Sfg¥» 312, _ izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiskega št. 20, i. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinostivpisane zadruge s omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ... -............. — za tri mesece....................• 6.—- za nedelj sko Izdajo za celo leto....... g-gj za pol leta - - - - - -.......2 60 V Trstu, v petek, 10. novembra 191& Letnik XU. Posamezne številke .Edinosti" se.prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vii\. Oglasi v tekstu lista do pet vrst ...... i . K 20.— vsaka nadaijna vrsta............ . Mali oglasi po 4 vinarje besedd, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inse ratni oddelek .Edinosti*. Naročnina »n reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprava In Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSka Asilkega št. 20. — PoŠtnohranilnlčni račun Št. 841.«52 Pregled najnovejših tfoiodkov. Italijanska fronta. — Položaj je neizpremenjen. . Ruska bojišča. — Pri Tolgyesu Rusi vrženi nazaj. Pri Spini naši zopet napredovali. Ob železnici Zloczow—Tarnopol živahno topovsko delovanje. . Zapadno bojišče. — Sovražni napadni poizkusi zadušeni že v kali. Balkanska botfšča. — V Dobrudzi iminknitev zveznih poizvedovalnih oddelkov. v Macedoniji nobenih bistvenih dogodkov. Turška bojišča. — Praske. _ Naše uradno poročilo. DUNAJ, 9. (Ko**.) Uradno se objavlja: 9. novembra 1916. V z h o d n o b o J i š č e. — Armada nadvojvode Karla: Južno in jugovzhodno Szurduškega prelaza so bili romunski napadi zopet brezuspešni. Pri Spini smo dalje napredovali, ujeli 150 mož in uplenili dva topova. Zapadno ToIgyesa in pri Belboru so nemške čete tu prodirajoče Ruse zopet vrgle. — Fronta princa Leopolda Bav.: Razveo živahnega topovskega delovanja na fronti na obeh straneh železnice Zlo-czow—Tarnopol nobenih dogodkov. (talijansko bojišče. Položaj je neizpremenjen. Jugovzhodno bojiš če. — Ob Vojuši mestoma zmeren topovski ogenj. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. Memško uradno poročilo. DEROLIN, 9. (Kor.) Veliki glavni stan, 9. novembra 1916. Zapadno bojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: Napadni poizkusi Angležev in Francozov med Le Scrsom in Bouchavesnesom kakor tudi južno Somme pri Pressoire so bili zadušeni skoro povsod že v zapornem ognju. Vzhodno bojišče..— Fronta princa Leopolda Bav.: Na fronti na obeh straneh železnice Zloczow—Tarnopol ie topovski boj bistveno oživel. — Fronta nadvojvode Karla: V severnem delu gorovja C-yorgyo so bili ruski napadi odbiti. Pri Belboru in v tdlgyeškem odseku so sveže nemške čete vrgle prodirajoče Ruse na-za?. Jugovzhodno Rotenturmskega prelaza je bil pri nadaljevanju našega napada prekoračen odsek Baiesti In zavzet Sar-doiu s sosednjimi višinami, ležečimi na obeh straneh. Ujeli smo okrog 150 mož in uplenili dva topova. Romunski protinapadi so imeli tu ravnotako maio uspeha, kakor v odseku Predeala in v Vulkanskem go-rovju. ma Balkansko bojišče. — Macken- senova arinadna skupina: V severni Dobrudži so se prednji poizvedovalni oddelki na ukaz izognili boju s sovražno pehoto. — Macedonska fronta: Nobenih dogodkov bistvenega pomena. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. Bolgarsko poročilo. SOFIJA, 8. (Kor.) Macedonska frouta: Južno Mališkega jezera smo odbili sovražno konjenico, ki Je stopila s konj in skušala prodirati. Vzhodno Prespanske-ga jezera in v loku Crne običajno topovsko streljanje. Na mogleniškl fronti topovski boj in streljanje z minami. Ponočnl sovražili napad od 7. na 8. t. m. le naš ogenj odbil. Pri umikanju je sovražnik zgubil en jarek. Na obeh straneh Vardarja posamezni topovski streli. Na fronti ob Bela-šici In Strumi brezuspešen sovražen topovski ogenj na obljudene kraje pred našo postojanko in boji med poizvedovalnimi in stražnimi oddelki. Ob obali Egejskega morja mir. — Romunska fronta: Ob Donavi topovski in pehotni ogenj le v nekaterih oddelkih. — V Dobrudži slabi spopadi s sovražnimi poizvedovalnimi oddelki, ki skušajo prodirati proti našim postojankam. Ob obali Črnega morja mirno. _ Turški komunike. CARIGRAD, 8. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Kavkaska fronta: Za nas uspešne praske. Neki iz Armencev obstoječi poizvedovalni oddelek, ki se je skušal približati našim postojankam, je bil odrezan od zveze. Oddelek je bil uničen do 4 mož, ki smo jih ujeli. — Na ostalih frontah nobenega važnega dogodka. Sovražna uradna porodila. Italijansko uradno poročilo. DUNAJ, 9. (Kor.) Poročilo italijanskega generalnega štaba: 8. novembra. — Ob trentinski fronti akcije sovražne artiljerije na Pasubiju in ob izvoru potoka Vanoi. V travignolski dolini smo vsled strelov nasprotnika popolnoma porušeno postojanko observatorija na pobočjih Cime delle Bocche izpraznili, da preprečimo nepotrebne izgube. Na Krasu ic bila sovražna artiljerija posebno delafvna prati naši sili v pasu Fajtega hriba in Hudegaloga. Odgovarjali smo učinkovito. Zbiranje ogromnega plena, ki ga je ootavil sovražnik na bojišču, se nadaljuje. Včeraj je bila v nekem nastanišču najdena baterija gorskih topov po štiri komade in en 37 mm top. — Sovražna letala so meiaja bombe na obljudene kraje ob dolnji Soči; 2 mrtva m nekaj ranjenih. Eno naših letal je bombardiralo sovražne naprava v Purrti Salvore in ob vhodu v piranski zaliv. Rusko uradno poročilo. DUNAJ, 9. (Kot.) Poročilo ruskega generalnega štaba z dne 8. novembra 1916: Zapadna fronta: V oddelku Holostowice— Dubie, jugozapadno Brodija, so izvršili sovražni oddelki, močni 50—100 mož ponoči poizvedovalne sunke. Z naštm ognjem smo preprečili poizkuse nasprotnika, da bi v bližini vasi Svistelniki izkopal strelske jarke. V ozemlju zapadno Kirlibabe je eden naših bataljonov napadel sovražnika, ki se je nahajal pred našimi postojankami. Sovražnik je skušal ustaviti naš sunek in je