanek držav, zbora. Če se ta vest uresniči; potem seveda ni res, da se je že zadnji ministerski svet pečal s to zadevo. K razgovoru bode Koerber poleg zastopnikov mladočeškega kluba povabil tudi češke konservativne veleposestnike in agrarce.
Nov mejni razpor mej Galicijo ln Ogrsko.
Razsodba mejnarodnega sodišča o »Morskem očesu« še ni uradno objavljena in že se je pojavilo novo preporno vprašanje mej Ogri in Galicijo. V novem spornem slučaju se gre za kos ogrske zemlje, ki jo je hudomušnost reke Dunajca naklonila Galiciji. Ta reka tvori namreč na malem delu svojega teka deželno mejo in je tekom časa tako premenila svojo strugo, da je prekoračila gališko mejo in s tem odvzela Ogrom del zemlje. Prebivalci ondotnega kraja, posebno pa posestniki zemljišča so sedaj prekoračili mejo, vzeli v posest preporni del zemlje in prestavili mejni kamen. Avstrijska oblast va so proti temu postopanju uložila ugovor ter obenem poslala na mejo orožnike. Nekateri krogi so pa mnenja, da v tej sporni aferi ne bodo zmagali gališki prebivalci, pripomniti pa treba, da velja v Avstriji naplav-Ijeni svet za last onega, ki mu ga je na plavila kaka reka.
Amerikani za rumunske Žide.
Znano je, da v Rumuniji dosedaj židov niso nosili na rokah, kakor se to, žal, dogaja v raznih drugih evropskih državah, posebno pa pri nas v Avstriji. V zadnjem času, kot smo omenili, se je tudi na Ru-munskem v tem oziru obrnilo na »bolje«, ker je, vsaj tako zagotavljajo židovska glasila, kralj sam zastavil vse sile, da se židovskemu elementu ne skrivi las. Ker pa vlada in zlasti še parlament nista še pokazala prave volje, pričela je »Alliance Izra-elite« obširno akcijo v obrambo židov ter se pred vsem obrnila na ameriško vlado za potrebno pomoč. Pripomniti namreč treba, da se največ rumunskib židov srednjega in nižjega stanu seli v Ameriko. Državni tajnik v Washingtonu, H»y, je res ustregel tej želji in naročil vsem poslanikom pri velesilah, ki so podpisale berolinsko pogodbo, naj opominjajo Rumunijo na njene dolžnosti nasproti civilizaciji in naj jo prisilijo, da iz* boljša položaj ondotnih židov. — bicer je res, da se tudi Amerika boji priseljenih Židov in torej stori vse, da omeji njih dose-ljevanje, toda ta korak državnega tajnika je na prvi pogled vspeh vsežidovske zveze, kajti Amerika bi lahko tudi drugim potom židom zaprla pot v svoje ozemlje.
Iz brzojavk.
Nagodbene konference se prično bržkone v torek na Dunaju. — K r ii gerjev povratek vJužnoAfriko. Doslej še ni določeno, se li Kriiger vrne v Transval ali ne. Njegovo obližjemu svetuje, naj potuje obenem z burskimi generali. — Nemški centrum in carinski tarif. Nemški centrum je pri včerajšnjem svojem posvetovanju sklenil, da načrtu ne bo povzročal nikakih ovir, pač pa bo ponovil svoje predloge gledč porabe večjih dohodkov. — Francoski romarji pri papežu. Sv. oče je sprejel te dni 1600 francoskih romarjev pod vodstvom Leo Ilarmela. Nagovorov tudi to pot ni bilo nikakih. — KrSčansko-demokra-ško gibanje v Italiji. V Viareggio se je vršil minule dni kongres časnikarjev kršč. demokratičnega gibanja pod predsedstvom vseučiliščnega profesorja Toniolo. — Poraz vladnih čet Venezuela n s k i h. Blizu Tinaquilla se je pričel 11. t. m. boj, ki je trajal štiri dni. Vladne čete so vstaši popolno porazili. General Garrido je z 2100 možmi došel v Valencio in b tem odprl pot vstašem. — Shod poslan. Daszynskega razpuščen. Poslanec DaBzynski je na shodu v Kolomeji hotel govoriti o proračunu, vsled česar je vladni zastopnik razpustil Bhod. Poslanec se se je pritožil. — Podlipny kandidat za državni zbor. Mesto posl Belskega bo kandidiral v državni zbor bivši praški župan dr. Podlipny.
Cerkvena slavnost
Iz Planine se nam poroča, da je bil veliki shod romarjev na slavni božji poti na Planinski gori zadnjo nedeljo vkljub zelč neugodnemu vremenu prav obilno obiskan. Močni nalivi so sicer oddaljene božjepotnike doma ustavili, toda iz bližnje okolice je prišlo toliko ljudstva, da je bila prostorna cerkev do zadnjega kotička napolnjena. Mnogo Planincev in Planink, ki so raztreseni po svetu, je za ta praznik prišlo domov, obiskat Mater božjo na Gori in svoje sorodnike. Tudi kneginja Aleksandrina Windisch-Graetz bo je udeležila slovesne božje službe ob 10. uri in peš priromala v svetišče. Obhajanih je bilo nad 800 ljudi. Cerkvene govore so imeli na predvečer g. župnik planinski o namenu romanja, pri prvi božji službi č. g. katehet Smrekar iz Ljubljane o Marijini ljubezni do nas, ob 10. č. g. kaplan Legat o Marijinem presv. Imenu. V spovednici so neutrudno olajševali srca romarjev poleg imenovanih stari prijatelj te božje poti veleč. g. dr. De-bevec, r. Štefan Rihar iz Studenega in g. kaplan Skubic iz Cerknioe. — Čuditi se je, kako slava te božje poti ras!e od leta do leta. Nobeno vreme naših vrlih Notranjcev ne vstraši, da ne bi trumoma v praznik Marijinega Imena prihiteli počastit in poprosit veličastno „pomočnico kristjanov." Gg. duhovniki, ki so šli na goro vršit svojo službo, so mislili, da zaradi silnega deževja ne bo nič romarjev, a varali bo se. Notranjec se ne zmeni za vreme ob takih priložnostih. Vsakdo se je tu lahko prepričal, da na Notranjskem biva Marijo ljubeče in od nje ljubljeno ljudstvo, da je v tem oziru vsa Notranjska ena sama družina, v kateri hišna mati žiri in deluje ter uživa splošno čast in zaupanje.
Dnevne novice.
V Ljubljani 19. septembra.
