ftev. zi.
V LJubljani, v četrtek, m 26. januarja 1905.
Leto XXXIII.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13-— za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20-— za pol leta „
za četrt leta
5 —
za «n mesec „ „ 1-70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOV
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
PolitičenM za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev, 2. —
- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188.
Disciplinarno pritožbo.
Dunaj, 25 jan.
Danes so kranjski državni poslanci ka-toliško-narodne stranke izročili ministrskemu predsedniku baronu Gautschu sledečo pritožbo:
Vaša ekscelenca!
Podpisani poslanci vojvodine Kranjske so prisiljeni, da vlože proti c. kr. deželni vladi kranjski disciplinarno pritožbo in jo utemelje, kakor sledi:
Objektivno je stvar opisal članek v dunajskem „Vaterlandu" z dne 15. t m. pod naslovom ^Kranjska deželna vlada krši zakon". Iz aktov je razvidno, da se dotični članek v vseh bistvenih točkah popolnoma vjema z resnico.
Dokazano je, da je c kr. deželna vlada v Ljubljani kruto kršila zakon, in moremo celo trditi, da je dotični uradnik naravnost zlorabil svojo uradno oblast.
Vsled kršenja zakona je ena politična stranka izgubila svoj zakoniti uspeh pri volitvi, a druga stranka se mere ponašati z uspehom proti zakonu.
Kakor so razmere, ni dvoma, da se je obdolžena zloraba uradne oblasti izvršila z namenom, da trpi škodo katoliško-na-rodna stranka, h kateri se prištevajo podpisani, in da se ustreže liberalni slovenski stranki.
„Bona fides" dotičnega ali dotičnih uradnikov je izključena, ker si vendar ne moremo misliti tako brezmejno stupidnega uradnika pri deželni vladi v Ljubljani, kateremu bi protizakonitost dotične razsodbe ne mogla biti jasna. Ako pa je tak uradnik — česar si ne moremo misliti — je s tem brez dvoma dokazal popolno nesposobnost za službo.
Mi ne moremo imenovati gotovega uradnika, ki je to razsodbo zagrešil. Stvar je uradne preiskave, da najde krivca ali več njih in da ga, oziroma jih primerno kaznuje. Dovolimo pa si, opozoriti Vašo pre-uzvišenost na dejstvo, da je vso odgovornost za dotični obdolženi odlok z dne 28. decembra prevzel c. kr. dvorni svetnik phil. dr. Andrej grof Schaffgotsch v uradnem popravku, ki ga je objavil ljubljanski ^Slovenec".
Pravica in dolžnost je, da mi katoliško-narodni poslanci zahtevamo strogo disciplinarno preiskavo, ker je označeno kršenje zakona škodilo važnim koristim naše stranke, in ker nobena stvar ne more v toliki meri izpodkopati javne morale in patriotizma v prebivalstvu, kakor če c. kr. oblasti brez kazni kršijo zakon ter suvereno prezirajo pravico in zakonitost, — torej oni, ki imajo zapriseženo dolžnost, da morajo varovati spoštovanje in pokorščino državnim in deželnim zakonom.
Kot zastopniki ogromne večine prebivalstva na Kranjskem zahtevamo, da se pravica in zakon tudi v tej kronovini izvršujeta nepristransko. Kakor pa kažejo žalostne izkušnje zadnjih let, je to mogoče, ako se gotovim javnim funkcijonarjem v deželi kategorično pokličejo v spomin zaprisežene dolžnosti.
In to je ravno v tem slučaju tembolj potrebno, ker je popolna stvarna remedura nemogoča. Razveljavljenje grajanega odloka more namreč povzročiti le nov volilni boj z negotovim uspehom, dočim je označeno
kršenje zakona naši stranki iztrgalo gotovi uspeh, kakor je pokazala dopolnilna volitev dne 12. januarja. Protizakonito stanje, ki je vsled odloka dež. vlade nastalo v kamniškem občinskem zastopu na škodo naši stranki, ostane do razsodbe upravnega sodišča, in te razsodbe pa moremo pričakovati od upravnega sodišča šele po preteku enega do dveh let.
Z ozirom na vse te razloge dovoljujemo si podpisani Vašo ekscelenco nujno prositi: Naj Vaša preuzvišenost odredi disciplinarno preiskavo v označenem smislu.
Dunaj, 25. jan. 1905. Katoliško -narodni državni poslanci za Kranjsko.
Slede podpisi.
Državni zbor.
Dunaj, 25. jan.
Vladna izjava.
Ze včeraj sem omenil, da bar. Gautsch ni razvil popolnega svojega programa, marveč le prosil potrpljenja in zaupanja Zbornica naj prične z delom, in vlada bode imela dovolj prilike, da označi svojo smer in program. Več tudi ni pričakovala nobena stranka v trenotku, ko se je parlamentarni bolnik le preobrnil na drugo stran. Splošna pa je sodba, da je vladna izjava na desnici napravila ugodnejši vtis. nego na levici. Iznenadile so levičarje besede barona Gau-tscha, da si v češko-nemškem prepornem vprašanju pridrži tudi proste roke. To se pravi: Baron Gautsch si noče „a priori" vezati rok, da bi moral v vsakem slučaju šele trkati na vrata pri četvorici nemških voditeljev, ako bi hotel prijazneje govoriti s češkimi poslanci. To je za slovanske poslance najvažnejši odstavek v vladni izjavi. Dalje je baron Gautsch obljubil, da hoče posredovati med strankami v onih deželnih zborih, koder je vsled obstrukcije obtičalo delo. Med temi je tudi dež. zbor kranjski. Trditi smemo, da edino le vlada more posredovati med našimi strankami, kar je prejšnja z namenom opustila. Kar je delal dr. pl. Korber v državnem zboru, to je posnemal baron Hein na Kranjskem. Plačila dan pa nikdar ne izostane.
Opravičeno je torej upanje, da zbornica do velike noči reši več nujnih predlogov. Medtem bode baron Gautsch izkušal zopet spraviti v tir vprašanje glede češko-nemške sprave, ki naj se nadaljuje v češkem dež. zboru. Ali in kdaj se posreči to najvažnejše in najbolj pereče politično vprašanje, kdo ve?
Obstrukcija pojema.
Začetkom današnje seje je izjavil predsednik grof V e 11 e r, da so razni poslanci umaknili 168 nujnih predlogov. Nerešenih je torej še 13, ki so jih še lani vložili češki radikalci Choc, dr. Baxa, Fresl in A. Sehnal ter Poljaka Breiter in dr. Walewski. Poslanca Choca in tovariše so prosili razni znanci, naj umaknejo svoje predloge, ki danes v istini nimajo nobenega smisla. Toda vse zastonj. Ze štiri ure mlatita poslanca Choc in dr. Baxa v češkem jeziku prazno slamo glede premembe § 8 brambenega zakona. Poslušajo ju le stenografa, Fresl, Klo-fač in Sehnal. Ako se ne premislijo, pride zbornica šele bodoči teden do dnevnega reda.
Ob 4. uri sta bila za glavna govornika izvoljena Glockner in Choc. Prvi se je odpovedal besedi, češ, da noče tratiti časa; sedaj Choc ponavlja, kar je govoril od 12. do 2. ure.
Mil montonisti.
Iz Ljubnega na Staj. 24. jan.
Notica o društvu „Sloga", ki so jo osnovali ,14. decembra 1904 jugoslovanski montanisfl v Ljubnem se je morebiti čitala tako, kakfir še čita dnevne novice, o katerih drugi ;že nikdo nič ne ve, češ, zopet novo društvo, .fijpv narodni davek, a najbrže le mladostne, brezplodne sanjarije. Ne bom razvijal društvenega programa, niti delavnosti posameznikov, tudi za društveno bodočnost se ne gre, stavim pa na brate svoje samo sledeča vprašanja: „Li niso razmere v rudnikih kranjskih in celega slovanskega juga v nebo upijoče ? Se li ne mora vsakdo, ki ima samo pičico ekonomskega duha še v sebi zgražati, če vidi s kakim sarkazmom in ironijo se odslovi v Nemčiji vsak tujec, če je še tako zmožen, mi seveda pa imamo vrata na stežaj odprta za vse, kar je tuje ?
