Poštnina plačana v gotovini
Gena 1.50 din
^^^fe^H ^^^^H^^I^L        ^^^^H ^^^^H ^b^K ^P^L
Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša
mesečno po pošti 5 din, v Celju z do-
stavo na dom po raznašalcih 5*50 din, za
inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava:
Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje, dcsno //
Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov-
nem   zavodu   v   Ljubljana   štev.   10.666   //
Leto XX.
Celje, petek 1O. junija 193S
Stev. 24.
Župni zlet v Celju
Celje, 10. junija.
V  nedeljo 12. t. m. bo zbrala celjska
sokolska župa svoje  pripadnike v  na-
šem belem mestu. Zupni zleti so vsako-
letna revija pripadnikov sokolskih edi-
nic, iz kateri h župa obstoji. Ti zleti in
z  njimi združeni  javni nastopi kažejo
javnosti uspehe dela v sokolskih telo-
vadnicah. Zato so ti zleti živa potreba
in se    v kratkih    časovnih  presledkih
ponavljajo.
Delo v Sokolu je osredotočeno v dve
smeri, ki sta izraženi v geslu »Zdrav
duh v zdravem telesu«.
Dečki, ki že v nežni otroški dobi vsto-
pajo v sokolske vrste ter gojijo sokol-
sko telovadbo in proste panoge do zre-
lih moških let, so jedro zdravega in
močnega prebivalstva v državi. Dekli-
ce, ki od otroških let urijo svoje telo
v sokolski telovadnici, doraščajo v
krepke in zdravc mladenke in žene, ma-
tere zdravega in krepkega naraščaja.
V  zdravem in krepkem telesu pa pro
biva tudi zdrav  in samozavesten  duh.
V to smer gre drugi del sokolske vzgo-
Sokolstvo hoče nele telesno zdravih,
temveč tudi duševno samozavestnih
značajev. Sokolstvo noče, da se povrne-
jo časi ponižnosti, hlapčevstva in kle-
čeplazenja, Sokolstvo hoče vzgojiti rod,
ki bo povezan z zemljo in državo, na
kateri in v kateri živi in ki bo to svojo
zemljo in državo ljubil in branil kot
svojo  lastno  grudo.
Takih samozavestnih značajev potre-
buje naša domovina nebroj baš v seda-
njem času!
Glas in zavest, da je ta zemlja naša,
da je nikomur ne damo niti pedi, je
Has evangelij!
Prepričanje, da nam je zajamčen ob-
itoj le v veliki in močni jugoslovenski
državi, ki v zvezi z ostalimi slovanskimi
dižavami tvori trden most v veliko do-
bo slovanske bodočnosti, je trdno kot
skala!
Zahteva, da so domačini oni, ki od-
ločajo o usodi naše domovine, in da mc-
rajo tujci, če hočejo med nami živeti,
spoštovati naš jezik in naše običaje, je
rnnenje nas vseh!
Boj na življenje in smrt je napove-
dan narodnim odpadnikom: onim iz-
rodkom, ki jih je rodila slovenska ma-
ti> ki so doraščali ob mili materini be-
sedi, pa so od zdravega narodnega te- !
lesa odpadli. Ta boj je napovedan vsem
onim, ki žive med nami od naših rok
in se mastijo in si polnijo žepe, v za-
hvalo zato pa še danes, v dvajsetem le-
tu naše svobode nočejo priznati obsto-
ječega stanja. Te ljudi, ki žive v bolni
domišljiji preganjanih drugorodcev, ki
škilijo in hodijo čez mejo, da si tarn v
tujem okolišu krepijo svojo »zavest«,
bi morale tuje države po svoji ide-
ologiji kot nečistokrvne elemente krat-
komalo pognati tja, od koder so prišli.
Te zaslepljence spraviti na pot spo-
^nanja, je naša volja!
Iz napovedanih razlogov je država na
obstoju sokolske armade močno intere-
sirana.
Vse delo v Sokolu je prostovoljno,
vsi pripadniki sokolstva se prostovoljno
podrcjajo sokolski disciplini. V tem
prostovoljnem in neprisiljcnem delu je
ogromna notranja moč sokolstva. Ta
prostovoljna disciplina je ona čarobna
vez, ki druži sto in stotisoče slovanskih
bratov in sester v nepremagljivi sokol-
ski misli. Na to prostovoljno armado
lahko država vsak čas računa.
Zaradi tega je sokolstvo kljub
ogromnim oviram, ki so na dnevnem
*edu, na stalnem pohodu!
Naša moč raste, naše vrste se mno-
žijo. Ni je sile, ki bi mogla ta na-
Predek ustaviti. Naša moč prodira v
^ajoddaljenejše kraje in druži v sebi vse
P^c, ki hočejo narodu in državi dobro
in srečno bodočnost!
Na nckdaj vročih celjskih tleh je so-
kolstvo že neštetokrat zmagoslavno na-
Udeležencem župnega zleta
v Celju!
Moški naraščaj ima garderobe v me-
stni narodni šoli, žensld nar. v gim-
naziji. Tarn je zanj takoj po prihodu
jutranjih vlakov zbor za skušnje. Deca
se zbere ob 9. dopoldne na Glaziji in j
mora biti ob tej uri že pripravljena za
skušnje. Clani imajo garderobe tudi v
mestni narodni soli, kjer lahko po pri-
hodu vlakov oddajo svoje stvari v raz-
redih, za nje določcnih. Garderobe čla-
nic so v gimnaziji in velja za članice
isto kakor za člane, Skušnje za Clane in
članice bodo  ob 14.
Ob 10. bo na Glaziji zbor celokupne-
ga članstva, telovadečega in netelova-
dečega.
Ob 11. bo povorka po mestu, ki se
je morajo udeležiti vsi pripadniki celj-
ske sokolske župe. Sprevod se bo pomi-
kal izpred Glazije mimo Narodnega do-
ma, po Gosposki ulici, Glavnem trgu,
Kralja Petra cesti do »Branibora«, na-
zaj po Cankarjevi cesti na Trg kralja
Aleksandra po Prešernovi ulici do pra-
voslavne cerkve, kjer bo razhod.
Vozovi bodo nameščeni pri evangelj-
ski cerkvi počez, avtomobili istotam
vzdolž proti Savinji. Vse mora biti lepo
uvrščeno. Kolesa in motorna kolesa se
namestijo na gornjem koncu telovadi-
šča na Glaziji. Prapori bodo postavljeni
ob načelniškem mostu  (tribuni).
Zletna pisarna bo v sobi S& Celja
na Glaziji, kjer se bodo dobile infor-
maeije glede prehrane, prometa itd. V
tej sobi bo shramba za prtljago in tarn
boste našli vodnike rediteljev.
V prvi sobi SK Celja bo nastanjen
Rdeči križ in zdravnik. Za morebitne
zdravniškc potrebe bosta postavljena
dva šotora z vso opremo za oslabljence.
Sotora, kakršna boste videli na Glaziji,
bosta služila naraščajski gozdni šoli.
Prehrana bo po raznih gostilnah.
Vodniki društev prejmejo nakaznice v
zletni pisarni. Deco bodo prehranile iz
dobrotljivosti celjske družine.
Za vse druge morebitne informacije
se naj posetniki obračajo na zletno pi-
sarno in ne na poedince, ki bodo zapo-
sleni z drugimi opravki.
Strelišče na gornjem koncu telovadi-
šča bo dostopno vsem. Izvzemši med te-
lovadbo bo ves čas odprto.
Javni nastop se bo pričel ob 16. Spo-
red je sledeč: 1. Pozdrav državni zasta-
vi. 2. Moška deca — proste vaje. 3.
Bojne tekme naraščaja. 4. Zenska deca
— proste vaje. 5. Stafetni tek 4X100
6. Orodna telovadba članstva in nara-
ščaja. 8. Moška in ženska deca — igre.
9. Balkanska štafeta. 10. Moški in žen-
ski naraščaj, proste vaje za X. vseso-
kolski zlet v Pragi. 11. Clani in članice,
proste vaje za X. vsesokolski zlet v
Pragi. 12. Pozdrav državni zastavi.
Vstopnina: Dopoldne k skušnjam 2 din.
Popoldne: sedeži na tribuni I. vrsta 20
din, sedeži na tribuni ostale vrste 15
din; spodaj 10 din; stojišča 5 din; dija-
ki in vojaki 3 din. Predprodaja vstopnic
pri blagajni Celjske posojilnice v Na-
rodnem  domu.
Na zletu bodo nastopili člani in čla-
nice skupno, moški in ženski naraščaj
zopet skupno. Izvajali bodo proste va-
je, s kakršnimi bodo nastopili na vse-
sokolskem zletu v Pragi. Vaje niso lah-
ke, zlasti za spomin so težje, toda po
pestrosti gibov in položajev gotovo naj-
lepäe, kar smo jih doslej imeli. Osno-
vc tvorijo dvanajstorice. Za proste vaje
je prijavljenih 322 članov, 195 članic,
236 moškega in 229 ženskega narašča-
ja. Dece je prijavljene moške 365,
ženske 320, skupaj vseh pripadnikov
1667. Za deco župni zlet za vsa dru-
štva ni obvezen, poslala jo bodo na zlet
lc poedina društva.
Veličastno sokolsko slavje v Hrastniku
Sokolske svečanosti, ki so bile na bin-
koštno nedeljo dopoldne in popoldne v
Hrastniku, so nadvse sijajno uspele.
Zjutraj je prikorakala k sprejemu go-
stov na postajo lepa povorka z godbo
na čelu. Po prihodu vlakov z obeh
smeri se je formiral mogočen sprevod,
ki so se mu pridružili četa vojakov iz
Celja, četniki in godba dravske divizije
iz Ljubljane. Na čelu sprevoda je vo-
zilo 35 kolesarjev.
Pred Sokolskim domom, kjer je bilo
odkritje spominske plošče Viteškemu
kralju Aleksandru I. Zedinitelju in raz-
vitje sokolskega prapora, ki mu je ku~
moval Nj. Vel. kralj Peter II. po svo-
jem zastopniku generalštabnem pol-
kovniku g. Dragoljubu M. Mihajloviču
iz Celja, so se zbrali tudi gasilci in obi-
lo domačega obeinstva. Kot slavnostni
govornik je nastopil vzgojitelj blagopo-
kojnega kralja Aleksandra profesor
vojne akademije g. Mile Pavlovič iz Beo-
grada, ki je v obširnem govoru orisal
zgodovinsko delo kralja Petra I. Veli-
kega Osvoboditelja in njegovega veli-
kega sina, ki je padel v Marseillu kot
naša najdražja žrtev, darovana na ol-
tar domovine za svobodo vseh Jugoslo-
venov.
Popoldan je bil pri Rošu javen na-
stop članov, članic in naraščaja, ki so
želi z izvedbo vaj navdušeno odobrava-
stopalo in branilo s svojo krvjo svoje
prapore.
Ne dvomimo, da bo tudi nedeljski na-
6-top naše župe časten in da bo potrdil,
da je sokolstvo tudi v območju celjske
župe   na  zmagoslavnem   pohodu.
Zupnemu zletu: Zdravo!
nje. Po nastopu se je pricela zelo dobro
obiskana in prisrčna narodna veselica.
Pred tridesetimi leti posejano seme
sokolske ideje je vzklilo in bogato ro-
di svoj sad. Spomini na case, ko se je
pri nas pričela razširjati sokolska mi-
sel, so lepi, čeprav so bili časi robstva
težki. Vsem tistim, ki so bili pionirji
velike sokolske ideje, ki so bili dosti-
krat žaljeni, ponižani in zasramovani,
ker so javno pokazali da so Sokoli z
dušo in telesom, naj bo v zadoščenje
dejstvo, da njihovo delo ni bilo zaman,
temveč da se vedno lepše in mogočnej-
še razvija. Pohod sokolske množice od
železniške postaje do Bobna in navdu-
šenje, ki je med tem prišlo do izraza,
nam jasno priča, da sokolstvo koraka
krepko po poti, ki jo je začrtal pokojni
Tyro.
Cestoi kongres v Ljubljani
Ljubljana, 6. junija.          Pred nekaj
dnevi se je zvedelo, da bo prišel na sve-
čano otvoritev prvega jugoslovenskega
kongresa za ceste, ki je prirejen pod
pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza namest-
nika Pavla, osebno tudi predsednik vla-
de dr. Milan Stojadinovič, častni pred-
sednik tega kongresa. Meščani mesta
Ljubljane, člani JRZ, so sklenili ob tej
priliki prirediti predsedniku vlade dr.
Milanu Stojadinoviču svečan sprejem,
ker je to tudi prvikrat, da se zadrži v
v Ljubljani predsednik kr. vlade dr.
Milan Stojadinovič. Danes zjutraj
okrog 9. so prišle na železniško postajo
večje skupine Ljubljančanov, pristašev
JRZ, da se udeleže svečanega sprejema
predsednika vlade. Do prihoda beo-
grajskega brzovlaka na ljubljansko po-
stajo   se  je   tu  zbrala  velika  množica
ljudstva, za katero je bil kolodvorski
peron premajhen. Zato je dr. Stojadi-
noviča pričakovalo še pred kolodvoroni
veliko število Ljubljančanov. Nekoliko
po 10. uri je privozil na železniško po-*
stajo brzi vlak. Zelezničarska godba
kluba železničarjev JRZ je zaigrala
pozdravno koračnico. Sprejema predsed-
nika vlade se je udeležil ban dravske
banovine dr. Marko Natlačen, ban sav-
ske banovine dr. Ružič, predsednik
ljubljanskega društva za ceste dr. Vr-
hunc, predstavniki kongresa za ceste,
zatem predsednik ljubljanske mestne
občine dr. Ravnihar, kot zastopnik ba-
novinskega odbora JRZ dr. Ažman, v
imenu krajevnega odbora JRZ No-
vak, narodni poslanci gg. dr. Koce, dr.