Tržaški škof dr. Nagi bode tudi v Kopru slovesno vmeščen, in sicer v nedeljo dnč 12. oktobra.
Duhovniške premembe na Koroškem. Č. g. Mart. K r e j č i, župnik v Libeličah, je postal župnik v Borolah, č. g. Ben. II o c h 1, župnik v Nemškem Plaj-berzi, je postal župnik pr. sv. Petru v Lesu. — Razpisana je do 4. okt. župnija Libeliče, in do 24. okt. župnija Nemški Plajberg. — Nastavljen je za kaplana v Iršenu gosp. V. K o 11 e g e r iz dunajske škofije. — Svoji mesti menjata kaplana P. Sorger v Glod-nici in Jos. S c h w a b 1 v Bergu. — Izpit za srednje šole so delali dne 10. in 11. t. m. č. g. Valent. Podgorc, H. P i e t -b c h n i g , Fr. F u c h b in o. Ot. M (i 11 e r O. S. B. — Č. g. Iv. H o r n b o k, kaplan v Vetrinju, je imenovan za prefekta v kn. šk. Marijanišču. — V stalni pokoj je stopil č. g. F. M o s e r, župnik v Porečah na Gori.
Zlato mašo bode imel prihodnjo nedeljo, kakor se poroča iz Središča, velečast. g. Matija Šinko, bivši profesor bogoslovja in vpokojeni župnik.
Važen sklep. Duhovščina dek. Šempeter pri Gorici je na zadnjem sestanku z ozirom na veliko pomanjkanje duhovnikov sklenila sledečo resolucijo: »Dekanijska konferenca je enoglasno in z velikim veseljem vzela na znanje odločno voljo premilostljivega gosp. knezo-nadškofa glede ustanovitve notranje gimnazije v malem semenišču, ter je sklenila po svojih močeh podpirati le ta velevažen načrt, da se brž ko mogoče vresniči.«
Preč. g. dr. Josipu Pavlici se je bolezen zopet Bhujšala. Zdravi se na Dunaju pri usmiljenih bratih. Priporočamo ga so-bratom in vsem prijateljem in znancem v molitev.
Deželno-zborske volitve na Koroškem Koroška deželna vlada je včeraj razpisala splošne deželnozborske volitve, ki se vrše po naslednjem redu: nova splošna skupina voli 5., kmečka 10., mestna 13. in veleposestniška skupina 15. novembra.
Zlati učiteljski jubilej. Dne 1. septembra je mnogozaslužni nadučitelj g. Jožef Č i ž e k na Pilštanju v kozjanskem okraju praznoval zlati jubilej ali 50letnico svojega učiteljskega delovanja. Rodil se je 16. januvarija 1834 pri sv. Križu na Murskem polju in bil prvič kot učitelj nameščen 1. 1852 pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. Dne 30. oktobra 1861 je prišel na Pilštanj, kjer je kot šolski vodja deloval dolgih 41 let. Vsi trije njegovi sinovi so duhovniki, katerih eden je že umrl. Mnogo se je trudil za vzgojo otrok, a sedaj z zadoščenjem gleda
na množico bivših svojih hvaležnih učencev. Jubilejna slavnost je bila krasna. Slavnostni govor je imel g. dr. Medved iz Maribora, sv. mašo je daroval slavljenčev sin g. Josip čižek. Po sv. maši je bilo učiteljsko zborovanje, pri katerem je g. nadučitelj Pulko naslikal v izbranih besedah slavljenčevo delovanje in zasluge. Izročili so mu tudi dragocen album. Pri skupnem obedu so se vršile razne napitnice. Jubilant je dobil mnogo pismenih in brzojavnih čestitk od prijateljev, znancev in hvaležnih učencev. Prevzvišeni mariborski vladika je jubilantu brzojavil: »Božji učitelj naj bogato blagoslovi vrlega slavljenca in njegove plemenite slavitelje". Vrlemu možu in vzgojitelju mladine kličemo i mi: »Še mnogo let!«
Pri občinski volitvi v Dragi na Kočevskem so na vsi črti zmagali Slovenci.
Druga slovenska umetniška razstava se otvori jutri v soboto 20. t. m. Otvoritev bo svečanostna in se vrši ob 12. uri opoludne. Pristop imajo radi pomanjkanja prostora le povabljeni dostojanstveniki in člani umetniških društev. Včeraj se je poklonila društvena deputacija vsem dostojanstvenikom ljubljanskim. Vredba je jako ukusna in jury je sprejela približno pol-drugsto umotvorov, nad 70 del pa je bilo odklonjenih. Jutrišnja otvoritev ni le samo umetniškega pomena, nego splošno kulturnega. Pri nas je vpodabljajočo umetnost, katero so včasih naši predniki mnogo bolj gojili, kakor mi do zadnjih let, dvignilo iz smrtnega spanja slovensko umetniško društvo. S prvo razstavo smo pokazali tujcem, da smo Slovenci kulturen narod, da imamo svoje zastopnike na vseh poljih umetnosti; pokazali smo, da imamo pravico reči, da smo kulturen narod. Kakor pa je bil prve razstave le bolj namen, gorenje dejstvo kon-štatirati, tako bo pokazala druga izložba, da stopamo korak za korakom navzgor in se bližamo, oziroma smo tudi ponekod že dosegli svetle višave čiste umetnosti. Ju trišnji dan bo dan ponosa za našo umetnost in za našo kulturo in, dasi bo to slavje tiho in brez velikega hrupa, vendar bo svečano in praznično, kakor se spodobi resni umetnosti.
Toča je letos samo v litijskem okraju, kakor poroča uradna „Laib. Zeitg"., naredila škode do 200.000 kron. In če ljudski zastopnik, kar je njegova dolžnost, berači in prosi pri oblastvih, naj bi izposlovala vsaj nekaj državne podpore, kakor jo dobivajo vse druge dežele, odgovarja se mu preširno: To je samo tvoja sitnost, Baj ni bede. Ali naj je beda še-le tedaj, ko bode ljudstvo lakote umiralo ali pa se izselilo v Ameriko? Gospoda, raz-mišljujte navodila in opomine svojega prvega šefa dr. pl. Korberja!
Državni poslanec dr. Pommer bo prihodnje dni strašil po svojem volivnem okraju, in sicer pride 20. t. m. v Brežice, 21. v Sevnico, 24. v Calje, 25. Laški trg, 27. v Konjice, 28. v Vojnik, 30. v Rogatec, 2. oktobra v Šoštanj in 4. oktobra v Vitanje.
