Con 14. mednarodna konferenca s področja informacijske tehnologije, potovanj in turizma 24. - 26. januar 2007 Ljubijana, Slovenija www.ifitt.org/ enter g Destina;tions new technologjes new thjnkjng new solutjons ENTER iji-tt lotematlooal Fede,atloo foc IT sod Trn,el &T o"'lsm Vsebina UVODNIK TURISTIČNE KMETIJE TEMATSKE POTI PROMOCIJA TRŽNO KOMUNICIRANJE INTERVJU INOVACIJE GASTRONOMIJA TRŽNE RAZISKAVE TUJI TRGI PARKI V SLOVENIJI IZ AKTIVNOSTI STO NOVICE TUR!ZEM • Informativno glasilo Slovenske turistične organizacije • Izdaja Slo- venska turistična organizacija, Dunajska 156, 1000 Ljubijana • Tel. 01/5891 840, e-mail: info@slovenia.info • Glavna in odgovorna urednica: Livija Kovač Kostantinovič • Kreativna zasnova revije: Novi kolektivizem • Priprava za tisk: Založba Kapital, Maribor • Tisk: Tiskarna Schwarz, Ljubijana • Ministrstvo za kul- turo RS je izdalo odločbo, da se glasilo Tur!zem vpiše v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1382 • Glasilo je brezplačno . Naročila sprejemamo na STO, na urednistvožslovenia.info • Člani Uredniškega sveta: Ministrstvo za gospodarstvo (mag. Mateja Tomin Vučkovič), Urad vlade za informiranje (Nada Serajnik), Gos- podarska zbornica Slovenije (mag. Cveto Stantič), Agencija RS za gospodarsko promocijo in tuje investicije (Helena Schlamberger), Univerza v Ljubijani - Eko- nomska fakulteta (dr. Tanja Mihalič), Visoka šola za turizem Turistika (mag. Alek- sandra Brezovec), Višja šola za turizem Bled (Jana Špec), Višja šola za turizem in gostinstvo Maribor (mag. Helena Cvikl), strokovnjak s področja tržnega komuni- ciranja (dr. Zlatko Jančič), predstavniki turističnega gospodarstva in predstavni- ki Slovenske turistične organizacije. Obljuba za doseganje odličnosti Mag. Dimitrij Piciga, v. d. direktorja Slovenske turistične organizacij e 17 adar novo vodstvo podjetja ali institucije prvič prime za pero in (javno) na papirju ~ovekoveči svojo vizijo in strategijo, predvsem pa pot, ki jo bo prehodilo do zastav- ijenega ciija, so pričakovanja javnosti, ki bo skupaj z njo hodila po na novo z~črtani poti, velika. Povedano, še posebej pa zapisano, namreč pomeni dano obijubo, pomeni zavezo za uresničitev obljubijenega. Sam sem s prevzemom vodenja Slovenske turistične organizacije vsem, ki predstav- ijajo slovenski turizem, podal veliko obijubo. Vsem, ki z nami krojite usod,o sloven- skega turizma, svojim sodelavcem in sebi sem dal obijubo, ki bo vodilo mojega dela v prihodnjih obdobjih: prizadeval si bom, da bo delo Slovenske turistične organiza- cije na področjih, kjer že sedaj dobro poteka, v prihodnosti potekalo odlično, na področjih, kjer poteka manj dobro, pa si bom skupaj s sodelav.ci prizadeval, da bi ga ( zgradil v smeri izboijševanja in v končni fazi do doseganja odličnosti. V teh dneh so me mnogi vprašali, kje v prihodnosti vidim glavno vlogo in prioritet- ne naloge Slovenske turistične organizacije. Vidim jih v izpolnjevanju njenega os- novnega poslanstva, v uspešni, kreativni in inovativni predstavitvi oz. promociji slovenskega turizma. Skupni ciij vseh nas, ki imamo v rokah škarje in platno sloven- skega turizma, mora biti zastavijen ambiciozno - dvigniti moramo prag zahtevnosti do nas in našega dela, še posebej pa takrat, kadar govorimo o kakovosti turističnih pro- duktov, ki jih nudimo gostom, saj bo le tako mogoče dvigniti tudi prag zadovoijstva na- ših gostov. V Slovenski turistični organizaciji smo se zato odločili, da bomo v prvi vrsti zahtevni sami do sebe oz. našega dela, do naših partnerjev in nenazadnje do vsakega po- sameznika, ki predstavlja slovensko turistično ponudbo. Spoštovani sodelavci v turizmu! Vabim vas, da skupaj spregovorimo o tem, kako še izboij- šati naše delo in sodelovanje, kako promocijo slovenskega turizma narediti še uspešnej- šo. Z veseijem bom prisluhnil vašim predlogom in prepričan sem, da bomo skupaj našli pot za še boljše trženje slovenske turistične ponudbe. Dovolite, da zakijučim za naslednjo mislijo: Smo na pomembni prelomnici, ko Slovenija oblikuje svoj novo celostno nacionalno in turistično podobo, podobo, s katero se bomo predstavijali tako tujim kot tudi domačim javnostim. Kakšna bo ta podoba, pa ni odvisno samo od tistih, ki jim je zaupano oblikovanje nove znamke Slovenije in v okviru te tudi znamke slovenskega turizma. Podoba, ki jo bo imel slovenski turizem v očeh javnosti, je odvisna od vseh nas in od izkušenj, s katerimi bodo tuji gostje zapus · i našo deželo. e turistične organizacije 1. junija 2006 je mag. Dimitrij Piciga prevzel funkcijo v. d. direkto · www.slovenia.info - Z znanjem iz kmetijstva • v tunzeIDrožica Krašovec Bo kar držalo, da je za delo v kmetijstvu potrebnega vse več znanja, za delo z naravo pa vse več modrosti. Oboje pa potrebujejo zlasti tisti kmetje, ki se poleg kmetovanja lotijo še turizma. Stvar vsekakor ni enostavna. Tako kot ne bi bila, če bi se hotelir, gostinec ali kak drug turistični delavec lotil kmetovanja. Vsako delo namreč zahteva svoje znanje in terja dodatno izobraževanje. Gostinski zakon je sicer potrebno izobrazbo za delo v gostinstvu odpravil, a za kmete, ki se ukvarjajo s turizmom, je usposobljenost še vedno predpisana. Kmetje namreč turistično dejavnost opravijajo kot dopolnilno dejavnost na kmetiji in so pri svojem delu poleg gostinske vezani tudi na kme- tijsko zakonodajo. Ta pa zahteva, da so za opravija- nje vsake dopolnilne dejavnosti ustrezno usposob- ijeni. Kmetje, ki nimajo ustrezne izobrazbe, se usposab- ijajo na tečaju za nosilce turistične dejavnosti na kmetiji, ki ga v sodelovanju z različnimi izobraže- valnimi ustanovami ter strokovnjaki s področja tu- rizma organizira Kmetijska svetovalna služba. V letošnjih zimskih mesecih, od januarja do marca, seje usposabijanja udeležilo 63 bodo- čih nosilcev turistične dejavnosti na kmetiji. Tečaji so potekali v Celju, Ljubijani, Novem mestu in Murski Soboti. V prvem delu tega obširnega izobraževanja se kmetje seznanijo z osnovami turizma, s tren- di v turizmu in z zakonskimi predpisi, ki ure- jajo turistično dejavnost na kmetiji. Posebna pozornost je namenjena ohranjanju kulturne dediščine in oblikovanju ponudbe, ki temeiji na posebnostih podežeija, kmetije, navad in običajev, pa tudi razvoju specializirane - ciij- nim skupinam gostov prilagojene ponudbe, ki pripomore k dvigu kakovosti in povečanju pri- vlačnosti za goste. Turistične kmetije ponujajo hrano in pijačo, zato potrebujejo znanje s področja dela z živili, vzdrže- vanje higiene in vzpostavitve notranjega nadzora (HACCP ali dobre higienske prakse). V praktičnem delu tečaja se posvetijo organizaciji dela v kuhinji ter izbiri in pripravi jedi na turistič­ ni kmetiji. Poseben poudarek je na poznavanju mesa in vkijučevanju sezonske doma pridelane,ze- lenjave in sadja v obroke za goste. Spoznajo pri- merno posodo za kuhanje in serviranje, pribor, ku- hinjsko in namizno perilo ter se učijo strežbe hra- ~ ---~--..... - ___ J.r!L' ~~~~ Na kratko: za turizem potrebujemo znanje! In modro..st! ne in pijače. V predavanjih in delavnicah številni strokovnjaki poudarijo, kako pomembno je, da se pri oblikovanju ponudbe postavimo v vlogo gosta. Z namenom, da bi udeleženci to poskusili in laže razumeli, hkrati pa spoznali že uveljavijene turi- stične kmetije, je v zadnjem delu organizirana strokovna ekskurzija. Že uveljavljeni kmetje svetujejo za četnikom Z udeleženci, ki so obiskovali tečaj letos v Ceiju, smo se sredi marca odpravili na turistične kmetije v domači regiji. Ustavili smo se na kmetiji Urška, po- kukali v Soržev mlin in obiskali kmetiji Bukovje in Stoglej v Zgornji Savinjski dolini. Kmetje, ki so nas sprejeli, niso bili prav nič skrivnostni in so z vese- ljem predstavili, kaj in kako delajo na svoji kmetiji. Poudarili so, kako zelo pomembno je, da pri delu sodeluje cela družina in da danes ni dovoij, da go- stom nudiš samo hrano in posteijo, temveč moraš organizirati aktivnosti zanje in biti z njimi v kontak- tu. Gospodinja Vilma na turistični kmetiji Urška je udeležencem svetovala: "Zavedajte se, da je vaša kmetija edinstvena, posebna, samo vaša! Bodite ponosni na to!" Predstavila je tudi organiziranost turističnih kmetij v okviru Združenja turističnih kmetij Slovenije. Edinstvenost vsake kmetije smo ta dan res občutili. Soržev mlin, 700 let star mlin na vodo, ki še meije žito, je zanimivost posebne vrste. Gospodar Oton zna svojo kmetijo, mlin in ekološko pridelavo žit lepo predstaviti. Po izdelkih iz mlina, pakiranih v lični embalaži, je veliko povpraševanje. Udeleženci tečaja so pogledali tudi lepo opremijene sobe in po- sedeli v prijetni izbi Mlinarjeve hiše, ko jim je Oton Pozorni poslušalci na teoretičnem delu tečaja v Celju Še posebej zanimiv je praktični del tečaja - www.slovenia.info razložil še organiziranost Evropske mreže hiš s tra- dicijo, v katero je vkijučena njegova kmetija, in na koncu še posebej poudaril neprecenijivo vrednost časa, ki ga gostiteij preživi z gostom. Na kmetiji Stoglej smo spoznali kulinarično poseb- nost Zgornje Savinjske doline in poskusili zgornje- savinjski želodec, ki je zaščiten z geografsko označ­ bo. Kmetija je ena najstarejših turističnih kmetij v Sloveniji z zelo veliko stalnimi gosti, kf se vračajo že trideset in več let, in zato tudi z veliko izkušnjami. Če so Stoglejevi med najstarejšimi, ·pa je kmetija Bukovje med najmlajšimi. S turistično dejavnostjo so šele začeli. Postregli so nas z okusnim kosilom in sladico posebne vrste. Ko nam je gospodinja Alenka razdelila "pravo" sladico, je sedla za krušno peč, vzela v roke kitaro in začela prepevati: "Pod rožna- to planino ... " Tej pesmi so sledile še druge in Alen- kinemu glasu so se pridružili še naši. Doživetje po- sebne vrste, ni kaj. Novi časi, nova znanja Izobraževanja, ki jih organizira Kmetijska svetoval- na služba ~ sodelovanju z Združenjem turističnih kmetij Slovenije, pa niso namenjena samo tistim kmetom, ki z dejavnostjo šele začenjajo. Redno po- tekajo tudi za tiste, ki se z dejavnostjo že ukvarjajo. V zadnjem času so usmerjena zlasti v: • pridobivanje novih znanj s področja komunikacije, • učenje uporabe računalnika za boijše komunicira- nje z gosti, • večje zavedanje o prednostih in pomanjkijivostih ponudbe posamezne turistične kmetije, • boijše prepoznavanje potreb in žeija gostov, • oblikovanje programov počitnic z organiziranimi doživetji za ciijne skupine gostov in iskanje novih idej, • spodbujanje k povezovanju ponudnikov turistične dejavnosti na kmetiji z ostalimi ponudniki turistič­ nih storitev, • učenje vodenja predpisanih davčnih evidenc, O, kako zanimivo mlinsko kolo in koliko ledu! • učenje tujih jezikov in • ureditev informacijske mape za goste. Znanje jezikov pomembno Glede na rezultate raziskav Združenja turističnih kmetij Slovenije, ki kažejo na to, da pride na kmeti- je kar 95% gostov neposredno, in daje v zadnjih le- tih vedno več povpraševanja gostov iz tujine (tele- fonski klici, pošta in elektronska pošta), so še zlasti pomembna znanja tujih jezikov in znanja s področ­ ja komuniciranja z gosti. Za to so za kmete organizirani številni t_ečaji tujih jezikov, zlasti nemščine in angleščine, pri čemer je udeležencem najboij všeč to, da so le-ti prilagojeni njihovemu znanju in vkijučujejo vsebine, ki jih pri svojem delu najboij potrebujejo. Res je, da je ob vse večji konkurenci trženje ponud- be turističnih kmetij vedno boij zahtevno. Gostje imajo veliko izkušenj, so kritični, iščejo prednosti zase. Obstajajo pa številne malenkosti, ki pripomo- rejo k boijši prodaji in na katere kmetje pogosto po- zabijajo. Zato se na delavnicah "Uspešno komunici- ranje z gosti" posvetijo pogovoru po telefonu, ko- municiranju po elektronski pošti, oblikovanju po- nudb in negovanju odnosov z gosti. Zelo zanimiv in dobro sprejetje tudi tečaj "Uporaba računalnika za boijše komunici ranje z gosti - s po- močjo interneta do boljših marketinških rezulta- tov", ki je bil v zadnjih dveh letih izveden šestkrat. St~ t· vdeue 1, a so spletne strani slovenskih turističnih kmetij med najbolj obiskanimi na Lokalne mformaciJe 0 MARIBOR Regije in k raji Nastanitev Zdravilišča Igralništvo S. Zabava Kongresi & Srečanja Wellness Aktivne počitnice Znamenitosti in kulturna dediščina Tematske poti Kulin.arika in vino Podeželje Prireditve Kultura in umetnost Nakupovanje Ostala ponudba Prometne informacije Turist ični ponudniki '\ Regionalne informacije O Pohorje z okolico Regije in kraji Nadanitev Zdr~v1hšča Kako privabiti goste izven glavne sezone? Privabiti goste na kmetijo poleti, v času zimskih po- čitnic, ali pozimi, če je v bližini kmetije smučarsko središče ali zdravilišče, ni težko. Takrat je povpra- ševanje gostov marsikdaj celo večje od ponudbe tu- rističnih kmetij. Kaj pa narediti, da bo hiša polna tudi v ostalih mesecih, ko sameva, kotje to novem- bra, januarja, marca, aprila? V ta namen je Združenje turističnih kmetij Sloveni- je v sodelovanju s Slovensko turistično organizaci- jo organiziralo in izvedlo pet enodnevnih delavnic na temo "Oblikovanje kratkih in zanimivih kulina- ričnih programov za goste na turistit nih kmetijah". Ena od možnosti za povečanje zasedenosti izven poletne sezone so namreč tudi zanimivi in privlač­ ni turistični paketi, ki gostu ponujajo določene prednosti. Na delavnici z naslovom "Ureditev informacijske mape za naše goste" se kmetje naučijo pripraviti za- nimivo informacijsko mapo v slovenskem, nemš- kem, angleškem in italijanskem jeziku in jo opremi- ti z najrazličnejšim promocijskim materialom o tu ri- stični ponudbi svojega kraja in okolice. Informacijska mapa je namreč za goste, ki preživija- jo počitnice na kmetiji, nepogrešijiva. Informira jih o vsem, kar bi jih utegnilo zanimati v bližnji in širši okolici. Znanje, ki so ga kmetje dobili na osmih de- lavnicah na to temo, se že kaže v zanimivejših infor- macijskih mapah na turističnih kmetijah. Q Turistična kmetija Turistična kmet11a Metka ~ Prijamo tiskanje Z.