Semrov in Kersnik, ravnatclj Jadran-
ske podunavske banke g. Cinonski, rav-
natelj železniške direkcije v Ljubljani
dr. Bončina, predsednik zveze fantov-
skih odsekov Zitko, celjski župan g.
Zebot,    predstavnik   mladine   JRZ   g.
GOO PA6
pozdravljajo Dancl. Da «o
ljudje z dobrlm okusom, doka-
zujejo s tcm, ker tudi oni, kot
ostali narodl jedo z navdusc-
njem
w505 S ČRTO*
odlične bonbone
505
BONBON   EVROPE
Izdeluje pri nas samo »UNION« Zagreb
Mihelčič, mariborski podžupan Franjo
Smersu, predsednik akademske mladine
Slovenski jug g. Fišer in številni drugi.
Predsednik kr. vlade dr. Milan Sto-
jadinovič je izstopil iz vlaka v sprem-
stvu gradbenega ministra Dobrivoja
Stošoviča in šefov kabineta dr. Proti-
ča in Tufegdžiča. Ministrskega pred-
sednika je pozdravil ob prihodu ban
dravske banovine dr. Marko Natlačen
ter mu zaželel prisrčno dobrodošlico.
Za njim je izrekel svoje pozdrave v
imenu kongresa za ceste dr. Vrhunc,
dalje tajnik krajevnega odbora JRZ
Novak, kot predsednika JRZ je pozdra-
vil dr. Stojadinoviča predstavnik ljub-
ljanske mladine JR.Z g. Smersu, v ime-
nu akademske mladine »Slovenski jug«
pa g. Fišer.
Po pozdravnih govorih je poštna
godba zaigrala državno himno, nakar
ja zbrana množica priredila navdušene
ovacije Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu
namestniku Pavlu in visokim gostom.
Predsednik vlade dr. Milan Stojadino-
vic je odšel skozi gost špalir, ves na-
smejan in dobro razpoložen z železniš-
ke postaje ter odzdravljal navdušeni
množici. Z avtomobilom se je s sprem-
stvom odpeljal na ljubljanski velesejem
Množica ljudstva, ki se je zbrala k
sprejemu predsednika vlade na kolo-
dvoru, je nato razvila dolg sprevod ter
odšla na čelu z godbo po ljubljanskih
ulicah in vzklikala Nj. Vel. kralju, knezu
namestniku Pavlu in voditelju Sloven-
cev dr. Antonu Korošcu. Pred vhodom
velesejma so predsednika vlade dr. Sto-
jadinoviča ter njegovo spremstvo, v
katerem sta bila poleg drugih tudi
gradbeni minister g. Stošovic, prometni
minister dr. Mehmed Spaho, pozdravili
predstavniki velesejma, nakar so se vi-
soki gostje podali v prostore kjer je
razstava cest. Tu je predsednika vlade
pozdravil industrijalec g. Avgust Pra-
protnik. Predsednik vlade si je v sprem-
stvu ministrov dr. Spahe in Stošoviča
katerimi je prikazano splošno stanje
naših cest. Iz glavnega paviljona raz-
ogledal natančno vso razstavo ter se
posebno zanimal za razne grafikone, s
stave Cesta so se podali v italijanski
oddelek te razstave, kjer je predsedni-
ka vlade pozdravil italijanski novinar
Mario Nordio, za njim pa inž. G. Buto-
rac. Visoki gostje so nato odšli v fran-
coski paviljon, kjer jih je pozdravil
srancoski konzul g. Remerand, nato pa
Stran 2.
»NOVA    D O B A«
Stev. 24.
si je predscdnik vlade ogledal še ostale
oddelke ljubljanskega velesejma ter se
pri odhodu vpisal v velesejmsko knjigo.
Dr. Milan Stojadinovič je zatem od-
šel s svojim spremstvom v Trgovski
dom, kjer je bil napovedan prvi jugo-
slovenski kongres za ceste. Pred vho-
dom v Trgovski dom so pozdravili pred-
sednika vlade predstavniki kongresa.
Visoki gostje so se podali nato v sve-
čano dvorano Trgovskega doma. V
spremstvu predsednika vlade so bili
med drugimi tudi odposlanec Nj. Vel.
kralja ter odposlanec Nj. Vis. kneza
namestnika Pavla inž. polkovnik Hadži
Popovič, minister dr. Mehmed Spaho in
gradbeni minister Dobrivoje Stošovič.
Med tern časom so se v dvorani že zbra-
li predstavniki društva za ceste iz raz-
nih mest naše države, ki so z dolgotraj-
nim aplavzom in navdušenimi vzkliki
pozdravili prihod visokih gostov. Polc-g
odposlanca Nj. Vel. kralja in Nj. Vis.
kneza namestnika Pavla ter omenjenih
ministrov so bili v dvorani ban drav-
ake banovine dr. Ružic, podban drav-
ske banovine dr. Majcen, zastopnik
nemškega društva za ceste Fritz Dor-
sen, zastopnik italijanskega društva za
ceste Nordel, podpredsednik Ijubljan-
ske občine dr. Ravnihar, zagrcbški žu-
pan dr. Pejčic, osiješki župan dr. Bo-
žič, župan Sušaka g. Ružič, celjski žu-
pan g. Mihelčič, mariborski podžupan
g. Franjo Zebot, ter zastopniki iz Beo-
grada in drugih jugoslovenskih mest.
Navzoči so bili tudi narodni poslanci dr.
Koce, dr. Semrov in dr. Kersnik, po-
močnik gradbenega ministra inž. Josi-
fovic, načelnik tehničnega oddelka ban-
ske uprave inž. Skaberne ter načelnik
oddelka za ceste v gradbenem ministr-
stvu inž. Fouček.
Kongres je nekoliko po 11. otvoril
predsednik jugoslovenskega društva za
ceste bivši minister Svetislav Milosav-
Ijevič, ki je pozdravil vse navzočne
ugledne osebnosti, se zahvalil kr. vladi
za dosedanje razumevanje na tem po-
Iju ter končno zaprosil, da vlada tudi
v bodoče nakloni vso pozornost delu te-
ga društva za zboljšanje naših cest.
Prebrali so nato vdanostno oziroma
pozdravne brzojavke, ki so bile poslane
Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis.
knezu namestniku Pavlu, kar so vsi
navzoei sprejeli z dolgotrajnimi navdu-
šenimi ovacijami. Predsednik je zatem
prebral tudi pozdravno brzojavko, ki
jo je poslal notranji minister dr. An-
ton Korošec kongresu in v kateri mu
želi uspešno delo. Predsednik je za.tem
dal besedo dr. Vrhuncu, predsedniku
društva za ceste v Ljubljani, ki je v
svojem govoru poudaril, da vprašanjc
zgraditve cest ni samo prometno in go-
spodarsko vprašanje, pač pa tudi vpra-
šanje, ki je ogromnega pomena za ves
narod in za narodno obrambo.
Za dr. Vrhuncem je govoril gradbeni
minister Dobrivoje Stošovič, ki je dejal:
Gospod odposlanec Nj. Vel. kralja in
Nj. kr. Vis. kneza namestnika, gospod
predsednik kr. vlade, gospodje bani, go-
spoda! V imenu kr. vlade imam cast po-
zdraviti prvi kongres jugoslovenskega
društva za ceste. Ta današnji kongres
je dokaz napredka in uspeha tega na-
šega mladega društva. Je dokaz odloč-
ne volje vseh članov društva, da po
lastni pobudi in brez kakršnih koli na-
grad in časti posvete svoj čas in svojo
intelektualno ter fizično silo za zadovo-
ljitev ene najnujnejših potreb sedanjih
in bodočih generacij kraljevine Jugo-
slavije. To je potreba po izboljšanju in
izpopolnitvi naše cestne mreže. Potrebo
po modernizaciji cest v naši državi ob-
čuti vska državljan; v prvi vrsti pa
kmet, ki mnogo trpi zaradi slabih pro-
metnih razmer in ki včasih po več me-
secev ne pride na trg in do drugih
krajev, kjer bi mogel kupiti vse, kar
mu je potrebno in kjer prodaja svoje
proizvode. Drugi je trgovec, ki tudi ne
more razviti svoje delavnosti v pol-
nem obsegu zaradi slabe zveze med tr-
žišči, na katerih prodaja in kupuje. Na-
sa mlada industrija tudi trpi zaradi sla-
bih in neznosnih cest, ki otežujojo nje-
ekonomičnosti sedanjih cest, s svojimi
razstavami najprej v Beogradu, zatem
v Zagrebu in zdaj tu v Ljubljani, se je
društvu za ceste posrečilo spoznati se
z razmerami, ki vladajo po teh ali
onih krajih ter se prepričati o potrebi
;:graditve sodobnih cest ter o njihovih
splošnih narodnih in državnih koristih.
Zato gre vsem članom jugoslovanskega
društva za ceste popolno priznanje in
hvaležnost tako kraljevske vlade, kakor
tudi vsega jugoslovanskega naroda za
napore, s katerimi ie podpiralo dozdaj
to delo, in s katerim bo tudi v bodoče
skrbelo za izpopolnitev cestnega omre-
žja. Drugi činitelj je delo kr. vlade.
Naj mi bo dovoljeno, da to delo vsaj
nekoliko osvetlim.
Kakor je znano je graditev sodobnih
cest novost za ves svet, tako tudi za
nas. Prve takšne ceste, na katere nale-
timo po drugih modernih in naprednih
državah so stare komaj 30 let. Neka-
tere teh držav so izpopolnile svoje ce-
stno omrežje s takšnimi cestami,    ne-
Ne zamudite!
PRODain
blaga
po čisto nizkih cenah
Podružnica Stermecki
preje
Urchova
trgovina
Celje — Glavni trg 17
no redno oskrbovanje s surovinami in
plasiranjem gotovih izdelkov, naše ne-
nadkriljive naravne lepote pa ostajajo
tako nedostopne, z njimi pa tudi ogrom-
ni vir dohodkov. Tudi razvoj našega av-
tomobilizma vpije po izboljšanju cest.
Končno pa se mora vsak izmed nas
vprašati: Ali ne bi morda dobro ureje-
ne ceste mnogo doprinesle k večji po-
vezanosti med posameznimi našimi kra-
ji in ali ne bi pomagale tudi naSemu
medsebojnemu spoznavanju in razume-
vanju? Z eno besedo ali ne bi zboljšane
ceste koristile tudi naši duhovni edino-
sti in formalno temu, kar v resnici smo
— našemu bratstvu, naši popolni slož-
nosti, skupnim ciljem in enotni akciji?
(Zivio! Dolgo odobravanje.) Za te ci-
lje se dobrohotno prizadeva z vssmi
svojimi napori jugoslovansko društvo
za ceste, z vsem svojim članstvom, od
dneva njegove ustanovitve pred štirimi
Zivela vlada!)
Ob pomoči dnevnega časopisja in svo-
jega lista »Glasnik«, s predavanji, fil-
mi o  tehnični  izdelavi.  finansiranju in
katere so s svojimi deli že pri kraju,
druge pa delajo s pospešenim tempom.
V naši državi v prvih 17 letih od ze-
dinjenja ni bila, ali pa ni mogla biti po-
svečena zgraditvi sodobnih cest nobena
pozornost. Sele leta 1935 je zapel tako
rekoč prvi kramp na starih in neznos- *
nih cestah, da bi se zgradile mesto njih '
sodobne ceste. Od leta 1935 do konca I
1937 je bilo zgrajenih 540 km novih
cest, delo pa se dalje opravlja še na
kakih 445 km, in te ceste bodo poveči-
ni že do konca letošnjega leta dograje-
ne. Tako bo prvih tisoč kilometrov na-
Sih cest sposobnih za udoben in ekono-
mičen promet. Na tem novem cestnem
omrežju je položenega 238.000 kv. me-
trov   cementnega   bctona,   510.000   kv;. j
KINO METROPOL CELJE ^< ¦.
11., 12., 13., 14.  junija   razburljiv   in   napet
film o junakih zračnih višin
N E V I H T A
(Gewitterflug zu Claudia)
Willy Fritsch                            Olga Čehova
15., 16., 17. junija film po   znamenitem   ro-
manu Ludvika Ganghoferja
Samostanski lovec
(Der Klosterjäger)
Film prekrasnih prirodnih slik.
Paul Richter                  Charlotte Radspieler
metrov asfalta, 525.000 kv. metrov
cest pa je zgrajenih z drobnimi kocka-
mi. Od začetka teh del je našlo zaposli-
tev 125.000 delavcev in je bilo podelje-
nih 4 milijone din mezd, z deli v kam-
nolomu in po tovarnah pa skupno
6,500.000 din. Vsa ta dela so bila finan-
cirana iz kreditov, ki so bili otvorjeni
na pobudo predsednika vlade in zuna-
za javna dela iz leta 1935. Toda ti kre-
ca (Zivio!) ter iz milijardnega posojila
diti bodo v glavnem uporabljeni v teku
te gradbene sezone in bo s tem uspeš-
no končana prva etapa teh del, ki. je
nekak poskus graditve sodobnih cest v
naši državi. V teku prihodnjih mesecev
bodo naša posamezna tehnična podjet-
ja s celotno njihovo organizacijo in de-
lavstvom končala z deli, ki so jih prev-
zela, gotova naša druga podjetja pa
proučujejo s svojo organizacijo in teh-
ničnimi pripravami posle pri" gradit-
njega ministra dr. Milana Stojadinovi-
vi cest. V takšnih okoliščinah je postav-
ljeno vprašanje, ali hočemo in moremo
ostati pri prvi etapi graditve sodobnih
cest? Odgovor vlade na to vprašanje je:
Ne samo, da nočemo, pač pa tudi ne
moremo ostati pri tem. (Tako je, živio!)