Program, ki ga mora imeti „Sloga" je tako jasen, kakor je jasno, da se slovenske inženerje vseh naših rudnikov lahko na prste sešteje. Lahko pa mi kdo podtakne vpraša nje: »Kje jih vzeti, če jih ni?" Toda bodimo odkriti in vprašajmo se raje: „Kdo je temu kriv, da jih ni?" Študij je prvič težak, treba je i duševne i telesne energije, drugič traja z obema strokovnjaškima kurzoma sedaj po novem redu pet let, tretjič, in to je glavna točka, podpore nikjer in nikake (razume se samo za Slovenca ).
Prepričan sem, da bi si izvolilo veliko število slovenskih dijakov ta poklic, ki bi bili sposobni in se z vso vnemo posvetili študiju, ako bi imeli upanje za prospevanje; gotovo je, da je vsako leto razpisanih mnogo privatnih štipendij, kateri se pa podeljujejo samoobsebi umevno v Pribramu Čebom, v Ljubnem pa večinoma Nemcem, z državnimi pa ni nič boljše, saj se Avstrija vlada nemško in Slovane smatrajo kakor kakšen privesek. — Slovenskemu dijaku bi bilo torej treba velike zaslombe, da bi dobil kak državni štipendij, a te seveda nima. Ali bi ne bilo torej potrebno in jako umestno, da bi mestni očetje in deželni poslanci malo pre-rešetavali to vprašanje ?
Naloga visokošolcev je, da razjasnijo abiturijentom položaj, v katerem se nahaja jugoslovansko rudarstvo. Brez iluzij naj bi se povedalo, da se bo moral vsakdo, komur sreča ni naklonila materijelnih sredstev, boriti z veliki težavami. Odločno sem pa za to, da pohajajo Jugoslovani na lju-bensko akademijo, in to zato, ker se nož nabrusi le ob ostrem kamnu. Zlasti Slovencu nič ne škoduje, ako se ga malo prezira in psuje, se mu bo vsaj prebudil ponos in narodna zavest, ki se pri mlajših, že v službi se nahajajočih gospodih tako rado izpreminja v popolno indiferentnost. Treba je pa tudi z dokazi prepričati mladi naraščaj, kako velika je karijera, katero naredi lahko v učni stroki, ako ima pogumno srce in umno glavico.
V ultragermanskem mestu se je sešla peščica Jugoslovanov, da zbere vse svoje sile in deluje proti omenjenemu zlu. Potikati se moramo po temnih lokalih, da menjavamo svoje misli in načrte, toda lahko bi stopili na dan zmagonosno, saj smo na naši zemlji, kamor se je vtihotapil naš vrag, ako bi ne bili Slovenci tako hladni in malo-brižni nasproti napredujoči mladini.
Nočem žaliti nikogar s temi besedami, ker sem trdno prepričan, da živi med Slovenci še nekaj ljudi, ki ima smisla za tako idejo, kakor je naša. Le nekako neprijetno mi je, če čujem, da vsak dan dohajajo gmotne podpore iz vseh jugoslovanskih dežel, samo ne iz Kranjske.
Tudi Slovenci željno stegajo roke po hrvaških, srbskih, bolgarskih časopisih, kaj se pa godi na naši lepi Kranjski, tega ne vedo; razumevno je, da si dijak, ki se bori z dnem, ne more držati časopisa. Toda rudar se ne boji ničesar, v jeklenem srcu mu živi geslo: Naprej!


Revolucijo! v. Rusiji.
tetffi	g®; V torek.
P-Peterburg, 25. jan. ^Nemiri so se pričeli včeraj iznova. Vojaki so zopet streljali in konjeništvo je naskočilo opetovano množico. Vojaške čete so dobile ojačenja iz Revala, Minskega in drugih krajev. Vsak mož je imel 30 ostrih patron. Zapovedano jim je bilo, naj pri najmanjšem povodu prično takoj streljati. Vsak, kdor se zoperstavi vojakom,(Jmora biti ustreljen, '-i/.
Včerajšnji " dan. — Položaj v Peterburgu mirnejši.
B e r o 1 i n , 25. januarja. „Berliner Tageblatt" poroča iz Peterburga: Danes ima mesto zopet staro sliko, samo po cestah korakajo male vojaške straže. Vsako zbiranje je najstrožje prepovedano. Z najstrožjo ostrostjo se izvršuje diktatura. Vse oblasti nepriljubljene in nemirne osebe so izgnali iz Peterburga. Ponoči je bilo izvršenih več roparskih napadov in oplenjenih mnogo pro-dajalnic. A tega niso storili stavkujoči delavci, marveč sodrga. Ponoči je bilo čuti v raznih delih mesta mnogo strelov, a streljalo se ni na stavkujoče, marveč proti roparskim tolpam peterburške sodrge. Na več tovarnah so bili pribiti lepaki, ki so naznanjali, da se bo v nekaj dneh zopet pričelo delati.
B e r o 1 i n , 25 januarja. Neki peter-burški bankir je brzojavil, da je v mestu nastal zopet mir in se deloma tudi v tovarnah zopet dela. V Peterburgu bivajoči tajni svetnik Schčiller, ravnatelj .Diskontne družbe", je rekel, da so bila brzojavna poro čila časnikom o peterburških nemirih nekoliko pretirana.
Pariz, 25. januarja. .Matin" poroča, da so bili včeraj v peterburških predmestjih zopet nemiri. Boje se, da nastane lakota Delavci že stradajo.
Peterburg, 25. januarja. Pretekla noč je bila mirna, le na Vasiljevem ostrovu je bilo čuti streljanje. V peterburškem delu mesta so celo noč krožile vojaške straže, ki so vsakega ustavile in izpraševale. Delavske čete so korakale po glavnih cestah do polnoči. Danes so zatvorjene prodajal-nice in po cestah krožijo vojaške straže. Splošno je danes mesto mirno. Izvzemši »Vladnega vestnika" še ne izhajajo časopisi. Na višjih učiliščih danes ni predavanj. Vsi profesorji politehnike so se z rektorjem udeležili pogreba v nedeljo padlih dijakov in delavcev. V Nerkijevo ladjedelnico so danes prišli delavci in sprejeli zaostalo plačo. Bili so popolnoma mirni.
Pariz, 25. januarja. Iz Peterburga poročajo, da je mnogo ljudi poslalo svoje družine vHelsingfors in druge kraje, kamor še ni seglo valovje revolucije. Elektrarne vodijo sedaj vojaški elektrotehniki. Vse strategične točke
v mestu so zasedene od vojaštva Da revolucionarjem ne upade pogum, za to skrbe vedno nanovo dohajajoča poročila o nemirih v vseh delih države. Tudi Finci so oboroženi in so se uprli. Njihov cilj je isti, kot delavski: ustava.
Nesrečne žrtve vstaje.
Peterburg, 25. jan Danes ponoči so pokopali žrtve Iz Marijine bolnišnice so nesli 40 priprostih krst z mrliči na pokopališče. V svitu bakelj je bil prizor grozen. Med pokopanimi sta bila tudi dva dijaka V mrtvašnicah peterburških bolnišnic se vrše pretresujoči prizori. Več oseb je iz obupa izvišilo samoumor. Vse bolnišnice so prenapolnjene z mrtvimi in ranjenci tako, da morajo odklanjati sprejem bolnikov. Na Va-silijevem ostrovu, kjer so bili boji na barikadah, leži veliko ranjencev v zasebnih stanovanjih. V bolnišnicah leže ranjenci tudi na tleh Pogled v te prostore je strašen, ker se vidijo razbite glave in obrazi z izbitimi očmi, težko ranjene, ki vsled bolečin krčevito stiskajo pesti. — V neki bolnišnici so
zblaznele tri ženske, ker so dobile v njej svoje umirajoče može.
Dva lista v Peterburgu.
Iz Peterburga poročajo 24. jan.: Za karakterizacijo sedanjega položaja na; služi to, kako se tiskata v Peterburgu sedaj edina dva lista, ki še izhajata. Ta lista sta „ Vladni vestnik" in pa „List mestnega glavarstva". »Vladni vestnik* se je doslej tiskal v poslopju notranjega ministrstva. Ker pa so se razširjale vesti, da se namerava dina-mitni napad na to poslopje, so prepeljali tiskarno v izborno zavarovano poslopje državne banke. „List mestnega glavarstva" stavijo in tiskajo kaznjenci.
V Rusko-Poljski vre.