& Priporoči prijatelju t8! Naročilo na kategorijo Turistična kmetija Metka 1801 Dolnji laz 2 8276 Biserno Telefon : ++386 1 123 12 12, ++386 1 123 12 13 Faks: ++38& 1123 12 12 ewmail: metka .bucko@bisemo ,si www .bucko.si l·lflHMMM ~{00 Velikost kmetije : 6 ha Kategorija 4 jabolka Org.anizir~ne počitnice z~ otroke Čebelarstvo na kmetiji Aktivnosti na kmetiji namizni tenis, savna, kolesarjenje, otroško igrišče Aktivnosti v okolici pohodniš tvo, smučanje, tek na smučeh, konjeniŠtvo, golf, drsanje, kolesarjenje, veslanje, lov, ribolov Sp411nje n411 senu Dovoljene Živali pes, mačka Število postelj : 25 Število sob : 12 Enoposteljne : 5 Dvoposteljne : 4 Troposteljne : 3 Velika vloga kulinarike Doma pridelani hrani gostje pripisujejo velik pomen. Samooskrba z vrtninami, sadjem, žiti in surovinami živalskega izvora mora zagotavijati čim boijšo kako- vost surovin. Pri tem je pomembno, da se vse več kmetij usmerja v ekološko kmetijstvo, ki se zelo dobro dopolnjuje s turizmom. Takšno kmetovanje namreč zagotavija ohranjanje visoko kakovostnega okoija in omogoča, da lahko gostje spoznajo značilnosti narav- nih procesov, domače živali in proizvodnjo hrane v sožitju z naravo, brez grobih posegov z umetnimi ke- mično sintetičnimi sredstvi, in svoje živijenjske po- trebe zadovoijijo z visoko kakovostno hrano. Kmetijska svetovalna služba organizira številna izo- braževanja s področja pridelave in prireje kakovost- nih surovin za pripravo hrane. Za gospodinje s turi- stičnih kmetij so organizirana številna izobraževa- nja s področja peke kruha, peciva, predelave sadja in zelenjave, s poudarkom na zdravi prehrani. Vsebine eno- ali večdnevnih tečajev, ki potekajo v sodelova- nju z gostinskimi in kmetijsko gospodi njskimi šola- mi, vkijučuje številna nova znanja. To gospodinjam koristi pri vsakodnevnem sestavijanju' obrokov kot tudi pri ohranjanju zdravja gostov, ki se želijo hrani- ti zdravo in tudi tako prispevati k boijšemu počutju. Praksa kaže, da posredovano znanje v okviru us- posabljanj pripomore k uspešnejšemu delovanju in razvoju turistične dejavnosti na kmetiji, spod- bujanju inovativnosti in ustvarjalnosti, večji go- stoljubnosti in višji ravni kakovosti turističnih storitev. • ···· ~ 14191:11· C Turistična kmetija (: Celotni portal C Fotografije dodatna polja za iskanje www.slovenia.info/touristfarms Naj privlačnost ponudbe slovenskega podežeUa prepriča še vas! www.slovenia.info - Ekološka turistična lrmetija možna ohlil{_a specializirane - po n u dhevesna Čuček, univ. dipl. ekon. in univ. dipl. in,. agr. Konkurenca na turističnem trgu je zelo močna in tudi potrebe potrošnikov se neprestano spreminjajo. Če želimo povečati zasedenost zmogljivosti turističnih kmetij, moramo slediti turističnim trendom, povečati privlačnost ponudbe in ponud- bo čim bolj približati željam gostov. Prav zato smo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje in na Združenju turističnih kmetij Slovenije že leta 2000 ·začeli s projektom razvoja specializirane ponudbe na turističnih kmetijah z nastanitvijo. 17 o potencialni obiskovalec vaših turističnih ~metij lista zelo kvaliteten in privlačen kata- log turističnih kmetij Slovenije, ki ga združenje ob pomoči Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, Slovenske turistične organizacije in Kmetijsko goz- darske zbornice Slovenije izdaja vsako leto, porabi kar precej časa, da ugotovi, katera turistična kmeti- ja ustreza njegovim pričakovanjem, potrebam in že- ijam. Ponudba več kot 200 registriranih turističnih kmetij z nastanitvijo je namreč le delno prila .... gojena ciijnim skupinam gostov in je za gosta precej nepregledna. Izkušnje Avstrije Avstrijska deželna zd ruženja turističnih kme- tij (Urlaub am Bauernhof in Osterreich) so, s ciijem čim boij približati ponudbo turističnih kmetij žeijam svojih gostov, že leta 1996 za- čela z razvojem specializacije ponudbe. Obli- kovali so kriterije za posamezne najpomemb- nejše oblike specializirane ponudbe na kme- tijah, na podlagi katerih lahko preverijo , ali njihovi člani - turistične kmetije, izpolnjujejo pogoje za pridobitev znaka specializacije. Pri- vlačno oblikovane znake specializirane ponudbe lahko kmetije uporabijajo v svojih promocijskih ma- terialih. Avstrijci so razvili kriterije za otrokom pri- jazne kmetije, za kmetije prijazne kolesarjem, ijubi- teijem jezdenja in ijubiteijem lova, kriterije za eko- loške (BIO) turistične kmetije, kmetije s ponudbo za zdravo živijenje ... Sedaj ima znak specializacije že preko 650 turističnih kmetij, kar je dobra četrtina vseh članov deželnih združenj . Po izkušnjah avstrijskega združenja Urlaub am Ba- uernhof, ki veija za evropski vzor organiziranosti turističnih kmetij, je po izvedeni kategorizaciji spe- cializacija nadaijnji korak k diferenciaciji ponudbe v smislu prilagajanja žeijam ciijnih skupin gostov. V Avstriji je prav specializacija pripomogla k dvigu za- sedenosti turističnih kmetij s povprečno 60 na 95 dni (upoštevajoč stanje pred 10 leti). Gostje, ki si na primer v katalogu izberejo kmetijo prijazno otrokom, lahko v času svojih počitnic pri- čakujejo določen minimalni obseg ponudbe, ki je prilagojena majhnim otrokom: ustrezno otroško opremo v sobah, možnost priprave otroške hrane, otroško igrišče, igralno sobo ali zavarovan igralni kotiček z igračami za otroke, majhne živali za boža- nje, informacijsko mapo o ponudbi za otroke na - www.slovenia.info Znaki za specializirano ponudbo na kmetijah v so- sednji Avstriji kmetiji in v okolici, organiziran program za otroke vsaj enkrat na teden, otrokom primerno hrano, po- nudbo domačih sokov, popuste za otroke, možnost pranja - proti plačilu ... Na podoben način so obli- kovani obvezni in neobvezni krite riji za vse ostale oblike specializirane ponudbe. Zelo pomembna vsebina specializirane ponudbe v Avstriji je tudi redno vsakoletno izobraževanje no- silcev turistične dejavnosti na kmetijah na seminar- jih in delavnicah te r izmenjava izkušenj z ostalimi kmeti in strokovnjaki s tematskega področja izbra- ne specializirane ponudbe. Tako se na primer nosil- ci turistične dejavnosti na kmetijah, ki imajo po- nudbo za zdravo živijenje, vsako leto udeležujejo PRIJAZNO PODEZEWE 51,1 Predstavitev slovenskega podeželja v prospektu Slovenske turistične organizacije. različnih seminarjev s področja zdrave prehrane, gi- banja, masaže telesa, uporabe zdravilnih zelišč, sprostitvenih tehnik ... Gost lahko torej na turističnih kmetijah, ki imajo specializirano ponudbo, z gotovostjo pričakuje do- ločen obseg ponudbe in se lažje odloči. Preverjena kvaliteta ponudbe pomeni za gosta veliko večjo ga- rancijo, prav slednja pa pomembno vpliva na na- kupno odločanje in večje zadovoijstvo potrošnika. Specializacija v Sloveniji Razvoj specializirane ponudbe turističnih kmetij bo zagotovil: • dvig kakovosti turistične ponudbe kmetij, • povečanje privlačnosti turistične ponudbe za goste, • večjo prepoznavnost ponudbe, • učinkovitejše promocijske aktivnosti, ki bodo lah- ko boij ciijno usmerjene, • višje cene. S tem bo specializacija ponudbe pomembno pris- pevala: • k večji zasedenosti nastanitvenih zmogijivosti tu- rističnih kmetij predvsem izven glavne sezone, • k višjim prihodkom kmetij iz turistične dejavnosti, • k dvigu kakovosti celovite turistične ponudbe po- dežeija, • k novim delovnim mestom na kmetijah, ter nena- zadnje • k ohranjanju poseijenosti in kulturne krajine na- šega podežeija. Prav specializacija naj bi nosilce turistične dejavno- sti na kmetijah spodbudila in motivirala za razvoj ponudbe, ki bo izhajala iz obstoječih potencialov turistične kmetije in njenega okoija. Poznavanje možnosti za razvoj specializirane ponudbe na turi- stični kmetiji pa je še posebej v veliko pomoč novim turističnim kmetijam, ki so še v fazi razvoja in še niso registrirane. V okviru projekta specializirane ponudbe na turi- stičnih kmetijah z nastanitvijo, ki gaje leta 2000 fi- nančno podprlo tudi Ministrstvo za gospodarstvo, smo pripravili smernice oz. kriterije za posamezne oblike specializirane ponudbe na turističnih kmeti- jah ter oblikovali predlog za postopek podeijevanja znaka specializirane ponudbe. Predvideli smo naslednje oblike specializirane ponudbe: • Ekološka turistična kmetija • Turistična kmetija s ponudbo za zdravo živijenje • Družinam z otroki prijazna turistična kmetija • Otrokom brez spremstva staršev prijazna turistič­ na kmetija • Ljubiteijem konj in jahanja prijazna turistična kmetija • Kolesarjem prijazna turistična kmetija • Vinogradniška turistična kmetija • Invalidom prijazna turistična kmetija Znak specializirane ponudbe naj bi na podlagi vloge turistične kmetije podeijevala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Pridobile bi ga lahko turistične kmetije, ki izpolnjujejo obvezne in del neobve-znih kri- terijev. Predvidevamo, da bomo s podeij_evanjem zna- ka specializirane ponudbe lahko začeli v letu 2006. Kriteriji za pridobitev znaka Gostje ekoloških kmetij so ijudje, ki cenijo naravo in okoije, zdrava živila, zdrava tla, zdrave rastline in živali, so dobro informirani in imajo visoko zavest o pomenu varovanja okoija. Njihovim pričakovanjem v zvezi s ponudbo na ekološki kmetiji so prilagojeni tudi kriteriji za pridobitev znaka ekološka turistična kmetija. Obvezni kriteriji: • Kmetija ima certifikat o ekološki pridelavi. • Nosilci dejavnosti na kmetiji so člani enega od ekoloških združenj in se vsako leto dopolnilno izo- Prospekt, ki vabi k obisku avstrijskega podeželja. bražujejo s področja ekološkega kmetovanja. • Kmetija gostom ponudi pretežno ekološko pride- lana živila (več kot 50%). • Oprema sob je iz naravnih materialov (tla, pohiš- tvo, prti, posteljnina ... ). • Na kmetiji uporabijajo okoiju prijazne materiale in embalažo (steklenice za večkratno uporabo, les ... ). • Na kmetiji je urejeno ločevanje odpadkov. Ali veste dovolj o aktivnostih Slovenske turistične organizacije in priložnostih za sodelovanje? .-------Bi r.adi vedeli več? O Poslovne strani • V sobi je informacijska mapa za goste z naslednji- mi podatki: seznam in poreklo živil, prodaja izdel- kov na kmetiji, letna opravila na kmetiji, možnosti za pomoč pri delu, možnosti nabave ekoloških iz- delkov v okolici, zakaj se brisače ne menjavajo vsak dan, o ločevanju odpadkov na kmetiji, možnosti za uporabo javnih prevoznih sredstev za prihod in za izlete po okolici ... • Na kmetiji je gostom na razpolago 5 priročnikov in/ali revij o ptičih, rožah, zdravilnih rastlinah, go- bah, ekološkem kmetovanju, varovanju okoija ... • Kmetija omogoča prevoz gostov od najbližje že- lezniške oz. avtobusne postaje (proti plačilu). • V jedilnici kajenje ni dovoijeno. Neobvezni kriteriji; izpolnjeni morajo biti vsaj trije: • v prostorih kmetije se ne kadi, • pri čiščenju in pranju se uporabljajo biološko raz- gradljiva čistila; • otroško igrišče je opremijeno z igrali iz lesa; • na kmetiji je urejeno ogrevanje s solarnimi napra- vami, bioplinom ali sekanci...; • upoštevani so postopki ekološke gr'adnje oz. je vi- den razvoj v tej smeri; • v kopalnicah so kotlički za izplakovanje, ki imajo varčevalno tipko; • ležišča za goste so brez motilnih magnetnih poij; • za razsvetijavo se uporabijajo energijsko varčne žarnice; , • kmetija ima biološko čistilno napravo; • kmetija ponuja gostom programe spoznavanja ekološkega kmetovanja, pridelave in predelave ži- vil, varovanja okoija ... • sreda, 2203.2 _ 5 Personaltzacija § P ~ 0 P Bl Narocao a lcc-teg r Upora s ime ........ .................... ............................................................................................................................ 1 Programi dela Konta STO Predstavniš a tn 1nfurria n urad, STO ..,•g :O Pozdravljeni na poslovnih straneh G'-eslo------~ Slo en ke turistične organizacij t J org- :-,. Je ~o ,.,a 1er3e e ns ::.ne , u :r- "'1 www.slovenia.info - Počitnice na lunetiji si izbere vedno več ljudiLivija Kovac KostantinoviC, livijakovac @slovenia.info Na pogovor o tematiki turističnih kmetij v Sloveniji smo povabili Vilmo Topolšek, predsednico Združenja turističnih kme- tij Slovenije (ZTKS) in lastnico turistične kmetije Urška. tur!zem: Kako bi z enim stavkom povedali bistvo slovenskih turističnih kmetij? V. Topolšek: Tam, kjer si narava in človek podajata roko, tam, kjer vemo, kako diši seno, kč;iko se ogla- šajo živali, kjer te prebudi petje ptic in te gospodi- nje razvajajo s hišnimi dobrotami, tam smo doma mi. V vseh letnih časih pričakujemo goste na naših kmetijah in z veseijem ugotavljamo, da si počitnice na kmetijah za svoj oddih izbere vedno več ijudi. V ZTKS smo se povezali pred devetimi leti. Vedno zno- va ugotavijamo, kako prav je bilo, da smo se skupaj soočali z izzivi razvoja turizma na kmetijah. V ponos nam je, da je sleherna turistična kmetija prispevala svoj delček v to podežeije, ki ga danes ponujamo gostom, tako domačim kot tujim. Če bi ocenila položaj TK v slovenskem turistič­ nem prostoru, bi lahko rekla, da je glede na našo odprtost, sodelovanje z državnimi javni- mi in strokovnimi ustanovami ter organizaci- jami pri oblikovanju pogojev za opravijanje dejavnosti še kar zadovoljivo. Moti pa me predvsem to, da se moramo nenehno soočati s kritikami s strani gostincev. Prav gotovo da- nes v najinem pogovoru ni ustrezno, da bi predstavile vse poti, ki smo jih slovenske tu- ristične kmetije morale prehoditi, da se danes lahko pohvalimo s takšno urejenostjo. S po- nosom pa lahko trdim, da to, kar je uspelo nam v tako kratkem času - ureditev zakonoda- je, izobraževanje, promocije, privajanje no- vim trendom v turizmu, in ne smemo pozabi- ti, da smo v osnovnem poklicu kmetje, ki moramo v prvi vrsti skrbeti tudi za svoje kmetije, in še bi lah- ko naštevala - zato pa bomo lahko izboijšali na na- ših kmetijah še tisto, kar nas in še mogoče koga moti. tur!zem: Kaj pritegne goste na kmetije? V. Topolšek: Goste na kmetije pritegnejo domač­ nost, narava, kulinarika, doživetja na kmetiji. Naj- večji problem trenutno pa vidimo kmetije pred\4sem v nazivu 'turistična kmetija', saj vemo, da se je v zadnjem času odprlo mnogo objektov, ki resnično nosijo samo naziv 'turistična kmetija', v osnovi pa to niso. Vemo, da v Avstriji kmetija, ki nima živali, zadostne količine svojih vinogradov in ne izpolnju- Vilma Topolšek, predsednica Združenja turističnih kmetij Slovenije in lastnica prve "wellness kmeti- je" v Sloveniji. je ostalih pogojev, sploh ne more nositi naziva 'tu- ristična kmetija'. tur!zem: Kako je s specializacijo slovenskih turi- stičnih kmetij? V. Topolšek: Trenutno v ZTKS delamo na specializa- ciji turističnih kmetij, katero smo pripeijali nekje nad dobro polovico poti, naša naloga pa je, da za- stavijeno specializacijo zakijučimo do novega kata- loga, tako da bomo v njem že imeli objavijene spe- cializirane kmetije. tur!zem: Kako ocenjujete sodelovanje s Sloven- sko turistično organizacijo? V. Topolšek: S STO smo vsa ta leta imeli dobro sode- lovanje in takšno tako pričakujemo še naprej, ven- dar pa bi želeli pri posameznih projektih še tesnej- še sodelovanje, še posebej na področju specializa- cije. tur!zem: Kako vidite prihodnost slovenskih turi- stičnih kmetij? V. Topolšek: Prepričana sem, da bomo vse proble- me, s katerimi se srečujemo, rešili v dobrobit vseh nas, da ne bomo le čistilci na naših kmetijah, am- pak se bomo razvijali še naprej, v