Nasprotno! Hočemo in mor'amo iti brez
prestanka naprej. (Tako je! Zivio!) Pre-
nehali bomo s tem delom takrat, ko bo
dograjen zadnji kilometer naših držav-
no odobravanje. Zivel jdrr. (Stojadinovie!
nih in banovinskih cest in popolnoma
pripravljen za sodoben promet. (Vihar-
leti.
Ceprav je kr. vlada pod predsedniš-
tvom  dr,  Stojadinovi6a   (Zivel  Stojadi-
novič!) že dozdaj storila tudi na tem
polju državne delavnosti več kakor pa
je bilo storjenega v kateri koli prej-
"šnjih dob od zedinjenja do 1935 leta,
vendar ne more ostati prekrižanih rok
in se zadovoljiti samo z dosedaj doseže-
nimi rezultati. Kakor nara je.znano po
ravnokar izdani uredbi o državnem po-
sojilu štirih milijard din, je po odloku
kr. vlade odobrena naknadno ena mili-
jarda din gradbenemu ministrstvu (Zi-
vela vlada!). Ta denar bo uporabljen
za izboljšanje sedanjih cest ter nekato-
Kino Union
¦ r.PilJBpredva|a:
¦
10. junija Tainosti dvorca Vogelöd (Schloss  Vogelöd)
11., 12., 13. nepozabna ljubavna drama Aleksandra Dumasa sina
Dama   s   kamelijami
Boža_nslyena Greta Garbo in Robert Taylor v glavni vlogi
14., 15., 16., 177"          PODMORNICA p - I"
Monumentalni film o bojncrn brodovju   v   akciji,   o   herojstvu
in tovarištvu na morju
ßinkostni izlet
v Logarsko dolino
Rad zahajam v Logarsko dolino in
od tarn na Okrešelj in naprej po Savinj-
skih Alpah. Tudi letos, čim je prispelo
poročilo, da je po zadnji povodnji uni-
čeni most pred Solčavo zopet nadome-
ščen, sem se odločil za ta poset.
V soboto popoldne se nas je zbralo
kar skoraj preveč, ki smo vsi hoteli iz-
rabiti lepo se obetajoče binkoštne praz-
nike. En avtobus ni zadostoval, poslali
so še enega. Zal so pri tem pozabili, da
bi dali na razpolago vsaj enega spre-
vodnika za oba avtobusa, ki bi kasiral
in oddajal razne zavoje in prtljago, ka-
tere se je nabralo veliko. Tako pa je
moral naš sicer vsestranski Rok biti
pri obeh avtobusih takorekoč za vse.
Nastala je zamuda in druge nevšečno-
sti, ki jih izletnik rad pozabi v priča-
kovanju dveh lepih, prostih dni, ki jih
upa doživeti.
Vožnja je kljub zamudi dobro po-
tekla, na mostovih v gornji Savinjski
dolini se tu in tarn opazi, da manjkajo
mostne ograje, ki jih je odnesla zadnja
povodenj. Te ograje in tudi most pod
Solčavo so dejansko uničili smrekovi
plohi, ki so v strugi Savinje čakali, da
jih ob priliki, ko vode narastejo, splo-
vijo v nižje ležeče kraje. Zgodilo se je
pa, da je bil vodeni blagoslov le preo-
bilen in tako je po navedbah domači-
nov odnesla narasla Savinja na tisočsi
teh plohov daleč preko prvotnega cilja.
Most pod Solčavo je nov. Za čudo
pa je novi most 40 cm ožji, nego je bil
dosedanji. Clovek se mora čuditi mo-
drosti, ki je v kraju, kjer je preobilica
za napravo mostu prikladnega lesa,
stedila na ta način, da je nadoknadila
prejšnji most z ožjim. Vsled svoje lege
in ožine bo ta most za vse večje avto-
buse nepremagljiva ovira za nadaljnje
potovanje v Logarsko dolino.
Logarska dolina do rojstva Jugosla-
vije razen nemške turistične postojan-
ke ni imela gostilniškega ali podobnega
obrata. V tem oziru smo pa sedaj hva-
la Bogu napredovali tako, da se vsak
posestnik v Logarski dolini bavi s ta-
kim obratom. Tarn, kjer je turistom
svojčas postregla Podbrežnikova mati
z ogromnimi porcijami kislega mleka,
je sedaj redna gostilna. Pri vhodu v
dolino je nastala nova postojanka. Pri
Logarju je letovišče z gostilno, Plesnik
tudi ni več samo kmet, marveč tudi
hotelir. In postojanke Slovenskega
planinskega društva? Skromno, s toli-
kimi tradicijami zvezano Piskernikovo
zavetišče bo zadela v bližnji dobi neiz-
prosna usoda, izginilo bo. Clovek si ne
more predstavljati, kako bo tarn po-
zneje. Tega, zavetišča si skoraj ni mo-
goče misliti drugače, kakor v zvezi z
dobrodušnim, zvestim Fortom in njego-
vim nasmehom. In Aleksandrov dom
in Tillerjeva koča? Ti dve postojanki
sta že nudili številnim posetnikom
varno streho in dobro oskrbo in gostje,
ki so ju kdaj obiskali, se vedno in
vedno radi vračajo. Seveda: zaostajati
vsaj Aleksandrov dom ne sme. Ze se
dobijo v dolini sobe s tekočo toplo m
mrzlo vodo, električno razsvetljavo in
podobnimi ugodnostmi, ki jih danda-
našnji obiskovalci Logarske doline pri-
čakujejo. Gostje Aleksandrovega doma
se morajo za sedaj sicer še zadovolje-
vati s petrolejko in svečami, vendar si
ni mogoče misliti, da bi moglo tako sta-
nje trajati še dalje.
Ponos Aleksandrovega doma je pod
slapom Palnikom urejeno kopališče.
Cudno pa dime človeka, ko opazi, da
je ta slap že sedaj, ko je moče tudi v
gorah še mnogo, silno skromen, nič
večji kakor v času največje vročine.
Razlaga je na dlani: Sosed mu je v
zgornjem delu odvzel vodo, napeljal vo-
dovod do svoje stavbe, in če ne vara-
jo oči, sedaj gradi za svojo potrebo
še električno centralo, ki jo naj oskrbu-
je z vodo ta slap. Ce bosta ta dva na-
črta izvršena, dvomim, da bi slap
zlasti v poletnem času zaradi pomanj-
kanja vode. še zaslužil svoje ime. Ogro-
žena' je naravna lepota tega dela
Logarske doline. Kako bo s kopa-
liščem, kako z vodovodom v Alek-
sandrovem domu? To vprašanje bodo
pač morali primerno rešiti prizadeti či-
nitelji. Lep nedeljski dopoldan je pri-
pomogel, da je bila pot na Okrešelj pri-
jetna. Slap Savinje je mogočen in vo-
dena megla skoraj preveč ohladi raz-
gretega potnika, če ne pride dovolj hi-
tro iz njenega območja. Veličastnega
slapa se pa skoraj ni mogoče nagledati.
Frischaufov dom na Okrešlju je imel
poset kakor v najživahnejši poletni do-
bi. Po večini mlajša generacija z de-
skami, razigrana in od solnca ožgana,
tako da bi človek skoraj dvomil o nje-
nem belem pokolenju, vsa prekipeva-
joča od veselja do življenja. Zdrava
rasa, dobro pripravljena za bodočnost.
Po višinah leži še visok sneg, vendar
so gore že skoraj povsod dostopne tudi
za navadne turiste. Precej motija razni
glasovi, ki prihajajo z več strani in
vse preveč sličijo glasovom sivčka. Po-
mlad se tu komaj prebuja, gamzi se že
opažajo v višje ležečih zaklonih, v
zgodnji jutranji uri se je oglasil tudi
ruševec, ki pa je vsaj v vseh Savinj-
skih  Alpah  žal  čimdalje  redkejši,  saj
Stew 24.
»NOVA    D O B A«
Stran S.
ra druga javna dela. S temi novimi
sredstvi, ki so iz prve tranše posojiii
že stavljena na razpolago gradbenemu
ministrstvu (Viharno odobravanje. Zi-
vela vlada!) bomo kljub nelojalni in
nedomoljubni propagandi z gotove stra-
ni nadaljevali z započetim delom ter se
tako približevali postopoma našemu
končnemu cilju. Tudi ta nova milijarda
din bo stavljena na razpolago za izpo-
polnitev in izboljšanje cest ter drugih
javnih del. Prav hitro pa bo prišel Lre-
nutek, ko bo dograjenih še drugih tisoe
kilometrov cest. (Zivela vlada! Zivel dr.
Stojadinovič!) Te ceste bodo mogle za-
dovoljiti sodobnim prometnim potre-
bam, potrebam narodne obrambe in tu-
rizma.   (Dolgotrajni vzkliki Zivel!)
Kljub tolikim naporom pa bo ostalo
še nedograjemh S.000 km slabih držav-
nih cest in trikrat tolikšno število ba-
novinskih cest. Kaj naj poLem storimo
s tolikšnim tehničnim delom, z drago-
cenim gradivom in mnogoštevilnim de-
lavstvom. Ali naj dovolimo, da po zgra-
ditvi drugih tisoč kilometrov naših cest
tchnična organizacija, di'zavna in za-
sebna razpade, da dragoceni inventar
zasebnih podjetij zarjavi, predno bi se
amortiziral ter da med delavstvom na-
stopi ponovno nezaposlenost ? V takšnih
razmerah se morate dalje vprašati: Kaj
namerava kr. vlada podvzeti, da se od-
stranijo takšni pomisleki in dvomi? Ka-
kor drugi tako jo tudi vlada stala pred
tern yprasanjem, ter občutila isto po-
trebo, da se vprašanje graditve neizpo-
polnjenega cestnega omrežja in moder-
nizacije cest, državnih in važnejših ba-
novinskih rešijo. Tega vprašanja pa ni
mogoče radikalno in dokončno rešiti
brez zagotovila stalnih letnih sredstev,
sredstev, ki bi bila izven okvira prora-
čunskih kreditov.
Srečen in prepriean sem, da boste
imeli tudi vi isti občutek, ki ga morem
na tern svečanem sestanku izraziti,
namreč, da je kr. vlada na svoji pre-
tekli seji sprejela moj predlog in pred-
pisala uredbo z zakonsko močjo o dr-
žavnih in banovinskih cestnih sondih v
smislu pooblastila, ki ga je dai ministr-
skemu svetu finančni zakon za tekoce
proračunsko leto (Zivela vlada!). S tern
se je uresničil štiriletni sen našega dru-
štva in vseh jugoslovcnskih državlja-
nov, ki so leta in leta prosili za zgra-
ditev dobrih in sodobnih cest. Državni
cestni fond predvideva dohodke, ki niso
odvisni od državnega proračuna, in to
so: 2 tretjini vseh letnih dohodkov dr-
žavnega fonda za javna dela, v katere-
ga se shajajo trošarina na cement in
bencin, dalje dohodki od raznih vozil,
dohodki od izredne uporabe državnih
cest, od prevoza blaga po železnici, do-
hodki od nepremienin vzdolž obstoječih
cest, določenih taks po sklenjenih do-
govorih za zgraditev sodobnih cest, ka-
kor tudi razni drugi manjši dohodki.
Podobni dohodki so predvideni tudi za
banovinske cestne fonde. Kakor se vidi,
bodo morali največ prispevati za zgra-
ditev modernega cestnega omrežja oni,
ki bodo tudi največ te ceste uporab-
ljali.
Po   osnutku   bi  znašal  dohodek     dr-
ima vse preveč sovražnikov. Poleg lov-
cev, ki so letos prisiljeno obzirni do
njega, ga pač najbolj zasledujejo razne
ptice roparice  in  kune.
Dobri znanec vseh posetnikov Okre-
šlja, oskrbnik Jaka, je po prestani ope-
raciji sicer videti še bolj medel, vendar
je vsestransko na mestu in dober svc-
tovalec turistom vseh vrst.
Obieajni dež za binkoštni ponedeljek
je v Logarski dolini letos izjemoma
skoraj izostal, sarao malenkost je pršilo.
Iz Logarske doline smo se vračali s
celjskim mestnim avtobusom v torek
zjutraj. Od vse množice izletnikov od
sobote nas je bilo res samo troje, zato
smo imeli seveda dovolj prostora, vsak
od nas pa tudi svoje želje glede časa
odhoda. Najbolj je vsekakor pogodil
avtobus iz Ljubljane, ki je tik pred na
sim avtobusom pobiral goste.
Bil je izlet, ki je znova potrdil dej-
stvo, da je Logarska dolina najlepša
izletna  točka za Celjane.
Oglejte si ob priliki veliko zalogo
nalivmh peres v knjigarni in veletrgo-
vini s papirjem Karl Goričar vdv., Celje,
Kralja Petra cesta 7—9.
žavnega cestnega fonda na leto 80 mili-
jonov din. Ta vsota se bo v prihodnjih
letih znatno povečala in moremo pri-
čakovati, da se bo hitro podvojila. Ker
se bo pa financiranje del iz cestnega
fonda vršilo z najetjem posojil v dr-
žavi in v inozemstvu na podlagi dohod-
kov teh fondov, je že v prvem letu od
ustanovitve cestnega fonda podana
možnost za najetje posojila ene mili-
jarde 500 milijonov din. S to milijardo
in pol, plus pol milijarde, ki je stavlje-
na na razpolago gradbenemu ministr-
stvu za zgraditev cest iz 6%nega emi-
sijskega posojila za velika javna dela
in državno obrambo, bomo mogli v
prihodnjih 6 letih po veliki večini že iz-
vlada! Zivel dr. Stojadinovič!)