spravil v zakrito postojanko dva topova, ki pa sta bila vsled našega ognja kmalu za boj nesposobna. Naši hrabri vojaki so, pritiskajoč na pognanim sovražnikom, vdrli v jarek, ujeli 100 mož, med njimi enega oficirja in uplenili 2 strojni puški in eno mlnovko. Južno Dornevatre, v dolinah reke Borszek in Putne smo z uspehom nadaljevali svoje akcije. Uplenili smo v dveh dneh 7 strojnih pušk in ujeli 15 oficirjev in nad 800 mož. Romunsko uradno poročilo. DUNAJ, 9. (Kor.) Poročilo romunskega generalnega štaba z dne 8. novembra 1916: Severna in- severozapadna fronta: Ob zapadni fronti Donave nič novega. V dolini Buzeu pri Tabla Butii, Bratoceaji in Predealu topovsko delovanje. V dolini Prahova srdito obstreljevanje. Napad sovražnika smo odbili. Na ostali fronti je položaj neizpremenjen. — Južna fronta. — Ob Donavi topovski in pehotni ogenL V Dobrudži smo prodrli proti jugu. Sovražna povodna letala so napadla Sulino. Eno letalo je bilo sestreljeno in uplenjeno. Letalec in opazovalec sta ujeta. italijansko poročilo o dogodkih zadnjih dni na morju in naš odgovor. DUNAJ, 9. (Kor.) Agenzia Štefani je razširila sledeče poročilo italijanskega mornariškega ministrstva: V noči od 16. na 17. oktobra je neki avstrijski podvodnik poizkušal torpedirati neki naš s četami nakrcan parnik. Naše torpedovke, ki so spremljale parnik, so ga takoj razkrile in odločno napadle. Podvodnik in ena tor-pedovka sta se potopila, d oči m je zamogeJ parnik nepoškodovan dospeti v določeno pristanišče. Posadka torpedovke je bila večji del rešena. Ujeli smo dva oficirja in 11 mož posadke sovražnega podvodnika. — V noči od 1. na 2. novembra se je našim torpedovkam, potem ko so prodrle skozi mine in trdne obrambne naprave kanala pri Fazani in Puli, posrečilo prodreti do kraja, kjer je običajno zasidran del avstro-ogrskega brodofvja. Dva torpeda sta bila spuščena proti neki veliki avstrijski enoti. Dognano je bilo, da sta oba obtičala v varstvenih mrežah ladje. Tekom dveh ur ste ostali naši torpedovki v manj kakor stometrski razdalji od utrdb mogočne pulske trdnjave in ste se oddaljili šele potem, ko ste izvršili težko nalogo. Številni, močni žarometi so zaman preiskovali obzorje in morje in baterije so otvorile močen, toda brezuspešen ogenj. — V noči 3. novembra so naše torpedovke potopile velik avstrijski parnik, ki je bi' zasidran v Draču pod zaščito min. Proti sovražnim torpedovkam, ki so prešle v napad, so izvršili naši protinapad, pri čemer so se morale sovražne enote umakniti, dočim so se naše vrnile dobro ohranjene v domače pristanišče. — Zjutraj dne 5. novembra so se pojavili trije sovražni rušilci pred S. Elpidio a'Mare in pričeli obstreljevati obaL Oklopni vlak, ki je hitro pridrdral. je napravil konec topovskemu delovanju in prisilil sovražne enote, da so se umaknile. Dva rušilca sta bila zadeta in je bilo mogoče opaziti, kako se je eden njiju nagnil na stran in se oddalji s pomočjo drugih. Noben strel nasprotnika ni imel uspeha. Zasebnim hišam je bila povzročena neznatna škoda, en železniški nastavljenec je bil lahko ranjen. K temu se s pristojne strani pripominja: Resničnosti prvega poročila o potopitvi enega naših podvodrtikov ni mogoče kontrolirati. Dejstvo je, da se en podvodnik od omenjene dobe ni več vrnil; glasom zanesljivih poročil sta bila njegov poveljnik, poročnik linijske ladje Orest vitez Zopa, in drugi častnik, fregatni poročnik Pavel Meixner, prepeljana kot ujetnika v Solun. Ali se je z našim pod-vodnikom na italijanski strani potopila le ena torpedovka, je treba počakati, ker so bila dosedaj vsa italijanska brodovna poročila, kolikor jih je mogoče kontrolirati, sestavljena v duhu tamkaj izdanega gesla, da je tudi lagati domoljubna dolžnost. — V noči na 2. t. in. se je nekemu italijanskemu motornemu čolnu posrečilo s priznanja vredno drznostjo in spretnostjo prodreti v Fazanski preliv in proti eni tamkaj ležeči izstreliti, _____________, „ Ječiti ladij dva torpeda, I ne da b! bil dosežen tudi najmanjši uspeh. Vsled telefonskega nesporazumi jenja v neki obrežni utrdbi ni bil niti obsvetlievan niti obstreljevan in je aamogel tako ubežati. Oba tć>rpe sta bila Intaktna pobrana iz morja in uplenjen vrh tega en ostavljeni majhni čoln. Da je več torpedovk prodrlo v Fazapski preliv in da bi dospele taki utrdbi tako blizu, kakor navedeno, da bi bile obsvetlfevane od žarometov in obstreljevane od baterij, je domoljubna izmišljotina. — V nooi na 4. t m. so sovražni motorni čolpi, kolikor je bilo opaženo, spustHi v pristanišče Drač tri torpede; dva sta ektalodfrala, ne da bi napravila najmanjšo škodo. Motorne čolne so pregnale na$e baterije na kopnem, nakar so sovražni rušilgi daleč z morja izstrelili par salv v neznani smeri z neznanim učinkom. Vse drugo, pdselmo potopitev nekega parnika v pristanišču, napad in umik naših torpedovk. spida v poglavje domoljubne dolžnosti. — Zjutraj dne 5. novembra so tri nase torpedovke — ne rušilci — obstreljevale neko tovarni podobno poslopje pri S. Elpidio a Mare in se oddaljile, potem ko so isto razrušile. Na potu proti severu so izmenjale kmalu-nato par strelov z nekim oklopnim vlakom, ki je bil zadet dvakrat, dozdevno brez posebnega učinlča. Torpedovke niso bile niti najmanje zadete. Nasprotno domnevanje o dveh zadetih ladjah, katerih ena se je nagnila in se oddaljila s pomočjo drugih je domoljubna domišljija. VZPOSTAVITEV POLJSKE. LUBLIN, 8. (Kor.) Naredbeni list voja ške gubernije za avstroogrsko okupacij sko ozemlje na Poljskem objavlja sledeče, od obeh generalnih guvernerjev Kuka in Beselerja podpisano proklamacijo: Prebivalcem generalnih gubernij Lu blin in Varšaval Vladarja zveznih držav, Avstrije in Nemčije, sta Vam naznanila sklep, da se iz poljskih dežel, osvojenih iz ruskega hlapčevstva, ustanovi novo samostojno poljsko kraljestvo. Vaša najbolj vroča, več kot stoletja