dobre turistične kmetije, ki v svoji ponudbi upoštevajo aktualne trende ter ponujajo času primerne produkte. Naša želja je, da bi naša ponudba vsebovala kakovostne produkte, ki bo zadostila željam sodobnega potro- šnika. tur!zem: Dovolite, da vam zastavimo še nekaj vprašanj kot lastnici turistične kmetije Urška. Kako bi najboljše opisali prvo wellness turistično kmetijo v Sloveniji? V. Topolšek: Welness na naši kmetiji smo poimeno- vali Hiša dobrega počutja. Tako kot" razmišijamo v turizmu nasploh, smo razmišijali tudi pri nas doma. Gostom je treba ponuditi vedno več, imamo pa tudi vse pogoje za nudenje zdravega živijenja na naši kmetiji - od zdrave prehrane, prečudovitih spreho- dov, uživanju med našimi mali živalmi - ovce, koze, zajci, kure, race ... Vse te živali pomirjajo, in če se lahko razvajaš še v savni, seneni kopeli, poležiš na krušni peči, poleti tudi na seniku, so lahko počitni­ ce resnično oddih za dušo in telo. tur!zem: Kako je ~o - za Slovenijo novo - ponudbo sprejel trg? V. Topolšek: Na trgu smo dobro sprejeti, delež go- stov se nam z novo pridobitvijo povečuje. Gostje na naši kmetiji so različni: od domačih in tu- jih gostov, mladih in manj mladih, do takih s poseb- nimi potrebami, družine ... skratka, zmeraj je pe- stro, nikoli ni dolgčas. Lahko rečem, da se imamo v naši veliki družini zares lepo. tur!zem: V kateri cenovni razred lahko uvrstite vašo ponudbo? V. Topolšek: Cenovni razred bi ocenila kot višji, saj zadnje čase celo opažamo, da smo za tiste tuje goste, kateri iščejo resnično poceni varianto, pre- dragi. tur!zem: In načrti za prihodnost? V. Topolšek: V prihodnje želimo na naši kmetiji predvsem obdržati kakovost, s katero se danes po- našamo. Prepričana sem, da nikoli nisi tako dober, da bi ne mogel biti še boijši. Da pa bomo vse to ob- držali in dodatno pripravijali drobna presenečenja za naše obiskovalce, pa mislim, da bomo morali še naprej trdo delati. Z d r \J i. c n J c T ll r ; ~ ~ ; č n ; h K n c -t i j ~ i t , c n i (. j c .m www.slovenia.info "Pomembno je, da gosta sprejmeš za svojega." STO je v letu 2005 z namenom, da bi ugotovila in priporočila izboljšanje poslovanja, na podlagi analize izvedla raziskavo po metodi "'skrita stranka", med drugim tudi med devetimi turističnimi kmetijami, med katerimi je najboljšo oceno prejela turistična kmetija Pri Martinovih. Razlog dovolj za pogovor z lastniki te turistične kmetije. tur!zem: Vaša turistična kmetija .je dobila·v razi- skavi po metodologiji "skriti gost" _ zelo dobre ocene. Kaj pomeni za vas ta visoka ocena? Milena in Franc Tomše: Te ocene smo zelo veseli, saj je potrditev našega dosedanjega dela in hkrati vzpodbuda in pravi kažipot vizije naše turistične kmetije v prihodnje . tur!zem: Kaj mislite, da je tisto, kar vas v odlič­ nosti loči od ostalih slovenskih turističnih kme- tij? Milena in Franc Tomše: V prvi vrsti bi poudarili po- men žive kmetijske dejavnosti na naši turistični kmetiji, saj je kar 95% vse naše kulinarične ponud- be pridelano na kmetiji, prav tako pijača, saj nudi- mo več vrst vin in domači jabolčni sok. tur!zem: Kako bi najbolje označili ponudbo na va- ši turistični kmetiji - kaj je jedro vaše ponudbe? Milena in Franc Tomše: Pomembno je, da gosta sprejmeš za svojega in mu nudiš prijetno počutje in domačnost. Če ima le-ta kakšen problem, pa gamo- raš reševati kot svojega - to si gostje za vedno za - pomnijo in so še dolgo zelo hvaležni. Nemalokrat se stkejo tudi trdne prijateijske vezi. tur!zem: Kako ste povezani z ostalimi akterji/po- nudniki turističnega gospodarstva? Menite, da ste na vašem področju turistični ponudniki med seboj dovolj povezani ali si želite več tovrstnega povezovanja? Milena in Franc Tomše: Ponudniki med seboj že so- delujemo, saj moramo gostu čimboij popestriti nje- gov dopustniški čas, ki ga prebijejo pri nas na kme- tiji ali v naši okolici - če to seveda želi. V primeru zasedenosti naših kapacitet pomagamo gostu najti drugo primerno destinacijo. tur!zem: Katere izboljšave načrtujete v svoji po- nudbi v prihodnje? Milena in Franc Tomše: V naši ponudbi načrtujemo v prihodnje še popestritev kulinarike in dopolnitev aktivnih počitnic, še več zabave in rekreacije. tur!zem: Kako bi vaše goste najbolje opisali? Milena in Franc Tomše: Na našo kmetijo prihaja največ slovenskih gostov, sledijo Italijani, Hrvati, Nemci ... Obisk pri nas se razlikuje glede na letni čas oz. konkretne termine. Tako imamo različne ciljne skupine: pa re, družine, organizirane skupine odra- slih ali otrok. Družina Tomše si je z ljubeznijo in skrbnostjo, ki jo posveča turistom, ki obiščejo kmetijo Pri Martinovih, prislužila najvišje ocene v raziskavi STO po metodologiji "skriti gost". tur!zem: Katere problematike bi izpostavili v svojem delovanju? Milena in Franc Tomše: Problematiko delovanja tu- rističnih kmetij vidimo v ogromni birokraciji in pre- malo je konkretnih vzpodbud. tur!zem: Turistične kmetije so in postajajo vse bolj pomemben element slovenske turistične po- nudbe? Kako ocenjujete trenutno položaj turi- stičnih kmetij pri nas - kaj je tisto, kar pričakuje­ te, da bi bilo v prihodnje potrebno urediti, da bi omogočili "razcvet" kmetij? Milena in Franc Tomše: Ker turistične kmetije so in postajajo vse boij pomemben element slovenske tu- ristične ponudbe, je zelo pomembno, da se vse turi- stične kmetije (tudi izletniške) kategorizirajo in razvrstijo po vrsti ponudbe, saj menimo, da ni do- volj imeti naziv turistična kmetija. Vsaka prava kmetija naj bi imela za osnovo kmetijsko dejavnost, kot dopolnilno pa turistično dejavnost na kmetiji. tur!zem: Kje vidite vlogo Slovenske turistične organizacije pri podpori vašemu delovanju? Milena in Franc Tomše: Vloga STO j)ll"i našemu de- lovanju v prihodnje pa vidimo v kvalitetni promo- ciji. • Nova znanja za nove nosilce turi- stične dejavnosti na kme:tiji ( Za kmete iz savinjske regije, ki se usmerjajo v turizem na kmeti- ji, se je konec januarja začelo 70- urno izobraževanje s področja tu- ristične dejavnosti na kmetiji. Udeležilo se ga je 27 bodočih no- silcev dejavnosti iz različnih krajev savinjske regije, ki so se seznanili s trendi v turizmu, s pomenom ohranja- nja kulturne dediščine, z zakonskimi predpisi in oblikovanjem ter trženjem turistične ponudbe. V praktičnem delu izobraževanja so se posvetili pripravi in strežbi hrane ter pijače, s poudarkom na ponudbi značilnih regionalnih jedi. V marcu so se udeležili še strokovne ek- skurzije, na kateri so obiskali več uve- ijavijenih turističnih kmetij na Zreškem Pohorju in v Zgornji Savinjski dolini. Te- čaj so zakijučili s predstavitvijo semi- narske naloge, v kateri bodo s pomočjo pridobijenega znanja pripravili razvojni program za svojo kmetijo. Izobraževa- nje je izvedel Kmetijsko gozdarski zavod Ceije v sodelovanju s Šolskim centrom Slovenske Konjice in je potekal v okviru projekta Učenje za generacije - aktivno skozi živijenje, ki je bil odobren na raz- pisu Ministrstva za šolstvo in šport Pha- re 2003 Vseživijenjsko učenje. Vsi ude- leženci so izobraževanje ocenili kot ko- ristno in zelo zanimivo. • Jožica Kraša c www.slovenia.info - Internet - priložnost tudi za turistične Irme ti j eAleksandra Jerebic, sandra.jerebic@slovcnia.info Gotovo se še spomnite t.i. modrih spletnih strani Slovenske turistične organizacije (STO), ki so objavljale vse do aprila 2003. Sodelovanje partnerjev na omenjeni strani je bilo togo, večinoma so se predstavljali ponudniki, ki so sodelovali v prospektnih publikacijah STO. Tako so bile od leta 1999 na takratni domeni www.slovenia-tourism.si predstavljene vse turistične kmetije, ki so se predstavljale v katalogih Združenja turističnih kmetij Slovenije (ZTKS). 'V' Z e takrat so predstavniki ZTKS ocenjevali, da 250000 200000 150000 100000 50000 • 2004 • 2005 ena od najpomembnejših prednosti portala, oce- njujejo predstavniki ZTKS. Kmetija, ki ima svoj last- ni e-naslov, lahko prejema poslane rezervacijske zahtevke; za tiste kmetije, ki e-naslova nimajo, pa je rezervacijski zahtevek poslan na e-naslov ZTKS, ki povpraševalcu odgovorijo o možnosti nastanitve v želenem času. • Ponuja strokovne informacije za partnerje portala "manjše strani posameznih ponud~ikov turisti veliko teže najdejo, zato je za kmetije predstavitev na tem portalu izjemno pomembna". Po njihovih analizah pride kar 30% novih gostov dopustovat na turistične kmetije, ki jih najdejo preko interneta, zato poudarjajo pomen dobre komunikacije preko elektronske pošte. S pravočasno poslanim in us- treznim odgovorom lahko naredimo na gosta dober prvi vtis in ga tako opozorimo na svojo ponudbo, so prepričani predstavniki ZTKS. slo ang nem ita fra in novinarje, saj je na voljo bogat izbot visoko kako- (od 1.1.2005) 22. oktobra 2003 je STO slovenski in tuji javnosti predstavila prenovijen uradni slovenski turistični portal na www.slovenia.info, ki se uvršča na vodilna mesta glavnih mednarodnih iskalni- kov. Portal sistematično z meseci in leti uživa veliko zaupanje turistov, kar dokazuje poda- tek iz leta 2005 o 100.000 obiskovalcih por- tala v povprečju vsak mesec. Renata Kosi, svetovalka za razvoj turizma na podeželju na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ceije, ki že več kot 7 let pomaga pri izvajanju promocijskih aktivnosti Združenja turističnih kmetij Slovenije, je povedala, da so v ZTKS včlanjene 304 turistične kmetije. ZTKS skrbi za urejanje ponudbe na uradnem slovenskem tu- rističnem portalu www.slovenia.info za 198 turističnih kmetij . Ponudba turističnih kmetij na portalu je predstavijena v petih jezikovnih ri3zličicah (v slovenskem, angleškem, nemškem, ita- lijanskem in francoskem jeziku). Konec leta 2005 se v okviru partnerskega projekta med ZTKS in STO na www.slovenia .info, v rubriki "Kulinarika in vino" in" Podežeije", predstavijajajo t.i. "Kulinarična doži- vetja na turističnih kmetijah", v okviru katerih je predstavijenih skupno 22 individualnih kulinaričnih paketov v omenjenih petih jezikovnih različicah. Ponudniki s turističnih kmetij pravijo, da· je predstavitev na uradnem slovenskem turistič­ nem portalu www.slovenia.info za njih najpo- membnejše promocijsko orodje, takoj poleg ti- skanega kataloga Prijazno podeželje, saj vedno več tujih gostov najde ponudbo njihove kmetije prav na omenjenem portalu. Vsaka turistična kmetija je na portalu namreč samostojno pred- stavljena s kontaktnimi podatki, aktivnimi hi- perlinki na spletno stran kmetije, z opisi in foto- grafijami ter privlačnimi ikonami. Zanimiv je podatek, da je predstavitev kmetij v vrhu najboij obiskanih vsebin na www.slovenia.info, in to na četrtem mestu, če izvzamemo domačo stran kot najboij obiskano vsebino. Čeprav Slika 1 prikazuje rahlo zmanjšanje obiskano- Slika 1: Obiskanost vsebine "Turistična kmetija" v letu 2004 in 2005 skovalcev v skupnem seštevku v letu 2005 povečalo v povprečju za 45%. Povečano zanimanje beležimo predvsem pri obi- skanosti naslednjih vsebin: kraji, regije, e-raz- glednice, turistični vodič, smučanje, zdravilišča, prireditve, vsebine aktivnih počitnic (pohodniš- tvo, kolesarjenje, vodni športi, ogledi), 3D pano- ramske slike, kulturno-zgodovinska dediščina, golf, splošne informacije itd. 200000 180000 160000 140000 120000 100000 80000 60000 40000 20000 1 1 • 2003 o 2004 • 2005 • 2006 r r J 1 jan feb mar apr maJ JUn jul avg sept akt nov dec slika 2: število obiskovalcev www.slovenia.info; november 2003 - maj 2006 Združenje turističnih kmetij ocenjuje, da ima portal www.slovenia.info vrsto prednosti za učinkovito predstavitev turističnih kmetij : • Omogoča iskanje s pomočjo interaktivnega zem- ijevida, imena kraja, imena ponudnika, vrste po- nudbe, kijučne besede ... • Omogoča vnašanje oziroma spreminjanje vseh po- datkov o ponudbi posamezne turistične kmetije, s čimer je zagotovijena aktualnost podatkov. Tako lahko na Združenju turističnih kmetij Slovenije na podlagi obvestil o spremembah, prejetih s strani tu- ristične kmetije, zagotavijajo redno ažuriranje vseh podatkov na www.slovenia .info. • Omogoča povezavo na lokalne in regionalne in- formacije turistične ponudbe ostalih turističnih po- nudnikov v okolici (smučišč, kulturnih in naravnih znamenitosti, term ... ). • Omogoča vnos fotografij (največ štirih) za vsako kmetijo in vnos aktivne povezave z lastno internet- no stranjo kmetije. sti vsebine "Turistična kmetija", se je število obi- • Omogoča posredne rezervacije, kar je vsekakor - www.slovenia.info vostnih fotografij, uporabnih poslovnih informacij z novostmi na turističnem trgu, statis'tičnimi podat- ki in kontaktnimi naslovi ter novinarsko središče s sveži mi novica mi . • Ponuja aktualne ponudbe in vsebine - ponudbe meseca, ponudbe v zadnjem trenutku .. . • Ponuja obilo zabave (večpre d'stavnost - e-raz- glednice, 3D panoramske slike, multimedijsko kle- petalnico za otroke Igraj & spoznaj Slovenijo ... ). • Ponuja dodatne aktualne informacije za vse, ki potujejo v Slovenijo - vremenske in prometne infor- macije, menjalne tečaje, informacije o prireditvah. Dobra komunikacija po e-pošti - konkurenčna prednost Po podatkih ZTKS ima kar 80% turističnih kmetij, ki so predstavijene v katalogu Prijazno podežeije, svoj naslov elektronske pošte, 33% kmetij pa ima poleg tega tudi lastno spletno stran. Zavedajo se, da je za nosilce turistične dejavnosti na kmetijah usposabijanje nujno potrebno, zato na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ceije v sodelovanju z ZTKS vsako leto organizirajo in izvajajo strokovna izobraževanja tudi s področja komuniciranja z gosti s pomočjo e-pošte. Tovrstna izobraževanja so za nosilce turistične de- javnosti vedno boij pomembna, saj zvišujejo raven znanja in usposobijenosti za opravijanje dejavno- sti, spodbujajo ustvarjalnost in inovativnost. Hkra- ti postajajo turistične storitve kmetij prijaznejše gostom, ki so navajeni na moderno komunikacijo preko e-pošte in interneta. Tudi sami ponudniki ugotavijajo, da je v močni svetovni konkurenci za pridobitev gostov poleg gostoijubja, dobre hrane in kvalitetnih storitev vedno boij pomemben tudi hiter dostop do kvalitetnih in uporabnih informacij preko interneta in e-pošte. • Razis k_u j S 1 ovenijo Lg Jernej Zajec, Simon Janša (nextexit@slovenia.info) Na Slovenski turistični organizaciji že v letošnjem letu pripravljamo izhodišča za repozicioniranje ponudbe projekta ''Na Lepše - Next Exit", ki je bil usmerjen zlasti na tranzitnega gosta, v celoletni projekt spodbujanja kratkih raziskoval- nih oddihov po Sloveniji usmerjenega na domače goste, goste na 'vozni' oddaljenosti od Slovenije in "fly&drive" goste ter le posredno tranzitne potnike. Čas je torej, da že v letošnjem