Iz Vratislave poročajo, da je v ruski Poljski opaziti, da vedno bolj vre, kar ima revolucionaren značaj. Prebivalstvo na deželi je že večinoma oboroženo, ker se je že poldrugo leto sistematične vršilo vtiho-tapljanje orožja. V krogih nezadovoljnih elementov, posebno od gibanja navzete poljske »šlahte", je večkrat slišati ironično opazko, da so prebivalci ruske Poljske bolj pripravljeni za splošen upor, ko Rusi v sedanji vojski z Japonci.
„New York Herald" je izvedel od poljskega zaupnika v Filadelfiji, daje poljska vstaja s središčem v Varšavi neizogibna. Poljaki imajo v Švici skrbno spravljen revolucijski zaklad treh milijonov dolarjev ter številne oborožene organizacije na ameriških tleh, ki se bodo kmalu mobilizirale. To vest je baje potrdil Ignacij Wendt, urednik nekega poljskega ameriškega lista
Senzacionelne aretacije.
Peterburg ,25 januarja Tu so se pričele aretacije. V noči od 23. na 24. t. m. je bil aretiran profesor K o r e j e v , znani zgodovinar; dalje so aretirani: pisatelja Pošehnov in Anenskij, ter občinska zastopnika odvetnika K e d r i n in a e j t n i k o v.
Stavka v Peterburgu.
Iz Peterburga se poroča, da stavka delavstvo 28 obrtnih podjetij Dne 20 t. m., pravi isto poročilo, je bilo 40.000 stavkujočih, ne pa 400.000, kar je bila pomota pri brzojavu. Iz imen tvrdk se vidi, da je prizadet od stavke v prvi vrsti inozemski kapital.
Po deželi.
D u n a j , 25. januarja. Iz Odese poročajo, da se je pričela stavka in vstaja.
Krakov, 25. januarja. „Nova Reforma" poroča iz Lodza, da je prebivalstvo grozno razburjeno. Pri zadnjih krvavih izgredih je bilo zaprtih 61 oseb. Ker so z jetniki v zaporu ravnali jako kruto, je imel vstaški odbor tajno sejo, v kateri so obsodili več visokih dostojanstvenikov na smrt. Namestu pouličnih bojev so sklenili povzročiti dinamitne napade, ker se pri teh prelije manj krvi in ne pade toliko žrtev vstaške stranke. Stanovanja višjih uradnikov straži vojaštvo
B e r o 1 i n , 25. januarja. Iz Revala brzojavljajo : Delavstvo je izjavilo, da soglaša z vstaši in je proglasilo splošno stavko. Nemirov do sedaj ni bilo.
K i č e n e v , 25. januarja. Med včerajšnjo dobro obiskano gledališko predstavo je bilo čuti klice proti vladi in z galerij so metali letake med obiskovalce. Nastalo je razburjenje. Oblasti so zaprle dvajset oseb, med njimi štiri židovske vojake.
Pariz, 25. januarja. „Petit Parisien" poroča in Peterburga : Poročila iz Moskve so vedno bolj resna. Če vzbruhne tudi v Moskvi vstaja, bo to neizmerno vplivalo v celi Rusiji.
Peterburg, 25. januarja. Vstaško gibanje je razširjeno do državnih mej. V mnogih mestih so morali iz gostiln odstraniti carjevo podobo, da je niso razkačeni gosti poteptali z nogami. Caričino sliko spoštujejo povsod.
Peterburg, 25. januarja. V Mo skvi in v Varšavi se hitro širi stavka. V obeh mestih ne izhajajo listi. V Kovnem so vstaši zapodili policijo v beg in razrušili policijsko poslopje ter razbili na vladnem poslopju šipe. Tudi v Odesi je položaj nad vse resen. Vojaška posadka vsled vojske ni velika in reservisti bodo, če vzbruhne vstaja, pristopili k vstašem.
London, 25. januarja. V Kievu so bih popoldne veliki izgredi. Vstaši so naskočili glavni policijski urad in razbili vse šipe vladne palače.
S a r a t o v , 25 januarja. Delavci v železničnih delavnicah so pričeli stavkati.
Moskva, 25. januarja. Zvečer so imeli odvetniški pomočniki shod, na katerem so sklenili zaradi nemirov prenehati z delom za pravde. Po cestah so krožile celo noč vojaške čete, policijske straže in delavstvo, a izgredov ni bilo.
C u r i h , 25. januarja. Včeraj zvečer je mnogo ruskih vstaških beguncev odpo-ovalo iz Srice v Rusijo.
Stavka v Peterburgu razbita?
Peterburg, 25. januarja. Popoldne so dobile peterburške ulice staro lice. Cestna železnica že vozi. V Putilovih tovarnah so se pričeli javljati delavci k delu. Kaže se, kakor bi imela obljuba finančnega ministra, da bo zboljšan materijelni položaj delavcev nekoliko uspeha. Tudi v dveh pe-terburških tobačnih tovarnah se dela. Nadalje se je pričel pouk na gimnazijah in realkah.
Vstaja v Radomu.
London, 25. jan. O izgredih v Radomu poročajo: Ko so se spopadli delavci in vojaki, je ostalo na mestu mrtvih skoraj 100 vojakov in 3 častniki. Mnogo poslopij so razrušili delavci z dinamitom. Poročilo o krvavem klanju v Peterburgu je došlo v Radom v torek dopoldne in se je bliskoma razširilo. Delavci so takoj vprizorili veliko demonstracijo Poizkusi policije razkropiti delavce so bili brezuspešni Delavci so zapuščali delavnice in so priredili sprevod po mestu. Klicali so : „Proč s carjem ! Proč z morilci malih otrok!" Oboroženi so bili z železnimi drogi, revolverji in z razstrelilnimi snovmi. Upitje delavcev je razburilo zaprte reserviste po vojašnicah. S pomočjo delavcev so udrli vrata in se pridružili delavcem, ki so jih burno pozdravljali. Guverner je pozval vojaštvo na pomoč orož-ništvu in policiji Delavci so se vztrajno ustavljali in njihov voditelj je z revolverjem ustrelil poveljnika prve stotnije, tudi neki drugi častnik je bil težko ranjen. Orožništvo je nato streljalo na voditelja delavcev, ki se je težko ranjen zgrudil na tla. Priskočili so vojaki, da bi ga popolnoma usmrtili. Za ranjenca se je pričel boj, ker so ga hoteli delavci vojaštvu iztrgati. Končno so z bajoneti prepodili delavce od ranjenega voditelja katerega so nato raz-sekali orožniki v drobne kosce. To je množico tako razkačilo, da je z največjo jezo napadla vojake. V boju mož z možem je padel še en častnik in 40 do 50 vojakov ter še enkrat več delavcev in reservistov. Popoldne so napadli delavci z dinamitom javna poslopja in jih baje več razrušili. Zvečer so krožile po mestu voj. straže, ki so streljale takoj, če so videle kako gručo. Nemogoče je poročati o številu mrtvih in ranjenih v Radomu.
Nemiri v Helsingforsu.
„Dcily Mail" poroča 24. t. m. iz Hel-singforsa: Več tisoč broječa množca je šla danes zvečer z rdečimi zastavami skozi mesto ter pobila okna pri mnogih gostilnah in hotelih Nemirneži so bili le mladi fantje. Policija je šele pozno posegla vmes in are-tovala 50 oseb.
Varšava.
Peterburg, 25. januarja. Dosedanji mestni glavar v Peterburgu, general« adjutant Fulon je imenovan za generalnega guvernerja v Varšavi.
Car obsojen na smrt.
Pariz, 25. januarja. Pariški preku-cijski odbor, ki je po Plevejem umoru naznanil carju, da mu je sveta njegova oseba, je sedaj obsodil carja na smrt, ker je dal streljati na ljudstvo, katero je imelo miroljubne namene. Delavci imajo dinamit in izdelujejo bombe.
Porotniki štrajkajo.
Peterburg, 25 jan. Pri okrajnem sodišču bi se morala vršiti sodnijska razprava proti morilcem dveh bogatih dam. — Zagovornik in predsednik porotnikov sta izjavila, da ne morejo niti zagovornik in ne porotniki vršiti svojih do*žnostij, ker so preveč razburjeni vsled zadnjih dogodkov. Predsednik je nato odgodil obravnavo. Razburljiva vest.
Pariz, 25. jan. „ Aurore" poroča, da so se delavci na Vasilijevem os rovu polastili zaloge razstrelilnih snovij. Pričakujejo napadov.
Uporni vojaki.
Peterburg, 25. jan. V nedeljo trije polki niso hoteli streljati na delavce. Zaprti so zato v vojašnicah, katerih ne smejo zapustiti.