zaman gojena želja, bo s tem izpodjniena. Resnost in nevarnost >jne dobe in skrb za našo pred te težke vojne_____. sovražnikom se nahajajočo armado, zahtevata zaenkrat, da še sami upravljamo Vašo novo državo. Pač pa ji hočemo z veseljem dati polagoma že sedaj državne ustanove, ki naj jamčijo za njen trdni obstoj, zgradbo in njeno varnost. Predvsem gre tu za poljsko armado. Vojna z Rusijo še ni končana. Vaša želja je, da se je udeležite. Stopite zato prostovoljno na našo stran, da pomagate pri izvojevanju zmage nad Vašimi zatiralci. Hrabro in z visokim odlikovanjem so se borili Vaši bratje v poljskih legijah poleg nas. Storite njim enako v novih četnih skupinah, ki bodo nekoč skupno z onimi, tvorile poljsko armado. Armada bo dala Vaši novi državi trdno oporišče in#un£ila za varnost na zunaj in znotraj. Pod Vašimi nad vse ljubljenimi barvami in zastavami branite sv ovo domovino. Mi poznamo Vašo hrabrost, Vaše vroče domoljubje in Vam kličemo: V boj ob naši strani! Zberite svoje za orožje sposobne može po vzoru hrabre poljske legije. Postavite zaenkrat v skupnem delu z nemško in avstrijsko armado temelj Vaši armadi, v kateri bodo znova oživeli zmagoslavni spomini Vaše vojne zgodovine in zvesta hrabrost Vaših voj-nikov! Ruski glas o proklamaciji poljskega kraljestva. PETROGRAD. 9. (Kor.) Petrograjska brzojavna agentura poroča: Vse rusko časopisje je sprejelo neodvisnostno izjavo okupiranih ozemelj Rusko-Poljskega potom Avstrije in Nemčije mirno na znanje. Po mtienju listov to dejanje osrednjih vlasti, ki pomeni zopet veliko kršitev mednarodnega prava, nedvomno nima drugega namena, kakor da bi centralni vlasti izpolnili izčrpane rezerve. Poljski narod nikdar ne bo privolil v tako samomorilno politiko, četudi se mu vsiljuje ista v obliki neodvisnosti. Listi raznih poli-tčnih strank so edini v tem, da je treba opazovati položaj s tega stališča. »Novoje Vremja« pripominja, da so najslavnejše tradicije poljskega orožja v zvezi z bitko pri Tannenbergu, kjer so poljski, litvinski in maloruski pešpolki porazili Nemški vi-težki red. Pred petimi stoletji zapričeto delo naj dovede sedaj do dobrega konca-Birževija VJedomosti pravijo: Proti vsem •zakonom mednarodnega prava ste sklenili Avstrija in Nemčija prebiranja in to v obliki kraljestva Poljske s takozvano politično neodvisnostjo. »Rječ« konstatira, da je de-ianski namen tega skupnega avstrijsko-nemškega akta vsebovan v rekrutiranju. Toda vsakdo ve, da so zamogle samo manj vplivne in manje številne stranke privoliti v združenje Poljske. Od Avstrije in Nemčije proklamirano rekrutiranje je akt na-silstva in izjava neodvisnosti Po4jske hinavstvo. V istem smislu se izražajo drugi listi, med njimi organ skrajne levice, ki naglasa, da bodo poljski demokrati in narod to, kar se je zgodilo, smatrali koi: novo narodno nesrečo. List »Novosti Dnja« citira besede neke odlične poljske osebnosti, grofa Velopoljskega, ki je iz javil: »S tem da cesar Franc Jožef in cesar Viljem koncedirata ruskim provincam pravice, hočete samo dobiti par stotisoč poljskih vojakov. To namero bodo Poljaki gotovo razumeli in se ne bodo dali premotiti s takimi hinavskimi darovi.« Grof Tarnowski imenovan poslanikom v Washlngtonu. DUNAJ. 9. (Kor.) Listi poročajo: Kakor se zatrjuje, je bil avstroogrski poslanik v Sofiji, grof Tarnovvski, imenovan poslanikom v \Vashingtcmu. Podpredsednik gosposke zbornice v avdijenci. DUNAJ, 9. (Kor.) Cesar je sprejel dopoldne podpredsednika gosposke zbornice, cneza Schoenburg Hartensteina, v avdijenci. _ Nemški državni zbor. BERLIN, 9. (Kor.) Na današnji seji glavnega odseka državnega zbora je imel državni kancelar pl- Bethmann - HolKveg daljši govor, tekom katerega je uvodoma v obširnih izvajanjih točko za točko pobi-jai zadnji govor angleškega ministra za vname zadeve, lorda Greyja, pred inozemskimi časnikarji, o vzrokih oedanje evropske vojne in glede ustanovitve mednarodne zveze v svrho ohranitve miru. Bolgarsko sobranje. SOFIJA, 8. (Kor.) Sobranje je sprejelo trimesečen proračunski provizorij za 1. 1916 in se odgodilo nato do 22. t. m., ko prične razpravo o proračunu za 1. 1917. Novi kitajski minister za vnanje zadeve. PEKING, 8. (Kor.) Bivši kitajski poslanik v Združenih državah in Španiji, Vu Ting Fang, je bil imenovan za ministra za vnanje zadeve._ Potopljene ladje. BEROLIN, 8. (Kor.) Razven že javljenih so bile v zadnjih dneh potopljene Še sledeče trgovske ladje: Angleški parnik »Rappabanoot« (3871 ton), »Nothwales« (4072 ton), »Brarambl« (3823 ton) in italijanski parnik »Ostmarch (44400 ton). PARIZ, 8. (Kor.) »Matin« poroča iz Marseilla: Francoski parnik »Nogador« je bil potopljen. Posadka je rešena. LONDON, 8. (Kor.) Lloydova agentura poroča: Norveški parnik »Furuland« je bil včeraj popoldne potopljen. Posadka je bila izkrcana. Dalje je bil potopljen norveški parnik »Reine« (913 ton). LONDON, 8. (Kor.) Vlačilci »Cat\veil«, »North Castle« in »Kioto« kakor tudi tovorni parnik »Leatonia« so bili potopljeni. Posadke vlačilcev in 15 mož »Leatonie« je sprejel neki danski parnik, ostalih 15 mož ladje dozdevno neka angleška vojna ladja. Parlament in notranje preuredbe. »Te-plitzer Zeitung« se obrača proti češkim poslancem, ker da hočejo dati vladi razumeti, da češki poslanci ob vprašanju sklicanja parlamenta stavljajo kot pogol novo uredbo stvari na Češkem. Nemški poslanci vzstrajajo sicer pri svojih zahtevah, ali pravica do ljudskega zastopa za njih ni odvisna od izpolnitve opravičenih zahtev. Sicer bi se morali, kot dorastk) ljudstvo, sramovati sami pred seboj. — Nemški list si dovoljuje tu precej drzno • zvračanje resnice. Češki poslanci ne za^-htevajo kot pogoj za sklicanje parlamenta kake nove uredbe stvari na Češkem, mar- ' več jamstev, da bo parlament redno funkcioniral, da bo sposoben za plodno delo, in da bo zajamčena v njem svoboda govora. Nova uredba stvari je muzika bodočnosti po vofai. K tej uredbi naj pripo- j more tudi parlament. In po našem mnenju je edino pravilen kronologičen red: najprej parlament in iz njega naj pridejo ob sodelovanju vlade — reforme. Vlada naj bo na jasnem, kake uredbe zahtevajo zastopniki narodov. A v to treba ravno parlamenta, ki bo mogel svobodno izvrševati svoje ustanve prerogative. _ Razne politične vesti. Češki glasovi povodom Vzpostave Poljske. »Narodni Listy« pripominjajo: »Ali Je ta odredba ob enem znak, da je sedanje vojno stanje že prekoračilo svoj višek in da že začenja drugo, miru bližajoče se razdobje, o tem se pouči ves svet po odgovoru entente na ustanovitev Nove Poljske.