letu poleg vabljenja turistov na zapeljive stranske poti, pričnemo z gradnjo koncepta - sicer uspešnega in med turisti in turističnim gospodarstvom dobro sprejetega projekta - v smeri spodbujanja celovitejšega odkrivanja (raziskovanja) Slovenije s poudarkom na naravni in kulturni dediščini. N a Slovenski turistični organizaciji (STO) se za-vedamo, da so tovrstni projekti odlična pri- ložnost za povezovanje regij, lokalnih skupnosti in (turističnih) destinacij, vzpodbujajo _oblikovanje novih partnerstev, razvoj turizma vzdolž tematskih poti (kot npr. zgornji del smaragdne poti ali pa del krošnjarske poti pod znamko Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine) s poudarkom na manjših in srednje velikih turističnih ponudnikih, omogoča­ jo lokalnim skupnostim (zlasti prebivalstvu) maksi- miziranje ekonomskih koristi (preko spodbujanja daUše dobe bivanja in večje povprečne potrošnje), hkrati pa posredno zavirajo razvoj množičnega tu- rizma. Na drugi strani turistom odpirajo nove pri- ložnosti za turistična doživetja ("predstavitev turi- stičnih destinacij in krajev z drugega zornega kota"). V kontekstu stranskih poti je konkurenčna prednost Slovenije nedvomno v panoramskih in raznolikih stranskih poteh relativno kratkih dolžin, najpo- membnejše turistične znamenitosti pa so relativno enostavno dostopne (ob pogoju uporabe zemUevi- dov in turističnih kart!). Posebej bi želeli izpostavi- ti še lokacijo LjubUane kot evropske prestolnice, ki se nahaja v presečišču tranzitnih in tematskih poti in je kot taka idealno izhodišče za odkrivanje stran- skih poti. V Sloveniji imamo tudi relativno dober si- stem turistično informacijskih centrov (ne) (skupaj kar 70) in vzpostavUen sistem nacionalnih temat- skih poti (sicer še vedno zgolj na trženjski ravni). Konstantno raste število prihodov turistov in tran- zitnih potnikov, raste tudi število potnikov na nizko stroškovnih in cenovnih letalskih prevoznikih in na ta način tudi povpraševanje po "fly & drive" in dru- gih "fly & " programih. Pomembno vlogo v projektu igra dober sistem avto- mobilske asistence avtomobilske asistence AMZS, ter ažurno obveščanje o stanju na cestah preko pro- metno-informacijskega centra za državne ceste, vzpostavljena dobra pokritost Slovenije z mob·lnim signalom in hiter razvoj novih aplikacij in funkcio- nalnosti mobilnih tehnologij (GPS sistemi, mobilni portali ipd.). Slovenija je dobro in hitro dostopna z avtomobilom (preko številnih mednarodnih, med- državnih in obmejnih mejnih preh-odov) iz kUučnih ~mitivnih trgov. In nenazadnje individualna poto- vanja so v trendu. Zato bi lahko bila Slovenija ideal- na za kratke raziskovalne počitnice ("short break, touring holidays"), kar potrjuje tudi predlagani Zakaj ne bi bil naš novi skupni cilj, da postanejo naše nacionalne tematske poti (Smaragdna, Vetrova, Jantarjeva, Sončeva, Krošnjarska in Zlatorogova pot) nove turistične ikone Slovenije? Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011, le izkoristiti moramo to priložnost in prednost. KUub dejstvu, da se vztrajno veča delež turistov, ki prihajajo v Slovenijo z neavtomobilskimi prevozni- mi sredstvi, ostaja avtomobil (vkUučno z avtodomi in kombiji) daleč najpogostejše prevozno sredstvo turistov do (približno dvetretjini vseh tujih turi- stov) in po Sloveniji. Obenem postajajo turisti vse boU raziskovalci, iščejo nove, skrite, a idili čne ko- tičke. Zato ne preseneča, da imamo vedno več temu prilagojene ponudbe (v Sloveniji in po svetu): "fly&drive", "drive&camp", "self-driving" ("self dri- ve trails"), tematske touring poti ("themed touring routes"), panoramske stranske poti in turističn i ob- vozi ("scenic byways&detours"), "Drive in", "Hop on - hop off" ipd. Zloženke "Na lepše - Next Exit" lahko sodelujoči ponudniki v projektu dobijo pri skrbnikih na posamezni stran s ki poti. Potenciali so torej veliki, vendar bo treba za razvoj tovrstne ponudbe vzpostaviti še celovit sistem cest- ne turistične signalizacije, dobro sodelovanje med cestnim in turističnim gospodarstvom, aktivneje vkUučiti ne in 24 urno turistično pomoč (informa- cijski sistem za načrtovanje potovanj/ počitnic/ iz- letov), mogoče celo razširiti komunikacijske aktiv- nosti preko slovenskih meja (zlasti v soseščino), spodbujati razvoj mobilnih aplikacij v podporo mo- bilnemu turizmu in inovativnosti v ustrezno prila- gojeni ponudbi s poudarkom na nara" nih in kultur- nih znamenitostih ("mreža znamenitosti"), še ak- tivneje vkUučevati lokalno prebivalst vo, razviti ce- loletno ponudbo na stranskih poteh in na ta način jim vzpostaviti ustrezno pozicijo v programih orga- nizacij za menedžment destinacij (vključno s STO). Vse našteto pa zgoU pod pogojem varo- vanja naravne in kulturne dediš či ne in druž- bene ter okoUske sprejemUivosti. Na podlagi dosedanjih izkušenj in rednih ra- ziskav ter analiz, smo si v okviru projekta "Na Lepše - Next Exit" v letošnjem letu zastavili zlasti naslednje cl lje. V sodelovanju z deseti- mi lokalnimi skrbniki posameznih poti bomo izdali zloženko v nakladi skoraj milijon izvo- dov in 4 jezikovnih različicah, ki bo vsebova- la turistično karto na eni, ter najpomembnej- še naravne in kulturne znamenitosti na drugi strani. V glavni turistični sezoni bomo redno razdeUevali zloženke na mejnih prehodih, avtocestnih počivališčih Marche, večjih Pe- trolovih bencinskih servisih, turistično informacij- skih centrih po Sloveniji, in preko 'klasične' distri- bucijske mreže STO. Še posebej želimo v letošnjem letu povečati distribucijo zloženk v večjih sloven- skih kampih . Zainteresirane ponudnike na stranskih poteh po Sloveniji predstavUamo v petih jezikih na straneh uradnega slovenskega tu ristično informacijskega portala, www.slovenia.info, ki je letos nadgrajen, saj bo omogočal še iskanje informacij preko mobil- nih telefonov, mobile.slovenia.info. Na tem mestu bi se želeli ponovno zahvaliti vsem sodelujočim turističnim in s turizmom povezanim ponudnikom, ki so se odločili za sodelovanje v le- tošnjem letu, skrbnikom poti, ne po Sloveniji, slo- venskim turističnim kampom, Generalni policijski upravi ter glavnemu partnerju projekta Mobitelu ter drugim partnerjem Petrolu, Marche gostinstvu, Postojnski jami, hotelu in casinoju Kongo, AMZSju. Obenem bi želeli izkoristi še priložnost, da vas spoštovane bralke in bralci povabimo na razisko- vanje Slovenije (www.slovenia.info/nextexit), turistične in s turizmom povezane ponudnike pa k sodelovanju tudi v letošnjem letu (www.slove- nia.info/board). • www.slovenia.info - Imidž TV oglasi o Sloveniji kot turistični destinaciji za oglaševanje na tujih trgih S k~aterim simbolom se bomo Slovenci tujini predStavljali v hod oče? Majda Rozina Dolenc, majda.dolenc@slovenia.in/o Dosega konsenza o izbiri simbola Slovenije in Slovencev za predstavitve v mednarodnem prostoru; turistični šopek rožic ni (več) sprejemljiv simbol za predstavitev Slovenije in Slovencev tujini. Izdelava turističnih ;m;dž TV oglasov o Sloveniji V začetku aprila 2006 smo na Slovenski turi- stični organizaciji1 (v nadaijevanju STO) do- mačim javnostim predstavili prvi imidžTV og- las o Sloveniji, namenjen oglaševanju Slove- nije v tujih TV programih. Izdelali smo oglas v treh dolžinah: 30 sekund, minuta in 4 minute. Kasneje, v aprilu 2006, smo izdelali še dva t.i. prizivna oglasa v dolži- ni 15 sekund, enega na temo Bleda in druge- ga na temo Plečnikove Ljubijane. Prva različi­ ca oglasov je bila izdelana v angleščini, sledijo še nemška, italijanska, francoska in slovenska različi­ ca, izdelane do konca junija 2006. Gre za turistične TV oglase, ki naj Slovenijo pred- stavijo kot privlačno državo s pestro in lepo naravo in raznolikostjo pokrajin, ki nudijo različne mož- nosti za doživetja. Zato je TV oglas vsebinsko gleda- no kolaž, ki prikazuje pokrajinsko pestrost naše dežele, s poudarkom na lepoti narave slovef\skih Alp, Krasa in kraških pojavov, slovenske obale Ja- dranskega morja s solinami kot kulturno dediščino, arhitekturnih utrinkov slovenskih krajev, dolin, poij, gričev, vinogradov, voda. V ta konkretna oko- ija je režiserka 2 imidž TV oglasov umestila nam, Slo- vencem, pa tudi v tujini znane uspešne Slovence, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, s katerimi so dosegli za- vidijive rezultate tudi v mednarodnem prostoru. Tako v TV oglasu nastopijo: plezalka Martina Čufar, veslač Iztok Čop, jadralec Vasilij Žbogar, ekstremni športnik Dava Karničar, dirigent Marko Letonja, skladateij Vinko Globokar. Prikazani so kot posa- mezniki v okoiju - predvsem v naravi, ki daje navdih za kreativnost in uspešne aktivnosti. Pomembna je tudi izbira glasbe za imidžTV oglase o Sloveniji . Gre za vokalno-instrumentalno prired- - www.slovenia.info bo prekmurske ljudske pesmi Ne odi, ne sejaj (nava- da slovenskih ijudskih pesmi je naslavijanje po pr- vem verzu besedila), priredba, uporabljena v TV og- lasih o Sloveniji, paje poimenovana z naslovom Giz- dava. Prirejena je v petdobnem ritmu, ki je eden najboij arhaičnih ohranjenih ritmičnih načinov v slovenskem in tudi evropskem prostoru. Besedilo poje o dekletu, ki je lušno in prevzetno hkrati - kot roža. Zakaj je takšna? Ker je še neporočena. Tako besedilo kot tudi himničnost glasbe daje TV oglasu o Sloveniji svojstven, veličasten pridih k lepoti in raznolikosti Slovenije. Poleg posnetkov oz. slikovnega gradiva, montaže le-tega in glasbe je pomemben element oglasnih imidž TV filmov o Sloveniji tudi besedilo z zaključ­ nim stališčem - statementom. Režiserka seje odlo- čala med nekaj različnimi koncepti besedil različnih avtorjev in se je za sprejeti predlog odločila, ko je menila, da je najprimernejši, najboij harmoničen s TV oglasi kot celoto. Na zakijučku TV oglasov je posnetek (moškega) gla- su, ki pove zaključno stališče; v angleščini je to: Slo- venia. A Diversity to Discover. V zakijuček TV oglasov je umeščena tudi edina kon- kretna informacija za gledalca TV oglasa o Sloveni- ji: objavijen je priložnostni logotip Slovenije z na- vedbo spletnega naslova slovenskega turizma: www.slovenia.info. TV oglasi o Sloveniji, ki so predmet tega besedila, so bili narejeni z namenom oglaševanja Slovenije kot turistično zanimive destinacije na TV programih v tujini, kar je specificirano v letnem programu dela STO 2006. Gre za imidžTV oglase, ki dajo gle- dalcu generalni, splošni vtis o raznolikosti drža- ve Slovenije kot turistične destinacije. Kljub temu da gre za turistični imidž oglas, pa to ni produktni oglas in ne predstavija turističnih programov, ki jih ponuja slovensko turistično gospodarstvo, temveč jih kvečjemu nakazuje. Te vsebine so predmet na- daijnjih TV oglasov o Sloveniji. Aktivnosti STO se na osnovi letnega programa dela izvajajo na trgih držav po Evropi, pri čemer ločimo med t .i. primarnimi in sekundarnimi državami. Pri- marne države slovenskega turizma so Nemčija, Ita- lija, Avstrija, Velika Britanija, sekundarne so Fran- cija, Španija, Skandinavija, Nizozemska, Beneluks, tudi Rusija, sledijo ostale države po Evropi in izven Evrope. Tudi oglaševanje~kot ena od promocijskih aktiv- nosti integriranega tržnega komuniciranja STO se nanaša na do sedaj predstavijene prioritete glede trgov. Posebno pomembno vlogo pa ima seveda proračun - torej konkretna sredstva za realizacijo določene aktivnosti. Glede na višino proračunskih sredstev, namenjenih oglaševanju na tujih TV v letu 2006 (gre za 187 mio SIT), je bila ključna odločitev o razpo- reditvi teh sredstev na produkcijo TV oglasov in zakup medijskega prostora. Da bi aktivnost izved- li, smo se odločili za produkcijo TV oglasov iz že obstoječih posnetih materialov, ki so bili posneti v letu 2003 za produkcijo promocijskega DVD filma o Sloveniji in Slovencih, v lasti STO in z avtorskimi pravicami VPK d.o.o. in režiserke Jasne Hribernik. Če bi se odločili za novo produkcijo TV oglasov, ne bi imeli sredstev za zakup medijskega prostora. Da bi s predvajanjem TV oglasov dosegli vse prej našte- te prioritetne države in tudi ostale države Evrope, pa smo se odločili za nadnacionalni, globalni pro- gram, in izbrali CNN Europe. Za oglaševanje na na- cionalnih programih, prvih, drugih ali vidnejših re- gionalnih TV programih držav Evrope, bi namreč po- trebovali za vsako državo podobno visoko vsoto kot za en nadnacionalni program, s katerim dosežemo gledalce v vrsti prej naštetih držav. Oglaševanje Slovenije v TV programu CNN Europe v letu 2006 poteka v dveh obdobjih: maja in junija 2006 ter septembra in oktobra 2006. Medijski na- črt prvih deset dni v obeh obdobjih oglaševanja daje prednost minutnemu filmu, ki se pojavi pov- prečno štiri- do petkrat dnevno, po tem pa sledi preplet do desetih ponovitev na dan, predvsem pol- minutnega in obeh priz;vn;h petnajst sekundnih TV oglasov. Vsebinsko najprimernejši za oglaševanje je minutni TV oglas, saj je dovoij celovit, vendar je zakup ogla- ševanja minute relativno zelo drag; za učinkovitost oglaševanja in pa, upoštevaje cene oglasne,ga pro- stora, je bistven preplet 30-sekundnega TV oglasa z obema 15-sekundnima, ki polminutneQa vsebinsko dopolnjujeta. Za jesenski čas se predvideva t.i. omnibus merje- nje učinkovitosti TV oglaševanja Slovenije na CNN Europe na vsaj dveh od kijučnih trgov v Evropi, predvidoma v Nemčiji in Veliki Britaniji, glede na možnosti pa tudi v Italiji. Ciij TV oglaševanja Slovenije na CNN Europe je po- večanje prepoznavnosti Slovenije kot turistične destinacije predvsem v Evropi kot tudi po svetu. Predstavitve ;m;dž TV oglasov STO so sproži- le številne polemike o logotipu, s katerim naj se Slovenija predstav- ~a v tujini Izdelava in predstavitve ;m;dž turističnih TV oglasov o Sloveniji za predvajanje na CNN in drugih televizi- jah v tujini, je doma, v Sloveniji, dosegel veliko za- nimanje javnosti in obsežno publiciteto v medijih. Zanimanje za TV oglase so izrazile tako institucije kot podjetja, pa tudi številni posamezniki, strokov- njaki na področju oglaševanja, tržnega komunicira- nja, medijev, promocije, turizma, gospodarstva kot tudi posamezniki - državljani Slovenije. številni predstavniki institucij, medijev in posa- mezniki so izrazili navdušenje nad pripravijenimi ;mage turističnimi TV oglasi, publiciteta pa, gene- ralno gledano, TV oglasom ni bila ravno naklonjena predvsem zaradi naknadne zamenjave zakijučnega dela besedila in logotipa. Prvotno predlagano za kij učno stališče je bilo Slove- nfo. Your perfect getaway., uporabijen pa je bil turi- stični logotip Slovenije z rožicami in napisom Slo- venija ter navedbo spletnega naslova slovenskega turističnega portala. Logotip Slovenija z rožicami je del celostne grafične podobe slovenskega