Is Litije se nam poroča, da se ljudska veselica v korist pogorelcem v Mar-tinjaku vrši v nedeljo dne 21. t. m. popoludne v gostilni pri „Fortuni". Za slučaj neugodnega vremena preloži se veselica na prihodnjo nedeljo.
Taki so! Občinski odbor v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici je nedavno sklepal o tem, ali naj se na slovenski ljudski šoli v Črešnjevcu v 4. in 5. razredu vpelje nemški kot podučni jezik; Predlog sta najbolj zagovarjala kmet Štefan Šprogar, kateremu sta dušna hrana »Štajerc" in „Rodoljub", in pa znani „narodnjak" Ludovik Kresnik. Gospod župnik je dokazoval, da naj se nemščina vpelje le kot učni predmet, ne pa kot podučni jezik. Toda proti temu predlogu so se vsi odborniki izrekli za nemški podučni jezik. Ker pa ni bilo navzočih večine odbornikov, so sklepali zopet dne 7. sept. Ker pa je bil g. župnik nujno zadržan, je Kresnik pregovoril vse odbornike, da so glasovali za nemški podučni jezik. To je slovenska zavednost, katero širi liberalno časopisje !
Hitra smrt. »Slov. Gospodar« piše : Enega izmed onih prežarjev, ki so gledali uboj g. A. Mikliča, je te dni dohitela nagla smrt. Dne 8. septembra je šel v Poljčane ter tam stopil v gostilno. Kmalu mu postane
slabo in mladenič so napoti k zdravniku. Mej potjo pa se zgrudi in izdahne svojo dušo.
Volitve v Kropi. — Neutajljiva
zmaga- „Narod" je prinesel v sredo iz Krope brzojavko sledeče vsebine: „Hoenig-manova črna stranka propadla pri današnji dopolnilni volitvi. Živeli zavedni Kroparji 1" Nam se je čudno zdelo, da bi bili Kroparji res padli na niveau liberalne neznačajnosti, in smo pisali v Kropo, kaj da je s tem. Dobili smo odgovor: „V Kropi je izmed dvanajst odbornikov deset katoliško-narodnih izvoljenih." Tako je torej ,črna stranka" res propadla pri volitvah, ampak ne „Hoenigmanova"; marveč liberalna. Kličemo torej tudi mi: Živeli zavedni Kroparji!
Drugi živinski somenj v Selcih pri Škofjiloki bo v soboto dne 4. oktobra t. 1. na praznik sv. Frančiška, in sicer somenj za govejo živino, drobnico in prašiče. Vabljeni so kupci in prodajalci.
Koroške novioe. Gosp. Janko K r e • m e n š e k , c. kr. vladni tajnik v Celovcu, je imenovan za okr. glavarja v Logatcu na Kranjskem. — Med Krivo Vrbo in Pričičo je dne 12. sept. vlak povozil nekega kmeta. Kmet je hotel uloviti kravo, ki mu je bila ušla, tekel je po tiru in ni zapazil vlaka, ki ga je na mestu usmrtil. Ponesrečeni je 551etni najemnik Jos. Krainer. — Umrl je dne 7. t. m. bivši rudarski oskrbnik g. R. Prugger, star 63 let. — Utopljenec. Sinova p. d. Madriča v e>t Pavlu sta našla dne 4 sept. pri kopanju v Žili moško truplo, ki je moralo že dalje časa ležati v vodi. Dognalo se je, da je utopljenec 661etni prevžitkar T. T u r n e r iz Št. Štefana. — Dne 30. sept. se bo pri finančnem ravnateljstvu v Celovcu oddala tobačna trafika v Fari pri Prevaljah. — Razpisano je mesto poštnega odpravitelja za novo pošto v Ledenici. Več pove občinski urad v Rožeku. — Do 30. sept. sta razpisani učiteljski mesti na Ra-dišah in v Glinjah. Zahteva se znanje slovenščine. — Na dvorazredni šoli v Vovbrah je razpisano mesto voditelja do 6. okt Zihteva se znanje slovenščine. — Do 30. sept. je razpisano mesto voditelja na utrakvistični šoli v Čačah.
Z velikih vojaških vaj je bilo odvesti po železnici 67.419 častnikov in moštva, 3849 konj in 272 voz v 54 garnizij. Prevoz se je izvršil v 84 transportnih vlakih. Odvajanje je bilo urejeno tako, da se je na vsaki postaji izvršilo v 24 urah.
Ogenj. Dne 13. t. m. je strela udarila v skedenj posestnika Josipa Gregoriča na Vrhu v občini Temenica. Zgorelo mu je mnogo krme in orodja; škode je do 4000 K.
Ogenj v Svetnivasi na Koroškem. Dne 2. t. m. je začelo goreti pri županu p. d. Hanževcu okoli 11. ure po noči v skednju. Rešili so živino. V veliki nevarnosti je bil domači hlapec, ki je moral planiti v goli srajci raz hlev. Velikanski plamen se je takoj prijel hiše, kjer je bilo veliko orodja in žita, in tudi bližnje sosedovo pohištvo p. d. Ha-miča. Požarne brambe iz St. Janža in Kaple, .ki so prve prihitele na pomoč, niso več mogle pred hitro razširjajočim se ognjem jih obvarovati. Prišlo je osem požarnih bramb, ali zaradi pomanjkanja vode v studencih niso se mogle pri gašenju udeležiti. Ogen je bil zapaljen po zlobni roki, ki dozdaj še ni znana. Posestnika p. d. H. so odpeljali drugi dan orožniki v Borovlje, ker je ta baje edini sovražnik župana ter se je pri ognju nekoliko sumljivo obnašal in na razna vprašanja orožnikov nekako zmedeno odgovarjal. Najbrž sta zapalila dva delavca, ki Bta prec nekaterimi meseci potovala skoz Svetnovas v Podrožčico k predoru.
Vremensko opazovališče na Kredarici (2515 m ). Poročilo za mesec avg. t. 1.: Srednji zračni tlak 556.49 mm., najvišji 560 mm., (6.), najnižji 551.5 mm. (12); srednja toplina + 5.9° C, najvišja + 19 C (7), najnižja 4.4° C (13). Srednja relativna vlaga 88 %. Mesečna padavina v 13 dneh 129 mm., največ 32.4 mm. (17). Prevladovali so severno zapadni vetrovi. Snežilo je dvakrat, meglenih dni bilo je 7, 4 krat je razsajal vihar, neviht ni bilo. Za turistiko je bilo vreme precej ugodno, v koči oglasilo se je tudi 175 turistov, dočim jih je bilo
meseca julija radi slabega vremena in veli-tega snega samo 31.