« — Glasilo agrarcev »Venkov« pri-vošča slovanskim bratom iz vsega srca ta uspeh, o katerem so sanjali od leta 1795, ko je Poljska zginila z zemljepisne karte. Tudi Poljakom v Galiciji so se naklonile velike koristi. Seveda se morajo podrobnosti teh novih velikih pravic šele določiti, a Cehi morajo že danes resno računati za bodočnost s to dalekosežno izpre-membo. kajti ta bo gotovo pomenjala nove razmere v zastopstvu države! Postavljeni smo v resnici pred povsem nove razmere, ki ne ostanejo brez vpliva na vse naše politično življenje. — Socijalnodemokratično »Pravo Lidu« meni. da mora biti poljski narod hvaležen tistim, ki so izvršili to imponujoČe delo — njega vstajenje. Narodi monarhije goje najtoplejo željo, da bi naša monarhija v vzajemnosti z novo poljsko državo doživela najdaljnjo izpopolnitev svoje reorganizacije, svojo utrditev in nove pogoje bodočega razvoja. Izvrševal-ni odbor kluba čeških socijalnih demokratov pa je v svoji seii, na razpravi o ustanovitvi poljske države in novi uredbi razmer v Galiciji izrekel nado, da bo ta uredba v pobudo za uravnavo razmerja Galicije do države in za istočasno potrebno rešitev ustavnih vprašanj v državi na podlagi narodne avtonomije, ki jo smatra češka socijalna demokracija kot edino možno pot za utrditev bodočnosti države in uravnavo medsebojnega razmerja med narodi. (Iz članka, ki ga priobčujemo na drugem mestu, je razvidno, da je nemška socijalna demokracija ob tem za bodočnost države življenskem vprašanju v soglasju s češko. Prip. ured. »Edin.«) — »Cech«, glasilo katoliških strank je uver-jen, da so te odredbe najdalekosežneiega pomena tudi za notranje razmere v Avstriji. Kazalec na uri zgodovine se je vidno premaknil. Nastajajo nove razmere, ki jim o konsekvencah ni izgubljati mnogo besed. Med nami ni nikogar, ki ne bi Poljakom v Galiciji privoščal tega daru. Spremljamo ga pa z molitvijo: »Bog, ki vodiš zgodovino narodov, bcxli z nami!« Psijika in Avstrija. »Arbeiter Zeitung« je priobčila ta-le članek z veleaktualno vsebino, na katero opozarjamo čitatelje: Nove državne ustvaritve — kakršnja je vzpostava kraljestva Poljskega v o-kvirju kongresne Poljske po prostoru In prebivalstvu — stoje, kakor vse, kar zgodovinsko nastaja, pod dvojnim zakonom: pod zakonom dneva, ki odreja ustvarjajoče činitelje in ustvarjajoče pravne forme, In pod zakonom razvoja, ki kaže daleč preko takorekoč astrono-mične konstelacije dneva, istotako, kakor poseza daleč nazaj v minolost. Tolmačenje tega, kar je minolo, in ugibanje o bodočem sta podrejena stoterim kolebanjem. Zato se ni čuditi, če so tisto veliko in negotovo, novo, ki se dovršuje, v Nemčiji sprejeli z globoko resnostjo. Bolja le ta resnost, nego narejeno slavje. Nemški narod se obotavljajoč sprijazni z novim dejstvom, ali — tuko se nadejamo — toliko trdneje in zvesteje se postavi na njega stran. Tudi poljski narod, ki ga je imenovati zgodovinskega že zato, ker v njem vsik-dar neposredno živi spomin na vsa trpljenja in na veličino minolosti, ohranja v svojem srcu sliko vseh uredb meja, začrtanih nekdaj v minolosti; in kolikor živahneja je politična fantazija, kolikor bolj žareča politična strast, tein večja so vsikdar politična pričakovanja, ^ii narod poljski bo razumel, da je po naravi stvari poslednja realnost minolosti blizu edino možna realnost v sedanjosti. Države se ne dajo konstruirati kot hiše iz kart; postajajo s tem, da to, kar obstoji, kar se po dejstvu in pravici nanaša drugo na drugo, dobi najprej najvišje svoje skupno označje kot država. Ta skupnost pa stoji po zgodovinski nesreči stoletnega hlapčevstva in po gospodarski nesreči dežele, postavše v bojišče, pred tako velikimi, da, orjaškimi gospodarskimi, socijal-nimi, narodnimi in kulturnimi nalogami, da bodo v danem okvirju dajale bogato vsebino eni celi človeški dobi. Pri tem kulturnem delu bo poljskemu narodu zaščitna in pomožna opora osrednjih držav največje vrednosti. Zato se mi, ki spoštujemo resnost marsikaterega pomisleka, pridružujemo brez vsakega- pridržka veselju poljskega naroda na vstajenju njegove zgodovinske državnosti. Sosednji narodi in sosednje države naletajo vedno na težave skupnega bivanja; ali te težave so tu, da lih premagujemo v lzprevid-nem spoštovanju pravice m interesa dru-"ih I " Pred vsem pozdravljamo sklep obeh o-srednjih vlasti, da se militarično zasedeno ozemlie na vzhodu uredi kot samostojna, neodvisna država m s tem zavaruje pred pohlepnostmi, ki jih zastare o razumevanje mednarodnega prava izvaja iz pravice osvofevanja. To razumevanje smo že videli na delu. Rusi so takoj po svojem udretju v Galicijo raztegnili na deželo svojo porazdelitev po gubermjah in vladar Rusov je v Lvovu proglasil večno vtelesenje ozemlja v rusko državo Prekomerna državna samozavest u-tegne zavajati, da se zasedeno ozemlje razdelja v gubernije in departemente, da se je pridružuje deželi-materi in proglaša prebivalstvo srečno, da je deležno koristi od tega, da se kot enakopravno pritegne v celoto velikega naroda. Tako naziranje je bilo zastopano v malem, toda sicer zelo vplivnem delu nemškega naroda. — Radi nemškega naroda samega se radujemo, da to naziranje ni prišlo