Ti d\<3 milijandi din bo kr> vlada
porabila za nove ceste in za moderni-
ziranje dosedanjih cest takole:
r   RADI   ,
PPEZIDAVE
PRODAjA ŠE CENEIŠE
flvntirckL
Dograjena bo mednarodna cesta od
madžarske meje preko Subotice, Nove-
ga Sada, Beograda, Kragujevca, Jago-
dine, Niša, Pirota do bolgarske meje.
r Dolgotz-ajno ploskanje in odobravu-
nje.) Zatem bo vzpostavljena nepo-
popolniti naše cestno omrežje. (Zivela
sredna zveza Beograda z Zagrebom in
Ljubljano in dalje do Kranja in Jesenic
do državne meje. (Viharno odobrava-
nje). Vzpostavljena bo tudi zveza
Ljubljana — Logatoc - italijanska me-
ja, zgrajena bo cesta Ljubljana—Celjc
—Maribor, dalje Ljubljana — Sušak.
(Dolgo ploskanje in odobravanje) ter
od Sušaka ob morju preko Novega —
Senja — Splita — Metkoviča — Du-
brovnika — Kotorja — Bara do alban-
ske meje. Zgrajena bo zveza Zagreb •—
Varaždin — madžarska me ja, zatem
Zagreb — Karlovec — Sušak ter
zveza Sarajeva preko Banjaluke z Za-
grebom, zveza Beograda z Romunijo
preko Vršca, zveza Beograda s Saraje-
vom, Mostarjem in Dubrovnikom (Dol-
go ploskanje in odobravanje), turistič-
na cesta ob Donavi od Velikega gradi-
šta do Kladova (Ploskanje in odobra-
vanje); zveza Niša preko Skoplja —
Djevdjelije z grško mejo in zetske ba-
novine z drinsko in vardarsko. Poleg
tega bodo zgrajene še nekatere druge
cestne zveze, ki so predvidene v tern
šestletnem načrtu.
To je torej dosedanje delo in bodoči
program vlade dr. Milana Stojadinovi-
ca (Zivel dr. Stojadinovic! Zivela vla-
da! Dolgotrajno ploskanje.) V tern sve-
čanem in pomembnem trenutku, ko sto-
pamo v novo dobo našega prometnega
življenja, bi bila moja pojasnila, ki sem
vam jih danes podal, nezadostna, ako
ne bi opozoril tudi na najpomembnejse-
ga činitelja pri tem grandioznem načr-
tu, pred katerim stojimo in za katere-
ga so zagotovljene in začete že vse
priprave.
Preostaja še važno vprašanje v zvezi
s tem obsežnim delovnim programom
kr. vlade, o katerem bi vam želel dati
gotova pojasnila. To vprašanje je tem-
po dela. V tem pogledu stoji kr. vlada
na principielnem stališču, da se ceste v
naši državi grade z našimi finančnimi
sredstvi, našim gradivom in našo delov-
no močjo. V kolikor pa naša sredstva
in tehnična organizacija nc bo zadosto-
vala za izvedbo tega programa, kr. via-
da ne bo zavrnila sodelovanje tujega
kapitala in tehnične organizacije ki ne
bi zadostovala za izvedbo kapitalu in
naši tehnični organizaciji. Pri tem pa
bo pazila na pogoje tega sodelovanja,
na možnost in kapaciteto naših tržišč,
gradiva in naše delovne moči.
Naj mi bo dovolieno, da v imenu kr.
vlade izjavim, da je prvi dal pobudo in
da je stalno opominjal na izvedbo tega
načrta za izboljšanje naših cest Nj. Vis.
knez namestnik Pavle,  visoki gokrovfr
telj današnjega kongresa. (Vsi navzoe-
ni vstanejo in vzkliknejo: Zivel knez
namestnik! Zivel kralj! Zivel kraljev-
ski dom!) Njegovo stalno in nam vsem
dobro znano prizadevanje se ne kaže
samo pri izpopolnitvi naše kulturne,
gospodarske in obrambne moči, pač pa
se razširja tudi na izpopolnitev našega
cestnega omrežja. Tudi ta grandiozni
načrt, pred katerim stojimo, je delo ne-
omajne vere Nj. Visočanstva (Vsi nav-
zočni vstanejo in vzkliknejo: Zivel knez
namestnik!). Za izvedbo tega načrta se
neumorno prizadeva častni predsednik
tega kongresa in predaednik kr. vlade
dinovič!).
Vi, ki ste na čelu naše zasebne teh-
nične službe in jaz, ki predsedujem na-
ši državni tehnični službi, moramo ime-
ti vedno pred očmi to visoko voljo in
ji moramo vdano slediti. Težki posel,
pred katerim stojimo, bomo zmagali
toliko lažje, ker smo prepričani, da te
ceste, ki bodo v bližnji prihodnosti
zgrajene, ne bodo služile nikomur izmed
nas posamič, niti ne bodo služile samo
današnji jugoslovanski generaciji, pač
pa jih gradimo v dobrobit vseh bodočih
pokolenj našega naroda. Gradimo jih
s hvaležnostjo do naših slavnih očetov,
ki so nam znpustili dragoceno dedišči-
no, ki nam jc dala naš nacionalni pre-
Htiž. Kakor oni, tako moramo tudi mi
storiti vse, da bomo storili za narod,
kar od nas zahteva. To je naš program
dr. Milan Stojadinovič (Zivel dr. Stoja-
in to je naš cilj.«
Govor ministra Stošoviča so vsi nav-
Kočni pozdravili z viharnim vzklikanjem
in ploskanjem.
Za gradbenim ministrom Dobrivojem
Stnšovicem je govoril inž. Dabič, ki je
prebral poročilo kongresa in tole reso-
lucijo:
Ker uvedevamo, da je treba začeto
delo po zgraditvi in modernizaciji naših
cest brezpogojno in v večji meri nada-
ljevati tako v interesu socialnega, kul-
turnega in gospodarskega dviga nase-
ga naroda, kakor tudi v interesu naše
narodne obrambe, smatra jugosloven-
sko društvo za ceste, da je v prvi vr-
sti potrebno:
1)  da se predhodno točno določi teh-
nični in finančni program  del za dalj-
šo dobo, da bi bili s tem zasigurani pra-
vočasno  sistcmatsko   pripravljeni     ela-
borati, in da bi se dala možnost doma-
čim podjetjem, da si z ozirom na ob-
seg teh del in na njihov finančni načrt
pravočasno nabavijo  ves  potrebni    in-
ventar za moderno graditev cest in    s
tem postanejo zmožna za takšno gradi-
tev v večjem obsegu. Ta dela morajo v
narodnem    in    gospodarskem    interesu
naše države izvajati samo domača pod-
jetja.
2)   da se čimprej izda zakon in ured-
ba z zakonsko    močjo    o    avtonomnih
cestnih sondih, v katere naj bi se ste-
kali vsi dohodki od uvoznih carin, tro-
šarin ali drugih dajatev, v kolikor    se
neposredno   ali   posredno   plačujejo   za
promet po cestah.
3)   da se izpopolni potrebna reorga-
nizacija tehnične službe    v gradbenem
ministrstvu  z  ustanovitvijo  stalne    in
avtonomne generalne direkcije za gra-
ditev cest, s potrebnim številom teren-
skih tehničnih  sekcij;  da se v zvezi s
tem ublaže in izpremene določila zako-
na o državnem računovodstvu, v koli-
kor se nanašajo na odobritve in grad-
njo del čisto tehničnih oddelkov; dalje
smatra,   da je   treba  tehnične   oddelke
oddvojiti iz pristojnosti okrajnih načel-
stev in  jih staviti pod izključno    pri-
stojnost  tehničnih    oddelkov    banskih
uprav.                                               ,
4)   da se še bolj intenzivno nadaljuje
z podvzetimi ukrepi za pospeševanje na-
šega turizma, v prvi vrsti z zgraditvijo
nedograjenih  in  modernizacijo  doseda-
njih turističnih cest. Pri tem je treba
imeti pred očmi zvezo teh cest z glavni-
mi središči v naši državl.
5)   da  se povečajo  krediti  za redno
vzdrževanje cost ter da se zboljšajo do-
lovni pogoji cestarjev in cestnih nadzor-
nikov in da se njihove nagrade poveča-
jo; da se pri vseh banskih upravah uvc-
dejo  brezplačni  tečaji  za  cestarje    in
cestne nadzornike, in
6)  da se uvede zakon o uvedbi obvezne
delovne službe pri nas in da se dosed«i-
nje prisiljeno delo, tako imenovani ku-
luk, ukine in nadomesti s posebnimi do-
kladami.
Citanje referata in resolucije jc bilo
tudi sprejeto z aplavzom, pa je pred-
sednik kongresa bivši minister Sveti-
slav Milosavljevič zaključujoč kongrea
rckel naslednje:
> Jugoslovansko društvo za ceste kot
matica društev za ceste v Ljubljani, Za-
grebu, Novern Sadu in Beogradu, tol-
mači razpoloženje in mišljenje vseh
krogov naše države, zainteresiranih na
cestnih vprašanjih in se je doslej dva-
krat z resolucijo obrnilo do vlade, za-
konodajnih teles in cele javnosti, prvic
oO. oktobra 1937, s plenarne seje svoje
glavne uprave, drugič ob tej svečani
priliki v Ljubljani na prvem kongresu
Jugoslovanskega društva za ceste. Sre-
een sem, da lahko v imenu glavne u-
pr ave izjavim, da naša resolucija od 30.
oktobra ni ostala mrtva beseda na pa-
pirju. Mnoga v njcj iznešena vprašanja
glede gradnje novih modernih cest ter
moderniziranja in boljšega vzdrževanja
obstoječih cest so že službeno vzeta v
razpravo, nekatera tudi koristno in pra-
vilno rešena.
Iz današnje izjave gradbenega mini-
sti'a g. Stošoviča, smo z velikim zado-
voljstvom zvedeli za nove važne sklepo
kr. vlade, ki bodo brez vsakega suma
omogočili intenzivnejši razvoj gradnje
in moderniziranja naše cestne mreže.
Zato se v imenu glavne uprave najpri-
srčnejše zahvaljujem Nj. Vis. knezu na-
mestniku Pavlu, ki z najvišjega mesta
kaže interesiranje in izvaja vpliv v
vprašanju gradnje in moderniziranja
cest v naši državi. Zatem se toplo za-
hvaljujem predsedniku vlade g. dr. Mi-
lanu Stojadinoviču, gradbenemu mini-
stru g. Dobrivoju Stošovicu in vsem
članom vlade za vse, kar so na tem po-
dročju dosedaj storili. Obenera prosim
naj bi vlada tudi današnji naši resolu-
ciji poklonila potrebno pažnjo za sploš-
no dobro države in naroda. Zaključu-
jem to sejo I. kongresa Jugoslovanska-
ga društva za ceste in Še enkrat po-
zdravljam vse navzoče. Ziveli!«
Prisotni so z aplavzom in vzkliki
sprejeli govor g. Milosavljeviča, nakar
je predsednik vlade g. dr. Stojadinovič,
ko se je poslovil od prisotnih, odšel v
spremstvu gg. mistrov dr. Spaha in
Stošoviča ter banov gg. Natlačena in
Ružiea v banski dvor. V banskem dvo-
ru je ban dr. Natlačen priredil v cast
predsednika vlade in ministrov svečan
intimen banket. Banketu so prisostvo-
vali tudi nekateri ugledni gostje, ki so
bili navzoči na kongresu.
Ban dr. Natlačen je v svojem nago-
voru naglasil, da ni samo slučaj, da se
I. jugoslovanski kongres za ceste vrši
ravno v Ljubljani in da je prva cestna
izložba prirejana baš v prestolnici Slo-
venije. Rekel je med drugim: »Slovenija
leži na zelo važni prehodni točki med
romanskim zapadom in nemškim seve-
rom ter jugoslovanskim vzhodom. Ge-
opolitični značaj Slovenije je danes vse
važnejši, ko vemo, da se dravska bano-
vina na skrajnem zapadu Jugoslavije
nahaja med dvema velikima državama.
Üravska banovina tvori vrata v Jugo-
süavijo in ta vrata je treba dostojno
urediti in odpreti, tako da tujec, ki
pride na našo državno mejo, ne misli,
da se na naši meji končava Evropa«.
Nato se je g. ban zahvalil predsedniku
vlade, ker se je osebno udeležil danaä-
njega kongresa, kar dokazuje, da se
približuje oni čas, ko bomo tudi mi do-
segli stopnjo, ki je potrebna, da bo na-
ša država postala privlačna za tujce iz
severozapadnih držav Evrope. Končno
je ban izrazil željo naj bi skupna pri-
zadevanja dosegla čim prejšnje in čim
popolnejše uspehe na korist države, v
cast in ponos našega mladega kralja
Petra II. (Zivel!).
Po banu g. dr. Natlačenu je govoril
predsednik kongresa g. Milosavljevič,
ki se je zahvalil predsedniku častnega
odbora kongresa za ceste, predsedniku
vlade dr. Milanu Stojadinovicu, da je
bil tako ljubezniv in osebno posetil sve-
čano sejo kongresa, pa na ta način Iz-
volil dati moralno podporo glavni upra-
vi Društva za ceste ter vsem njegovim
clanom. Obljubil je, da bo društvo za
ceste svojo propagandno akcijo nada-
ljcvalo intenzivneje. Enako se je zahva-
lil ostalim prisotnim članom častnega
odbora, ministrom, banu dravske ba-
novine,  ljubljanskemu županu  itd.