Gapon v Moskvi. — Stavka v Moskvi se razširja.
L o n d o n , 25 jan. Duhovnik Gapon je došel v Moskvo. Neverjetno hitro se v Moskvi razširja stavka. D lavci po tovarnah kar puste ležati orodje in hite k vže stav-kujočim tovarišem na cesto.
Zavarovanje zoper plenjenje.
„Daily Ncws" poroča iz Peterburga, da so se zavarovale proti plenjeniu skoro vse tovarne in trgovine v Peterburgu, Moskvi in Rigi z ozirom na sedanje stanje v Rusiji.
Draginja.
Peterburg, 25. jan. Vsa živila so se pod'ažila za 40%.
Časnikarji za reforme.
Peterburg, 25 jan. Minister za notranje stvari Svjatopolk Mirski je zaslišal zastopnike peterburških časnikarjev. Nagla-šali so potrebo svobodnega časopisja in pa zahtevali, naj se skliče kongres zemstev, ker
I sta to edini sredstvi, s katerimi bo mogoče pomiriti duhove.
Minister je rekel, da bo proučil prošnjo časnikarjev, a odločiti ne more ničesar, ker spada rešitev v delokrog — Trepova.
Neverjetne vesti.
Peterburg, 25. jan. Različne govorice se širijo po mestu. Govori se, da gori Carsko selo in da je zato pobegnil car. Nadalje trdijo, da so somišljeniki stavkujočih razdrli 32 km Sibirske železnice. Vseh govoric ni mogoče dementirati. Neresnična je vest, da bi bila odpotovala carica, tudi vest, da je bil prijet Maksim Gorki, se za-nikuje.
Peterburg, 25. jan. Iz Moskve došlo zasebno pismo trdi, da je bil na cesti zaboden veliki knez Sergij. Velika kneginja ni hotela iti ž njim na izprehod, ker jo je svaril mestni poglavar in je bila zato rešena.
London, 25. jan. „Morning Post" poroča, da so vojščaki dveh polkov v ne deljo streljali na drugi polk. Vsled tega je padlo toliko vojakov.
Kaj se je poročalo carju ?
Peterburg, 25. januarja. Veliki knez Vladimir je poročal carju, da je bilo v nedeljo 78 oseb mrtvih in 200 ranjenih. Prestolonaslednik obolel.
London, 25. januarja. „Daily Ex-press" poroča, da je carjevič obolel za pljučnico. Z Angleškega sta došli dve izurjeni strežnici. Carjev dvorni zdravnik je izjavil, da je carjevič slabotno bolehno bitje. Kje je car?
Peterburg, 25. januarja Car je zapustil Carsko selo in pobegnil v Gačino, kjer ima carica mati palačo. V Peterburgu straži palače velikih knezov in ministrov vojaštvo. Iz Londona poročajo, da je car popolnoma potrt.
Veliko obsedno stanje.
Peterburg, 25. jan. Pričakujejo, da bo proglašeno veliko obsedno stanje. Knez Svjatopolk Mirski je brez vsakega vpliva. Veliki knez Vladimir je obdan s svetovalci, ki so odločeni za nasilno potla-čenje revolucije. Ko se je neka dama včeraj obrnila do Mirskega zaradi njenega v zaporu se nahajajočega moža, ji je rekel: „Zakaj se obračate name? Saj nisem več minister !"
Kartečni strel pri blagoslov-Ijenju vode.
Peterburg, 23. jan. Dognali so, da so imeli pri blagoslovljenju vode resen namen usmrtiti carja. Razun topa, ki je oddal strel s kartečami, sta bila še dva topa nabita s kartečami, a izstreliti ju ni bilo več časa, ker je bilo takoj dano povelje prenehati s streljanjem. Top je sprožil neki prostovoljec. Ko je kroglja zadela carjev paviljon, je bil car tako prestrašen, da se je tresel po vsem životu. Slovesnost so končali nenavadno hitro.
Begunci iz Rusije.
Baden pri Dunaju, 25. jan. Tu sem so došle štiri odlične ruske družine, ki so pobegnile iz Peterburga.
Značilen glas poljskih listov.
,W. Pszczčlka*, ki ga izdaja in ure-duje o. Stojalovski v 3. številki, piše : Take ustave, kakršno ima Avstrija in Prusija — mi v Rusiji nočemo. Vzroka imamo dva : gospodarski in politični vzrok. Ustava, kakršna je v Avstriji, v Prusiji ali na Francoskem, vpeljala bi v Rusijo ravno-pravnost Židov in lo bi bila velika nesreča za krščansko ljudstvo na deželi in v mestih. Rusija je danes edina država na svetu, v kateri židje ne smejo odirati in goljufati ljudstva ; žid v Rusiji ne more kmetu vzeti posestva, žid se ne more naseliti v vas, žid ne more biti sodnik niti uradnik Ako bi Rusija dala ljudstvu tako ustavo, kakršno imamo v Avstriji, potem bi ne bilo na svetu države, v kateri bi bil človek varen pred Židom Kako znajo židje ljudstvo odirati, vidimo v Galiciji. Zidje so bili sicer zmirom nadloga za Galicijo, ali prav odirati so nas začeli šele, ko se je vpeljala svoboda, katero imenujemo konstitucijo. V drugih državah vidimo ravno isto. Povsod v ustavnih državah so pijavke, kakor Rotšildi, Hirši, Bleichi o lerji in drugi židje, ki kopičijo ti- i soče milijonov, dočim krščansko ljudstvo propada. — Politični vzrok, zakaj nočemo take ustave, kakršna je v Avstriji, je ta le : Na Ruskem bi prenehal vladati samovladar ter vsa vlada bi prišla v roke parlamenta. In kako bi izgledal ta parlament? Bili bi v njem Rusi, Rusini, Poljaki, Litvini in še druge narodnosti Ako pomislimo, da je Rusov 80 milijov, Rusinov 20 milijonov, nekoliko milijonov L'tvinov ter Poljakov 10 milijonov, bili bi Poljaki v ruskem parlamentu v veliki manjšini. Vladala bi v njem rusko-rusinsko-litvinska večina, kar bi gotovo ne bilo Poljakom v korist. — Ako ima nameravana ustava prinesti svobodo veroizpovedanja, enakopravnost vseh jezikov in svobodo vseh prebivalcev - take svobode si mi tudi želimo, ali vse to mo- j remo dobiti tudi — brez ustave.
Petrov dvorec in Carsko selo.
Carjev grad Petrov dvorec je bil sezidan leta 1720. od Petra Velikega po načrtih Leblonda; pozneje ga je razširila Katarina II. Grad je posnet po pariškem Versaillesu. Trinadstropno glavno poslopje je po galerijah v zvezi s stranskimi paviljoni. V krasuem, obsežnem parku, ki obdaja grad, je mnogo umetnih krasnih vodovodov, ki mečejo kviško vodo, kakor v Versaillesu. Okrog gradu se dvigajo hiše, v katerih prebiva dvorno osobje.
Carsko selo je obširen grad, ki ga je sezidal pod Elizabeto in Katarino II. Rastrelli. Sezidan je v rokoko - slogu in je 245 metrov dolg. Na severozahodu ga obdajajo nizka poslopja v polukrogu grajski prostor, ki je zaprt s trojnimi železnimi vratmi. V krasnem, v angleškem slogu prirejenem parku je mnogo glorijet, slavolokov, kipov, jam, razvalin ter ukusnih mostov, ki vodijo čez krasne ribnike, po katerih plavajo labodi. V Carskem selu je še več krasote, ko v Petrovem dvorcu.
Rusho-jnponsKa vojska.
Zadnja Stesljeva proklamacija.
Reuterjev urad poroča 24. t. mus. iz Čifua: Neki iz Port Arturja došli begunec je prinesel seboj prepis zadnje proklamacije generala Steslja na posadko; datirana je 2, januarja. Proklamacija se ozira na slavne čine posadke ter kaže, kako so Japonci polagoma, a nevzdržno oklepali trdnjavo, tako da^ bi nadaljni odpor pomenjal umor. — Ni težko, se glasi dalje, umreti za svojo domovino, a dosti pogumen moram biti, da predam trdnjavo, ki je izpolnila svojo dolžnost. Nimamo nobenega brodovja več, ki bi je morali varovati. Velika armada Japoncev e uničena in se ne bo borila proti Kuropatkinu.