„Slov. plan. društvo*.
Nesreče Voz zdrvi se je v Gorici irevrnil na kmeta Miho Berlot Mož je pod-»iral voz, ki pa ga je poveznil. Ljudje so mu takoj prihiteli na pomoč. Mož je tožil o notranjih bolečinah. — V Šmartnem v Brdih padel je z drevesa kmet Jožef Musič. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih >ratov.
strela je dne 13. t m. udarila v poslopje posestnika Mihaela Čede vPetrovčah. Zgorelo je tudi mnogo žita, sena, hmelja, platna itd. Škoda je velika. Ob istem času e strela udarila tudi v poslopje Ide Wokaun v Vojniški vasi; poslopje je pogorelo. Isti dan je tudi toča naredila mnogo škode po nekaterih krajih na Štajerskem.
Iz Lovrana v Istri poročajo, da ondi hite graditi novo luko. Piranske ladije vozijo kamenje, da zamečejo morje, kjer hočejo podaljšati pristanski jez. Nedavno si je delo ogledal trgovinski minister baron Calli ki ima ondi tudi svojo obitelj v svojem dvorcu.
Utonila. Minuli teden utopila se je v Savi pri postaji Trbovlje pri kopanji 241etna šivilja Antonija Markovič. Cez teden dnij našli so jo na kranjski strani ter štirje mladeniči prinesli na Dobovec, kjer je bila pokopana.
Strela. Iz Prežganja pri Litiji 16. sept. 1902. V soboto 13. sept. je zelo treskalo, dvakrat je treščilo v drevesa, zvečer pa v strelovod pri stolpu; strela je odskočila od strelovoda, šla v stolp, ubila eno šipo, skočila na drugo stran, pokončala ena vrata in šla v zemljo. K sreči se ni ničesar vnelo Čudno! Strelovod je nov, najnovejše in najtrdnejše konstrukcije, a vendar ni varen. Sedaj nas še strelovod ne varuje več pred strelo. Naj bi veščaki dali navodilo, kaki strelovodi morajo biti, da bodo popolnoma varni in zanesljivi posebno na cerkvenih stolpih v više ležečih krajih.
Mrtvo truplo nekega okrog 40 let starega moža je našel 17. t. m. hlapec po-sestnice Jelene na kupu slame v hlevu blizu novomeškega kolodvora. Prejšnji večer je neznanec došel na prenočišče in dejal, da jo namenjen v st. Vid pri Zatičini.
Mesto nadučitelja je razpisano na štirirazrednioi v Senožečah. Prošnje sprejema do 16. oktobra okrajni šolski svet v Postojni.
Dr. Vuič, srbski ministerski predsednik se je v sredo zvečer iz Opatije vrnil v Belgrad, kamor ga je pozval kralj Aleksander.
30.000 kron znaša glavni dobitek o 1 o m u š k e razstavne loterije. Opozarjamo, da bo žrebanje nepreklicno dne 25. septembra 1902 in da bodo dobitke zalagatelji po odtegnjenih 10 % izplačali v gotovini.
Ljubljanske novice.
Nadvojvodinja Marija Jožefa se je danes zjutraj v spremstvu peljala z brzovlakom proti Reki.
V	mejnarodni panorami je videti prizore s Kranjskega le še do nedelje. Hvali jih vsak, kdor jih je videl. Čuli smo nekoga, ki je dejal, da je obiskal panorame te vrsta v raznih mestih naše države in tudi Nemčije, a nikjer niso slike tako naravne in ostro izražene, kot v ljubljanski panorami. Slike so posnete v letu 1898, ko je Kranjska žalovala radi smrti cesarice Elizabete. — Prihodnji teden je na vrsti »prvo velezani-mivo potovanje po Dalmaciji in P r i -morju«. Potovanje se pričenja pri Škoci-janu pri Divači, gre potem v Gorico, Oglej, Trst, Rovinj, Koper v Dalmacijo, katere znamenitosti se podajajo v tridesetih slikah. — Naslednji teden bodo razstavljene slike Grške.
Z odra padel. Jožef Žitnik, zidarski mojster iz bt. Jurija pri bmarju na Dolenjskem, je včeraj popoludne v Želimljah padel s stavbinskega odra in se na glavi tako poškodoval, da so ga pripeljali v bolnico. Naj-brže so se mu pretresli možgani.
Tiskarski stroj je včeraj popoldne na roki nevarno poškodoval strojnika v „Nar. tiskarni" g. Pezdirja. Poškodba je neki zelo nevarna.
Duh omračil se je bivšemu trgovcu Schlafferju.
Umrla je v Ljubljani gdč. Karolina P a c h n e r.
V	cirkusu Enders je danes beneftčna predstava gdč. Beate Enders.
Alkohol ga je vrgel. Na Erjavčevi cesti je včeraj zvečer neki pijanec padel tako
nesrečno, da je bil po glavi ves krvav. Po obleki je tako soditi, da je bil železniški uslužbencc.
Promenadni koncert društvene godbe bo jutri ob ugodnem vremenu pri .Mestnem domu" od '/,8. do l/t9. ure zvečer.
Pekovska tovarna g. Kanca otvorjena >ode 1. oktobra. Sedaj se postavljajo na iimski cesti v hiši g. Kanca parni stroji, katere je izdelala nemška tvrdka Werner et Fladerer. ki ima 10 tovarn. Po Ljubljani se govori, da bode na dan otvoritve, t. j. 1. okt. vsak dobil toliko kruha zastonj, kolikor ga bode odnesti mogel. V ta v namen hoče lj. Kane žrtvovati 6000 kron. Žetnlje se bodo baje prodajale 6 komadov za 20 vin.|
Čevlje vkradel je danes ponoči postopač Jožef Martinac gledališkemu igralcu Robertu Laube v hotelu pri Lloydu. Ukradene čevlje je prodal krošnjarju Martinu Ceglarju v Blumauerjevi gostilni za 3 krone. Policija je tatu danes prijela.
oešplje je tresel včeraj popoludne kaj-žarjev sin Ivan Prtle iz Razalevega pri Vipavi in je pri tem padel z drevesa in si zlomil levo roko. Danes zjutraj so ga pripeljali v bolnico.
Suknja »Landstreicherjeva"- T.sti postopač, ki je dejal policaju, da je »Landstrei-oher von Beruf« in pa je imel pri sebi lepo površno suknjo, ukradel je to v hotelu »pri Štruklju« v Kolodvorskih ulicah tovarnarju R Kukelju z Laškega.