Na govore gg. bana dr. Natlačena
in predsednika Milosavljeviča se je
iskreno zahvalil predsednik kraljevske
vlade g. dr. Milan Stojadinovič.
Stran 4.
»NOVA    D O B A«
Stev. 24.
Politični pregled
XH kongresu za ccstc. »Jutro« z dne
8. t. m. objavlja sledečo ugotovitev:
Gospod urednik! Glede na poročilo, ki
je bilo objavljeno v današnjem »Jutru«,
Vas prosimo za ugotovitev, da smo no
tudi podpisani udeležili cestnega kon-
gresa, odnosno njegovega slavnostnega
zborovanja v nedeljo 5. t. m. v Trgov-
ökem dornu. — Dr. Albert Kramer, se-
nator; Ivan Mohorič, Rajko Turk, na-
rodna poslanca.
Domače vesti
—  Ljubljanski velesejem je bil v so-
boto  dopoldne  svečano  otvorjen. Vele-
sejem je zelo pester, bogat in zanimiv.
Za vse panoge    razstavljenega    blaga
vlada veliko  zanimanje.  Kongres  Dru-
štva za ceste je privabil    v Ljubljano
množice      strokovnjakov,     inženjerjev,
stavbenikov itd. Velesejem je poleg Ju-
goslovenov obiskalo tudi že mnogo Ita-
lijanov, Nemcev, Bolgarov in   Prancozov
Po  dosedanjem  obisku  sodee  utegncjo
biti tudi poslovni uspehi več kot zado-
voljivi.  Velesejem bo  odprt do    ponö>-
deljka 13.  t. m. Zadnje dni pričakuje
Ljubljana tisoče trgovcev iz vse države,
ki se bodo zbrali na doslej  najvcčjem
trgovskem kongresu.
—  Kolenecve ustanove za tekoče leto
ne bodo  razdeljene.  Kuratorij   ustanov
veletrgovca Antona Kolenca    v    Celju
sporoča, da zaradi tehničnih ovir usta-
nov za srednješolce in  visokošolce    za
šolsko leto 1937-1938 ni mogoče razpi-
sati.  Pač  pa bodo  ustanove   i'azpisane
takoj po pričetku šolskega leta, verjet-
no meseca oktobra. Prosilci, ki so vlo-
žili prošnje kljub temu, da ni bilo raz-
pisa,  naj  ob  predložitvi  znamk  javijo
predsedstvu kuratorija, v roke predsed-
nika dr. Ernesta Kalana,  advokata    v
Celju, ali želijo,  da se jim prošnje    s
prilogami   vrnejo.   Sicer jih  lahko   ob-
novijo jeseni ob eventualni predložitvi
novih  v  smislu bodočega  razpisa    po-
trebnih listin.
—  Dunajska  vremenska  napoved  za
soboto  11.  t.  m.:   Pretežno oblačno in
hladno. Motnja ne bo trajala dolgo.
Celje in okolica
Razobesite zastave!
Sokolska župa Celje prosi hišne po-
sestnike, da razobesijo v pozdrav go-
stom ob priliki župnega zleta v Celju v
nedeljo V&. junija državne zastave.
c Kres na Starem gradu. V soboto
11. t. m. ob 21., na predvečer župnega
zleta v Celju, bo Sokolsko društvo Ce-
Ije-matica zažgalo velik kres na Starem
gradu. Pozivamo brate in sestre, da se
udeleže kresovanja v čim večjem številu
c Narodne noše na zletu. Sestre, ki
imajo pristne narodne noše, naj se ude-
ležijo župnega zleta v Celju v narodnih
nošah. Tudi bratje, ki imajo lepe na-
rodne noše, so naprošeni, da sodelujejo
v njih.
c Prehrana sokolske dece. Na kosilo
je za nedeljo povabljene okoli 300 de-
ce, kar je lep dokaz pravilnega pojmo-
vanja sokolskega dela. Gostitelji so
pokazali obenem dobrodelnost, za kate-
ro jim bodo naši malčki hvaležni, sto-
rili so pa tudi celjski sokolski župi in
društvom uslugo. Dobrotnike prosimo,
da pride^o po deco po končani povorki
pred pravoslavno cerkev, jo tarn pre-
vzamejo in jo najkasneje do 15. zopet
privedejo na Glazijo, ker mora biti de-
ca ob tej uri že postrojena za nastop.
c Sokolski članski, naraščajski in de-
cji znaki se bodo dobili v nedeljo pri
blagajni na Glaziji.
c Celjska specialiteta je leseni kapu-
cinski most čez Savinjo, ki je bil dne
G. januarja 1934 kot začasni zasilni
most dograjen in izročen prometu. Do
te zasilne zgradbe je prišlo vsled tega,
ker se jc Savinja usmilila starega ka-
pucinskega mosta in ga ob veliki po-
vodnji dne 23. septembra 1933 odnesla
proti jugu. Ta zasilni most je moral
postati po sili razmer, kakor se vidi,
iieke vrste definitiven most, ki že zo-
pet moono razpada, ne glede na to, da
absolutno  ne   odgovarja  potrebam  ve-
likega prometa. Na letošnji razstavi
;:Cesta« na ljubijanskem velesejmu iu-
di ta most odlično paradira med mno-
gimi zares lepo in moderno zgrajenimi
mostovi po Kranjskem. Je pač to ceij-
ska specialiteta, ki ne zaostaja za celj-
skim telcfonom in za celjsko s stebri
podprto justieno palačo in za nedogru-
jenim planinskim domom pod Tovstom.
Celje je postalo veliko mesto, zato pa
mora imeti v dobi velike prosperitetc
in vsestranskega gospodai skega na-
predka tudi te vrste posebnosti, da se
nas še kje imenuje, če se že za nas
napredek  ničesar   ne  stori.
c Nadzidek na poslopju celjske bol-
nice. Menda sta potekli že dve leti, ko
je bil nad ginekološko-porodniškim od-
delkom zgrajen nadzidek, ki je pa So
danes nedograjen v surovem atanju.
Vsak dan čujemo na slavnostnih zboro-
vanjih mogočne besede in citaino v It-
stih napovedi o tern, kaj vse so bo
gradilo in storilo. Pozdravljamo vso to
aktivnoat, želeli bi le, da vsaj enkrai.
dokončamo započeto delo, ker je že sra-
mota, da že tretje leto gledamo :<>
gradnjo v lesenih oporah, ki so glasen
in znacilen demanti vsega onega, kar
govorimo in pišemo. Ali mora naso
mesto Celje biti zafes v vsem na zad-
njem mestu, da se o naših potrebah m
zahtevah ne vodi nikjer več raeuna?
je ušla. Poštcni  nnjditelj  naj  jo vrne proti
nagradi  g.  Rainhofnu,  Celje,  Vodnikova 9.
c Nadaljevanje    regulacJje    Savinje.
Že ponovno smo pisali o potrebi razpisa
regulacijskih del na Savinji v četrti
etapi in kritizirali dejstvo, da se na-
daljnja regulacija Savinje zopet po ne-
potrebnom zavlačuje in s tern izgublja
najugodnejši čas za regulacijska dela.
Sedaj je banska uprava končno razpi-
sala regulacijska dela v četrti etapi.
Prva javna pismena ponudbena licita-
cija bo v ponedeljek 4. julija ob 11. do-
poldne v prostorih tehničnega oddelka
banske uprave v Ljubljani. Proraeun
znaša 2,256.453.07 din. Vsak ponudmk
mora položiti kavcijo v znesku 163.000
din. Ker smo že sredi leta, pričakujemo,
da bo že prva licitacija uspela in da bo
oddaja del tudi kmalu potrjena, da ne
bo treba delavstvu čakati na borni za-
služek morda do jeseni.
c Prihod Srbskega pevskega diuštva
iz Zagreba v Celje. V nedeljo 12. t. m.
bo prispelo znano Srbsko pevsko dru-
štvo iz Zagreba z osebnim vlakom ob
7.33 zjutraj na izlet v Celje. Zbor ima
okoli 40 članov. Ta dan so pravoslav-
ne binkošti (Duhovi) in bo zbor pel ob
10. dopoldne pri liturgiji v tukajSnji
pravoslavni cerkvi. Bratom iz Zagreba
želimo dobrodošlico in prijetno bivanje
v naši srcdini. V ponedeljek 13. t. m.,
na drugi dan pravoslavnih binkošti, bo
služba božja prav tako ob 10. dopoldne.
c llazstava risb in roenih del na celj-
ski gimnaziji bo odprta do nedelje 12.
t. m. Oglejtc si to lepo in zanirnivo
razstavo!
c Zborovanje aktivnega in upokojene-
ga učiteljstva. Sresko društvo JUU v
Colju bo zborvalo v soboto 11. t. m.
s pričetkom ob pol 9. dopoldne na
mestni narodni šoli v Celju. Poleg
običajnih točk so na dnevnem redu po-
ročila o delu sekcije in centrale JUU,
volitve delegatov ter scstava predlogov
za banovinsko in državno skupščino
JUU. Izredjio zanimanje vlada za pre-
davanje pisatelja g. Janka Kača, ki bo
podal »Lik savinjskega kmeta«. Na
zborovanje je vabljeno tudi upokojeno
učiteljstvo iz Celja in okolice. Upoko-
jeno učiteljstvo bo priredilo popoldne
izlet v Zalec. Odpeljalo se bo iz Celja
z vlakom ob 16. Sestanek bo v gostilni
g. Lorberja.
c Uradni dan Zbornice za TOI za Ce-
lje in okolico bo v torek 14. t. m. od
8. do 12. dopoldne v posvetovalnici
Združenja trgovcev za mesto Celje v
Razlagovi ulici.
c Vsa sokclska društva izven Celju,
ki so prijavila svoje člaristvo za vseslo-
vanski sokolski zlet v Pragi, naj nemu-
doma pošljejo Sokolski župi Celje po
sreskih muVhlvji, Mx;,>TOvljene legitimn-
cije.
c Ekskurxsja IMtJ no, uiž. dcški me-
ščanski soli v Celju na naše lnoiie in
sicer v Split in Dubrovnik bo od 22. do
27. t. m. Clani PJS si bodo pod vod-
stvom nastavnikov gg. Josipa Tomažica
Peca Segule in Mirka Kovača ogledali
poleg Zagreba se Split in Dubrovnik ter
prisostvovali'V nedeljo 26. t. m. v Spli-
tu splovitvi »Ljubljane« v morje. Sol-
yki odbor PJS na drž. deški mesčanski
šoli v Celju izreka najtoplejšo zahvalo
vsem darovalcem, ki so omogočili ek-
skuizijo  50  članov  PJS.
c.Redni obeni zbor Celjskega pevske-
ga drustva bo v ponedeljek 20. t. m.
ob 20. v društveni pevski sobi z obi-
čajnim duevnim redom. lzvršujoči cla-
ni CPD so dolžni prisostvovati občne-
mu zboru, podponii člani pa so vljud-
no vabljeni. — Tajnik.
c Izlet CFD bo v nedeljo 19. t. m.
v Loko pri Zulanem mustu z. vlakom ol)
13.52. Vsi clani CPD ter prijatelji in
ziianci so vijudno vabljeni, da se izleta
udeleže!
KINO  DOM   CELJE
Od 10. do 12. t. m.: »Ešnapurski tiger«
V nedeljo 12. t. m. inatmeja
13. do 15. t. m.: »Na razkrižju žhijenja«
16. do 19.  t. m.:     »Indijski    nagrobui
spomenik«
c Lep uspeh mladega Celjana. Gosp.
Ludvik Rebeuschegg, sin hotelirke in
veleposestnice ge. Marije Rebeu3chegg
v Celju, je te dni kot izredni slušatelj z
odličnim uspehom dovršil višjo strokov-
no šolo za gostilniearsko, hotelirsko in
kavarnisko obrt (Mednarodni strokovni
zavod) na Dunaju. Snov dveh letnikov
je abaolviral v enem šolskem letu in
prejel ob zaključku pohvalno prizna-
nje ueiteljske konierence. Mlademu ab-
solventu, ki odide sedaj so na kratko
sezonsko prakso v Svico, iskreno česti-
tamo k lepemu uspehu!
c Dijaski kubinji v Celju je poslal od-
vetnik g. dr. Dragotin Vrečko v Celju
500 din iz neke kazenske poravnave.
c Tragicna smrt družinskega oeeta.
V sredo dopoldne je vozil 44-letni, pri
regulaciji Savinje v Košnici zaposleni
mali posestnik Stefan Bokan iz Otovcev
v murukosoboskem srezu s samokolnico
gramoz k železniKki progi pri km 524.
Ko je ob 10. zopet pripeljal gramoz
po deskah k progi in ga izsul, zaradi
lopota bagerja ni čul, da se l^liža oseb-
ni vlak iz Laškega, ki prihaja v Celje
ob 10.06. Lokomotiva je Bokana odbila
in treščila v loku 10 in pol metra daleč.
Bokan si je zlomil tilnik in strl lobanj-
sko dno. Obležal je ob progi in na me-
stu izdihnil. Po komisijskem ogledu so
ga prepeljali na bolniško pokopališ-;c
in tarn pokopali. Bokan zapušča vdovo
, s štirimi otroki. Eden otrok ima 6, dru-
gi 5 let, ostala dva pa sta dvojčka,
stara šele pet mesecev.
c Zctev smrti. Dne 3. t. m. je umrl na
Zg. Hudinji 70- letni delavec Jože Le-
sjak. V celjski bolnici so umrli: 3. t. m.