V hullski zadevi
so se pokazale pri preiskavi mednarodne komisije resne težkoče. Predsedniku komisije, francoskemu admiralu Fournierju se je zahvaliti, da je komisija za nedoločen čas prekinila svoje seje.
Admiral Birilev.
Iz Libave se poroča 24. t. mes., da je admiral Birilev odpotoval v Kronstadt. Japonske vojaške skrivnosti izdane Rusiji.
Neki angleški podanik, portugalskega pokoljenja, ki prebiva na Japonskem, je bil vsled izdaje vojaških skrivnosti japonskih Rusiji obsojen na 11 let prisilnega dela.
Napadi.
Tokio, 25. jan. Iz japonskega glavnega stana se poroča, da so Japonci napadli oddelek ruskega topništva, močnega en eskadron na severu od reke Tajceho, ter so jih potisnili iz njihovih pozicij. Japonci so zadobili nekaj konj in orožja. — Neki drugi japonski oddelek je napal ruske utrdbe ter je ubil 20 in ranil 7 Rusov. Ruski ranjenci v Port Arturju.
„Daily Telegraph" poroča iz Sangaja 24. t. m., da se v portarturskih bolnišnicah nahaja še 15000 bolnikov. 500 mož je od kapitulacije že umrlo.
Kitajska odgovarja na rusko noto.
Reuterjev urad poroča iz Washingtona 24. t. m.: Tukajšnji kitajski poslanik je podal ameriškemu državnemu tajniku odgovor Kitajske na ruske pritožbe. Kitajska izjavlja, da ni najmanje prekršila nevtralnosti. Obnašanje Kitajske je splošno mirno, kakor so to zahtevale vlasti. Kitajska je mnenja, da je Rusija že v več slučajih prekršila kitajsko nevtraliteto.
Vladivostoško brodovje.
Vladivostoško brodovje, ki so je po pravljali več mesecev, bo sedaj zopet stopilo na bojno pozorišče
Kakor poroča „L1oydu" brzojavka iz Vladivostoka, bosta v kratkem odšli križanci prvega razreda „Rossija" in „Gr>mo-boj" ter več torpedovk, da ščitijo pred japonskimi napadi parnike, ki se bližajo luki s premogom. Japonska je o akciji vladivo-stoškega brodovja tudi že poučena ter pripravlja protiodredbe. Kakor smo že poročali, je admiral Kamimura zapustil Šinbasi, da odide k svojemu brodovju, ki je najbrže že od plulo, da se sreča z Rusi. Posebno japonsko brodovje.
Tokio, 25. januarja. Mornariški oddelek je naznanil, da se ustanovi brodovje, namenjeno za posebno službo. Podrobnosti še niso znane.
Iz Beneške Slovenije.
20. jan. 1905.
H u d a z i m a. — Že več let ne pomnimo tako hude zime, kot je letošnja. Buria trdovratno priteguje in hudo nadle guje vboge ljudi, ki nimajo dovolj odetelji. Snega je zadn]e dni dokaj palo. 01 silnega mraza je zamrznila ce!6 Nediža. Promet je otežkočen, kar je v škodo posebno voznikom, ki preskrbljujejo Čedad in Videm z
drvami. Pošta, ki vozi od Čedada do Šempetra, vsled močne burje in nakopičenega snega, se je morala včeraj vstaviti kar sredi pota. Konje so odpregli in poštne stvari peš naprej nesli. Upamo vendar, da pride kmalu milejše vreme.
Tatvina. — Marsikdaj se tu in tam, posebno bliže Furlaniji, sliši o tatvinah, Včeraj so okradli za kakih 650 lir šent-lenardskega župana Terliherja.
Za novo župno cerkev. — Pri sv. Lenartu je pred mescem počil veliki zvon. Župljani so sklenili takoj, da si preskrbijo novega in večega. Od zvona misel je prešla na zvonik, zastarel in ne baš trden za velike zvonove. Torej novemu zvonu nov zvonik. A kako naj izgleda stara, nizka, nerodna in pretesna cerkev pri novem zvoniku? Naj bo pa vse novo!*Ta misel je pognala dobre kali. Lerkev naj bi bila gotična, pa ne na prejšnjem mestu, ampak bolj pri roci za razsežno župnijo, in sicer pri zgornji Mersi. V ta namen je že zagotovljenih petnajst tisoč lir. Izvrstno in pa tudi potrebno, samo premeščenje utegne napraviti kako razprtijo in otežko-čiti izvršitev lepega podjetja. Seveda, ne gledč na komoditeto, najlepše za slikovitost doline bi stala na starem mestu.
Kaj ^a z župno cerkvijo v Šempetru, katera tudi je nedostojna velike, prve be-neškoslovenske župnije? Pred kakimi tridesetimi letmi je bilo že vse zgovorjeno za novo in že precej gradiva je bilo pripravljenega ; a reč je nenadoma zaspala. Zadnjič se zopet sliši natihoma « novih namerah. Bode li kaj? Bog daj!
Volitve na Ogrskem.
Budimpešta, 26. jan. Danes so se pričele volitve na Ogrskem Kandidatov je 800. Liberalna vladna stranka, ki je imela doslej 322 mandatov, je postavila 333 kandidatov, tako da prepušča opoziciji 80 okrajev brez boja Neodvisna stranka, ki je imela 120 mandatov, kandidira v 203 okrajih, Desidenti, katerih je bilo 26 kandidirajo v 42 okrajih, ljudska stranka katera je imela 20 poslancev, kandidira v 38 okrajih, Banffyjeva stranka kandidira v 26 okrajih, dečim je imela doslej le pet poslancev Razne nemažarske narodnosti ki so imele šest poslancev, so postavile kandidate v 56 okrajih, socialisti v 100 okrajih, a socialistiški kandidati baje ne bodo dobili mnogo glasov. Tudi šest „divjakov" kandidira. V volivnem boju je bilo do včeraj opoldne sedem mrtvih.
Francosko ministrstvo Rouvier.
Combov naslednik ima burno preteklost. Rojen je bil, 1. 1842 v Aixu v Provenci. V svoji mladosti je bil trgovski pomočnik. A ko je izbruhnila 1. 1870 vojska med Francosko in Nemčijo, se je jel z vso vnemo udeleževati političnega življenja. L. 1871. je bil izvoljen v narodni svet Od 1. 1876. nadalje je član zbornice. Udeleževal se je zlasti razprav pri rešitvi finančnih in na-rodno-gospodarskih vprašanj. Gambetta je Rouvierja imenoval za trgovskega ministra meseca novembra 1881, a je odstopil že 26. jan. 1882. Pozneje je bil večkrat minister in nekaj mesecev celo min. predsednik. L. 1892. je odstopil, ker je bil zelo prizadet v zadevi Panamskega prekopa, a ker je sodnija ustavila proti njemu sodnijsko postopanje, je bil 20. avgusta 1. 1893. zopet izvoljen za poslanca.
Položaj na Srbskem.
(Brzojavno poročilo „Slovencu".)
B e 1 g r a d , 26. jan. Vlada je včeraj povodom grdenja »Srbije od strani tujega časopisja izjavila, da je bil min. predsednik P a s i č pri kralju in kralj je izjavil, da to grdenje ne bo imelo niti najmanjšega vpliva na tok državnih poslov, katerih podlaga bo vedno ostala v ustavi in parlamentarnem redu. Klub vladnih radikalnih poslancev je izrekel vladi zaupanje.
Bolgarski knez v Berolinu.
B e r o 1 i n , 26 jan. Jutri ob 10 uri dopoldne se pripelje sem bolgarski knez Ferdinand. Sprejet bo z vojaškimi častmi Na kolodvoru ga bo čakal cesar Viljem V Berolinu ostane do 29. jsn. Spremljalo bo kneza več bolgarskih častnikov. Z ozirom na homatije na Balkanu pripisujejo temu potovanju velik političen pomen.
Syvetonava afera.
Preiskovalni sodnik Boncard je ustavil preiskavo o Syvetonovi smrti. Oče Syveto-nov, ki je podal kazensko ovadb«, je dobil rok 24 ur za priziv, katerega je tudi izročil. Ako se prizivu ne-ugodi, kar je pričakovati. potem pade vsa ta afera, ki je povzročila toliko polemik ogorčenosti in prepira Listi pa s tem niso zadovoljni, ampak pišejo še vedno naprej z neumorno pridnostjo.
Štajerske novice.