turizma od leta 1995, medtem ko je spletni naslov dodan lo- gotipu od vzpostavitve slovenskega turističnega portala. V kontekstu pomembnosti prvega oglaše- vanja Slovenije na globalni oziroma katerikoli tuji TV je vlada RS izrazila dvom o ustreznosti zakijučka besedila ter odprla vprašanje aktualnosti in prihod- nosti logotipa Slovenije z rožicami. STO je v intere- su izvedbe oglaševanja spremenila zakijučno bese- dilo iz Slovenfo. Your perfect getaway. v: Sloven;a. A logotip, v katerem je rožice nadomestila slovenska zastava, spremenjeni pa so bili tudi fon ti. Navedena dejstva so sprožila že omenjeno reakcijo medijev in javnosti. Publiciteta, ki je sicer na žalost vrgla slabo luč na TV oglase kot izdelek v celoti, pa je zastavila kij učno aktualno vprašanje: če turistič­ ni šopek rožic ni (več) sprejemljiv simbol za predstavitev Slovenije in Slovencev, s katerim simbolom se bomo Slovenci poistovetili in tujini predstavljali v bodoče? Odgovor je zagotovo v dosegi konsenza o izbiri sim- bola Slovenije in Slovencev za predstavitve v med- narodnem prostoru na strokovnih temeijih, ki nare- kujejo vzpostavitev blagovne znamke - brenda Slovenije, slovenskega gospodarstva, slovenskega turizma, z obijubo, ki jo blagovna znamka s sabo prinaša in z vsemi pojavnimi oblikami za komunici- ranje blagovne znamke, vkijučno tudi s sloganom in logoUpom. Ali obstoječi logotip Slovenije z rožicami ni (več) sprejem~iv znak slovenskega turizma? Prav gotovo je dobro in nujno, da se s simboli na ni- voju države poistoveti čim več državljanov, posa- meznikov ter raznih javnosti, vendar je pri izbiri in v kasnejšem komuniciranju tržne znamke kijučna strokovnost. Zato gre za vprašanje, ki zahteva siste- matičen strokoven pristop brend;ranja države in tu- rizma. Kot že rečeno, so rožice kot del Celostne grafične podobe slovenskega turizma in kot logotip v upora- bi dobrih deset let. 3 Dejstvo je, da zgoij logotip za komuniciranje Slovenije in slovenskega turizma v mednarodnem prostoru ne zadošča več in potrebu- jemo brend. Slovenijo slovenski Turizem znamko slovenskega turizma STO (Slovensko turi- stično organizacijo) TZS (turistično zvezo Slovenije) neko podjetje ponudbo sloven- skega turizma drugo ne vem 0% 10% Zato je STO jeseni 2005 izvedla raziskavo o znamki slovenskega turizma, vendar le v Sloveniji. 4 Raziskava o Znamki slovenskega turizma, ki jo je za STO jeseni 2005 opravil CATI Ciiji raziskave so bili: • dobiti vpogled v prepoznavnost logotipa Sloveni- ja z rožicami, • opredeliti kakovost poznavanja logutipa in s tem poznavanje znamke slovenskega turizma, • opredeliti predstavnost logotipa v·odnosu do po- nudbe slovenskega turizma. Raziskava je bila opravijena na vzorcu 506 v času od 29.9. do 5.10.2005 v obliki telefonskega an- ketiranja populacije od 18 do 75 let. Vprašal- nikje v sodelovanju z naročnikom' razvil izva- jalec. Izsledki Catijeve raziskave o znamki slovenskega turizma Logotip z nap;som Slovenija s šUrim; cvetov; razUčn;h barv v modrem kvadratu je prepozna- la slaba tretjina (33, 7%) anket;rancev. Med tem; J;h je največ men;lo, da logotip predstav- lja Slovenijo (27,5%). Na drugem ;n tretjem mestu sled;ta navedb; slovenski turizem (16,4%) ;n znamka slovenskega turizma (9, 1 %) . Nekaj manj kot tretj;na n; znala logoUpa povezaU z n;čemer. (Graf1) • V največji meri (40,5%) so logotip opazili na tele- viziji. Relativno velik deležje logotip opazilo v ne- klasičnih medijih oziroma v t.i. BTL (Below the line) 27.50 o 29.6 ° 20% 30% o;vers;ty to D;scover. ter izdelala nov, priložnosten Graf 1: Kaj predstavlja znamka z napisom Slovenija in štirimi cvetovi v modrem kvadratu (n=1?1) www.slovenia.info - medijih (na raznih tablah, prospektih). • Ko so rezultat projicirali na celoten vzorec, je 8,9% vprašanih logotip prepoznalo in spontano na- vedlo, da logotip predstavlja znamko slovenskega turizma, slovenski turizem oziroma ponudbo slo- venskega turizma. Dodatnih 14,8% vprašanih je takih, ki so logotip prepoznali, vendar niso vedeli, kaj predstavija. Skupaj je poznala zn~mko sloven- skega turizma nekaj manj kot četrtina anketiran- cev. 55,8% paje bilo takih, ki niti podprto niso po- vezali logotipa z znamko slovenskega turizma. • Med tistimi, ki so vedeli, da gre za znamko sloven- skega turizma, je majhen del vprašanih (14,2%) na- vedlo nosilca znamke: STO. Skoraj polovica vprašanih je menila, da je zadnji slogan slovenske turistične ponudbe "Slovenija moja dežela". Mnenje, da je slogan Slovenija moja dežela zadnji slogan slovenskega turizma in visok spontan priklic, kažeta na visoko prepoznavnost tega slogana. Nekaj manj kot 10% anketiran- cev pa je navedla "Slovenija poživlja" kot zadnji aktualni slogan. Predstavnost logotipa • O predstavnosti logotipa so bili vprašani tisti, ki so vsaj v eni točki pritrdili, da gre za znamko slovenskega turizma. Tretjina teh (30,5%) je menila, da je ta logotip precej ali zelo predstavlja ponudbo slovenskega turiz- ma. Slogan • Kot drugi logotip so anketirani spontano najpogosteje navajali logotip z lipovim listom in napisom Slovenija. 14,3% vprašanih je spontano priklicalo ta logotip in 81, 7% je logotip priklicalo podprto. Spontano so logotip z lipovim li- stom in napisom Slovenija priklicali moški stari od 30 do 59 let in vprašani s srednjo ali višjo izobrazbo in anketirani iz Gorenjske, Goriške ali Prekmurja. Razlike med anketiranci, glede na poznavanje oz. opaženost logotipa Slovenija z rožicami ter zna- njem kaj ta logotip predstavlja. • Sodo-demografske značilnosti: Med ank~tiran- ci, ki so logotip spontano opazili in spontano vedo kaj pomeni so v večji meri zastopani moški, posa- mezniki z visoko izobrazbo, z visokim dohodkom ter anketiranci, ki prihajajo iz Osrednjo-slovenske ali Goriške regije. Med anketiranci, ki so logotip spon- tano opazili in podprto vedo kaj pomeni so nadpov- prečno zastopani moški, vprašani s srednjo šolo ali višjo izobrazbo in vprašani s srednjimi ali visokimi dohodki in anketiranci, iz Osrednje ali Gorenjske re- gije. Med vprašanimi, ki so logotip spontano prika- zali, vendar ne vedo kaj pomeni so nadpovprečno zastopani šolajoči se posamezniki in mlade ženske. Logotip so nadpovprečno podprto priklicali vpraša- ni moškega spola, posamezniki s srednjo izobrazbo ali šolajoči se, vprašani z najvišjimi dohodki in vprašani, ki prihajajo iz Osrednje Slovenije, Goriš- www.slovenia.info ke, Obalno-notranjske regije ali Dolenjske. Rezultati raziskave so edini kolikor toliko relevant- ni podatki, s katerimi razpolagamo. Poleg te razi- skave je bilo v zadnjem letu opravijenih nekaj an- ket, katerih pomanjkijivost pa je nesistematičnost in predvsem bistveno premajhni vzorci. Za pravo podobo o ustreznosti logotipa oz. širše, o prepoznavnosti Slovenije v tujini, bi bilo vsekakor potrebno opraviti raziskave o prepoznavnosti in poznavanju Slovenije v vrsti evropskih držav, gle- dano z vidika turizma zagotovo na t.i. primarnih tr- gih v Nemčiji, Italiji, Avstriji in Veliki Britaniji, pa tudi na sekundarnih trgih v Franciji, Španiji, Skan- dinaviji, Rusiji, tudi na Nizozemskem in v Beneluk- su ter ostalih državah po Evropi. Potrebovali bi sistematično zbrane in obdelane po- datke o tem, ali nas v tujini poznajo, po čem nas poznajo in kako nas vidijo. Problem izvedbe take ra- ziskave je seveda v sredstvih, zato bi se bilo potreb- no omejiti na nekaj izbranih kijučnih trgov. Na osnovi teh rezultatov bi laže izdelali dober brend na osnovi sistematično razdelanega brand booka in izbrali ustrezne komunikacijske simbole Slovenije in slovenskega turizma. Hkrati je potrebno opozoriti tudi na izhodiščno di- lemo zavesti o tem, kaj sami želimo, kako želimo, da nas - Slovenijo in Slovence - vidijo drugi. Gre za vprašanje o tem, v kolikšni meri naj se državljani poistovetijo s simboli svoje države in ali je uspe- šnost brenda in simbolov od tega odvisna. Kaj o ustreznosti simbolov države kot turistične destinacije menijo strokovnjaki Kot je navedeno že v uvodnem delu tega besedila, je promocija TV oglasov o Sloveniji in napoved oglaše- vanja teh TV oglasov na CNN sprožila polemike o us- trezni pojavni obliki in komuniciranju Slovenije v tujini, o simbolih slovenstva, o poistovetenju Slo- vencev s temi simboli, o nujnosti strokovnega pri- stopa, o nujnosti vzpostavitve blagovne znamke - brenda Slovenije, ki je veliko več kot le logotip in slogan. Slovenska znamenja skozi zgodovino Slovenije in Slovencev so znana, različni avtorji literature o zgodovinskih slovenskih simbolih večinoma sežejo nazaj do Gospe Svete, knežjega kamna, črnega pan- terja, vojvodskega stola, slovenskega klobuka, nagijna, zlatoroga in drugega, med čemer izstopa pomen lipe kot drevesa živijenja Slovencev, saj je lipov list kot simbol Slovenije in slovenstva odigral pomembno vlogo v času osamosvojitvenega proce- sa inje velikemu delu slovenske javnosti tudi kot lo- gotip še vedno pomembnejši in boij všeč od turistič­ nih rožic, kar kažejo številne ankete v zadnjem času in je pokazala tudi raziskava Znamke slovenskega turizma, ki jo je za STO jeseni 2005 opravil CATI. Po tej raziskavi so: " ... Kot drug; logoUp ankeUran; spontano najpogosteje navajaU logoUp z Upov;m U- stom ;n nap;som Slovenija. 14,3% vprašan;hje spon- tano pr;kUcalo ta logot;p ;n 81,7%je logoUp prikUca- lo podprto." Lipov list kot simbol Slovenije je všeč in se zdi pri- meren, celo najprimernejši, številnim Slovencem pa tudi številnim posameznikom v slovenskem turiz- mu, čeprav so po dobrih desetih letih boij ali manj sistematične uporabe rožice zasedle glavno vlogo simbola Slovenije in slovenskega turizma. Kot kažejo polemike v slovenskih medijih aprila in maja 2006, pa je čas za nove simbo!e, predvsem pa za definiranje vsebine o tem, kaj Slovenija obijub- ija, kakšna država je, kakšna je kot-turistična desti- nacija, kakšni smo Slovenci, s čim se poistovetimo, koliko smo strokovni, kakšna je naša obijuba in kako obijube brenda držimo. Profesor doktor Janez Bogataj, etnolog, ni naklonjen oglaševanju Slovenije na CNN in tudi do TV oglasov o Sloveniji, ki jih je izdelala STO v začetku leta 2006, je kritičen, a se je pohval- no izrazil o nekaterih podrobnostih v teh TV ogla- sih, npr. o prikFu klopotca in potice. Bogatajevo delo je že leta prepleteno s promocijo Slovenije in slovenskega turizma z etnološkega in umetnostno- zgodovinskega vidika, predvsem z vidika turistične­ ga spominka in nekaterih produktov, kot je na pri- mer gastronomija, je avtor vrste dovršenih mono- grafij o slovenskem izročilu in ustvarjalnosti, zato je vsekakor vredno upoštevati njegove izkušnje in mnenje. Bogataj ocenjuje: "Danes je naša turisUčna pojavnost na vseh ravneh, od promocije naprej, raz- b;ta. Iščemo neke nove smeri, začrtujemo nove pot;, delamo nove elaborate, manj pa je povezanost," teh sestav;n. Izhajat," b; moraU ;z mrežnega prindpa ;n sled;t; rde6 n;u. Slovenija je znova na nekem fobš- ču, zato b; nujno potrebovala novo, slovensko tur;- sUčno prepoznavnost, k; b; morala z roko v rok; z ob- čo državno razpoznavnostjo. Pred dvema letoma, ko je b;l natečaj za nov slovensk; grb ;n zastavo, je zade- va propadla prav zato, ker pristop n; b;l tak, kot b; moral bW. Zadeva n; b;[a dobro pr;pravljena, vse je b;lo prepuščeno ;zključno obUkovalcem, k; s; seveda ne morejo ;zm;slW ;dent;tete, s;mbolov ;n j;h še v;- zuaUzfraU. Stroke, k; se s tem ukvarjajo, ;n kom;sija, kije pr;prav;la natečaj, b; morale najprej ;zdelat," trd- na ;zhod;šča ;n šele na podlag; natančno dorečen;h ;zhod;šč b; obUkovald s;mbole v;zuaUz;rau. Če b; taka ;zhod;šča ;meU, b; lahko nanje navezovaU na- daljnje apUkacije. Tud; za področje tun·zma . ... Ne potrebujemo nobene študije več, ker je že vse nareje- no ;n znano, zbrat," b; moraU samo dobre strokovnja- ke razUčn;h strok ;n j;m dat," največ mesec dn; časa, da pripravijo dobra merUa, k; se potem samo še v;- zuaUzfrajo. Država Slovenija ;n njen; preb;vald po- trebujejo spet nek tak vsestransk; ustvarjaln; ;mpulz, kotje bilo gibanje za lipov list. ... "1 V prid Bogatajevi trditvi, da je: "Slovenija znova na nekem križišču, zato bi nujno potrebovala novo, slo- vensko turistično prepoznavnost, ki bi morala z roko v roki z občo državno razpoznavnostjo," govori odlič­ na avstralska praksa, ki je oblikovala državni in tu- ristični brend z roko v roki. Tudi nadaijnje •trditve dr. Bogataja dokazuje komunikacijska_ praksa Av- stralije, kar si je vredno ogledati na http://www.- tourism.australia.com/ vkijučno z obema logotipo- ma s pomensko ločijivostjo glede na značaj držav- nosti in turizma. OC#'tSm Profesor doktor Miro Kline, strokovnjak tržnega komuniciranja, je do celotne akcije izdelave TV oglasov o Sloveniji in oglaševanja na CNN kritičen, predvsem svari pred nestrokov- nostjo, tudi kot posledico varčevanja s sredstvi že pri produkciji, kot tudi pri vseh ostalih nujnih oz. pomembnih strokovnih korakih akcije tržnega ko- municiranja, kot so testiranja, merjenje učinkovito­ sti, celovitost itd. Pohvalilje kreativno plat TV ogla- sov, predvsem delo režiserke, opozoril pa je tudi na neustrezno uporabo zastave kot nadomestila za ro- žice ter s tem v zvezi na razliko med državnimi sim- boli in turističnim logotipom. 