do veljave, marveč da je zavrnjeno z odločnim dejanjem. Ločeno od tega narodnopravnega vprašanja je presojati drugo stvar, ki zanima javnost: posebni položa} Galicije. To je avstrijski, notranjedržaven, ustavnopraven problem, na katerem so sointeresl-rana vsa območja In plemena Avstrije, ki so poklicana, da z drugimi Ijajo v državnem zboru. Ročno pismo Sfran tt. »EDINOST- Stev. 312. V Trstu, dne ff>. novembra !5l6. PODLISTEK. Njegov čas. Roman. Iz angleškega. X. tsalet je bil, kakor vedno ob nedeljah zvečer, zelo sijajen. Lože v veliki dvorani s svojimi modrimi svilnatimi zavesami, veliko število blestečih uniiorm in dekole-tirane toalete dam so nudile vkljub črnini dvornega žalovanja zelo sijajno sliko. Razlikovala se je komaj od dvorne opere. Potem je pa tako prijetno, Če oči uživajo lepe slike na odru in se more človek poleg tega Še prijetno pogovarjati. Toda Taina-ra se vkljub vsemu temu nogoj ni zabavala. Obvladovalo jo je nejasno čustvo nemira, in v njeno največjo jezo je morala priznati, da je bil vzrok knez. Isji se upala prav zreti v bodočnost, bala se je, kajti sedaj je vedela, da ji srce utripa hitreje, kakor hitro )e prišel samo v njeno bližino, glavarja države predpostavlja zakonito uresničenje te reformne odredbe in to treba posebno pozdravljati. Galicija je že stoletje in eno Četrt združena z drugimi deli države, razvile so se tesne obveze gospodarskega in družabnega življenja in politično ravnotežje dežele se je postavilo na to skupnost. Naj pokažemo le na eno, kar se iztiče posebno v tej vojni: k prehrani in preskrbi milijonskega mesta dunajskega prispeva Galicija z naraščajočim odlomkom, z ržjo in prašiči, pred vsem s soljo in petrolejem; na drugi strani kupuje Gajicija od nekdaj in v zadnjih letih v naraščajoči meri industrijelne izdelke notranje Avstrije. Da je Galicija postala bojišče, to je vsa notranja Avstrija močno občutila v svoji preskrbi. Več nego stoletna gospodarska skupnost ustvarja tako stanje medsebojnega zraščenja interesov, da bi zrahljanje te zveze prinašalo obema deloma težave in nevarnosti. Nič na tem svetu ni neizpremenljivo, ali v notranjem države se morejo take izpre-membe izvršiti le po poti skrbnega pre-tehtovanja interesov ob sodelovanju interesentov. Nič drugače ni v narodnem pogledu. Avstrija je vkljub nasprotnemu videzu — za vse svoje mlajše narode tvorila tla za postopni razvoj narodne svojstvenosti; vsak narod se je razvijal, četudi ob razumljivem odporu starejih narodov. Tega vzbujanja h kulturi, tega razvoja k veljavi v državi so bili deležni tudi U-krajinci. Njih povzdigo je staviti na račun razumevanja in interesa vseh drugih narodov, čeprav je viharnosti njih zastopnikov pripisati marsikatero izgubljeno leto našega ustavnega življenja. Nu, ukrajinski prebivalci Galicije se čutijo od nekdaj ogrožene po posebnem položaju Galicije — ali opravičeno, ali neopravičeno, o tem nočemo odločati tu. Povsem jasno je, da se ukrajinsko vprašanje mora obenem združiti s političnim vprašanjem Avstrije, da avtonomna enega naroda išče in zahteva izpopolnitve v avtonomiji drugih narodov. Srečno zasnovana reforma sproža torej splošno vprašanje narodne avtonomije v Avstriji, h kateri silijo razmere tudi sicer. Nadejamo se torej, da proglašeni sklepi nadebudno odpro in ugladijo pot za notranje reformno delo v Avstriji!_ Nemški drlsvni Iszik, Graška »Tagespost« je objavila v sredni številki naslednji pomembni članek: Samo neizpreobrnljivi trdovratneži med nenemškimi nacijonalnimi politiki se ino-rejo zoperstavljati nauku-svetovne vojne, da avstrijska država, da izpolni stavljeni si cilj, potrebuje trdne vezi državnega jezika. Pomislijo naj se pod zastavami cesarja Franca Jožefa se boreče armade brez vezi nemškega armadnega jezika (ogrski honvedi imajo madžarski, hrvatski domobranci hrvatski, poljski legijonarji poljski poveljni jezik; — prip. ured.), predstavljajmo si samo, da bi se Častniki in moštvo iz Nemčije na Sedmograškem ne moglo sporazumeti s svojimi tovariši iz habsburške monarhije in oblastmi v nemškem jeziku (kako se pa nemško vojaštvo sporazumlja z bolgarskimi in turškimi zavezniki, kjer nemščina ni niti armadni niti državni jezik? — prip. ured.); potem bi nastala zmešnjava med zveznozvesto sodelujočimi armadami. Svetovna zgodovina je ta nauk s krvavo pisavo začrtala v izkustva vojne. Reklo bi se, da se dvomi o zdravem človeškem razumu mož, ki so poklicani v vodstvo države, če bi se pričakovalo tudi le od enega samega med njimi, da bi bil drugačnega mnenja. Je pa tudi toliko kot gotovo, da se zakoni te vrste izdajo še tekom svetovne vojne ali potom sporazuma, ali, kar je verjetnejše, s samoviastnim izrekom (torej potom naredbe po § 14.; prip. ured.). Glede potrebe zakona o državnem jeziku vlada edinost, četudi so še sporni oblika, paragrafiranje in tudi čas izdaje. Govoriti se more sedaj, ko je na krmilu nova vlada, o tudi prej znanem dejstvu, da doslej v merodajnih krogih prevladuje mnenje, da naj bi se nemški državni jezik proglasil šele po začetku mirovnih pogar janj. Pri bojazljivejšem pojmovanju obstoji namreč pomislek, da bi tedaj, če bi prišel izrek še tekom krvavih bojev, razprave, ki bi nastale o takem ukrepu, neugodno vplivale na razpoloženje marsikatere narodnosti. Bojazljivi ljudje mislijo, da se ne more ukreniti njč, kar bi znalo dati oporo nacijonalnim agitacijam. (Pravilno: Pametni ljudje mislijo, da se ne sme ukrenit! nič, kar bi žalilo neneraške narodnosti. — Prip. ured.) Naj bi se torej pustilo vse pri starem, dokler niso jasno pred očmi vojaški uspehi vojne. Naj bi se ne čakalo do sklepa miru, kajti to bi bilo očividno pre- pozno, pač pa da bi bil čas mirovnih pogajanj najpripravnejšl trenutek, da se stopi pred avstrijske narode z gotovim dejstvom. (Kje je potem avstrijska ustava? — Prip. ured.) Odtod dosedanje obotavljanje. V