š Soštanjske volitve, zakaj so bile razveljavljene? Kakor se je v listih že poročalo je c. kr. štajersko namestništvo volitve v obč. zastop šoštanjski razveljavilo in se je v nekaterih nemških listih tudi že poročalo da je dalo povod k temti postopanje slovenske volilne komisije. Takoj po volitvi pisalo se je, da so se godile grozne nerednosti, da so se volilci šiloma zadržali, da so bili opravičeni volilci zavrnjeni, da se politična oblast kljub protestu od nemške strani ni pobrigala za vdrževanje reda in miru. Danes smo v prijetnem položaju poročati na podlagi cfici-elnih dat, zakaj se je vlada čutila prisiljena volitve razveljaviti: Neka Ana N. je bila vsled ovadbe čevljarja Mačk -obsojena zaradi prestopka tatvine z obsodbo okraj, sodišča v tsoštanju od 7. aprila 1904 na petdnevni zapor. Nemci so zahtevali, naj se ta volilka iz imenika volilcev črta, a rekla-macijska komisija temu zahtevku ni mogla ugoditi, ker dotična razsodba z ozirom na vloženi vzklic ni bila pravomočna. Pri pri-zivni obravnavi dne 19. maja 1904 je bila razsodba prvega sodišča potrjena, vsled česar se je imenovana volilka v smislu § 3 o. vol. reda iz imenika uradno čitala. To in le to uporabila je visoka vlada kot razlog za razveljavijenje šeštanjskih obč volitev, katere so po celem slovenskem Stajerju vzbudile toliko pozornosti.
š Bralno in pevsko društvo ,,Maribor" ima v nedeljo, dne 29 jan. ob 8. zvečer svoj redni občni zbor v društvenih prostorih v »Narod. domu".
Dnevne novice.
Baron Hein. Dunajska „Zeit" je priobčila včeraj tole neverojetno vest: Kranjski državni poslanci so danes od*me-rodajne osebe dobili v državnem zboru zagotovilo, da bo deželni predsednik kranjski, baron Hein, v najkrajšem času odpoklican. — Uradni korespondenčni urad br-zojavlja danes, da poroča vladni »Fremden-Jblatt": Vesti, da bo odpoklican kranjski deželni predsednik baron Hein, so ne-osnovane.
f Prof. Vavru. Včeraj je umrl v ljublj. „Leonišču" prof. g. Ivan Vavru v 73. letu svoje starosti. Na stotine in stotine je onih, katere je vzgojil in ki so ga spoštovali. Zibelka mu je tekla 1 1832. na Češkem V Ljubljani je služboval od 1. 1850. do 1 1887., ko je stopil v stalni pokoj, v katerem je živel nad 17 let. Bil je ustanovitelj „Slovenske Matice" ter odbornik od prvega njenega početka, torej nad 40 let. Bil je soustanovnik .Sokolov", v mlajših letih izboren telovadec. Dokler je bil še čil, je vsako leto obiskoval svojo češko domovino, katero je ljubil iz vsega srca. Bil je tih, resen profesor, kateri se je svoji stroki posvetil s polnim ognjem, izredno taktnega vedenja, konservativnega mišljenja Klasičen filolog je vzgojil veliko mož, ki so sedaj na odličnih javnih mestih. V družbi je bil jako prijeten družabnik, posebno iskrena prijatelja sti si bila s pokojnim Praprot n i k o m. Zadnja leta se javnega živ ljenja ni aktivno udeleževal, prihajal je pa redno k sejam »Matice Slovenske". V svoji oporoki je volil: Dijaškemu podpornemu za kladu I. drž. gimnazije 200 K, .Matici Slovenski" 200 K, dijaški kuhinji 200 K, Ma-rijanišču 200 K, „Ciril in Metodovi družbi" 200 kron, češki „Ustredni Matici Školski" 200 K, Lichtentburnovemu zavodu 200 K, vso svojo knjižnico I drž gimnaziji, kjer je služboval 28 let. Dvema sorodnikoma na Češkem je volil vsakemu po 1000 K, glavni dedič je pa dijaška ustanova, katera se usta-| novi za njegove sorodnike na češkem. Po-j greb plemenitega moža bo jutri ob 4. uri j popodne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu. N. | v m. p !
Tvrdka Kleinmayr & Bam-j berg pošilja duhovnikom račune za Voja-! nove pesmi za Aškerčevega „Trubarja", ka-I terih ni nikdo naročil, ampak so se le na j ogled poslali. Najpreje povdarjamo, da je ' bilo od tvrdke ze!6 netaktno, pošiljati du-| hovnikom knjige, ki sramotč duhovski stan, take knjige naj plačujejo liberalci. Drugič pa tvrdki povemo, da če še sama tega ne vč, da ni nikdo dolžan plačati tistega, česar ni naročil, niti na svoje stroške vrniti.
—	Iz Trsta se nam poroča: Socia-listiška stranka vabi za nedeljo vse delavstvo na protestni shod zoper carja.
—	Litijske novice. Sava z a -m r z u j e. Ua je res huda zima letos, se
uvidi iz tega, da je jela pretečene dni Sava zamrzovati Dne 24. t. m. je na raznih krajih zamrznila. — V Savo je šla. Dve pri tukajšnii tvrdki Lobinger in Bergmann službujoči osebi sta se začeli prepirati med seboj V tem sporu sta ena drugi očitale razna nepoštena dejanja, namreč tatvino. Tvrdka je takoj odpovedala eni službo. Ta je pa vsa obupana, brez denarja, brez službe in osramočena šla v Savo. To je zapazil njen ljubimec ter jo loper njeno voljo potegnil iz mrzle kopelji. — Splošna želja je, da omenjena tvrdka postopa milejše proti slovensko mislečim uslužbencem, ker drugače bomo prisiljeni marsikaj poročati o nemškutarstvu te tvrdke v narodni Litiji. Toliko za danes.
—	Mestna mesnica v Gorici. V nedeljo ie bila otvorjena mestna mesnica v Gorici. Meso se prodaja I. vrste: sprednji deli za kg. 1 K 44, zadnji 'deli 1 K 28; II. vrste: sprednji deli 1 K 36, zadnji 1 K 20. Mesarji prodajajo tako meso po 1 K 60 in 1 K 36. Razpečalo se je takoj prvi dan mnogo mesa.
—	Nesreča v tovarni. V litijski predilnici je stroj prijel za roko delavca Jurija Okorna ter ga nevarno poškodoval.
—	Krka zamrznjena. Vsled silnega mraza je Krka popolnoma zamrznila. Če bo mraz še nekaj časa trajal, se bo lahko po Krki drsalo
—	Samoumor radi očetove smrti je zvršila v Trstu 19letna Ritta Suttora. Po noči se je zastrupila.
—	Umrl je v Črnem vrhu nad Idrijo dne 24. januarja po kratki bolezni mnogoletni občinski tajnik in pismonoša Štefan Pire. Znan je bil daleč po okolici. — N. v m. p.!
—	Naši vojaki v Zagrebu. Vsa
zagrebška infantenja je odšla na Ogrsko. V Zagreb so se pripeljali vojaki 47. pešpolka iz Maribora.
—	Politično društvo ,, Edinost" v Trstu ima v nedelju občni zbor, na katerem je tudi točka „Tržaški Slovenci in vseučiliško vprašanje".
—	Smrtna kosa. Sinoči ob 10 uri je umrla v Srednji vhsi pri Goričah Ana R e b o 1, po domače Štrukljeva mati, v starosti 87 let. Pokojnica je bila daleč okrog znana kot »dobra mati" ubogih in sirot Pogreb bo v soboto ob 10. uri dopoldne.
—	Če se preveč kuri. Iz Mirne se nam poroča: V vasi Zabrdje pri Mirni na Dolenjskem je dne 24. t. m. ogenj vpepelil hišo Blaža Smrekaria, p. d Brentarja. Ogenj je nastal, ker je stari oče v „štibelc" pre več zakuril v železno peč. Posestnik je reven Zavarovan je bil pri „Vzajemni zavar. v Ljubljani".