KnližeTnost in umetnost.
Kapela žalostne Matere Božje v Središču in njen častni venec
opomenica na zlato mašo dveh sre-diških rojakov leta 1902. Maribor 1902. — Lastna zalržba. — Tisk tiskarne sv. Cirila. — Gospod Matija S 1 e k o v e c , znani štajerski zgodovinar, nam je tu napisal jako lično knjižico, katero krasi tudi več slik. Zunanji povod ji je dala slovesnost dveh zlatih mas, ki sta ji tukaj lotos praznovala: gg. stolnega prošta lavantinskega Lavrencija H e r g a in gosp. profesorja v pok. Matija Š i n k o. Najprej nam pisatelj razlaga staro zgodovino središkega trga, katerega početek sega daleč nazaj čez XIII. vek. Nemško ime »Pclstrau« izvaja iz slovenskega »Polo-strov«. L 1305 se ves kraj imenuje v listinah »Polstrcvv«. Kraj je torej že sam ob sebi znamenit. Njegova posebnost je pa kapela žalostne Matere Božje. Zidan križ so postavili na tistem prestoru Središčani kmalu po 1. 1479^ Kapelo samo so pa postavili 1. 1630. »Čistni venec« žal. M. B. v Središču so pa vrli in mnogoštevilni du hovniki, katerim je tekla zibel v Središču, in ki jih ni nič manj kot 36, med njimi oba gospoda jubilarja. Iz središke župnije sploh pa je izšlo še 26 duhovnikov. Gosp. blekovec je nabral o njih vse zgodovinske podatke. Gotovo je ta knjižica za Središče častna, zlata knjiga in zato je nam ni treba šele priporočati.
Medicinske zanimivosti.
Piše dr. J P.
Prisad. — Vladni odlok glede tuberkuloze — Dr. Garnault in njegov poskus.
(Dalje.)
Bakterija naseli se z večina v pljučih, ondi povzroča gnojitev in prehaja z gnojem (pljunkom) zopet na tla, stene itd. Pljunki se posuše razpraše, bakterije pa v njih še žive ostanejo; te razprašene pljunke zdravi vdihavajo — tako se tuberkuloza širi.
Glede na to priporoča (oziroma zapoveduje) vladni odlok uničevanje po pljuval-nikih nabranih pljunkov. Specijelno za vni-čenje — desinfekcijo — pljunkov noto-ričnotuberkuloznih naj se poskrbi. Vladni odlok to določa, ne pove pa, kako je pljunke uničevati in pred vsem, kdo naj jih uničuje? Na cestah pljuvati na zemljo, zdi se nam pa le nevarno, dokler bo cestna oskrb tako neusmiljeno zapuščena kot je dandanes — povsod, tudi v Ljubljani. Vlada naj ukaže ceste vsaj enkrat na dan sprati — ne samo poškropiti.
Odlok povdarja tudi, da naj policija prepove stepanje cunj z oken na cesto posebno pri hišah, v katerih so notorični tuberkulozni. Mi smo z vsem srcem zato, da se tako stepanje prav ostro kaznuje. Človek gre včasih zjutraj zde-hajoč mimo hiš in kar naravnest v odprta usta mu stržejo prah iz cunj. Določiti je pa vendar prej, kje naj ljudje cunje stepajo, naše moderne hiše nimajo dvori š č , dajte nam prostora, zapovejte dvorišča, potem z mirnim srcem marsikaj lahko prepoveBte in ostro kaznujete. To je Btvar, o kateri znabiti še enkrat kasneje kaj izpre-govorimo.
Tuberkuloza je strašno razširjena bolezen; z mirnim srcem lahko trdimo, d a jo vsak peti tuberkulozen— in vendar je ta bolezen tako odijozna: nihče je noče zase priznati. Vlada nalaga zdravni kom obligatorično v gotovih slučajih naznaniti oblastem tuberkulozne Realno je ta ukaz brez pomena: kdo sa bo po njem
ravnal? Če je pa samo za strah, potem je to trd ukaz, ki tepe le zbeganega bolnika in je brez koristi. Desinfekcija bolniških stanovanj po smrti je pofiei neizvedljiva, dasi jo odlok ukazuje: vedno in vedno se vriva vprašanje, kdo bo vse to delal? če ne bo opravil tega zdravnik sam, je vsaka desinfekcija brez pomena. Zdravniška kontrola sama je premalo in je preveč papirnata. Uradni hlapci pa bodo kontrolirani ali ne kontrolirani poskrbeli, da bodo stanovanja urno in brez truda desinficirali. Eden stavek v odloku je vreden zlata: odlok zahteva posebno skrbnost za tuberkulozne v bolnicah, to oskrbovanje naj bo vzorno in naj Bluži v pouk, kako oskrbovati doma tuberkulozne. Seveda je tudi v tem oziru vse iz nova treba začeti, starega ni prav n i č.
Vlada želi, da se ljudstvu razjasni pomen in biBtvo tuberkuloze; od'o5ivni faktorji pa naj po močeh zabranjajo ž e -nitev tuberkuloznih oseb, opozarjajo naj na nevarnost tuberkuloznih dojilk itd. Odlok opozarja, kako nevarni da so za sosede tuberkulozni prodajalci jestvin, in priporoča v tem oziru skrajno snago. 2al, da vlada stavi le nasvete, ne pove pa natančno, kako naj se izvršuje in nadzoruje. Skoraj se nam zdi, da je vlada malo preveč teoretična. Vse seveda se ne more na enkrat povedati.
Ob koncu odloka naroča vlada votanav-ljati in pospeševati kolikor le mogoče zavetišča za tuberkulozne, bodisi da bi bila ta zavetišča deli bolnic, bodisi, in to je važneje, da bi bila zavetišča samostojni zavodi. V odloku je cel odstavek tej ideji odmerjen, kar kaže, da vlada mnogo od zavetišč pričakuje.
(Konec prih.)
Izpred sodišča.
Obravnava Wallburg - Staudinger pred ljubljanskim dež. sodiščem.
Danes ob 9. uri zjutraj se je pričela v novi justični palači senzačna obravnava proti Maksu Staudingerju, ki je igral glavno ulogo v znani Emst "VVallburgovi aferi. Makso Staudinger, rojen v Gradcu leta 1873, katolik, dalj časa zasebni uradnik, je tožen, da je kot tajnik E mesta Walburga (ki se je v Ljubljani za barona izdal) iztrgal list iz matičnih knjig tukajšnje garnizijske bolnice in vpisal, da se je dnč 21. aprila leta 1858 navojvoda Ernest poročil z g. Lavro Skubic pl. Wallburg. Ponaredil je podpis sedaj že umrlega vojaškega kurata Zamejca. Poleg tega je baje ponaredil imena prič.