84-letni dninar Franc Pirš iz Oplotnicc,
26-letna žena tovarniškega delavca Ma-
rija Kučičcva iz Tlak pri Rogatcu in
50-letni dninar Matevž Pirš iz Prožin-
ske vasi, v nedeljo 52-letna žena stroj-
nega ključavničarja Roza Majerletova
z Lipe pri Teharju, v četrtek pa 64-let-
ni posetnik Ivan Kvas iz Slakove pri
Oplotnici. N. p. v m.!
c Nočno lekarnisko službo ima od 11.
do 17. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri
Mariji pomagaj«.
c Gasilska četa Celje. Od 12. do 18.
t. m. ima službo IV. vod, inspekcijo
predsednik g. Dobovičnik.
Iz občinstva
Aškerčeva ulica v Celju. Cesto opa-
žamo, da vozi škropilni avtomobil po
Askeroevi ulici tako hitro, da le za silo
poškropi prašno cestišče. Cim pa pri-
vozi avtomobil na tlak, zmanjša bi ziuo.
in škropi zaradi tega seveda temelji-
tejše. Ker je Aškerčeva ulica zelo pro-
rnetna, prosimo, da bi se tu poskrbeio
za izdatnejše škropljenje, ki je iz higi-
onskih lazlogov nujno potrebno. Prav
tako pa je potrebno tudi tlakovanje te
ulice, ki je v zelo siabem stanju in ni-
kakor ne ustreza velikemu prometu ter
zahtevam higiene in estetike. —g—
Listniöa uredništva
Zaradi elanka »Cestni kongres v
Ljubljani«, ki smo ga objavili v današ-
nji številki | > -^^*-.» w^'~ smo mo-
rali žal reducirati nekaj ostalega gra-
«iiva, kar naj blagovolijo na§i eenj. ei-
talelji upoštevati.
SpO9«t
Hašk je postal državni prvak. Na
biiikoštno nedeljo je bilo odigrano zad-
nje kolo za jugoslovensko državno no-
gometno prvenstvo. Državni prvak je
postal Hašk pred BSK in Gradjanskim,
Ljubljana si je z neodločenim rezulta-
tom proti BSK zagotovila obstoj v ligi,
zadnje mesto pa je zasedla zagrebška
Concordia, ki se bo morala boriti za
nadaljnji obstoj v državni ligi. V zad-
njem kolu so bili doseženi naslednji r-e-
zultati: v Ljubljani Ljubljana :BSK
2:2 (2:1), v Zagrebu Hašk:Jedinstvo
4 :0 (l'.O), v Beogradu Jugoslavia:
Hajduk 5:0 (0:0) in Gradjanski:Bask
3:2 (1:2), v Zagrebu pa Slavija Con-
cordia 3:2   (1:0).
* Važen sestanek motoriklistov v Ce-
lju. Motosekcija SK Hermesa iz Ljub-
ljane bo priredila v soboto 11. t. m.
ob 20. v salonu hotela »Evrope« v
Celju sestanek, na katerega so vabljeni
V3i motociklisti iz Celja in celjskega
okoliša. Ker je organizacija motocikli-
stov tudi v Celju nujno potrebna, naj
se motocikiisti zanesijivo udeležijo se-
stanka in tako pokažejo svoj smisel
y.Q. organizacijo in za smotrno delo.
"Nogonictiia sekcija SK Celja. Sesta-
nek vscga članstva nogometne sekcije
bo v torek 14. t. m. ob 20. na Glaziji.
Udeležba je za vse oddelke obvezna.
Vabljeni ho tudi člani uprave.
Avtomobili   in  komarji
V času vašega odmora, ko prirejate
izlete z avtomobilom in prevozite dnev-
no več sto kilometrov ter vaš motor
pužira mnogo litrov bencina, posvečače
(jiez dvomu tolikšno pozornost pnrod-
nim lepotam, da vam sploh ne preosta-
ja časa za razmišljanje. Oni, ki zaradi
avojih dolžnosti prevozijo vsak dan ve-
like razdalje, bodisi na razrahljanein
kamnitem tiaku ali na gladkem beto-
nu, navadno niso v razpoloženju, ki je
potrebno  za  razmišljanje.
Verjetno   je   torej,   da   niste     nikoli
pornislili, da bi vam mogli komarji kdaj
unemogočiti vožnjo z  avtomobilom;   ne
;zato,  da bi vas morda napadli v mno-
žk-ah, marvoč zai      '       !-,i wk -r-otanu
pognati ceno guni.j.. .„„ Lako višino, da
bi ga navaden smrtnik ne mogel kupiti.
Kako je  to  mogoče?  Piantaže   gumija
ležijo lzključno v vlažnih in toplih pre-
'delih, torej tarn, kjer se lahko komarji
najbolj razvijajo.  Ena najbolj    razäir-
.jenih  vrst je  anoieles, komar, ki pov-
zroča  malarijo.   Posledica  tega  je,   da
se mora jo ravnatelji plantaž gumija ne-
.prestano baviti s  pobijanjem  malarije,
ker bi sicer    v    kratkem    času    nehal
ves njihov obrat delovati. Veliki labri-
kanti avtomobilov so poskušali izognili
: se vsakemu riziku s tern, da so osnovali
lastne plantaže, s katerimi bi mogli kriti
svojo potrebo  gumija  iz  lastnih  sred-
stev. Ford ima n.  pr. plantaže v Bra-
ziliji,   veliko   podjetje   Fir-eston   pa     v
Liberiji v zapadni Afriki.
Ta podjetja  zelo  dobro  poznajo  ko-
;iisti  pobijanja  malarije  in     smatrajo,
= da se jim denar, ki ga uporabljajo za
kupovanje kinina, dobro rentira. Odbor
i Društva narodov za pobijanje malarije
ipriporoča za preprečenje malarije dnev-
ino  dozo 0.4 grama  kinina.  S  to meto
-združeni sti-oški so tako neznatni, da bi
vsaka  plantaža   v tropskih  pokrajinah
inajvep škodovala sebi sami,  če ne    bi
svojemu osobju nudila te male količme
i kinina.
„Živo orodje" „vnl™s ^oj«
telo ima svojo orodje: zobc. Zato jih monuno
ne le varovati, pač pa, kakor z vsakim orodjom,
tudiJ ..Bkrbno ravnati z njimi. Predvsem iih
moramo cistiti in pravilno negovati.-aia
pravilno ncgo dragocenega orodja - Ozob
pa )n morali rabiti kvalitetno zobno
pasto, kakor je Chlorodont. Domaci proizvod.
-- Opozorilo hmeljarjem. Na hmelj-
iiSkih nasadih v Savinjski    in    tudi    v
iDravski dolini se je pojaviia v ogromnih
množinah  hmeljska listna    krilata    in
brezkrilna uš, ki utegne povzročiti hme-
ljarjem veliko škodo na hmeljiščih. Ne-
ivarnost je tern večja, ker je zalega na
vrhu rastline pod in nad listjem. Hmo-
ljarji,  brizgajte proti temu nevarnemu
iškodljivcu  z   1-odstotnim    Morgafinom
ali  z   1-odstotnim   tobačnim   izvlečkom
in lK>-odstotnim mazovim milom, ki je
| najbolj  razširjeno     in  najenostavnejäe
|  sredstvo za uničevanje hmeljske listne
uši in ga priporoča tudi dr. E. Frühwirt
Stev. 24.
»NOVA    D O B A«
Stran 5.
Iz nasih krajev
Store
š Sokolski prosvetno družabni    večer
4. t. m. je bil dobro obiskan. Po pesmi
sokolskih legij je deklamiral naraščaj-
nik Zelič Kojnikov uvod »Najmlajši raz-
laga program«. Po govoru br. prosve-
tarja, ki je govoril v glavnem o temi
»Kako se nam je ravnati, da bomo
vestno izpolnjevali prostovoljno prev-
zete dolžnosti«, je zapel kvartet nekaj
lepih pesmi. Br. Jug je recitiral Prešer-
nove pesmi (»Slovo od mladosti« i. dr.),
br. France Kojnik pa štiri svoje pesmi
(»Kadar blagoslavljaš našo zemljico«,
»Zdaj šele smem«, »Pravilna razlaga«
in x-Predno Ti kaj več zapojem«). Na-
raščajniki in deca so deklamirali več
Zupančičevih, Gregorčevih, Maistrovih
in Gorinškovih pesmi. Po lepo uspelem
sporcdu se je začel družabni večer ob
sodelovanju sokolskega orkestra. Clani
in članice so v prisrčnem razpoloženju
preživeli nekaj lepih uric.
š tietni nastop našega Sokola bo v
nedeljo 17. julija na telovadišču pri
Sokolskem domu v Storah. Prosimo
bratska društva, da bi upoštevala ta
datum.
š Sentlovrenc je postal priljubljena
izletna točka. Vsako nedeljo pride sem
lepo steyilo Storanov in tudi Celjanov
uzivat mir, tišino in sveži zrak, pa še
dobrp vino v Gajškovi gostilni. Iz Sent-
lovrenca je lepa pot na Svetje, ki pa
od Sentlovrenca do Babnega vrha ni
markirana. Treba bi pač bilo poskrbeti
za markacijo. V nedeljo 19. t. m. bo v
Sentlovrencu običajno vsakoletno
žegnanje. Celjani in Storani, pridite ta
dan v lepi Sentlovrenc!
Št. JurlJ ob J. Ž.
j Okrožne tekme moške in ženske
dece šentjursko-šmarskega sokolskega
okrožja bodo v nedeljo 26. t. m. do-
poldne v St. Juriju. Tekmovalo se bo
v sledečih panogah: 1. prosta vaja, 2.
skok v daljino, 3. tek na 50 m (ženska
deca 40 m), 4. met žoge v tarčo, 5.
ideologija. Popoldne bo telovadni na-
stop sentjurßkega Sokola.
j Jama na banovinski cesti blizu ka-
tolišl&ga doma je nevarna ovira za av-
tomobile in vozove, a tudi pešcu ni baš
prijetno, če ponoči, ko ni luči, stopi ne-
pnčakovano v približno četrt metra
globok jarek. V jarku je železna mre-
za^ za odtok vode. Nekdaj je bila v isti
Vlsini s cesto. Cesto so pozneje zvišali,
^režo.pa pustili v prejšnji višini. Tu bo
^enda še dolgo ostala.
j Jadvanska straža bo poslala te dni
25 podmladkarjev, deekov in deklic,
pod vödstvom učiteljstva na tridnevno
ekskurzijo v Bakar na morje. Pridružili
se jim bodo tudi podmladkarji iz
Dramelj.
KonJIce
k V zadnji številki »Nove Dobe« smo
čitali, da je predsednik trgovskega
združenja Martin Sumer pretil na obč-
nem zboru, da bo »priganjače« tožil.
Res so dobili konjiški trgovci vabila na
sodišče in sicer za torek 7. t. m. zaradi
klevetc. Ko je pa Sumer prečital »Novo
Dobo«, je pohitel na sodišče in umaknil
vse tožbe. Se v soboto opoldne so do-
bili konjiški trgovci od sodišea obvesti-
lo, »da'je Martin Sumer z vlogo z due
4. VI. 1938. umaknil vse zasebne tožbe
proti obdolžencem, ki so mu pisali pi-
srao, datirano z dnem 3. XII. 1936.« Kaj
je Sumra k temu napotilo, nam ni zna-
no. S tern bi bila ta zadeva zaenkrat
sodnijsko končana. Ne vemo pa, kaj bo
ukrenila monopolska oblast.
k Telovadni nastop Sokola v Konji-
oah bo v nedeljo 19.  t .m. na letnem |
telovadišču za Narodnim    domom.    Po
nastopu bo  tarn  veselica.  Vabljeni  vsi
prijatelji  Sokola.
k Sestanek koroških borcev. V nede-
Jjo 19. t. m~ ob 8. zjutraj bo v gostilni
tovariša Sutterja sestanek koroških
borcev iz konjiškega sreza. Poročal bo
delegat Zveze.
Polzela
po  Občinsko  gospodarstvo.  V  »Novi
Dobi« smo že poročali, da je namera-
vala občinska uprava graditi sušilnico
za sadje. Ker pa je bilo med občani
preveč ugovorov, je ostala zadeva lani
na papirju. Spomladi nam je slana po-
končala sadje tako, da ne bo imela je-
seni menda vsa občina toliko sadja,
kakor ga pridela ob dobri letini eden
sam gospodar. V polzelski občini je sa-
mo pet kmetov, ki ob dobri letini sušijo
nekaj sadja. Za teh pet kmetov bodo
sedaj zidali sušilnico za sadje na občin-
skc stroške. Na Polzeli nimamo sad-
jarskega društva, a bi se lahko ustano-
vilo in postavilo sušilnico, če je res tako
neobhodno potrebna. Občina pa naj po-
rabi denar, ki ga itak nima v izobilju,
v druge svrhe. Ceste in poti so ob vsa-
kem deževju takšne, da se pešci bojijo,
da bodo utonili v blatu. Za občinsko hi-
šo so v veliki množini nakopičeni od-
padki in smeti, da se potniku gnusi iti
mimo. Vsako leto so prihajali k nam
na oddih letoviščarji iz južnih delov
naše države in se zadovoljni vračali do-
mov. Ce pa ne bomo skrbeli za snago
in za lepe ceste in poti, si bodo letovi-
ščarji rajši poiskali druge kraje in pu-
stili svoj denar drugod.
po Nepoštenost. Pri neki prireditvi v
tukajšnjem Prosvetnem domu je bila
nekemu gospodu pred kratkim ukradena
sesalka s kolesa. Cudimo se, da se more
zgoditi kaj takega v domu onih, ki toli-
ko govorijo o krščanstvu in poštenosti.
Braslovče
Braslovške zanimivosti
Braslovče, 10. junija.