LjubljnnsRe novice.
lj Umrl je po kratki bolezni v Li piku v Slavoniji umirovljeni primarij in vodja bolnice g. dr. A n d r e j Gregorič, brat primarija g. dr Vinko Grego r i č a v Ljubljani. — Naše iskreno so-žalje!
lj Umirovljenje. V zadevi policijskega svetnika g. Fr, Podgorška je imet včeraj obč. svet tajno sejo,v kateri je bil Podgoršek upokojen. G Podgoršek bo dobival pokojnine 1040 gld. na leto.
lj Deželna vinska klet. Tudi sinočnjo vinsko pokušnio je posetilo mnogo domačih in tujih obiskovalcev, ki so precenjevali novodošle vinske vzorce. K zadnji notici nam je šo pripomniti, da se dobi ra-zun na Vipavskem in v Belokrajini tudi v mokronoškem okraju, v St. fanžu, Malkovcu, Tržišču in bližnjih krajih prav veliko in ce-nega vina, ki je posebno sposobno za mešanje z milejšimi in malokislinr vini.
lj Opekel se je. Predvčerajšnjim je prišel neki tat v prodajalnico g. Blaža Jesenkota na Starem trgu in si hotel nakupiti več reči. Nobena reč mu pa ni tako ugajala, kakor moške hlače, ki jih je stis nil pod suknjo in odšel s pripomnjo, da mu nič ne ugaja. Ker tat ni im?l hlač zavitih, je nehote zavil v prodajalno Jesenkovega sina gospoda Rud"lfd in prosil, naj mu zavije hlače. Sin je pa očetove hlače spoznal in tatu vprašal, zakaj mu ni oče sam hlač zavil. Tat se je pa pri tem tako prestrašil, da jo ie popihal naglih rog iz trgovine.
Tatvina. S noči so bile gledališkemu igralcu gospodu Viktorju Hunnerbeinu iz garderode ukradene tri srebrne ure, vredne 80 kron.
lj K volitvam na Ogrsko seje včeraj zopet odpeljalo 150 mož in 6 čast nikov 27. pešpolka. Sli so v Kiss Szell.
lj Ogenj radi nahoda. Hud nahod je imel rtne 20 t. m. kuntorist F M. Ker ga le ni meg 1 pregreti, mu ie baje nekdo svetoval, naj duha dim tlečega traka. M. je to tudi storil, potem pa vrgel še tleči trak v omaro, kjer se je vnelo perilo. V drugi sobi so potem začutili smrad in šli pogledat v M. ovo sobo, kjer so ogenj pogasili.
li Premoga primanjkuje v Ljubljani. l-'oioca se n.im. da gospodinje v zunanjih predmestjih ne morejo dobiti
po dva, tri dni premoga, ker ga hlapci v te dele mesta niti ne pripeljejo, rekoč, da ga nimajo dovolj. Temu nedostatku naj se od-pomore, saj je premog itak dovolj drag!
lj Obe nogi si je zlomil hlapec pri g. Treotu Franc Ptntar. Prišel je tako nesrečno pod voz, da sta se mu obe nogi zlomili.
lj Na Rakovniku se bo obhajal slovesno praznik sv. Frančiška Šaleškega v nedeljo, dne 29. t. m. V kapelici bo cel dan izpostavljeno Najsv, katero bodo vrstoma častili gojenci — sal. sotrudniki in sotrud-nice. Ob pol 8. uri zjutraj je sv maša in skupno sv. obhajilo, ta dan s popolnim odpustkom. Zvečer po blagoslovu se razvije v gledališču običajni shod sal. sotrudnikev pod predsedništvom č. g. dr. Janeza Janežiča. — Glavni govor ima letos č. g. Peter Žužek družbe Jez Med točkami svira godba gojencev. Vstop je dovoljen samo odraslim in je brezplačen; dajale se bodo na porti vstopnice samo radi reda.
lj Izgubljene in najdene reči. G. sodni ofioijal Anton Prijatelj je našel srebrno uro s častniško verižico. Juljana Leničeva je izgubila zlat prstan z rdečim kamnom. Anton Graper je pa izgubil srebrno moško uro z dvojnim krovom.
Iz brzojavk.
B e 1 g r a d , 26. januarja. V Belgrad se je povrnil avstrijsko-ogrski poslanik dr. D u m b a.
E s s e n , 25. januarja. Danes stavka v premogokopih ob Ruhri izmed 243.872 delavcev 194 856 mož.
B e r o 1 i n , 25. januarja. Nemški državni zbor nadaljuie razpravo o poštnem proračunu. Katoliški centrum je predlagal, naj vlada imenuje komisijo, v kateri naj bo tudi 7 poslancev, ki se bo morala pečati[z delavskimi razmerami v premogokopih.
Razne stvari.
Najnovejše.
Telefonske gospice š t r a j -k a j o. 200 telefonistinj Keystone Co. v Phi-ladelphiji, Pa., sicer ni organiziranih, vendar pa ločijo pravo od nepravega. Da si zagotove polapraznike, katere imajo vsako drugo soboto, so pričele enostavno stavkati in so tako v par minutah dosegle vse, kar so želele. — Obsodbo gospe Her-v a y na štiri mesece ječe je najvišje sodišče potrdilo. — Pogoreloje v Budimpešti četrt tovarne škroba „Union". Skoda je velika. 11 oseb se je pri gašenju ponesrečilo. — Drama na pokopališču, Da Dunaju je na centralnem pokopališču žena knjigotržca Schuha svojega moža in nato še sama sebe ustrelila. Vzrok beda. — Kjeje Kecskemethy? Na Dunaj je došla brzojavka, da je Kecske-metby stanoval v okolici Singapore. Posrečilo se mu je, da je pobegnil. — Donava zamrznjena. Donava pri Zemunu je tako zamrznila da je mogoče priti čez zamrznjeno reko iz Belgrada v Zemun. — Umrl je v Bambergu na Nemškem nadškof dr. Schock. — Potres so čutili po Srbskem. — zblaznel je veselja na Dunaju slaščičarski pomočnik J. Wolf, ko so mu povedali, da mu je žena povila otroka. — Morilka Klein je preklicala vse svoje dosedanje izjave. Sedaj dolži umora svojega moža. — Operne predstave po telefonu. Na norimberški razstavi 1. 1906. bode taka telefonska zveza za monakovsko dvorno opero, da se bo lahko pri telefonu poslušalo na razstavi operne predstave dvorne opere. — Velika ".klavnica na Dunaju. Dunajski občinski svet je odobril načrt za zgradbo velike klavnice na Dunaju. — Umrl je veliki mojster malteškega reda knez Cechi a Santa Croce. — Za ravnatelja c. kr. poštno-hranilnič-nega urada naDunaju je imenovan ministrski svetnik dr. Rudolf S c h u s t e r pl. Bonnott —Trikratni rop Iz Be-legagrada poročajo, da so v minoli noči neznani zločinci v Palanki umorili bogatega trgovca Matica, njegovo soprogo in njegovega slugo
Dr. Lueger o uporabi vojaštva pri ogrskih volitvah.
Dunajski župan dr. Lueger je imel shod, na katerem je med drugim tudi govoril o političnem položaju v Avstriji in na Ogrskem. Rekel je, da bodo nastale na O^erskem take razmere, kakor so sedaj na Ruskem, samo v manjšem obsegu. Značilno je, da mora Avstrija k takozvsnim ..svobodnim volitvam" na Ogrskem pošiljati vo-! jaštvo Mažari jemljejo avstrijske vojake, ; ker ne zaupajo svojim vojakom Vedno na-glašajo Mažari, da ne potrebujejo Avstrije. : Kakor se vidi, potrebujejo avstrijshih vojakov. Ministrski predsednik grof Tisza je : rekel, da mora dobiti Ogrska vodilno vlogo : v mona hiji. Pri tem imamo pač pravico iz-pregovoriti besedo tudi mi in ne dovoliti, da se vlada in razpolaga z našim denarjem preko naših glav!
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 27. jan. Včeraj so češki radikalci nadaljevali v drž. zboru svojo ob-
Freslov predlog, naj se sejo zaključi. Baxa je zahteval, naj ne poučujejo v vojaških šolah zemljepisja in zgodovine častniki, ampak dotični strokovnjaki; Choc splošno in enako volilno pravico, Baxa podporo čeških manjšin. Baxa je češki govoril več ur. Geški radikalci in narodni socialci so upili, psovali predsednika in Gautscha F r e s s 1 je kri čal: „Mi Vas bomo že naučili!" Za Baxom je utemeljeval Fresl četrti nujni predlog te skupine. Govoril je češki, potem pa govor še nemški tolmačil. Malik je protestiral, da češki radikalci govore tiho, ker se lani tega njemu ni pustilo. Naposled se je izvršil med večino in češkimi radikalci kompromis, da se seja zaključi, ako češki radikalci puste, da bodo njihovi predlogi v prihodnji seji t. j. danes lahko vsi obravnavani. Nujnost vseh predlogov čeških radikalcev je bila odklonjena. Konec seje je bil po 11. uri zvečer.;
Dunaj, 26. januarja. V današnji seji državnega zbora se nadaljuje z rešitvijo nujnih predlogov čeških radikalcev. Na njihov predlog so se morale došle vlege či-tati dobesedno, kar je pa trajalo le malo časa. Rešiti je še 10 nujnih predlogov.