vodilnih krogih so bili tudi pred nastopom Korberjeve vlade prepričani o potrebi proglasitve nemškega državnega jezika, smatral! so pa za pametno, da se stvar še odgodi. To obotavljanje so svežejše narave, odločnejši možje vedno smatrali za zelo nevarno. Kdor je bil za energično metodo, je smatral čas po osvojitvi Srbije in Črne-gore, za najpripravnejši za delo. Proti novemu letu 1916 je avstro-ogrsko orožje prodiralo povsod. Fronte na ruskem Poljskem in v Voliniji so se držale sijajno, dočhn pa je bil na Balkanu strt vsak odpor. Vrhovno armadno poveljništvo se je nahajalo v zavidanja vrednem položaju. Ofenziva proti Italiji se je pripravljala in vladalo je po dejstvih utrjeno zaupanje, da s Tirolskega vderemo v beneško ozemlje. Veliko mož patrijotičnega mišljenja je bilo globoko užaloščenih, ko so vkljub vsemu temu stvari ostale pri starem in ni bilo ni-kakega čina zakonodaje o državnem jeziku. Dogodki so pokazali, da so imeli prav tisti, ki so zagovarjali odločno ravnanje. Ruski napadi v Voliniji in v Bukovini so pozneje izpremenili marsikaj (če bi bil prej uveden nemški državni jezik, bi menda ruske ofenzive sploh ne bilo? — prip. ured.), glede vrhovnega poveljništva v Galiciji in Voliniji je izšla znana odredba Najvišjega vojnega gospoda, ki je imenovala Hindenburga za poveljnika na fronti do armade nadvojvode Karla. Morda bo prav, da pozabimo to medtem že popravljeno izpremembo. Napredovanje naše armade na Sedmograškem in njeno vdretje na Romunsko sta najboljši dokaz junaštva, ki vlada v avstrijskih armadah. Če se, o čemer ni dvomiti, vrnejo razmere in razpoloženje, ki je vladalo po osvojitvi Srbije in Crnegore, bo na mestu tudi čilo ravnanje v jezikovni zakonodaji. Javno mnenje je prepričano o dobrih namenih Korberje-vega ministrstva in pričakuje dejanj, ki naj uresničijo ona ugodna mnenja. Ne dajmo se strašiti po bojazljivcih in ravnajmo svobodno po lastnem prepričanju, po čutu zaupanja, da so narodi Avstrije po izkušnjah svetovne vojne dospeli do pravega spoznanja potrebe nove zgradbe države. Drmale ¥@sti. Razpust občinskega zastopa v Nabreži-ni in Buzetu. Namestništvo je razpustilo občinski zastop v Nabrežini in je sporazumno z goriškim deželnim odborom vodstvo občinskih poslov do umestitve novega občinskega sveta poverilo upravni komisiji osmih članov z g. Ivanom Caharijo kot predsednikom. — V Buzetu se je vodstvo občinskih poslov poverilo učitelju Kazimirju Radeju. Pogreb junaka. Včeraj ob 9 dopoldne se je vršil prevoz trupla odlikovanega letalskega oiicirja Gustava Klasinga, ki je dne 6. t. m. umrl junaške smrti za domovino* na pokopališče pri Sv. Ani. Udeležba je bila zelo velika tako iz vseh krogov Trsta, kakor tudi rojstnega mesta pokojnika. Pred mrliškim vozom so korakali oddelki mestnih mladinskih zavetišč in četaškega zbora, kakor tudi vojaški oddelek z £odbo. Pred krsto in na mrtvaškem vozu je bilo pojno vencev. Krsti so sledili sorodniki pokojnika, zastopniki mornariških in vojaških oblasti, med njimi kontreadmiral baron Kondelka s številnimi oficirji mornarice i a armade, dvor. svet. baron Glanz kot zastopnik odsotnega namestnika, vodja pomorske oblasti, dvor. svet. grof Attems-Helllgenkreuz, vladni komisar, tržaški, dvor. svet. Krekich-StrassoMo na čelu številnih zastopnikov občinskih uradov in zavodov, dalje načelništva in fun-kcijonarji drugih vojaških, civilnih in avtonomnih oblasti ki uradov, zastopniki kor-poracij in društev in številna množica ljudstva. Truploje bilo položeno k večnemu počitku pri Sv. Ani v družinsko grobnico. Zaplenjeno imetje dveh bivših tržaških občinskih svetovalcev. Tržaško deželno sodišče je izreklo zaplembo imetja bivših tržaških občinskih svetovalcev Karla Ba-nelllja, rojenega leta 1858. v Trstu in v Trst pristojnega, sedaj odsotnega, ter Adolfa Mordo, rojenega leta 1863. v Trstu in v Trst pristojnega sedaj odsotnega ker je proti njima upravičen sum, da sta zagrešila zločin proti vojni sili države v smislu § 327. voj. kaz. zak. — isto sodišče je izreklo zaplembo imetja Vaclava Moravca, rojenega leta 1895. v Skupicah v žateš-kem okraju na Češkem, tjakaj pristojnega, poljedelskega delavca, pešca 26. črnovoj-niškega pešpoika, in Oskarja \VeberJa, rojenega leta 1883. v Griinderneulandu v li- in da se njene misli veliko preveč bavijo ž njim. Ko je zastor padel, je pričakovala z gotovostjo'. da pride v ložo, česar pa ni storil. Slonel je ob orkestrski balustradi in s kukalom opazoval gledalce. Začutila je hipno bol, a se je skušala, kakor je pač rrogla. pogovarjati z raznimi kneginjinimi znanci, ki so jo prihajali pozdravljat. Gricko ni niti pogledal k njim, temveč se je smeje pogovarjal s svojimi tovariši. Človek bi si ne mogel predstavljati brez-skrbnejše, mikavnejše in obenem večjo pozornost zbujajoče slike. — Ni čuda, da je Tatjana Šebanova zaljubljena vanj, in igralke in vse druge! — si je mislila Tamara. V prihodnjem odmoru ste dami vstali in odšli v malo pred sobico za ložo. Tam ari je bilo ljubo to. Tu vsaj ni mogla videti, kaj počne hudobni knez! Kar je pa staril, je pa bilo, da je po nekaj minutah odprl vTata in prišel k njima.. Z vljudno ravnodušnostjo je pozdravil Ta- ginja. berškem okraju na Češkem, pisarniškega pomočnika, poddesetnika 26. črnovojni-škega pešpolka, ker je proti njima utemeljen sum, da sta zakrivila zločin ubega v smislu § 183. voj. kaz. zak. 2eiezni dvavinarski denar. 