Dunajski listi bo k obravnavi poslali posebne poročevalce.
Komaj predsednik prečita personalije obtoženca, že vstane državni pravdnik in predlaga, naj se obravnava iz občnih interesov vrši tajno, ker se bo razpravljalo o osebnih razmerah člana naše vladajoče rodovine. Po tem predlogu nastane OBter boj med državnim pravdnikom in zagovornikom obtoženca dr. Rosenfeldom, ki se je resno uprl proti tajni obravnavi in sicer iz občnih interesov, ker bi takojšnja izključitev javnosti bila povod raznim govoricam. Predlaga pa, da se naj o predlogu gosp. državnega pravdnika presoja še-le potem, ko se prebere obtožnica.
Ta predlog gospoda zagovornika obvelja.
Obtožnica Be prebere. Iz te izvemo, da je dne 4. aprila 1. 1899 nastopil Ernest W a 11 b u r g s svojimi sestrami kot potomec nadvojvode Ernsta in iskal kot tak pri dvornem maršalu svojih pravic. Obenem se je izročila 13 stranij obsegajoča spomenica na nadvojvodo R a i n e r j a. Opiral se je na neke listine, ki so pa bile, kakor so se izrekli veščaki, ponarejene, iz katerih se je razvidelo, da je bila Lavra Skubic plem. Wallburg dne 21. aprila l. 1858 poročena z nadvojvodo Ernstom. Poročil ju je g. J. Zamejc, takratni vojaški kapelan v garni-zijski bolnici v L ubljani. Izpoved veščakov in pa dejstvo, da je nadvojvoda Ernest prišel šele 2. oktobra v Ljubljano, moralo je vzbujati sum. Vršile so se poizvedbe, in konstatiralo se je, da sta odtrgana lista v matričnih knjigah, katere je vodil g. pokojni vojaški kapelan J. Zamejc. Izstrgani sta strani 36 in 37, a oni podatki, na katere se je W a 11 b u r g opiral, so ponarejeni.
Poizvedbe so pojasnile, da se jo prikazal pred nekaj leti Ernest Wallburg v Ljubljani, da bi pozvedoval po listinah, s katerimi bi podkrepil svoje trditve. Izdajal se je za barona in je imel kot tajnika današnjega obtoženca Maksa Staudinger j a. Po daljših poizvedovanjih in preiskovanjih raznih matičnih knjig sta se odločila, da v svoj prilog ponaredita listine. Ko je prišel M. Staudinger pred par leti k vojaškemu kuratu č. g. J. Ivanetiču, ga ni našel doma. Prilastil si je v trenotku odsotnosti g. kurata mati Sne knjige in jih ponaredil v svoje svrho. S temi dokumenti seve niso mogle prodreti \Vallburgove zahteve na pristojnih mestih. Ojaenimo naj ie, da
je bil Maks Staudinger 11 mesecev v preiskovalnem zaporu.
Po obtožnici gre sodni dvor v posvetovalno sobo, da presoja o predlogu držav, pravdnika. Nato gosp. predsednik izključi javnoit obravnave.
Staudinger baje prizna, da je ponaredil listine, a se baje izgovarja, da je veroval Wallburgu. Kot ena glavnih prič nastopa vojaški kurat č. g. I v a n e t i č , dalje policijski komisar Robida. Tudi restavrater g, Fric Novak, pri katerem je Ernst Wallburg naredil nekaj dolga, je zaslišan kot priča.
Afera m menico. I K. Worm, poprej agent, sedaj zadružnik tukajšnje tvrdke Ko-lar, prišel je dne 24 jul. t. 1. v pisarno tu kajšnjega advokata dr. I. F. ter je od istega z vso odločnostjo zahteval, da mu izroči menice, katere ima v shrambi za tukajšnega trgovca I. S. Dr F. je podučil Worma, da teh menic brez dovoljenja I. S. ne sme izročiti, ker niso še plačane. Worm pa, ki je precej hude nemške krvi, pričel je dr. F u odlcčno žugati, da ga ovadi drž. pravdništvu, kar je konečno tudi v istim storil. A drž. pravdništvo je vsako daljno postopanje proti dr. F u ustavilo, ker je slednji popolnoma pravilno postopal. Dr. F. pa je tožil \Vorma radi žaljenja časti, ker mu je žugal z ovadbo pri drž. pravd. Prvi sodnik je bil mnenja, da je tako žuganje dopustno, ker sploh ni žaljivo. Vsled priziva tožnika pa je prizivno sodišče v Ljubljani včeraj po 3'/» urni raz pravi Worma obsodilo na 80 K globe ali 3 dni zapora in v plačilo vseh stroškov.
Stroške zastopništva ni hotel plačati. Posestnika sin, France Stružnik z Visocega, bil je pri c. kr. dežel, sodišču in contumaciam zaradi hudodelstva javne sile v 6me8ečno ječo obsojen. Marija Kepic, po sestnikova žena v Tupaličah, prišla je v Lju bljano s prepisom razsodda za Franceta Stružnika po naročilu njegovih starišev pomoč iskat. Ko ji je pa dotični zagovornik sporočil, da mora France stružnik sam k njemu priti, da mu poda potrebne informacije in mu prinese podpisano pooblastilo, je res nekaj dnij potem prinesla Marija Kepic podpisano pooblastilo in mu ob enem sporočila, da so Stružnikovi stariši naročili, da naj potrebno ukrene, ker njim je le zato, da se stvar zavleče, ker nimajo nobenega fanta doma. Na to se je napravila izjava, da je oče s tem zadovoljen ter da se oba s fantom zavežeta narasle stroške zagovorniku plačati. France Stružnik je dotično izjavo sam vročil zagovorniku, trdeč, da jo je njegov oče podpisal, na kar je zagovornik ulo-žil v tej zadevi ničnostno pritožbo. Ker pa potem nt beden ni hotel te po sodniji odmerjene stroške plačati, primoran je bil za stopnik uložiti tožbo, katero je pa izgubd, ker ss je pri obravnavi od vseh zato pokli canih prič tajilo, da bi se bil kedaj Struž-nikov oče zavezal plačati za sina te stroške, France Stružnik je oelo izpovedal, da je sam očeta na izjavi podpisal. Sodišče se je povsem prepričalo, da je obtoženi France Stružnik osleparil zastopnika za njegov zaslužek ter da je moral ta vrh temu za zgubljeno pravdo še pravdne stroške povrniti, ter ga je zaradi hudodelstva goljufije obso dilo na 6 mesecev ječe, Marijo Kepic pa od 3okrivde oprostil^.