Braslovški trg je postal v zadnjem
času močno slikovit. Med vsemi trgi
v Savinjski dolini je paČ gotovo bra-
slovški trg najbolj napreden. Z nešte-
timi društvi, ki se danes kosajo in celo
grizejo med sabo, zavzema trg Bra-
slovče prvo mesto. Pogrešamo pa Se
nekatera koristna društva, med njimi
tujskoprometno in olepševalno društvo.
V poslednjem času dokazujejo vedno
bolj, da teh ni treba. Tujci nas ne za-
nimajo, ker sami preveč štedijo in ni
prevelikega dobička — tako se glasijo
izgovori, glede olepšave trga pa smo
sedaj tudi preskrbljeni. Gotovo bo vsa-
ko leto v bodoče »mladinski tabor« in
bo olepSava trga zagotovljena. Vse z
neverjetno brzino hiti. Pleskajo, zidajo,
nameščajo nove napise itd. Tudi Sokol-
ski dom si je končno izdelal svoj na-
pis, ki je bil že zelo potreben. Sedaj
je gospodarska podlaga s hmeljskega
stališča izgubila misel, da bo Sokolski
dom pretvorjen v hmeljarno.
Tudi razsvetljava je sedaj zadostna.
Dve električni napeljavi zadostujeta v
Braslovčah. Kaj bi bilo, če bi na svetu
ne bila tudi »konkurenca«! Vse je ho-
telo priključek. Nova luč ! Seveda ta
bolje gori. Število gtasov za priključi-
tev je raslo. In naenkrat, kakor bi bil
odrezal: ostala sta le dva odjemalca
velenjske elektrarne. Enostaven vzrok :
G. Miklavžina je pocenil tok in izbolj-
Sal luč. Odjemalci pa so ostali pri sta-
rem toku. Konkurenca je bila tokrat
uspešna na električni podlagi in brez
gospodarskega stališča. Tudi ta skrb
je odstranjena in trg je napredoval
samo z eno žrtvijo, padla je smreka
na Solskem vrtu, ki je pa sploh ne
pogrešamo. Vse je hvala Bogu zaenkrat
urejeno, ali nekaj drugega daje pre-
glavice nekim gospodom.
Zadnja Stevilka »Nove Dobe« je raz-
burila ne preveč mime duhove. Tako
smo postali kar čez noč klevetniki.
Način obtožbe je lahek. »Ne verjemite
klevetam, ki jih objavljajo časopisi, ne
bojte se ničesar, mi smo trdni«. Tako
je donela »božja beseda«. Če bi se
vrnili časi, ko je Kristus izganjal fari-
zeje in trgovce iztemplja, bi želeli ve-
deti, kdo bi bil danes izgnan z bičem
iz cerkve? Beseda je donela še dalje:
»...kdor se ne udeleži tabora, vemo,
kam spada. Dal sem travnik na raz-
polago, to je potrebno, drugim bi ga
ne dal, ker to ni verska prireditev, to
je prava krščanska prireditev«. Po
našem mnenju manjka tu neka druga
beseda. Prav gotovo bi bila bölj
na mestu razlaga, kaj pomeni   praznik
binkoštni ponedeljek, kakor pa rekla-
ma, agitacija in grožnje, da bo,
kdor se ne udeleži »mladinskega ta-
bora«, pogubljen in je proti krščanstvu.
Ne vemo sicer, ker nas še ni nihče
poučil, kakšna razlika je med krSčansko
vero in krščansko prireditvijo s pijačo,
godbo, budnicami in raznimi govori.
Upamo pa, da bcmo imeli priliko sli-
šati tudi to. Nekaj pa je bilo v vsem
le dobrega! »Izobešajo se na] samo
državne zastave, samo državne zasta-
ve«. Prav je, da je naSla ta odločitev
pravo pot. Prihajamo do zaključka, da
je to bil poznejši ukaz, kajti lepaki
niso s tern v skladu. Radovedni smo,
kaj bo z njimi? Sicer pa je papir ne-
dolžen in potrpežljiv. »Dajmo Bogu,
kar je božjega in kralju, kar je kra-
ljevega«. Pozno spoznanje ali sigurnol
Tako je prav! Bog vedi, kaj bo s So-
koli. Morajo na župni zlet v Celje.
Prepričani smo, da vsled tega Se ne
bodo pogubljeni in da se cerkvena
vrata ne bodo zapirala pred njimi. Nič
bojazni, saj mi smo tudi trdni in Kri-
stus je razbojniku tudi odpustil. 0, kje
so zlate besede »Ljubi svojega bližnje-
ga«? Razveseljiva pa bi bila odločitev
in celo kazen, da se od onih, ki ne
bodo prišli na »mladinski tabor«, ne
bodo pobirale denarne dajatve. Za da-
nes samo to. Ko bomo postali zopet
klevetniki, bomo napisali malo več o
resničnih klevetah, na drugi strani pa
malo naslikali idilo v cerkvenem stol-
pu in o članici, ki je bila hudo bolna
in ste molili za njo...
b Župni zlet. Tukajšnje Sokolsko
društvo se pripravlja, da v čim večjem
5tevilu sodeluje na župnem zletu. V
Celje bo odpotovalo prav močno od-
poslanstvo. Močna aktivnost društva
je le ponos in dokaz, da smo Sokoli
z dušo in telesom. V nedeljo bodo z
ostalimi brati manifestirali za veliko
sokolsko misel.
b Sirotišnlca. Delo za postavitev si-
rotišnice je v polnem razmahu. Gaše-
nje apna je končano in vse ostalo lepo
in vztrajno pripravljajo. Prav je, da
se je delo takoj pričelo. Ko bo vse
končano, bo gotovo nova slavnost, na
katero bodo povabljeni vsi obfinski
reveži.
CPIIA    pH    Prevaljah
Veliko zborovanje JNS
Na binkoštni ponedeljek dopoldne
je imela občinska organizacija JNS v
Crni pri Prevaljah občni zbor, ki je nad
vse pričakovanje lepo uspel. Okusno
okrašena velika Geršakova dvorana je
bila že pred pričetkom občnega zbora
nabito polna udeležencev, med katerimi
so tvorili veliko večino rudarji.
Občni zbor je otvoril predsednik g.
inž. Viktor Fettich. Iz njegovega izčrp-
nega poročila je bilo razvidno V3e plo-
donosno delovanje strankine organiza-
cije v zadnjih dvch letih. Organizacija
jc kljub težkim razmeram še v veliki
meri pomnožila svoje članske vrste. Po-
ročilo predsednika je bilo soglasno
sprejeto. Sledili sta poročili tajnika g.
Antona Govejška in blagajnika g. Mi-
ska Peruša. Na predlog nadzornega od-
bora  je   prejel   odbor  razrešnico.
Nato je bil izvoljen naslednji novi od-
bor: predsednik g. Franc Cufer, pod-
predsednik g. Anton Govejsek, tajnik g. J
Pavel Cesar, blagajnik g. Miško Peruš,
odborniki gg. inž. Fettich, Turk, Se-
kavčnik, Buhner, Peteln, Urbančič, S.
Peruš in Stumberger. V nadzorni od-
bor so bili izvoljeni gg. Markovič, Mo-
dre in Plajer. Občni zbor je tudi sklenil,
da se osnuje mladinska organizacija
JNS.
Po občnem zboru se je pričel shod,
na katerem je poročal g. Bogdan Pu-
šenjak iz Slovenjgradca. V svojem go-
voru, ki je trajal več kot poldrugo uro,
je razložil program in smernice Jugo-
slovenske nacionalne stranke in izčrpno
cbravnaval vsa aktualna socialna vpra-
šanja, ki danes predvsem zanimajo na-
šega rudarja in delavca, nato pa še po-
dal obširen pregled notranje in zunanje
politike. Izvajanja g. Pušenjaka so vsi
zborovalci, posebno pa še rudarji, spre-
jeli z največjim navdušenjem in se
z burnim aplavzom zahvalili govorniku
za  njegova  izčrpna  izvajanja.
Oglašujte!
Odslranite
izrabljeni zunanfi
sloj kože s svo-
jega obraza!
SpocJnji sloj je že pripravil no-
vo koio. Akiivni lecitin v Solea
milu pa jo bo ohranil mehko
in e I a s t i č n o. Tudi najmlajšo
kožo je treba stalno pomlaje-
vati, da se ohrani sveža.

Slovenjgradee
s Marljivo delovanje naših jadralnih
letalcev. Slovenjegraška jadralna skupi-
na je pričela pod vodstvom g. Ferčija
Cerneta prav pridno delovati. V zad-
njem času so posvetili mladi jadralci
vse svoje moči gradnji novega jadral-
nega lctala. Vsak večer gradijo mladi
idealni jadralci pod vodstvom priljub-
Ijenega Jurčka Potočnika v bivši Kri-
stanovi delavnici pozno v noč svoje le-
talo, ki naj postane ponos mislinjske
doline. Vsi krogi so pokazali veliko ra-
zumevanje za delo naših pionirjev letal-
skega sporta ob severni meji, prav iz-
datno pa je podprla težavno delo ja-
dralnih letalcev tudi zemunska zrako-
plovna komanda. Tudi mestna občina je
z dobavo brezplačnega električnega to-
ka prispevala k čimprejšnjemu uresni-
čenju lepega načrta naših letalcev.
s Poroka. Na binkoštno soboto sta se
v Ljubljani poročila znani sokolski dela-
vec, bivši pristav tukajšnjega sreskega
načelstva, sedaj pristav pri ljubljan-
skem sreskem načelstvu g. Vojko Skrt
in naša marljiva sokolska delavka ab-
solventinja učiteljišča gdč. Milena Ro-
moldova, hčerka pokojnega sodnega
svetnika g. dr. Romolda iz Slovenjgrad-
ca. Mlademu nacionalnemu paru naše
najiskrenejše   čestitke!
s 5. kolo prvenstvenega pomladanske-
ga šahovskega turnirja ni prineslo ni-
kakih presenečenj. Dr. Poh&r je zmagal
nad Debelakom, Pušenjak nad Hernau-
som in Hajtnik v težki končnici nad
Pavlico, partija Lupine Zitterschlager
je bila prekinjena. V šestem kolu je bila
odločcna edino ena partija in sicer je
premagal Pušenjak Hajtnika, partije
Zitterschlager : Hernaus, Debelak : su-
pine in Pavlica:dr. Pohar pa so bile prc-
kinjene. Stanje po predzadnjem kolu je
sledeče: Pušenjak 6, dr. Pohar 3K> (1),
Pavlica 3 (1), Zitterschlager 2 (22),
Lupine 1 (3), Hajtnik 1 (2), Debelak
1   (1),  Hernaus   ya   (2).
Laško
1 »Slovenski gospodar« ima pri-
logo »Kmečko delo«, v kateri stresa
v podlistku neki Bantanov Tone svoje
duhovitosti pod naslovom »Zajčja
pravda«. Tendenca podlistka je povsem
iasna : klerikalno demagoštvo! Pod-
listkarju ne gre za to, da bi obvaroval
sadna drevesa pred škodljivci, in tudi
ne, da bi koristil kmetu, njegov cilj
je, da bi se maščeval nad onim ad-
vokatom, proti kateremu je podlist-
karjev oče izgubil nekaj grdih pravd,
ki so stale težke tisočake. Kakor dru-
god, je tudi v teh primerih sodišče
delilo pravico, ki je prav nemito vse-
kala v tisto stran, ki ie hotela pridobiti
tujo zemljo in od katere so šle podle
denunciacije na §kodo nekega orož-
niSkega   komandirja.   Tudi  to denun-
Stran 6.
»NOVA    D O B A«
Stev. 24.
cianstvo je dobilo pri sodišču zaslu- i
ženo plačilo in sedaj se je treba ma-
ščevati nad advokatom, ki je pravici
pripomogel do zmage. Podlistkarjev
namen je sedaj, odvračati kmete od
pisarne tega advokata, ki ie po nje~
govern mnenju velik sovražnik kmeta,
seveda zato, ker njegovemu očetu *ni
uspelo, da bi njegova strankarska za-
grizenost prišla do veljave tudi pred
nepristranskim sodiščem. Podlistkar se
norčuje iz tega advokata, ki se je s
sadjarstvom bavil prej nego Bantanov
Tone, češ da so mu neznani Ijadje u-
ničili njegov sadonosnik in da je zato
zahteval, naj se krivci kaznujejo. Se-
veda, če bi Slo po podlistkarjevi želji
in želji njegovih somišljenikov, bi zli-
kovci dobili za svoje barbarstvo pla-
čilo od naših občin, če ne še celo od
kod drugod. Ni bilo Skode 8000 din,
marveč daleč nad 20.000 din. In ni
bila škoda taka, kakor jo napravi
zajec, marveč je bila strahotnejša.
Proti zajcu lahko zavaruješ svoje drevje
brez vsakih stroškov, samo nekoliko
pridnosti je treba, proti lopovom pa
ni pomoči. Če posežejo orožniki vmes,
pade nanje vsa jeza in sovraštvo na-
Šega po podlistkarjevih somišljenikih
zapeljanega in nahujskanega Ijudstva
in vlagajo se lažnive ovadbe na vsa
oblastva. To je znak današnjega časa
in današnje morale. Strah nas obhaja
le, če gledamo v bodočnost in pre-
mišljujemo, kdo bo naše dobro Ijud-
stvo pripeljal zopet na prava pota, na
pota poštenosti in spoštovanja svojega
bližnjega ter krščanske ljubezni. Pod-
listki Bantanovega Toneta tega ne bo-
do dosegli, pač pa bodo ljudstvo o-
krenili še na hujša stranpota. Bog se
usmili našega revnega, zapeljanega
naroda !
lSokolLaško. Naše Sokolskodruštvo
je odpovedalo svojo veliko tomboloi
ki je bila določena ?.a binkoštni pone-
deljek, in jo je preložilo na praznik
ReSnega Telesa v četrtek 16. t. m. ob
15. Malo prenagljen je bil ta ukrep,
slabega vremena se človek ne sme
takoj ustrašiti. Sicer pa ne dvomimo,
da bo uspeh na Telovo še lepši, ker
zanimanje za tombolo raste in ljudje
pridno segajo po srečkah.