10. t. m. pride v promet novi železni dvavinarski denar. Izda se ga za osem milijonov kron in sicer v Avstriji za 5,600.000 K na Ogrskem pa za 2,400.000 K. Iz enega kilograma železa se napravi 360 komadov s premerom 17 milimetrov. Ta novi denar je ravno tako kot oni po 20 vin. prevlečen proti rji s cinkom, deloma pa z neko zmesjo cinka in železa. Kakor se čuje, nameravata tudi Bolgarska in Tujfcja izdelati Železen drobiž. Turški se b^Koval v Carigradu, bolgarski pa na Dtffiaju. Modra galica. Da se ugotovi, koliko modre galice bo v letu 1917. treba za uspešno zatiranje strupene rose (peronospore), vabi »Tržaška kmetijska družba« vse lastnike vinogradov in trsnih nasadov Trsta in okolice, da do dne 20. novembra t. 1. naznanijo v društvenem uradu. Dunajska ulica št. 10., od 10 do 12. predpoldne velikost svojih trsnih nasadov in množino modre galice, ki bi jim bila potrebna. C. kr. ministrstvo za poljedelstvo je pripravljeno, pravočasno preskrbeti zadostno množino galice. Opozarja se, da so prekupčevanja, oziroma prevelike naročbe izključene. Dalmatinski uradni list. Pri uradnem listu c. kr. namestništva v Dalmaciji »Smotra Dalmatinska«, so se izvršile neke iz-premembe. Naslov je bil doslej hrvatsko-italijanski, dočim je bil hrvatski tekst pomešan z italijanskim. Sedaj je hrvatski naslov z velikimi črkami, a pod njim italijanski (v oklepaju) z malimi (La Rassegna Dalmata). V italijanskem ieziku so priob-čena samo uradna poročila glavnih stanov, in to na koncu H&ta. Seveda se ta poročila objavljajo tudi v hrvatskem jeziku. Dramatično društvo v Trstu. Izbruh svetovne vojne je zadal — kakor sploh — tudi vsem našim društvom močan udarec, vsled katerega so morala svoje delovanje več ali manj omejiti. Dramatično društvo je vsled nastalih razmer bilo pa naravnost prisiljeno svoje delovanje ustaviti. Vojna je pobrala večino odbora — nekateri izmed njih so ce]lo pustili svoje mlado življenje na bojišču. Pa tudi večji del sodelujočih Članov je odšlo pod zastavo, a kar jih je ostalo, so se razpršili po drugih mestih, kjer so priHke ugodnejše; sam brait-ski Osijek jih gosti lepo število. Da se je tudi število našega občinstva skrčilo — zlasti od izbruha volne z Italijo, — je tudi znano. Ce se h temu vpošteva, da je bilo fina n cijel no stanje Dramatičnega društva v Trstu pred vojno — saj s tem ne izdajam nobene tajnoisti — malo ugodno, da ne rečem pravilneje: še precej neugodno, potem ni težko razumeti, zakaj se je ob izbruhu vojne zaprl hram naše Talijine umetnoatd. Vojna pa ni vplivala slabo samo na naša društva, na naše Dramatično društvo, ampak sploh, vsaj v Trstu, in zato lani sploh nismo imeli v Trstu drugega, nego kinematografe, — predstay ni bilo, niti slovenskih, niti italijanskih, šele proti koncu sezone se je pokazalo pri naših laških sosedih nekaj več poguma v tem pogledu, in zopet so se počele počasi pojavljati družbe, ki so poskušate znova s predstavami, morda spočetka ne z namenom, da gledališko delovanje zopet spravijo v stari tir, a potem so se čedalje bolj približevale temu namenu in tudi njega uresničevanju. Dejstvo je. da so se iz prvotnih skromnih poče&ov razvijali čim resnejši poskusi in ob začetku letošnje sezone se je italijanska dramatična umetnost resno zopet pričela gofriti v našem mestu, čeprav se mora priznati, da se vrti vedno le v mejah diletantizma, ali — vojna je, v skoro neposredni bližini fronte smo, — in torej ni mogoče več zahtevati; kar je, je gotovo hvalevredno. Nočem trditi, da so za nas tržaške Slovnce razmere enako ugodne, kakor za Italijane. Mislim pa, da bi se skromen, z obstoječimi razmerami računajoč poskus zopetnega ozivljenja dramatičnih predstav na našem odru ob-nesel. Odbor Dramatičnega društva bt se torej moral držati mej tega, kar je danes dosegljivo in mogoče, a občinstvo bi od svoje strani maralo vpoštevati sedanje razmere in po teh soditi delo Dramatičnega društva, ki bi skušalo po svodih močeh skromno, a resno in solidno izvrševati svo?o nailogo tudi v sedanjih težkih časih. Dramatično društvo je bilo tudi v mirnih k^ih _ in v tem se v temelju razhkuje od podobnih in enakih italijanskih podjetij tržaških — edino le kulturna institucija, ki ni računala na dobiček; ta ji Je bil le v toliko potreben, da so se iz nJega pokrivali tekoči stroški. Na tem staUSču seveda ostane v tem pogledu tudi sedaj. Ce bi se pa zgodilo — na čemur je sicer dvomiti — da bi se pri predstavah kazali preostanki, bo Dramatično društvo upoštevajoč sedanje razmere, ves svoj čisti dobiček namenilo dobrodelnim namenom. To imajoč pred očmi, poskusi Dramatično društvo zopet povzeti delovanje tam, kjer se je prenehalo. Ni najn mogoče stremeti za sedaj, da dosežemo prav visoke cilje; predstave naj služijo bolj namenom, da tudi na ta način pokažemo tržaški Slovenci javnosti, da smo še, da še eksistiramo, da. se kretamo in gibljemo tu, da nas vsa skrajno materialistična in kulturi v obraz bijoča sedanjost ni odmaknila od plemenitih stremljenj po pravi kulturi, po pravem predku, od idealov in vzorov. Na] bo tudi z delovanjem Dramatičnega društva afer-mirana upravičenost naših zahtev In asp!-racij v Trstu, znanih še izza mirnih časov. V očigled tem namenom, mislim, sme Dramatično društvo zopet stopiti na površje tudi v sedanjem momentu. Saj bo njegovo prizadevanje humano in kulturno. Predsednik. Prašiči na rejo. — Svoj čas je Tržaška kmetijska družba poizvedovala, je - li bi naši kmetovalci bili pripravljeni sprejeti prašiče na rejo proti temu, da se jim zagotovi brezplačno potrebna krma. Stvar se je potem ustavila, ker so bili dotični Potrpežljiva učiteljica Ilica Earriera 1, I. nauči nemško v dveh mesecih. — 784 Pozor! Kupujem volno, bombaž, pletenine, volnena pokrvala, volnene cunje in kovine po dnevni ceni. Acco, Acquedotto 6t- 13. 783 volno, bombaž, cunje in kovine po visoki ceni. Via Šetteiontane 260. Tinzi. Montebello. Kupujem žaklje vsake vrste. Stebel, nlloa Torrente 36. Zaloga žakljev. 731 Sprejme se Planina št. 22. eno ali dve moške obleke. — Ivan ČiviHi za Ko baJ, 30il Minil bojevnik iz bojne $rte želi korespondirati 1 lili U z prijazno gospodično v starosti do 20 let, najraje z goriško begunko. Cenjene dopiie g a prosi poslati pod rDom v skalovju Št 3010" na Inser. odd. Edinosti. 