F Mariboru je bil od porotnega sodišča 38'etni Jurij Miško zaradi pcžiga ob jojen na šest let težke ječe. Zaradi istega hudodelstva sta bila obsojena tudi Jakob Ovčar in M. Kužman na poltretje leto. — Bivši sluga Fr. Jernec v Mariboru je bil zaradi nenravnosti obsojen na sedem let — Pred mariborskimi porotniki je bil »udi bivši lrednik »Pettauer Zeitung e« in »Štajerca«, ol. Kalchberg, zaradi žaljenja časti v članku »Pet. Ztg «. Tožil ga je dr. Kristel. Porotniki so zanikali vsa vprašanja in Kalchberg je bil oproščen.
Pred trlaškim porotnim sodiščem
se je v sredo moral zagovarjati Ivan Skrk, ier je umoril svojo sinaho. Porotniki so z S proti 4 glasovom potrdili vprašanje gledč imora in zatoženec je bil obsojen na smrt. /iatoženca je zagovarjal dr. Gregorin v iz-djučno slovenskem jeziku, kar seveda ni jgajalo predsedniku sodišča.
Razne stvari.
Najnovejie od rasnih strani
Velika defravdacija v hranilnici. V hranilnici v Silkeborgu na Jtitlandskem je
zmanjka'o 1,800.000 mark. Oba ravnatelja, nadzornik in blagajnik so pobegnili. — Učitelj zadavil pet otrok. V Weendamu v Groningenu na Nizozemskem je slaboumni učitelj Lehmke zadavil pet otrok, nevarno ranil pa sedem. Učitelj se je nato vtopil v ribniku. — Ponesrečen beg roparskega morilca. Na 20 letno ječo obsojeni roparski morilec Radecky je hotel včeraj pobegniti iz zapora v Steinu ob Donavi. Bil je že na prostem, ko ga je zasačila patrulja in smrtno ranila. Umrl je včeraj dopoldne. — Stolp svetega Marka v B e n e t k a h. Ministerstvo je dogotovilo načrt glede nove zgradbe. Stroški so proračunjeni na 2 milj. lir. Stolp bo stal na istem prostoru, oblika v gornjem delu mu bo pa premenjena. — Defravdacija pridunajski banki. Uradnik glavne blagajne deželne banke Jellinek je pobegnil neposredno pred revis:ijo. Pogrešili so doslej 1,259.000 kron.
(Vabilo naveliko Ciril -Metodovo mladeniškoslavnost), katero priredi mladeniška zveza bralnega društva pri Sv. Barbari pri Mariboru v nedeljo 21. sept. t. I. I. Cerkveni del: ob 9. predpoldnem blagoslovljenje zastave mh.de-niške Marijine družbe, slovesna služba božja, mednjo skupno obhajilo mladeničev Marijine družbe. — II Izvencerkveni del: ob polu 4. popoldne slavnost na dvorišču župnišča s sledečim vsporedom: 1. Volegrajska himna, po;o mladeniči. 2. Pozdrav. 3 Bodi zdrava nomovina, poje lenarški moški zbor. 4 Bud-nica slovenskim mladeničem, deklamacija.
5.	Slovenec sem! poje domači mešani zbor.
6.	Slavnostni govor č. g. Fr. Muršiča. 7. Pesem slovenskih mladeničev, zložil P. An-gelik Hribar, poje domači moški zbor. 8. Pozdravni govori mladeničev iz soseščin. 9. Na planine, lenarski zbor. 10. Dedova knjiga, deklamacija- 11. Triglav, lenarški zber. 1*3 Svetopisomsiia igra »Egiptovski J jžef«, predstavljajo mladeniči mladeniške z veze. — Med posameznimi točkami in med igro udarjajo lenarski tamburaši. — Slavnost obeta biti posebno veličastna. Mladeniči od vseh krajev, pridite na divni hribček Svete Birbare k ternu skupnemu mladeniškernu prazniku. Komur pa ne bo mogoče priti osebno, pa naj dopošljo iskren pozdrav na mladeniško zvezo pri S/. Birbari pri Mari boru K najobilnejši udeležbi vabi voditelj-stvo mladeniške zveze.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda »Gorenjska dolina« v Kranjski gori) bo imela občni zbor v nedeljo dne 21. sept t. 1. popoldne ob 3. uri v dvorani hotela »Razor« z običajnim vsporedom. Med prosto zabavo sodeluje cerkveni pevski zbor. K obilni udeležbi vabi
načelništvo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 19. septembra. Ker razni listi dr. Susteršiča bivanje na Dunaju spravljajo v zvezo z obravnavami deželnega predsednika barona Hein a z ministerskim predsednikom, konstatujemo, da je šel dr. Šusteršič na Dunaj v zasebnih poslih.
Dunaj, 19. septembra. Nadaljne poizvedbe so dognale, da Jelinekove defravdacije znašajo okroglo 4'6 milijona kron. Imetje Jelinekovo pa znaša okoli milijona pri raznih dunajskih tvrdkah ter v raznih podjetjih 2 4 milijona. (Op. ured.: Edvard Jelinek je bil uradnik pri „Lander-bank" ter mnogo igral na borzi. Ko je včeraj eden ravnateljev od njega zahteval kontrolno knjigo, je Jelinek odgovoril, da jo prinese, ter jo je popihal.)
Dunaj, 19. septembra. Vodjo nekega industrijskega podjetja, pri katerem je bil Jelinek angažiran za dva in četrt milijona kron, je policija po zaslišanju zaprla. Policija dela z velikim naporom, da bi dobila defravdanta v rokp. Jelinek je bil nekaj trenotkov v Greifensteinu, kjer so našli njegove naočnike.
Dunaj, 19. sept. Ob 2. uri popoludne je policija izvedela, da se je Jelinek sam umoril.
Dunaj, 19. sept. Prihodnji torek se prično na Dunaju zopetne konference v zadevi avstro-ogrske nagodbe iu sicer o carinskem tarifu.
Dunaj, 19. sept. Seja mladočeškega izvrševalnega odbora, se vrši, kakor se poroča iz Prage, 27. t. m.