8 Seveda se vsebinsko s Klinetom o vsem naštetem strinjamo, vprašanje pa je, kako ravnati, če vsote, potrebne za kakovostno strokovno akcijo, iz leta v leto ni na voijo. Po Klinetovih besedah je za projekt promocijske aktivnosti potrebnih milijon eurov ter vsako leto od tri do pet milijonov eurov za ozko ci- ijane promocijske akcije. Milijonski (v eurih) so po dostopnih podatkih tudi proračuni za posamezne promocijske akcije ostalih držav. Turčija je po neu- radnih ocenah samo v produkcijo najnovejšega TV spota investirala milijon eurov. Zaradi tega se na izvedbenem nivoju vedno znova zastavija vprašanje realizacije s kompromisi pioti sicer strokovnem, a zgoij načrtovanju brez izvedbe. Zastavo so v turistični logotip uspešno prelevili Bri- tanci, kar je možno videti na http://www.visitbri- tain.com/ corporate/. visit~ -~ visitBritain · Ravno tako uspešen primer uporabe državne zasta- ve v turistični promociji so Avstrijci. I • www.austriatourism com Možno je najti še vrsto primerov, vprašanje pa je, koliko si lahko s temi primeri pomaga Slovenija. Slovenska zastava namreč preveč spominja na Slo- vaško, s katero nas mednarodna javnost že tako ali tako zamenjuje. Zanimivi so elementi slovenskega grba, predvsem Triglav in morje bi utegnila biti ele- menta simbola prepoznavnosti Slovenije. Vendar, za to bodo poskrbeli kreativci, agencije, ki bodo priložnost dobile ob skorajšnjem razpisu za brend Slovenije, kot je v nadaijevanju navedeno med zak- ijučki tega besedila. Povzetek Lipov list kot simbol slovenstva je odigral zgodovin- sko vlogo v času osamosvajanja Slovenije, a ga ni- smo razvili v kaj več. Logotip Slovenija z rožicami kot simbol slovenske- ga turizma in Slovenije ne zadošča več. Katje poka- zala raziskava STO - Znamka slovenskega turizma, opravijena jeseni 2005 doma v Sloveniji, je razpoz- navnost logotipa Slovenija z rožicami nizka. Po- trebno bi bilo izmeriti razpoznavnost logotipa z ro- žicami v tujini, na trgih, kjer je bil komuniciran. Kot kaže, se Slovenci na splošno z logotipom z rožicami nismo poistovetili oziroma logotip z rožicami doma ni bil dovoij sprejet. Najboij je sprejet med turistič­ no strokovno javnostjo, saj je igral svojo vlogo v de- setletju komuniciranja, predvsem na tujih trgih, sa- mostojno ali v različnih oblikah, v skladu s celostno grafično podobo, pa tudi mimo nje in v kombinaci- jah s slogani, pozicijskimi slogani, komunikacijski- mi akcijami, kot na primer v času vstopa v EU v kom- binaciji z jezikovnimi različicami slogana Slovenija poživlja in v zadnjem času pretežno z navedbo spletnega naslova: www.slovenia.info. Opombe 7 Lipov li st, 1-2, letnik 48, Ljubljana , januar - februar 2006 2). Zagreb: Institute far Tourism, 2004. Vabimo vas k ogledu imidž - TV oglasa na www.slovenia.info/video. Brez blagovne znamke z ustreznimi rešitvami prak- tično ne moremo nadaijevati, saj nimamo elemen- tov in orodij za komuniciranje. Potrebujemo brend - blagovno znamko Slovenije in Slovenije kot tu- ristične destinacije, z obijubo, ki jo bomo držali, in s pojavnimi oblikami, ki bodo del celote, vkijučno z logotipom in sloganom. Zak~učki Odgovor na vprašanje, s katerim simbolom se bomo Slovenci tujini predstavljali v· bodoče, je za- gotovo v dosegi konsenza o izbiri simbola Slovenije in Slovenije kot turistične destinacije na strokov- nih temeljih, ki narekujejo vzpostavitev blagovne znamke - brenda Slovenije, slo-, venskega gospodarstva, slovenskega turiz- ma, z obijubo, ki jo blagovna znamka s sabo prinaša in z vsemi pojavnimi oblikami za ko- municiranje blagovne znamke, vkijučno tudi s sloganom in logotipom. Čas je torej za vzp~stavitev blagovne znamke in imidža Slovenije. Urad vlade za informira- nje bo po besedah direktorja Gregorja Krajca na to temo objavil razpis, generalni direktor Direktorata za turizem na Ministrstvu za gos- podarstvo, magister Marjan Hribar, ki se strinja, da so rožice povedale premalo in da potrebujemo nekaj več, pa je napovedal, da bodo v nadaljevanju brendiranje Slovenije iz- vajali na Ministrstvu za gospodarstvo. Želimo si, da bi bil razpis uspešen in da bi bil rezul- tat - odlična znamka Slovenije in slovenskega tu- rizma - kot je predvideno, izdelana še v letu 2006. Prihajajo namreč nadaijnje zgodovinske prelomni- ce, kot je prevzem eura kot valute v Sloveniji, pred- sedovanje Slovenije Evropski uniji ter nadaijnje predstavitve Slovenije tudi kot turistične države. Z blagovno znamko - brendom Slovenije in ustreznimi orodji bomo priložnosti lahko izkoristili tudi v pro- mocijskem smislu. • znamk. Poročilo naročniku - STO, junij 2003. 1 Slovenska turistična organizacija je paradržavna agencija za promocijo Slovenije kot turistične destinacije, deluje v okviru Ministrstva za gospodarstvo 8 Gre za več izjav dr. Klineta, objavijenih v slovenskih medijih v aprilu in maju 2006: Studio City, RTV SLO, april 2006; Finan- ce, priloga Slovenski turizem, 18.4.2006; Marketing magazin, maj 2006. - Brezovec Aleksandra: Soodvisnost med sploš nim in spod bu- jenim imidžem države kot turističnega cilja. Dokto rska diser- tacija. Ljubijana , 2004. - Konečnik Maja: Customer-based brand equity far tourism de- stination : conceptual model and its empirical verification. Doctoral Di ssertation. Ljubljana, 2005 . 2 TV imidž oglase o Sloveniji je v produkciji VPK, d.o.o. režira- la Jasna Hribernik, avtor besedila je Zdravko Duša, avtorica glasbe pa Barbara Pešut. 3 Glej vir: zloženko ali elektronski dokument: Celostna podoba slovenske turistične ponudbe. Agencija za raziskovanje, sve- tovanje in ob likovanje tržnih komunikacij Futura , d.o.o. Ljub- ija na , 1995, za naročnika STO. 4 Glej vir: Znamka slovenskega turizma. Poročilo . Cati, trženj- ske, medijske, družbene raziskave in svetovanje, d.o.o. Okto- ber, 2005. 5 Glej vir: Analiza slovenskega turizma - 2004; Slovenska turi- stična organizacija , Poslovne publikacije. 6 Glej vi r: Raziskava med obiskovalci turističnih znamenitosti. Poročilo naročniku - STO. Episcenter, d.o .o. Ljubija na, 2005 Viri in literatura - Analiza sloven skega turizma - 2004; Slovenska turistična or- ganiza cija , Poslovne publikacije. - Berginc Dario, Kline Miro, Rozman Ana: Turizem gradi imidž države, njenih podjetij in njihovih tržnih znamk. Tur! zem, No- vem ber/ December 2003, str. 5-6. - Brezovec Aleksandra: Imidž države kot turi stične destinacije. Teorija in praksa, 38. Ljubljana, 2001. - Brezovec Aleksandra, Brezovec Tomi, Jančič Zlatko. The in- terdependence of a country's general and tourism images. V: Weber Sanda, Tomijenovic Renata: Reinventing a tourism de- stination : facing the challenge, (Scientific edition, Book No. - Celostna podoba slovenske turistične ponudbe. Agencija za raziskovanje, svetovanje in oblikovanje tržnih komunikacij Fu- tura, d.o.o. Ljubijana , 1995. - Dežman Jože, et al.: The Making of Slovenia. Muzej novejše zgodovine Slovenije/ National Museum of Contemporary Hi - story, Ljubijana , 2006. - Fa cts about Slovenia, Government of the Republic of Slove- nia , The Government Public Relations and Media Office, 4th edition, Ljubljana , 2002. - Jančič Maja: Slovenija brez turističneg;i logotipa . MM - Mar- keting magazin, 301, str. 16-19. Ljubijana , maj 2006. - Kline Miro , Rozman Ana: Pozicioniranje in arhitektura tržnih znamk slovenskega turizma. Tur!zem, maj, 2003, str. 2-3. - Kline Miro, Rozman Ana: Pozicioniranje in arhitektura tržnih - Pak Maja: Brending destinacije. Tur!zem, Februar 2005, str. 8-9 . - Raziskava med obiskovalci turističnih znamenitosti. Poročilo naročniku - STO. Episcenter, d.o.o. Ljubija na, 2005 - Šavli Jožko: Slovenija, podoba evropskega naroda. Založba Humar, d.o .o. , Biije, 2003. - Tatsachen Uber Slowenien , Presseamt der Regirung Slowe- niens, Ljubijana, 2001. - Ustava Republike Slovenije, 6. člen. Ljubija na, 1991 . - Zakon o grbu, zastavi in himni Repub like Slovenije ter o slo- venski narodni zastavi (ZGZH), Ljubljana, 1994. - Znamka slovenskega turizma . Poročilo. Cati, trženjske, me- dijske, družbene raziskave in svetovanje, d.o.o. Oktober, 2005. www.slovenia.info - Kolizija regulative na primeru vsebin portala STO Prezentacija in reprezentacija vsebin na spletnih St-ranehMajda Rozina Dolenc, i_ 1 majda.dolenc@slovenia.info Trk zakonodaje pri zagotavljanju informacij javnega značaja, reprezentaciji avtorskih del in varovanju osebnih podatkov: zakaj smo s spletnih strani Slovenske turistične organizacije umaknili članke o Sloveniji, ki so izšli v tujih medijih in zakaj nadgrajujemo uporabo elektronskih promocijskih fotografij o Sloveniji na portalu www.slovenia.info. Vsebine portala www.slovenia.info in pravila igre Pri posredovanju informacij na portalu ima Sloven- ska turistična organizacija nalogo zagotavijati in posredovati informacije in vsebine o Sloveniji in slovenskemu turizmu zainteresiranim tujcem, o tem in o svojih aktivnostih pa obvešča tudi domače, slo- venske javnosti. Med tujimi javnostmi gre predvsem za posa- meznike v vlogi turistov oz. obiskovalcev, zainteresiranih za Slovenijo, za predstavnike medijev, predstavnike turističnega gospo- darstva, turističnih agencij, operaterjev ter ostalega gospodarstva, za predstavnike raz- nih institucij, poznavalce turizma, študente idr., v državah Evropske unije oz. v Evropi in tudi po svetu. Med domačimi javnostmi, ki so jim namenje- ne vsebine na portalu Slovenske turistične organizacije, naj navedem predstavnike slo- venskega turizma, tako slovenskega turistič­ nega gospodarstva kot tudi vseh ostalih turi- stičnih subjektov, slovenskega gospodarstva nasploh, vrste institucij v Sloveniji, slovenskih me- dijev in posameznike, ki jih zanima Slovenija z vidi- ka turizma. Portal Slovenske turistične organizacije www.slove- nia.info je glede na uvodoma predstavijene značil­ nosti z vidika komunikacij zapleteno več smerno vozlišče raznovrstnega podajanja in iskanja infor- macij o Sloveniji kot turistični državi. Slovenska turistična organizacija je kot javf\i za- vod dolžna predvsem slovenskim javnostim in part- nerjem pa tudi zainteresiranim tujcem zagotavljati informacije javnega značaja s področja vsebin svojega dela, dolžna je spoštovati avtorstvo in so- rodne pravice avtorjev besedil, fotografij ter osta- lega avtorskega gradiva, hkrati pa je pri pridobiva- nju podatkov o uporabnikih dolžna zagotoviti varstvo osebnih podatkov in drugo. Pri tem mora upoštevati vso veljavno zakonodajo, tako slovensko kot tudi evropsko oz. mednarodno regulativo ter se spretno izogniti možnim kršitvam na področju t.i . sivih con, kjer se pravice in dolžno- sti prekrivajo. Hkrati veija opozoriti, da gre za po- dročje, ki ga ureja dolga vrsta zakonov in dokumen- tov, med viri tega besedila pa so našteti le temeijni1. Upoštevati je treba tudi samoregulativo posa- --www.slovenia .info meznih strok, predvsem etične kodekse novinar- jev, oglaševalcev in odnosov z javnostmi. Primer št. 1: Zakaj smo s portala STO umaknili vse članke o Sloveniji, objavljene v tujih medijih: kolizija za- gotavljanja informacij javnega značaja in spošto- vanja avtorskih pravic piscev prispevkov o Slove- niji, fotografov in založnikov. Slovenska turistična organizacija v okviru odnosov s tujimi mediji organizira študijske obiske Slove- nije za predstavnike tujih medijev. V organizacijo študijskih obiskov novinarjev, fotografov in TV ekip je vkijučeno tudi slovensko turistično gospodar- stvo, lokalne in regionalne turistične organizacije, ostali turistični subjekti v Sloveniji ter številne in- stitucije, kot so muzeji in ostale ustanove, pa tudi posamezniki. Gre torej za aktivnosti, ki jih tako vse- binsko kot tudi finančno Slovenska turistična orga- nizacija kot nosilka realizira skupaj z vrsto partner- jev. Rezultati teh pa tudi drugih promocijskih aktiv- nosti Slovenske turistične organizacije ter ostalih so vidni v objavah o Sloveniji v tujih medijih. Poleg organizacije in izvedbe študijskih potovanj za predstavnike tujih medijev Slovenska turistična or- ganizacija v okviru aktivnosti odnosov s tujimi jav- nostmi tudi spremlja objave o Sloveniji v tujih medijih po državah ter vse zbrane prispevke na pol- letnem in letnem nivoju tudi analizira. Za ilustraci- jo naj navedem, daje v letu 2005 Slovenska turistič­ na organizacija gostila 495 tujih novinarjev (leto prej 467), zbrala pa 1.789 objav o Sloveniji (leto prej 1.386), ki jih je po poglobijeni metodologiji PAM-ET tudi analizirala 2 • Gre torej za rezultate dela Slovenske turistične organizacije v sodelovanju s številnimi partnerji. Ti partnerji, pa tudi širša jav- nost, tako slovenska kot tudi tujci, so zainteresi- rani ne le za rezultate analiz, temveč za vpogled v originalne objave o Sloveniji, da bi bili seznanjeni s podrobnostmi in eventualno omembo in predsta- vitvijo posameznih zanimivosti, bodisi ker so sode- lovali v izvedbi študijskih obiskov teh ali drugih predstavnikov medijev, ali zaradi sodelovanja v drugih promocijskih aktivnostih Slovenske turistič­ ne organizacija, pa tudi zaradi vloge Slovenske tu- ristične organizacije v promociji slovenskega turiz- ma nasploh. Tako je Slovenska turistična organizacija v žeiji po čim popolnejšem posredovanju teh informacij jav- nega značaja še v letu 2005 elektronske posnetke prispevkov o Sloveniji, objavijenih v tujih medijih, uvrščala na portal www.slovenia.info, v razdelek Tuji mediji o nas. Uvrščanje teh vsebin na portalje pomenilo zagotavijanje informacij javnega značaja in je podvrženo predvsem Zakonu o dostopu do in- formacij javnega značaja (ZDIJZ). V skladu s pravi- li citiranja je bil vsak članek najprej naveden: nave- den je bil avtor članka, naslov članka, medij, datum izida, država izida in obseg članka, a'lektronski po- snetek celotnega članka pa je bil tudi priložen kot dokument. Ob poglobitvi v zakonodajo o avtorskih in sorod- nih pravicah (ZASP-UPB1) pa seje pokazalo, da ci- tiranje oz. natančna navedba podatkov o objavije- nem prispevku ni dovoij in ni opravičilo za objavo prispevka v celoti: ker je portal medij, z uvrstitvi- jo članka le-tega reproduciramo, reproduciramo to rej avtorsko delo. Kot je pojasnil Jaka Repanšek, strokovnjak za me- dijsko pravo, zunanji predavateij pri predmetu Ko- munikacijske pra~ice na Fakulteti za družbene vede, je: " ... v tem primeru je treba upoštevati določbe 51. člena ZASP o citiranju, saj se ta nanaša na ob- javo 'odlomkov objavijenih del', za objavo celotne- ga članka pa je potrebno dobiti dovoljenje 'imet- nika materialnih avtorskih pravic', ki ponavadi ni avtor, temveč založnik - izdajateij. Torej, založnik odkupi materialne avtorske pravice od avtorja, nato pa jih lahko odplačno ali neodplačno prenese na STO ali katero koli tretjo osebo, če ima seveda zato pridobijene pravice v avtorski pogodbi z avtorjem, ali če je avtor pri založniku redno zaposlen, kot do- loča 101. člen ZASP v Sloveniji, v tujih zakonoda- jah pa je to področje lahko tudi drugače urejeno. Soglasje avtorja, če ta nima materialnih avtorskih pravic, ker jih je prenesel na izdajateija, v tem pri- meru ni potrebno, ravno tako ni potrebno niti so- glasje urednika, je pa potrebno navajati avtorja članka, čeje ta poznan." Kot je navedeno zgoraj v besedilu, je Slovenska tu- ristična organizacija v letu 2005 zbrala 1. 