3010 7ffifl?0 VB»ke vrsto kupuje prva slovenska trgo-IfUllIJb vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli tario 21 (pri mesto! bolnižnici.) 722 Foiotrai Stsv. 10. Aston JerkiS posluj« zopet v svojem ateljeju v Trstu. Via delle Po-te Ha deHslo sama za preprodajalce« Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnico, mazilo za Čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni gvinSniki, zaponke, prBtaai rdečega križa, krema za brado, žlice, razaa rezila, roboi, mreži< »I, mrežice nraSioi vatievi Po radikalnem f>7drav1ie- I " brk*' P^tenine« »rajce, spodnje hlače, ogledala, prasiu garjevl. l^O raaiKanieu^QZara\ ije I nstaike> razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" LEVI. ulica tabor. Deca iščejo roditelje, roditelji deco, mož ženo, žena moža. Često je čitati, kako se pogrešanec nahaja v bedi in nevolji in podobno. Tako je tudi pri nas, v naši bližini, a. kako mora biti šele tam, kjer so bile VG(jne slike veliko grozneje in kjer se je vojna slika menjavala kakor na kinematografski prdstavi. Strašnih, nezaslišanih trpljenj je zadala ta vo4na res vsem narodom. Pak zato ni nikako čudo, da se tolikokrat izreka blažena besedica — mir! Mestna zastavljalnica. V soboto, 11. nov., se bo vršila od dop. do 1 pop. dražba dragocenih predmetov, zastavljenih meseca novembra 1. 1904. na bele listke serije 136 od št. 231.300 do št. 232.400. lati dan se bo od 3^2 pop. do 7 pop. vršila dražba nedragocenih predmetov, zastavljenih meseca novoernbra 1- 1915. na rdeče listke serije 138 in sicer od št. 41.201 do št. 44.600. , i—tn—vl razne glavnike, zupouka nju so ti prašiči sedaj na razpolaganje. — m drago prodaja JJJJCOB — Okoličani, ki imajo primerne zdrave hle- stev. 19. ve in ki nimajo svojih prašičev, naj se oglasijo ali pri že znanih zaupnikih Tržaške kmetijske družbe, ali pri isti (Dunajska ulica 10) med 10 do 12 predpoldne. — Cig. zaupnike vabi Trž. kmet. družba na pogovor o tem na soboto, 11. t. m., ob 3 pop. v društveni urad. Opozarjamo, da se bodo prašiči oddajali tudi v zgornjo okolico. Pred odhodonj na bojišče pošilja srčne pozdrave tržaškim Slovencem in okoličanom, posebno pa Lonjercem, iz Graden-berga na Štajerskem Bernetič Karel. Kdo ka] ve? ... Pod tem slovenskim na^ slovom pišejo »Primorske Novine«: Pod tem naslovom čitamo dan na dan v slo^ venskih listih poizvedovanja po izgubljenih članih rodbin, ki so izginili vsled Hal. navala v goriške kraje, ali so se izgubili, ko so bili odvedeni v kak begunski opl NUsolo •Jft ZDRAVNIK M. Dr, Karol Pernlčlč stanuje v Trstu, ul. Giuiia 76 III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje« nervozne In otroike bo* lesni (blizu cerkve sv. Antona novega.) za stereotlpijsUl ecMeim sprejme takoj Tiskarna „Edinost" za ptdčtocn o delo. Ponudbe nu vodstva tiskarne, ulica Sv. Frančiška fisišSc ja Siev. 20. Glavno zastopstvo * on; rraro, potem je popolnoma mirno stopil na prostor grofa Vallona ki se vsedel h kne-ginii. Valonne je bil mikavna osebnost. S Tamar o sta bila zelo velika prijatelja. Sedaj je govoril ž njo, m ona se mu je smehljala, toda obenem je na*>eto poslušala, kaj se pogovarjata kneginja in Gricko. — Tetka, nocoj imam vraga v sebi! Ali bi prišli k meni večerjat, ko bo konec tega nesrarmega baleta? — Gricko. kai ti je? Kaj te le pa razvnelo tako? - Nagnil se je predse ta naslonil glavo na roko. — Tvoja ošabna gostinja me }e morda nekoliko prenemllo zadela * ostrogami. Toda prav ima. Zapravljam svode življenje. Domislil sem Se svoje matere, ki bi bila gotovo večkrat neaadovolfna z menoi. Zato sem skoraj popotnooB znoreL Sto- stvar! Torej meni.... )e prekinila lep CDaiieJ e- D A ROVI. Darovi, došll cesarskemu komisarju. — Dr. Ernest Germonig in soproga K 20, E. Margoni K 50, ravnateljstvo mestne višje realke K 22, kot prispevek učiteljskega zbora in vodstvo mestne ljudske šole pri Sv. Vitu K 10, nabranih med učenci tekom meseca oktobra, — za vdove in sirote padlih vojakov. Tokrat Cufodoutis K 20 in ravnatelj Ludovik Pollak K 20 za Rdeči križ. Ravnateljstvo mestne višje realke K 226'26, nabranih med učenci, in sicer polovico za Rdeči križ in polovico za vdove in sirote padlih vojakov. Uradniki in delavci mestnega vodovoda K 71'50 za vdove in sirote ob Soči padlih vojakov. Nemški generalni konzul, legacijski svetnik dr. Winckel, povodom zopetne izpostave Poljskega kraljestva K 50 za oslepele vojake. — Jos. A. Goldschmid in soproga K 50, Karel Bisiach K 20 in Oton Lichtensteiger K 20 za vdove in sirote padlih vojakov; Josip Mahne K 50 za okrepčevalnice na Krasu. Karel Bisiach K 20 za Rdeči kriz. CE$KO - BIJDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna Češka gostilna v Trstu) se nahaja v u!!cl delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne poŠte, Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. m zavarovalnega društva ] „UNIVERSALE" i v Trstu ulica del fo?ai SJ. 9, li. nad. I katero vedno posluje | naznanja slav. občinstvu in vsem svojun 1 članom naj se takoj prijavijo v uradu v , svrho nadziranja plačevalnfft remij in naj I X prinesejo seboj tozadevno plačilno knjižico, j! I — Urađ je odprl vsaki dan ođ 8 do 12. — i Naznanilo. ŽupansSva Temnica, Škrbina fin Oabrovsca okr. Sežana naznanjajo, da imajo začasni svoj sedež w Seiani (obč. urad) od dne 28. 10. 1916. Dalje se naproša begunce imenovanih občin, da takoj naznanij'o svojim uradom svoje sedanje bivališče, ker je to velikega pomena in strankam v lastno koiist, bodis« glede podpor ali drugo, ter županstvom v olajšavo na razna vprašanja pri uradovanju. HHli—HII—liiMIIIIMg fciri diM za sezoni Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Marco Conforti, Trst, V. Campanlle 23 MALI OdLJISL TMOBSkl vajenec, irJrM^t- Naslov pove InB. 12 lete U j Trst - Via Stadion 10 - Trst 3 Odprl od 8* 2 zvečer naprej s Cena: 1. vrste K Z. II. vrste KI. Danes dan prodale OD KOV ■ w CORSO