Dunaj, 19. sept. Porotna obravnava proti odvetniku dr. Mandlu, ki je večjo svoto svojim strankam poneveril, se je končala danes ob 1. uri popoldne. Porotniki so vprašanje o poneverjenju z 12 glasovi potrdili, vprašanje o uradnem poneverjenju pa je zanikalo pet glasov. Sodišče je dr. Mandla obsodilo na dve leti ječe in na izgubo odvetništva.
Zagrel), 19. sept. Pisatelja Radica toži državno pravdništvo radi hujskanja k uporu. Obravnave proti aretirancem so se včeraj pričele.
Praga, ly. septembra. „Nar. Listy" zavračajo irditev nemških listov, češ da je podržavljenje držav, železniške družbe koncesija Čehom.
Vratislava, 19. sept. Kadi zadnjih dogodkov v Ozenstohovu je bilo aretiranih baje 600 oseb, mej temi neki 20 (!) duhovnikov
Lvov, 19. sept. V mestni skupini Jaszlo-Gorlicze je bil v deželni zbor izvoljen grof Adam Skrzynski.
Bruselj, 19. sept. Ob dohodu burskih generalov je vlada prepovedala vsak vsprejem, ker se boji protiangle-ških demonstracij. Kolodvor je stražilo vojaštvo. Generali stanujejo v hotelu.
iS i m H 5 s,*t:
18. sept Karolina Pachner, zasebnica, 58 let, Dalmatinove ulice 10, polyneuritis post Hemiplegiam paialysis cordis.
Meteoroiogično porodilo.
ViSiaa uad morjem 506-2 m, srednji rračni tlak 736-0 mre
a ' čas opa-
- > kovanja,
Stanje	I	Tempe- 1
bare-	ratura	! ..
metra	|	po	| Vetreri
t mm.	j	Ceisijn
■Ms ► 0 £
*a E £ *
18i 9 xvač. rWi-6 | 11-aTsI szah. | oblačno j ...I 7. zhltr. 742 2 I 11-2 Isl. vzsvzh I nhlni*nr> 81
7. zjutr. | 742 2 I 11-2 [sl. vzsvzh j" oblačno ,2. popol. | i'42 8 j ?.6-5 | sl. svzh | pol. obt. | Srednja včerajgnja temperatura 12-0°, normale: 14 5*.
15)
Mn«/»M»V prltrjevalano sredstvo za ItLUlI/ltlltLf kamenje, kovino, lesovje itd , priporoma gg. kamnosekom ln ključarsklm mojstrom tvrdka BRATA EBERL, edina zaloga za Kranjsko, v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 524 27 11—4
une 17. septembra 1902. (Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 6C kilogramov.
Plsmca ia jesen........713
„ ,, spomlad......7-38
Rž za jesen..........6-43
li n spomlad......... —
ioruata ia sept.-oktober . . . . „	6'92
Jves za jesen.......,	5 96
. » pomlad.....„
Na budimpsitanski borsi:
Pienica za oktober............g-89
PSenica za april ......"	7^4
RI xa oktober......."	6-10
Rž za april.......... ..
Oves za oktober.........5 60
.. 1. »pril .........590
loruza za septemb r.......5 60
„ , maj (1903) . . . . ,	5 49
Kfektir.)
Dunajski trg.
^(»iiica banafika.......K 7 35
julne žel........ 7-—
**	........,6 35
J»čmen „ ......., 6 90
ob Tisi .......	n 5-75
Koruza ogerska....... 5 90
.inkvaut.......,6-40
l'tos srednji........„ 6 —
................
do >
>1 i> 11
7-14 7-39 6-44
5 93 596
6-90 715 611 6 '/4 5-61 591 5-61 5-50
7-80 760
6-65
7-25 7-75 6'— 6-60 6 20 1 50
Dunajska borza
dnž 18. septembra.
5topni državni dolg v notah.....101-15
Jkupni državni dolg r srebrn..........100 95
Ivstrijska zlata renta 4%......121-20
lvstrijska kronska renta 4%.....100.45
Ogerska zlata renta 4% ...... .	12030
Ogerska kronska renta ......98 15
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	15 92
Kreditne delnice, 160 gld..............724—
tiondo-« vista......................239-55
JiemSki drž. bankovci za 100 m. nero drž.velj.	117 05
HJ mark.................
JO frankov (napoleondor)......19-P4
italijanski bankovci . , . •..........94 70
I kr. cekini...........1129
i*
Radi družinskih razmer proda se prostovoljno,

posestvo v Hrastniku,
v prijaznem kraju. Obsega 24 mernikov posetve, gozd ob-raščen z borom in bukvami; travnik in potrebna gospodarska poslopja. 1063 5—3 Več se poizvd pri Ivan Mal-u v Pečah, p. Vače.
A nji	Glavni dobitek j Kron 30.000 Kron |	
Olomuške razstavne srečke a 1 K priporoča J. C. MAYER, v Ljubljani. 189 13		
Yse dobitke izplačajo zalagatelji po odtegnj		enih 10°|0 v gotovini.
Razglas.
1(97 1-1
Podpisani okrajni cestni odbor razpisuje s tem
oddajo druzega klanca okrajne ceste Loka-Žir v Podgori
(takozvani Pogerski klanec)
na podlagi dotičnih načrtov in proračuna za svoto 31 103 K 26 v. in vabi ponudnike, da svoje pismene ponudbe vložijo okrajnemu cestnemu odbaru
do dne 30. septembra 1902 ob 12. uri dopoludne.
Ponudniki morajo v svojih ponudbah, katerim ja priložit varščini v znesku K 1600 izrečno izjaviti, da načrte, posamezna dela in progo, katera se b"> izpikala, popolnoma poznajo, in da se dotičnim stavbenim pogojem brez ugovora podvržejo.
Načrti in pogoji s o zanimivajočim se ponudnikom od 20. septembra t. 1. nadalje v mestni pisarni v Škoflilokl na ogled.
Okrajni cestni odbor Škofjeloški.
Selca, dr.č 12. sep^mbra 1902.
Fr. Šliber, načelnik.
1	JUT Nakup ln prodaja
vs8 ko vrstnih državnih papirjev, »re6k, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borsi.
99
Menjarična delniška družba
jflfiBCIJ
I., Vtfollzeile 10 in 13, Duna), I., Strobelgasse 2.

mar~ Pojasnila *T0I» v vseh gospodarskih in flnanftnlh stvareh, potem o kursmh vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosU naloženih
glavnlo.	134 10)
IsdajatolJ: »r. Ev*« U»»».