789 objav o Sloveniji, leto prej (2004) 1.386; če bi se za uvr- stitev na portal odločili le za tretjino vseh zbranih člankov, bi potrebovali na stotine soglasij založ- nikov iz vrste držav po svetu, kar pa je praktično nemogoče realizirati. V praksi bi se verjetno izkaza- lo tudi, da vseh prispevkov za nadaijnje reproduci- ranje ne bi dobili zastonj, torej bi soglasja morali plačati, honorirati. Teh sredstev pa v (državnem) proračunu Slovenske turistične organizacije ni predvidenih, pa tudi smiselna niso. Zato je Slovenska turistična organizacija februarja 2006 s portala umaknila vse originalne članke o Sloveniji, navedene v razdelku Tuji mediji o nas, ob- javijene pa so ostale navedbe prispevkov z osnovni- mi podatki in kratkimi povzetki vsebine, napisanimi s strani Slovenske turistične organizacije za ta na- men, vse v skladu z veijavno zakonodajo. Za leto 2006 je za ustrezno rešitev problema Sloven- ska turistična organizacija v razpisu za izvajalca tu- jega klipinga, ki obsega tudi pripravo vseh zbranih relevantnih prispevkov o Sloveniji v tujih medijih za objavo na portalu www.slovenia.info, natančno predvidela izdelavo povzetkov člankov, ki naj bodo v sorazmerju z obsegom originalnega članka. Tako bodo v bodoče povzetki natančnejši, boij povedni. Vsi zbrani originalni prispevki o Sloveniji so v Slo- venski turistični organizaciji arhivirani in so vsem ~ · Sloveni/o SIOMtnlon Tourl$t lloord - 1'1'11$sC1n,w Press Content About Sloveni., Media release e-newspaper Press I e!eases How far woold you go? FAQ Medla about Slovenia Contacts PR department Orders Media release submiption > home \ Press \ Press uporabnikov pa je skupaj z avtorji pričakovala poz- navanje zakonodaje, navajanje posameznega avtor- ja ter lastnika fotografij - Slovenske turistične or- ganizacije (Slovenian Tourist Board). Dostop do fotografij ima preko portala praktično vsak, ki zaprosi za geslo, do marca 2006 pa je bila nadaijnja uporaba prepuščena posameznikovemu poznavanju in spoštovanju zakonodaje, predvsem varstva avtorskih pravic. Široka uporabnost foto- grafij je v skladu z zagotavijanjem informacij javne- ga značaja, seveda gre za fotografijo kot informaci- jo o Sloveniji kot turistični državi, v skladu s posa- meznimi vsebinami. Kijub široko zastavijenemu dogovoru z avtorji, ki 8 Subsmbe to • e>ltg«y Welcome at the press pages of the Slovenian Tourist 8oard We lnvite you .elso to visit our buslness pages of the Slovenlan TO\Jrlst 8oard which are intended for all our partners who are enoaoed In develQPment and marketing ol Slovene tour~m. A11 those who are interest'ed io the holidays in Slovenfa are wek:ome to view our tourist pages. Tuesday, 16/ 05/ 2006 Search Useful ,nro Statrstical data Events Photo L,br ary Portal www.slovenia.info: vozlišče informacij za tuje in domače javnosti je hkrati medij reproducira- nja, podvržen zakonski regulativi avtorske in sorodnih pravic, varovanju osebnih podatkov idr. zainteresiranim na voijo na vpogled na sedežu Slo- venske turistične organizacije. Na ta način je v praksi rešen problem, do katerega je prišlo s trkom dveh pravic, konkretno pravice jav- nosti do informacij javnega značaja na portalu www.slovenia.info in avtorskih pravic piscev prispevkov o Sloveniji, fotografov in založnikov kot lastnikov originalnih objav. Primer št. 2: Nadgradnja uporabe elektronskih promocijskih fotografij: zaščita avtorjev fotografij in varstvo osebnih podatkov uporabnikov v polju zagotav- ljanja informacij javnega značaja. Za promocijo Slovenije v tujih tiskanih medijih ter nasploh za zagotavljanje elektronskega fotograf- skega gradiva za promocijo Slovenije tujim javno- stim, Slovenska turistična organizacija na svojem portalu www.slovenia.info nudi približno 1.000 po- snetkov v visoki resoluciji za kakovosten tisk. F,oto- grafije so umeščene v t.i. Fototeko (Photo Library). Izbrane posnetke smo v Slovenski turistični organi- zaciji iz obstoječih fotografij posameznih avtorjev pred tremi leti ob vzpostavitvi portala odkupili po enotni ceni, enkrat za neomejeno uporabo v promo- cijske namene, o čemer smo z vsakim fotografom podpisali pogodbo. STO se je obvezala navesti av- torja ob vsaki fotografiji v Fototeki na portalu, od naj bi omogočal čim večje število objav fotografij Slovenije, smo na Slovenski turistični organizaciji na sestanku s fotografi v začetku leta 2006 v zvezi z nadaijnjim sodelovanjem ugotovili, da obstajajo uporabniki, ki regulacije o avtorski in sorodnih pravicah ne spoštujejo. Med kršiteiji smo prepoz- nali tudi nekaj velikih evropskih založb, za katere smo prepričani, da vedo, da bi morali avtorje vsaj navajati oz. bi morali vedeti tudi, da reproduciranje avtorskih del v komercialne namene ni možno brez dogovora z avtorji, saj to ni promocijski namen. Za ustrezno rešitev problema smo se v Slovenski tu- ristični organizaciji odločili nadgraditi obstoječi sistem uporabe fotografij s portala tako, da vsak uporabnik, preden dobi geslo, deklarira, iz~azi seznanjenost s pogoji tako, da označi ustrezno okence pod vprašanjem v zvezi s pogoji uporabe fotografij(e) (Terms and Conditions). Gre za potr- ditev seznanjenosti z dejstvom, da je navedba av- torja fotografije in vira obvezna in da je uporaba v komercialne namene možna le v dogovoru z av- torjem, kar veija predvsem za založbe. Da pa bo ta potrditev tehtna, se mora uporabnik sedaj podrob- neje predstaviti in ni več dovoij le spletni naslov, s katerega poprosi za fotografije. S tem smo presto- pili v polje, ki ga varuje Zakon o varstvu osebnih po- datkov (ZVOP-1), ki ga je tudi Slovenska turistična organizacija s tem v zvezi dolžna spoštovati. Zato je Opombe Viri in literatura bilo potrebno dostop do fotografij nadgraditi tudi z vprašanjem o tem, ali smemo v Slovenski turi- stični organizaciji hraniti podatke tistega, ki je zaprosil za fotografije v okviru Customer Relations Managementa (CRM), kar mora uporabnik Fototeke tudi potrditi v dodatnem ustreznem okencu. Hkrati z navedenimi izboijšavami smo tudi natančneje de- finirali pojem uporabe v promocijske namene. Šele po tej proceduri Slovenska turistična organiza- cija uporabniku dodeli geslo za uporabo elektron- skih fotografij. Z nadgradnjo procedure uporabe elektronske fo- toteke promocijskih fotografij je natančneje opre- deijen sam pojem promocija, natančneje je oprede- ijena pravica avtorjev do navedbe, ob zagotavijanju fotografij kot informacij javnega značaja, zagotov- ijena pa je tudi obveznost v zvezi z varovanjem osebnih podatkov uporabnikov. Gre torej za po- dročje, kjer se prekrivajo pravice javnosti do zago- tovijenih podatkov, pravice avtorjev in pravice po- sameznikov do varovanih osebnih podatkov. Povzetek Navedena sta dva primera s portala oz. s spletnih strani Slovenske turistične organizacije. Spletne strani so komunikacijski sistem, medij, za katerega veijajo pravila, ki regulirajo medij- ski prostor. Izpostavijena sta dva primera: 1. primer: pri zagotavljanju informacij jav- nega značaja - objav o Sloveniji v tujih me- dijih pri reproduciranju člankov kot avtorskih del trčimo ob področje avtorske in sorodnih pravic. V SloveQski turistični organizaciji problem rešimo z umikom celotnih člankov s portala v arhiv, ki je na ogled v prostorih Slo- venske turistične organizacije, eventualno je potrebno pridobiti odgovor o možnosti po- sredovanja posameznih prispevkov indivi- dualno po elektronski pošti. 2. primer: pri zagotavljanju elektronskih fotografij za promocijo Slovenije kot infor- macij o Sloveniji, je Slovenska turistična organiza- cija dolžna varovati pravice avtorjev in mora pri uporabi fototeke na portalu opozoriti na pogoje uporabe vse uporabnike, za večjo zagotovitev spo- štovanja avtorskih in lastniških pravic; zagotoviti mora tudi varovanje osebnih podatkov uporabni- kom ob identifikaciji v sistemu odnosov s strankami oz. odjemalci (CRM). Poleg pravil, ki regulirajo in samoregulirajo medije, so za splet značilne posebnosti. Problemi kolizije - trkov pravic in svoboščin zahte- vajo presojo in ustrezne rešitve, odvisne od vsebin konkretnih primerov. • Recenzenta besedila: doc. dr. Sandra Bašic Hrvatin, no- silka predmeta Komunikacijske pravice za študente no- vinarstva in komunikologije na Fakulteti za družbene vede in Jaka Repanšek, strokovnjak za medijsko pravo. 1 Glej seznam Virov in literature! - Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-UPBl), junij 2004; mons tudi v Sloveniji, revija Medijska preža, november 2005; vensko društvo za odnose z javnostmi), september 1998; Atenska (1965) in Lisbonska (1978) listina Evropske konfede- racije nacionalnih združenj za odnose z javnostmi (CERP); Etični kodeks Global Alliance for Public Relation s and Commu- nications Management (Ethics Global Protocol in Appendix), avgust 2002, v Sloveniji ratificiran februarja 2006; 2 Navedeni so podatki iz Letnega poročila o delu Slovenske tu- ristične organizacije v letu 2005 . 3 Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije je v s poroči­ lu marca 2006 seznanil slovensko javnost, da Delovna skupina Ko mi sije EU za varstvo osebnih podatkov, v kateri sodeluje tudi Informacijski pooblaščenec, pripravija raziskavo obdelave osebnih podatkov v zasebnem zdravstvenem sektorj u. Gre za prvi primer skup ne in usklajene raziskave na ravni celotne EU. Kdaj pride na vrsto kak drug sektor, npr. turizem, še ni zna no. -Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) , julij 2004; - Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ- U PB 1), oktober 2005; - Kako dobiti info rmacije javnega značaja , projekt Media- watch, urednica Brankica Petkovic, december 2005; - Zakon o medijih (ZM); - Zakon o javni rabi s lovenščin e, (ZJRS) , julij 2004; - Bogataj Jančič , Maja in Lubarda, Maja: Licence Creative Com- - Kodeks novinarjev Slovenije, oktober 2002; kodeks Medna- rodne zveze novinarjev (IFJ - Internationa l Federation of Journalists: Declaration of Princi ples on the Conduct of Jour- nalists 1986); kodeks ameriškega društva profesionalnih novi- narjev (SPJ - Society of Professional Journalists , Code of Et- hics, September 1996) ; kodeks britanskega združenja novi- narjev (NUJ - National Union of Journalists: Code of Conduct, 1936); - Kodeks etike PRSS (Public relations Society of Slovenia - Slo- - Slovenski oglaševalski kodeks, september 1999; - Zakonodaja EU, glej: www.media-forum.si/s lo/pravo/zako- nodaja-eu/; pravni in politični dokumenti Sveta Evrope, glej: www. media-forum .sijslo/p ravo/svet-evrope/. www.slovenia.info - Giordano Borri, direktor hotela Domina Grand Media, Ljub~ana ''Slovenija mora zaradi svoje velikosti in lol~acije biti povezana s svetom, drugače se ne bo .. 1 '' raZVIJ a a Livija Kovač Kostantinovi č, livija.kovac@slovenia.info S februarjem letošnjega leta je vodstvo hotela Domina Grand Media v Ljubljani prevzel Giordano Borri. V Ljubljani, kjer upa, da bo ostal naslednje leto ali dve, vidi sodobno, čeprav v primerjavi z drugimi mesti relativno majhno, glavno mesto. Kakšna je njegova izkušnja s slovenskim turizmom, je bila vsebina našega tokratnega pogovora za Tur!zem. Pogovor smo seveda začeli z vprašanjem o tem, kako gospod Borri vidi Slovenijo. G. Borri: V dveh mesecih je težko analizirati državo, ki je relativno majhna z le dvema milijonoma prebivalcev. Z mojega osebnega in ne poslov- nega vidika se v Sloveniji prepletata sredo- zemska in srednja Evropa, kar ji daje posebno atraktivnost. Ljudje so zelo prijazni in izobra- ženi. Od leta 1991 izvajam svojo službo direk- torja oz. generalnega direktorja v tujini v dr- žavah, kot so Kazahstan, Uzbekistan, Kirgi- stan, Sibirija, Rusija, Sardinija, Egipt in v dr- žavah Južne Amerike, kjer sem bil kar 8 let. Vsako leto ali dve zamenjam svoje delovno okoije. Za Slovenijo lahko rečem, da ima zelo visok kulturni standard. Skoraj vsi prebivalci Slovenije imajo končano vsaj srednjo šolo, kar je težko najti v kakšni drugi podobni drža- vi. Zanimivo je, da v Italiji govori angleški je- zik veliko nižji delež prebivalcev kot v Sloveniji. Na- črtovalci izobraževanja v Sloveniji so močno usmer- jeni v prihodnost, vendar je to tudi odvisno od po- treb posamezne države. Slovenija mora zaradi svoje velikosti in lokacije biti povezana s svetom, druga- če se ne bo mogla razvijati. Italija je bila nekoč pre- pričana, da lahko preživi sama, izolirana. V primeru Slovenije temu ni tako. tur!zem: Ste takšen občutek izobraženostf in profesionalnosti pri Slovencih doživeli zgolj na področju turizma ali na splošno v Sloveniji? G. Borri: Lahko rečem, da splošno v celotni Sloveni- ji - v trgovinah, v gospodarstvu in tudi v turizmu, kjer delam tudi sam. Imam zelo dobre zaposlene, ki so profesionalci. tur!zem: Kje vidite prednosti Slovenije pred os- talimi destinacijami? G. Borri: Najpomembnejši atributje lega Slovenije. Slovenija leži na stiku med visoko razvito zahodno Evropo in tako imenovanimi novimi trgi oziroma dr- žavami vzhodne Evrope, ki v zadnjih letih doživijajo veliko gospodarsko rast. Menim, da lahko s pravo politiko, ki bo pomagala logističnim podjetjem pri- dobiti sedeže v bližini glavnih prometnih tokov, av- tocest, pristanišč, Sloveniji zagotovite visoko gos- - www.slovenia.info podarsko rast in uspešen razvoj podjetij na področ­ ju storitev, organizacije in investicij. tur!zem: Kako vidite Ljubljano, kjer se nahaja hotel, ki ga vodite? Nekateri jo označujejo kot majhno Prago. G. Borri: Praga mi je všeč, vendar je ne moremo pri- merjati z Ljubijano. Ljubijana je drugačna, vendar ni slabša. Glavna razlika je v tem, da je Praga večja. V Pragi je moč videti veliko več sovjetskega vpliva, razen tega v Pragi vse zgodovinske znamenitosti iz- hajajo iz enega obdobja, zaradi česar je zanjo zna- čilna podobna vizualna podoba mesta kot v drugih državah vzhodne Evrope oziroma nekdanjih sovjet- skih republik. Ljubija na je veliko boij sodobna. Priz- nati paje treba, da ima Praga danes veliko boij raz- vit turizem, pri čemer pa vzrok ni v tem, da bi bila Ljubljana slabša od Prage. Ljubija na je zgoij dru- gačna. Naj omenim samo vize. Vize so odločujoč de- javnik pri sprejemanju odločitve, kje bo turist preži- vel počitnice. Razlog je v dejavniku časa, ki ga turist potrebuje za pridobitev vize. Če turist porabi dva tedna za pridobitev vize, se med tem časom že na- veliča vsega truda, ki je za to potreben. Turist se bo zato raje odločil za katero od dva tisoč drugih dr- žav, za katere ne potrebuje vize. Z odprtostojo drža- ve navzven raste število gostov. S povečevanjem števila gostov pa se povečuje tudi cena, ki jo gostu zaračunamo za nočitev. Tako lahko na primer, če imamo enega gosta, cena nočitev znaša 1.000 de- narnih enot, če pa imamo 1.000 gostov, se cena nočitve poviša na 2.000 denarnih enot. Ostali deli zahodne Evrope - Francozi, Nemci, Avstrijci, Italija- ni - so zainteresirani za obisk Slovenije, vendar zgoij za krajši postanek. Slovenija namreč ni tako velika država, da bi tu ostali deset dni ali dva tedna, gre bolj za 2 do 3 nočitve z ogledom Ljubijane in obale ali kakšnega smučišča. Na drugi strani imamo zelo velik ruski trg s 143 milijoni prebivalcev, ukra- jinski trg z 65 milijoni prebivalcev, tako da skupno lahko govorimo o 200 milijonih prebivalcev, ki za vstop v Slovenijo potrebujejo vizo. Tako je viza zelo odločujoč dejavnik slovenskega turizma . Za trenutek se vrnimo v začetek 90. let, ko je bila Italija pomemben proizvajalec izdelkov, kot so čev- iji in