1 Javnl letni nastop Sokola bo v
nedeljo 19. t. m. ob 16. na telovadišču
za Sokolskim domom. Ob 10. dop.
bodo istotam okrožne tekme dece, Pri-
prave so v polnem teku. Naše nacio-
nalno cbčinstvo je dolžno polnoštevilno
prisostvovati nastopu, sosedna druStva
pa vabimo, da nas podprejo v isti
meri, kakor to storimo mi, ko jim nu- '
dimo svojo bratsko pomoč.
1 Ogrožanje prometa na javnih cestah.
Dne 1. t. m. dopoldne je prišlo na cesti
Smar jeta - Hrastnik do težkega karam-
bola med dvema avtomobiloma. S svo-
jim Tatra vozom se je pripeljal v smeri
iz Hrastnika proti Smarjeti industrijec
g. inž. R. Abel, z njim pa sta bila v
avtomobilu ga. Prohaskova in g. Ze-
linka, vsi iz Hrastnika. Blizu sejmišča
jim je privozil nasproti potnik tvrdke
Zangger iz Celja g. Regner. Oba avto-
mobila sta vozila zmerno, zaradi ovin-
ka pa vozača nista videla drug druge-
ga. Avtomobila sta trčila drug v druge-
ga in se močno poškodovala. Karambol
k sreči ni zahteval človeških žrtev, le
Regnerjeva sestra gdč. Genovefa Reg-
nerjeva, ki se je vozila s svojim bratom,
je priletela z obrazom v šipo in dobila
precejšnje poškodbe na obrazu. Skoda
na obeh avtomobilih znaša več tisoč
dinarjev. Ranjenki je nudil prvo pomoc
g. dr. Sotler, kopališki zdravnik iz Rim-
skih toplic. Kakor slišimo, sta se stran-
ki poravnali. — Dne 29. maja je avto-
mobil št. 2-A-50, čigar lastnik zaenkrat
še ni znan, zvečer, ko so prihajali
ljudje na kolodvor, pridrvel z veliko br-
zino po cesti proti kolodvoru ter resno
ogrožal življenje in zdravje mnogih pa-
santov. V veliki nevarnosti je bil zlasti
g. dr. Cede, ki se je v poslednjem tro-
nutku z naglim skokom rešil, da ni bil
povožen. Dobil je hud živčni napad.
Proti neznanemu storilcu je vložena
ovadba.
1 Tcžke posledice mazaštva. Letos 25.
januarja je v Mrzlem polju pri Jurklo-
štru umrla v starosti 39 let posestniko-
va žena Ana Gučkova, dne 7. februarja
pa v Podpeči pri Jurkloštru posestni-
kova žena Agata Jazbečeva v starosti
23 let. Obe sta podlegli sepsi, dobljeni
pri porodu vsled mazaštva. Ljudje,  ki
ne živijo baš v slabih razmerah, hoče-
jo prihraniti še pri babici in kličejo
rajši neizkušene ženske k porodom, da
si prihranijo na izdatkih, ne zavedajoč
se posledic, ki utegnejo nastati. Ne vc-
mo, ali je zdravnik g. dr. Repič vložil
proti mazački ovadbo. To bi lahko sto-
ril, saj gre za korist našega naroda.
Podčetotek
Tujski  promet
Podčetrtek, 10. junija.
Kolikor jih ni uničila letošnja poze-
ba, so vinogradi nastavili precej dobro.
Ugodno vreme, ki smo ga vendarle do-
čakali, pospešuje razvoj grozdja. V splo-
šnem pa je le malo vinogradov, ki bi
jih ne bila doletela in kolikor toliko po-
pokončala slana.
Neki gospod iz našega trga je izra-
zil željo, da bi rajši kaj pisali o tuj-
skem prometu v Podčetrtku,  kakor da
1 polagamo na krožnik njemu neljube
resnice. Temu je pač težko ugoditi. O
tujskem prometu smo lahko govorili
v času, ko današnji merodajni činitelji
še niso komanirali v trški občini. Danes
pa je žal vse zaspalo in se za to ve-
levažno in občekoristno gospodarsko
panogo očividno ne briga skoraj nihče,
najmanj naša občinska uprava ali nje
vodsto. Mi vsaj ne čutimo taga in tudi
vidnih uspehov žal ne zasledimo nikjer.
Naš trg s krasnim gradom grofa dr. Fer-
dinanda Attemsa ima nad vse idilično
lego. Pogled z grajske terase ostane
vsakemu obiskovalcu nepozaben. Če
se ozremo še na naše vinske holmce
v Imenskih goricah in na neštete dru-
ge krasne izprehode in razgledne točke,
lahko trdimo, da bi prišel pri nas mar-
sikateri tudi razvajeni letoviščar ali
izletnik na svoj račun. Prepričani smo,
da bi bilo potrebno le malo časopisne
reklame ter smotrne propagande in
naš pozabljeni, a lepi trg bi dobil v
tujskoprometnem pogledu popolnoma
drugo lice. To bi bilo v našo splošno
korist.
Pomanjkanje tujskoprometne propa-
gande pa našemu g. županu in njego-
vemu   bratu   občinskemu    tajniku,   ki
ima v občini veliko besedo, pravzaprav
niti zameriti ne moremo, ker nista tr-
žana, ampak precej  oddaljena okoiiča-
na. Pač pa štejemo to v zlo občinske- )
mu svetovalcu tržanu. Resnici na ljubo j
moramo priznati, da se ta gospod bri- I
ga za vse mogoče in nemogoče v trgu.
Ves   ljubi dan teka   gori in doli in če
odpovedo noge, ima tudi kolo in dru-
i ga prometna sredstva. Če se že hoče
preriniti v ospredje in postati populä-
ren, potsm mu polagamo na srce in
ga prosimo, naj svoje zmožnosti in de-
lavnost porabi raje za tujskoprometno
propagando in za olepšanie trga. Pre-
pričani smo, da bo imel uspeh, mi pa
mu bomo za to hvaležni. Če bi se ko-
lo časa zasukalo tako, da bi morda ne
bil več občinski svetovalec v Podčetr-
tku, potem bi lahko z upravičenim po-
nosom rabil besede nekdanjega na-
šega g. župana - domačina, ki je za-
sadil dobičkanosna jabolčna drevesa v
trgu: »To je moje delo, to se ima
Podčetrtek meni zahvaliti«. Do danes
pa njegove splošnokoristne zasluge o-
bledijo pred zaslugami onega gospoda,
ki jih g. občinski svetovalec smatra
za brezpomembne. Resnica pa je, da je
omenjeni zaslužni gospod služboval ce- I
Franjo Dolžan - Celje
Za kresijo 4
Telefon    245
klepantvo, vodovodne instalacije
¦trelovodne naprave
Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajota dela in
popravila — Cene zmerne — Poitrežba toina la iolidns
Iih 34 let na Soli v Podčetrtku in si
neglede na svoje vestno službovanje,
o katerem ima s strani predpostavlje-
nih pohvalne in odlične ocene, prido-
bil kot splošno priznan sadjar stro-
kovnjak naše polno priznanje in glo-
boko hvaležnost.
Upamo, da je onemu gospodu, ki je
izrazil željo, da bi pisali nekaj o tuj-
skem prometu,   v polni meri ugodeno.
Radece
r Trojni jubilej Ferda Laznlka. Na
binkoštno nedeljo je praznoval g. Ferdo
Laznik v krogu svoje družine in §te-
vilnih prijateljev trojni jubilej. Prazno-
val je 50-letnico rojstva, 25-letnico
samostojne kolarske obrti in 25-letnico j
svoje poroke. Gotovo vsakdo pozna J
g. Laznika. Njegovo življenje je en
sam delaven dan. Odlikuje ga kreme-
nit, tih in blag značaj. Že od nekdai
je odločno naprednega mišljenja. Udej-
stvuje se v vseh naprednih društvih
in javnih ustanovah, katerim je v moČno
oporo. Zato je povsod dobro došel in
uživa največji ugled. Naročnik je sko-
raj vseh naprednih listov. Rodil se je
pred 50 leti na Bolu pri Hrastniku.
Izučil se je kolarstva in potem odSel
v inozemstvo, kjer se je strokovno
izpopolnil. S skromnimi prihranki si
je kupil pred 25 leti hišo v Radečah,
kjer si je uredil kolarsko delavnico. '
Toda kmalu mu je spričo velike de-
lavnosti in podietnosti postala delav-
nica pretesna. Zato si je kupil nekda-
njo Podvinčevo tovarno, ki jo je pre-
uredil v vzorno strojno kolarsko de-
lavnico. Spomladi leta 1931. pa je
poslopje prodal družbi »Peta« ter kupil
mlin in hišo g. Pogačnika. kjer ima
danes vzorno in moderno opremljeno
delavnico. Na življenjski poti ga sprem-
lja že 25 let Ijubljena soproga Ivanka,
doma iz Sevnice. Kot narodno zavedna
žena je vzgoiila tri sinove in dve hčer-
ki v naprednem duhu. Gosp. Lazniku
iskreno čestitamo z željo, da bi ga
usoda ohranila v družbi soproge in
otrok Se mnogo let zdravega, čilega
in zadovoljnega!
r Veselo planinsko rajanje na LIscJ.
O binkoštih se je nabrala na priljublje-
ni izletni točki na Lisci številna mno-
žica ljubiteljev narave. Bilo ie zlasti
mnogo Zagrebčanov, ki vedno radi
obiskujejo naše planine. Tudi Radeča-
nov se je precej nabralo. Marsikoga I
je solnce močno opeklo, da še danes
občuti vso njegovo dobroto.
r Gasiiska tombola. V nedeljo 12.
t. m. bo na trgu velika gasiiska tom-
bola. Vsakemu se nudi lepa prilika,
da pride poceni do šivalnega stroja,
kuhinjske opreme, moSke^a in ženske-
ga kolesa, drv. moke itd. Dobitki so
na ogled v Estovi hi5i.
| Semena
vrtna in poljska,
sveža, kaljiva, dobite pri tvrdki
Karl Loibner        Telefon 120
Kralla Petra c. 17 - pri tZvoncuA
Zelo izdatrii in trpežni so
traki za pisalni stroj
znamke „Pelikan"
Vedno sveža zaloga
v  knjigarnl   in trgovini  s papirjem
Tranc LesKovšeK
Celje, Glavnl trß 16
Solnčno stanovanje
v vili, 3 sobe, veranda, kuhinja s pritiklitia-
mi in velikim vrtom se odda s 1. julijem po
zelo nizki ceni v najem. —   [nformacije  pri
hišniku sreskega načelstva v Celju.
S O B O
v ccntru mesta, primerno za   pisarno,   išče
»Merkur«, dr. trg  in priv. nam., podr. Celje.
Ponudbe z  označbo  cene   na   predsedstvo
podružnice.
3 bele marmorne mize
s stolčki ter   pletilni   stroj   poceni   prodam.
Križan, Celje, Krekova c. 10.
Kompleten sokolski kroj
srednje vclikosti, nov, se poceni proda. Ogle-
dati pri g. Maksu Zabukošku, krojaču,
Cankarjeva 2.
GOSTILNA SPLAVARJEV
prej Šket v Laškem (blizu kolodvora)
toči razna sortirana vina, pivo v   sodčkih,
ima vedno topla in mrzla jedila. — Porcija
ocvrte piške s salato 10- din. Bažniči 41-,
čcvapčičiS^-din. Cene zmerne, postrežba so-
lidna. — Priporočata se Slavko in
JMLarija Gačnik.
RAZPIS
službe  tajnika - pripravnika  pri
Obrtnih   združenjih   v   Celju.
Pogoji: Srcdnješolska izobrazba, odslužcn
vojaški rok ter primerna izobrazba v vseh
pisarniških in zlasti obrtniških poslih. Pi-
smene prošnje, opremljene z vsemi spriče-
vali in dokazili o dosedanjem službovanju,
je vložili do vključno 20. t. m. na naslov:
Eksekutiva obrtnih zdužen] za srez
Celje, Celje     hotel »Pošta«.
STANOVANJE
oziroma nekaj lepih sob se takoj odda. Ra-
jer, Celje, Savinjski dvor.
Odda se
enosobno stanovanje
s pritiklinami mirni stranki 2 — 3 oseb.  Na-
slov v upravi lista.
RAZPRODAJA
se večinoma novo pohištvo. Celje, Slomškov
trg 7, pritličje, desno.
Oglejte si brezobvezno
veliko  zalogo  najnovejSih
radio aparatov, šivalnih strojev n biciklov
A. BREWIECcelje
Mikloaičeva   ulica   2
Telefon   202
Popravila se vršijo strokovno!
Nizke cene
CeljskaposojilnicaddU Celju
JE NAJSTAREJŠI NARODNIDENARNI ZAVOD V CEEJÜ
Vseh ran ilne
vloge, vložene pri
CELJSKI POSOJILNICI D. P. Y CELJÜ
so varno nalozene,  se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini
Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu
ÄGpTHRflNKE v celjski posojilnici d. d. v Celju -Narodni dom
CENTRALA: CELJE, NARODNI DOM               PODRUŽNICI: MARIBOR, ŠOŠTANJ
Urejuje in za konzorcij »Nove Dob««  odgovarja Rado Pednlk — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan četina — Oba v Celju