Dunaj, 26. jan. Vloženih je več interpelacij. Oglašenih čez 30 govornikov.
Budimpešta, 26. jan. (Kor. ur) O državnozborskih volitvah je znano doslej 65 soglasnih volitev. Od teh je 34 liberalcev, 13 Košutovcev, 5 ljudske stranke, 1 Banffyjeve stranke, 8 desidentov, 2 divjaka.
Budimpešta, 26 jan. Kolikor je doslej znanih volilnih izidov, se ni stanje strank posebno izpremenilo. Tisza je zmagal proti Juliju Andrassyju s 50 glasovi večine.
Berolin, 26. jan. Stavka na Ruskem se širi. Tudi izobraženi stanovi drže z delavci. Mnogo časnikarjev in delavskih voditeljev je zaprtih. Aretirajo jih ponoči.
Peterburg, 27. jan. (K ur) Pro-klamacije, katero je izdal generalni guverner po carjevem naročilu, poziva delavce k miru, povdarja vladno skrb za delavstvo in pravi, da sedaj vlada izdeluje postavo za skrajšanje delavnega časa in da bo dobila način, kako se bi omogočilo ljudstvu posvetovati se o svojih zadevah in jih sporočiti vladi.
London, 26. januarja. Iz Peterburga javljajo: Iz Finske je došlo potrdilo o ne mirih. Ljudstvo tam ima dosti orožja. Policija zapira razne odličnejše osebe.
Nloskva, 26. januarja. Doslej je bilo ustavljeno delo v 50 tovarnah, a stavkalo je 30 000 delavcev. Popoldne se je vršil mal boj, ko je vojaštvo razganjalo delavce.
Dunaj, 26. januarja, Vest, da je Avstrija sklenila z Rusijo dogovor, po katerem bi morale naše čete na pomoč Rusiji, je izmišljena.
Peterburg, 26. januarja. Stavkujo-čim delavcem se je naznanilo, da kdor ne pride v petek na delo, izgubi zaslužek. Bilo je mnogo hišnih preiskav.
Lvov, 26. januarja. V Varšavi in Lodzu je do 50 000 brezposelnih delavcev.
Turin, 26. jan. Tukajšnja »Stampa« je dobila iz Peterburga poročilo, da je pravo število mrtvih od nedelje do torka 1000. — Brzojavka je rabila iz Peterburga do Turina štiri ure, kar priča, da je brzojavni promet reden.
Peterburg, 26. jan. Pouk na gimnazijah in realkah se je zopet pričel.
Peterburg, 26. januarja. V Putilovi tovarni je naznanjeno 12.000 delavcem, da morajo v 48 urah zapustiti stanovanja, ako ne pridejo delat.
Pariz, 26. jan. ,Libertč" je priobčila brzojavko iz Peterburga, ki pravi, da se v tamošnjih ministrskih krogih širi govorica, da je na odprtem morju prišlo do spopada med eskadro admirala Roždestven-skega in japonsko eskadro. V tem spopadu da so bile uničene tri japonske oklopnjače n dva križarja. Vest še ni potrjena.
ffleteorolojlčno poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736 0 mm
B M a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Tonipe-ratura prf Celziju	Vetrovi	Nebo	c 2 g 'V* ■o ► d 99 Cu
25	9. zveč.	743-8	— 7-6	sr. szab.	jasno	00
26	7. zjutr. 2. pop.	739	7 740	1	-4-8 —0'7	sr. sever, si. sizh.	obl. »	
Srednja včerajšnja temp. —10 0°, norm. — 21°.
,,Slovenska Matica" naznanja vsem društvenikom pretužno vest, da je njen obornik in usta-novnik, gdspod
man Uauru
c. kr. gimn. profesor v p.
včeraj opoldne po daljši bolezni, v 73. letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspal.	151
Pokojnikov pogreb bo jutri, v petek ob štirih popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu.
Gospodje odborniki in društve-niki se najuljudneje vabijo, da se pogreba v obilem številu udeleže. Ljubljana, 26, januarja 1905.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je gospod
Ivan Uauru
c. kr. gimn. profesor v p.
danes, dne ?5. januarja ob 1. uri popoldne po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 74. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v petek, dnč 27. januarja ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice na pokopališče pri Sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v mnogih cerkvah.	150
Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 25. jan. 1905.
Žalujoči ostali.
Svarilo.
Opozarjam vsakaterega, ki bi na moje ime kaj dal bodisi v denarju ali v drugih vrednostih, ker podpisani nisem plačnik za nikogar.
Josip Černe,
147 1-1	urar.
143 3-1 Služba
hranilničnesn uradnika.
Mestna hranilnica v Novem mestu razpisu e tem potom provizorično službo hranilničnega uradnika
z začetno letno plačo 1400 kron, v slučaju posebne sposobnosti po dogovoru tudi več. — Po enoletnem službovanju in dokazanem vsposobljenju nastavi se deflnitivno s pravico do pokojnine.
Prednost imajo prosilci, ki so že službovali pri kaki hranilnici, ali pa dovršili z dobrim uspehom višjo trgovsko šolo.
Lastnoročno pisane in z izpričevali opremljene prošnje vložiti je do 15. febr. t. I.
Ravnateljstvo.
V Cerknici v Medenovi hiši
se odda 131 31
S mesarija.
Več se izve pri	I
Ivan Modic-u R
v Novivasi pri Rakeku. S
J
V najem se da oziroma tudi proda
lepo posestvo
z zemljiščem vred ali samo poslopje.
Več o tem povč Anton Vidmar,
posestnik v Ambrusu št. 24, pošta
Zagradec, Fužine. Dolenjsko. 149 3-1
V najem se da
□ trgovina a
z opravo In stanovanjem vred
P»"av zraven župnijske cerkve. ft-fe
Kje, pove iz prijaznosti upravništvo tega lista«
132 3-2
Priporočam se slavnemu občinstvu v izvrševanje	122 8—1
fl kleparskih, galanterijskih in stavbinskih del 000
122	kakor tudi	8-2
strehe na zvonikih in strelovode 000
no najnižji ceni.
Karol Neiiman, q£:
Dobro ohranjena lesena
se takoj po nizki ceni proda.
Več se poizvč na Dunajskicesti Štev. 69 naspron 145 2-1
topničarski vojašnici.
Voda!
Voda!
Voda!
n
Prva in edina domača tvrdka za vse vodovodne naprave,
Inženir in vodni tehnik
□ OD K. LACHNIK □□□
stavbeni podjetnik
144 1
Fran Josipova cesta 7 v Ljubljani Bethovenove ulice 4
prevzema sestave načrtov in proračunov za vodno preskrbitev kakor tudi brezhibno izvršitev takih naprav po zmernih cenah.
= Tehnične izjave so brezplačne. =-—
Tudi načrt! so brezplačni, ako se izvršitev stavbe poveri tvrdki.
Najboljša izpričevala o 25 vodovodnih napravah na Kranjskem, izvršenih pod osebnim vodstvom lastnika tvrdke so vedno na razpolago.
za podgane, dihurje krte, miši itd.
patentirani najnovejši amerikanski sistem
prodaja in razpošilja trgovina 2088 26—16
STREL v Mokronogu, Dolenjsko.
Presenečeni uspeh lova se garantira. Cene jako nizke.
Vedno najnovejši ~—
i«r gramofoni
kakor tudi plofče v največji izberi morete dobiti le ari zastopniku nemške akcijske družbe za gramofone
Rudolfu Weber,
urarju v JLjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „Svropa", v hiši gospoda Hribarja.
rr ~ iSStsR^j^, ■.
...» . v . .v. ... * . .■
IM-iSSŠaH!
Prodaja na obrobe. - Stare ploiie se jamenjajo.
•/•Ci"<'.> v,, ? , ga
Ernest Hammerschmidta nasledniki
Hladile Wufscher * K
trgovina železnin in kovin,
Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6.
Velika zaloga poljefne^kr^hdjsatrojev
Nizke cene!