pohištvo, ki jih je prodajala po vsem svetu. Takrat so ijudje v tako ime- novanih nakupo- valnih potovanjih oz. izletih kupo- vali te izdelke na veliko in jih pro- dajali v svojih dr- žavah. Italija j~ tako prejela le 5% do- bička iz naslova teh iz- delkov. Postavija se vpra- šanje, kam so šli ti produkti ozrioma ta dobiček. V Dubaj, v Turčijo, kjer Rusi ne potrebujejo vize. Za vstop v Italijo pa so Rusi takrat potrebovali vizo zaradi šengenske meje in veliko papirologije. Tako lahko postane vprašanje vize največji problem oziroma ovira v uspešnosti trženja pomembnih trgov. tur!zem: Trenutno živite v Ljubljani. Kakšno se vam zdi življenje v tem mestu? G. Borri: V Ljubija ni živim 7 dni v tednu. Osebno mi- slim, daje živijenje v Ljubija ni prijetno, če izvzame- mo vreme. V Ljubijano sem prišel iz Egipta, kjer je modro modro, zeleno zeleno, rumeno pa rumeno. V Ljubija ni pa je vse nekje med belo in sivo. Mesto je lepo, ijudje so prijazni. Ob večerih je v mestu moč videti mlade ijudi. Tudi sicer zelo rad _sodelujem z mladimi ijudmi, tudi v poslu. Za Ljubijano je značil­ na odprta družba, dobra kultura, veliko je krajev v Ljubija ni in njeni bližini, kjer lahko preživiš prijeten čas, od sprehodov na Bledu do prijetnega druženja v naravi. Karje posebej prijetno, je njena velikost - z le 250.000 prebivalci je na primer v primerjavi z Moskvo, ki ima 12 milijonov prebivalcev, prijetno majhno mesto. Tako je Ljubijana sicer glavno me- sto, a vendar relativno majhna. Kar je najpomemb- neje, je, da se tukaj počutim varno. Edina stvar, ki mi v Ljubija ni zares povzroča težave, je parkiranje. tur!zem: Kaj menite o uslužbencih v turizmu? G. Borri: Zaposleni v slovenskem turizmu so profe- sionalni, predvsem pa govorijo veliko tujih jezikov. Tudi samo vedenje uslužbencev je zelo dobro, zelo presenečen sem bil nad njihovim znanjem. Edina negativna stvar, ki se odraža v celotni mentaliteti v Sloveniji, je odnos do samega dela. Slovenci niso pripravijeni delati nadur, niso pripravijeni na flek- sibilen delovni čas. Jaz sam sem nekoč delal 6 dni v tednu po 10 do 12 ur na dan, ne da bi prosil za več­ ji zaslužek. Delo v turizmu ni kot delo v tovarni, kjer 8 ur delaš eno in isto, ampak gre za zelo fleksibilno in dinamično delo. V Sloveniji delovnik traja 35 ur na teden in 142 delovnih dni na leto. Če primerjamo 142 dni v primerjavi s 365 dni v letu, to predstavlja velik odstotek. Moje mnenje je, da je prostih dni v letu kar malo preveč, vendar je to moje osebno mnenje. Problem je v tem, da tak delovnik narekuje pravilnik in tega se ijudje preveč držijo. Mislim, da se bo takšna miselnost sčasoma spremenila, ko bodo ljudje dobili konkurenco, ki bo boij fleksibilna in bo delala več dni v tednu. Tako bodo na primer prišli sem ijudje iz Romunije, z Batkana, Ukrajine in bodo pripravijeni delati 50 ur na teden za enako plačo. Mislim, se bo fleksibilnost ijudi takrat pove- čala. tur!zem: Slovenija nima veliko tujih hotelov. Me- nite, da je tujcem težko investirati v slovenski turizem? G. Borri: Na to vprašanje težko odgovorim, saj Domi- na ni lastnik hotela, ampak samo upravijalec, inve- stitorji so bili namreč Avstrijci. Mislim, da imajo inve- stitorji velike probleme pri investiranju v Sloveniji. tur!zem: Kakšne novosti načrtujete izvesti v ho- telu? G. Borri: Gre za novi brend, ki ga pripravija podjet- je Domina, vendar pa podrobnosti še niso znane. Tako kot se spreminja svet, se spreminja tudi pojav- nost vsakega podjetja, spreminja se brand. Po- membno pri tem je, da izhajamo iz potreb ijudi - iz Giordano Borri seje rodil 25.1.1968 v Pesari, Italija. študiralje na Hotelier Techni- cal Institute ter opravil vsa izobraževanja v programu Domina usposabijanja. Nje- gov materni jezik je italijanščina, aktivno govori še rusko, angleško ter pasivno francosko in nemško. Njegove delovne izkušnje ob- segajo predvsem delo v hotelirstvu. Na začetku svoje delovne poti je bil, predvsem v poletni sezoni, zaposlen v hotelih in restavracijah na Jadranski obali v Italiji, kjer je opravijal najrazličnejša dela (bil je natakar, glavni natakar, maitre d'hotel; commis, chef de partie, sous chef in vodja resta- vracije). Med poletnimi sezonami 1991-1993 je bil operativni vodja hotelov Hotel Il Pellicano Golfa Aranci-Olbia, Hotel Majestic Pesaro in Hotel Embassy Pesar, v zim- skem času pa je bil zaposlen na oddelku za promoci- jo. Nato se je koncem leta 1993 zaposlil v podjetju Ki.K~, Almaty, Kazahstan, kjer je v podjetju, ki je predvsem svetovalo vladi in pa tudi mednarodnim podjetjem - med njihovimi največjimi strankami so bili HYATT in Kazahstanska vlada - opravijal funk- cijo direktorja. Svojo službeno pot je v maju 2001 nadaijeval kot vodja hotela Innitalia Hotels s.r.l. Pesaro, kjer je služboval do januarja 2005, ko je postal vodja hotela Domina (oral Bay, Sharm El Sheik. Njegova odgovornostje obsegala hotela El Sultan & King z 200 sobami in petimi zvezdicami ter Hotel Aquamarine Pool & Beach s 625 sobami ter prav tako petimi zvezdicami. S februarjem 2006 pa je nastopil položaj operativnega vodje hotela Do- mi na Grand Media v Ljubijani. Ponavadi porabi ves svoj prosti čas za potovanja in čeprav nima nobenega konjička, mu je zelo všeč sky diving, pritegnejo pa ga tudi motorni športi. njihovih sodobnih potreb in hkrati upoštevamo že- ije in pričakovanja ijudi čez nekaj let oz. celo čez nekaj desetletij. Pri Domini gre za koncept poslovnih hotelov, kjer prevladujejo gostje med 45 in 55 leti in nimajo te- žav z denarjem. 85% nočitev gostov urejajo njihova podjetja, zaradi česar se z njihove strani pričakuje višji nivo storitev. Naši gostje so v povprečju stari 50 do 55 let, vendar se počutijo kot 30-letniki. Da- nes se v nasprotju z obdobjem pred 30 leti vse boij posvečamo skrbi za svoje telo, se poslužujemo po- nudbe wellnessa, fitnessa oz. rekreacije, masaž, skrbi za lepoto. Lepota in skrb za zdravo telo je po- stalo vsakdanje in naš živijenjski stil. Še 30 let na- zaj ijudje niso hodili v wellness. Temu ustrezno se spreminja tudi brending. Začeli smo s pilotnim pro- jektom Domina lounge, ki je odprt za ur na dan in ponuja vse, od zajtrkov, kosil, večerij, do kave, bara. Domina lounge je zgrajen iz večih delov, od dela za hitro prehrano, dela z izbranimi jedmi, do sproščujočega jedra z relaksacijsko glasbo, bara in nočnega kluba. Koncept pilotskega projekta je zgraditi jedro, kjer se gost lahko posluži široke po- nudbe - od odličnih jedi do relaksacije ob kavi in svojem najijubšem časopisu. tur!zem: Kakšna se vam zdi kooperacija med ho- telom Domino in drugimi turističnimi pod- jetji oziroma Slovensko turistično organi- zacijo? , G. Borri: Med gosti in ponudnikom namesti- tev oziroma ponudnikom storitev, kar smo v tem primeru mi, je veliko stopenj sodelova- nja - od tour operatorjev do agencij, letalskih družb, PR-služb. ~ed njimi je zelo globoka in dologoročna koordinacija oziroma sodelova- nje. Sodelovanje je edini način za uspešnost, saj sam ne moreš uspeti. Čeprav se povečuje­ jo internetne storitve in internetne rezerva- cije, v turističnem gospodarstvu vseeno osta- ja velika vloga osebnega stika. Tako je prak- tično nemogoče delovati brez medsebojnega sodelovanja. Mi sodelujemo z mnogini agen- cijami, ki organizirajo konference po celem svetu in ki niso samo iz Slovenije, temveč tudi iz številnih drugih držav, na primer iz Združenih držav Amerike. tur!zem: Od kod prihajajo vaši gostje? G. Borri: 35% naših gostov prihaja iz Nemčije, 20% iz Velike Britanje, 20% jih prihaja iz Italije, 15% z Balkana. Nekaj je tudi Japoncev in Turkov. Tudi v ju- liju in avgustu, v času počitnic, je bila zasedenost hotela dobra in beležimo trend rasti zasedenosti hotela. Imamo samo 214 sob in tako nimamo prob- lema z zapolnjenostjo ležišč tudi v poletnem času. Seveda števila nočitev v poletnem času ni moč na- povedati, saj je število gostov odvisno od številnih dejavnikov, kot so konference, srečanja ... tur!zem: Koliko časa načrtujete, da boste ostali v Ljubljani? G. Borri: Če bo sreča, eno leto. Upam, da mi bo v enem letu uspelo zgraditi uspešno poslovno okoije ter da bo odziv trga dober. Zelo bom nesrečen, če me bodo odslovili že pred enim letom, če pa bom uspešen, bom tukaj ostal še eno do dve leti. tur!zem: In naslednja destinacija? G. Borri: To se nikoli ne ve in to mi je najboij všeč pri mojem delu. Sem odprt za vse destinacije. Niko- li se ne ve. • www.slovenia.info - Dr. Laesser: združeno f ok_usiranje · · ·h d . 1novat1vne pn O nostLag Dejan Križaj, dejankrizaj@turisti ca si Nemec enkrat na leto "nabaše" pol stanovanja v prikolico in se preko Evrope odpravi do morja na enomesečen zaslužen dopust. Še mislite, da je tako? Dr. Christian Lesser pravi, da turizem postaja stvar udobja: kot se Nemec na hitro odloči, odskaklja do bližnjega kioska in se vrne v svoj fotelj, da v miru prebere zabavno revijo, tako se danes vedno več ljudi od- pravlja na dopust. In nič ne pomaga. Vedno bolj zahtevni in razvajeni turisti so le eden od današnjih pospeševalnikov va- šega inovativnega motorja. Z malo sreče vam teče sam od sebe, če pa ne - ste vabljeni na švicarski inovativni razmislek, ki se bo končal v vaši spalnici. V sredo, 19. aprila, se je v blejskem Golf Hotelu na ogled postavil dr. Christian Laesser, ugled- ni profesor z Univerze St. Gallen. Turistični fokus Fi- nanc je bil tako še boij izostren zaradi njegovega predavanja "Konkurenčnost s pomočjo inovativ- nosti - priložnosti in ovire v turizmu". Kaj vse je povedal in kakšna razmišijanja je zbudil, si bomo ogledali po kratkem protokolarnem uvodu. Dr. Laesser je profesor turizma in menedžmenta storitev; po natančno odmerjenem času svoje predstavitve tipičen Švicar. Vprašanje je, kako je natančen v uredniških odborih, v katerih do- loča vsebino revij: Tourism Review, Journal ofTravel Research in Tourism Analysis. Glede na kotiranje revij je po vsej verjetnosti pri- den tudi tam ... Kadar raziskuje sam, se osre- dotoča predvsem na vedenje potrošnikov na področju storitev, financiranje turistične su- pra- in infrastrukture, destinacijski menedž- ment ter menedžment storitev. Kot se za akademika spodobi, je član številnih medna- rodnih združenj vse do Nove Zelandije in Av- stralije. Oseba, ki se ji prisluhne, torej. Njegova pri- sotnostje prav gotovo pripomogla k množič­ nemu obisku Turističnega fokusa, ki je doka- zal, da je slovenski turistični prostor še kako živ. Če pa je živ, mora inovirati; in na to ga je še enkrat spomnil Švicar že v naslovu: Živi svet si konkurira in pri tem išče inovativne načine. Svet, v katerem se nahajate tudi vi, je zakoličen z - globalizacijo. Tako proizvodnja kot potrošnja iz- gubijata tla pod nogami, bi lahko rekli . Ali še boij napeto: danes ne veste več, kje in s kom boste jutri proizvajali ter kam in komu boste pojutrišnjem pro- dajali. Tako dobesedno napeto ~eveda ni, vsek„akor pa intenzivno prepletanje svetovnih tokov zahteva optimalno delovanje glede na trenutne razmere. Kaj pa pravzaprav povzroča to divje migotanje, ki se mu moramo prilagajati? Laesser našteje nebrzdan tehnološki razvoj, deregulacijo ali "odtegovanje spon" številnih trgov, združevanja močnih v moč­ nejše ter zorenje na novo rojenih akterjev Vzhodne Evrope, Kitajske, Indije itd. Kriterija optimiranja pri tem vsekakor nista samo najnižja cena in najkrajši čas, ampak tudi kakovost, zanesijivost ... In kaj je tisto, kar vas v tem globalnem zakoličenju sveta lahko "živcira"? To, da so vaše cene, kako- vost, fleksibilnost, zanesljivost in inovativnost ved- no boij na udaru. Soočate se s skrajševanjem ciklov razvoja, proizvodnje, dobave in živijenjske dobe proizvodov, ki so vedno boij prilagodijivi in sestav- ~ www.slovenia.info ljeni iz širokega spektra podvaria-nt. Poudarjeno je "lahko" živcira. Kajti nasprotno ste lahko tudi prav mirni, če ta dejstva že tako ali tako dolgo časa poz- nate (res jih marsikdo že čivka) in se zavedate, da podjetje "proizvaja" dve vrsti blaga. Eno je vaše tržno blago, ki ga prodajate, drugo pa je intelek- tualno blago, s katerim ste vsak dan korak naprej od včeraj. Korak naprej na področju cen, ponudbe, trgov, kakovosti itd . In kdor se zaveda, da mora proizvajati tudi to drugo blago, inovira. Vsak dan, nezavedno .. . Šov se lahko začne! Oprema je z nami, da zabava in identificira. Po Laesserjevo je inovacija uvedba nove rešitve problema, ki jo izvedemo z invencijo (absolutna no- vost) ali z imitacijo (relativna novost). Predlaga tri smeri v koordinatnem sistemu iskanja novih rešitev. Vaš današnji poslovni model je v izhodišču X=O, Y=O, Z=O. Če se premikate po osi X, izboljšujete sto- ritev in v določenem t renutku dosežete novo pro- izvodno inovacijo. Če se premikate po osi Y, uvaja- te novo metodo dela in dosežete novo procesno inovacijo. Premikanje po osi Z vam prinaša nove trge in s tem novo tržno inovacijo. Hkratno premi- kanje v tem inovacijskem prostoru po vseh treh oseh pa vam prinese nov poslovni model, lahko bi Pot je v združevanju. Združujte inova- cijske napore skupaj z drugimi ali pa samostojno združite ponudbo, ki jo imajo vaši živi in neživi konkurenčni proizvodi, v proizvod, ki ga tržite. rekli celostno inovacijsko poslovno obnašanje. Posamezne osi koordinatnega sistema je dr. Laesser pretopil v turistični jezik. Os X - proizvod. Koncept Cube hotelov (www.cube-hotels.com)je primer pri- lagoditve hotelskih kapacitet potrebam in vredno- tam ciijne skupine. Gre za rekreativce, ki pozimi (turno) smučajo, deskajo , poleti hribolazijo, kole- sarijo ... Center sobe ni TV, ampak "showroom": pro- stor za športno opremo, s katero si aktivni "mladi po srcu" lepšajo dopustniške dni. Poleg tega, da je oprema osrednji dejavnik šova (show v smislu doži- vetja), je hkrati tudi del statusa in tehnične dovrše- nosti (show v smislu pokaži se). V Oi) remo ti gosti vlagajo (za hotelirje, žal) rajši kot v sobe, kjer spi- jo. Cube hoteli so se zgledovali po Ikei. Poceni (od 18 eurov/dobrih 4.000 SIT naprej), minimalistično, ampak estetsko. Če se le da, v sobah za štiri ali za osem. Je večji žur in več ijudi vidi tvojo show opre- mo! Lastno in ne gostovo "show" opr~mo so v drugem X primeru uporabili v hotelu Riders Palace (www.ri- derspalace.ch). Hotel je del združenja Design Ho- tels in v prvem stavku o ponudbi vas zasujejo s teh- niko: PlayStation, DVD, domači kino, računalniški projektor, plazma. TV. Cene se v najosnovnejši razli- t čici začenjajo ravno tako nizko kot v Cube hotelih, z višanjem pa se viša tudi koncentracija moderne za- bavne elektronike v sobi. Primer osi Y prikazuje nenadejan način inoviranja metode oziroma procesa v prvorazredni hotelski verigi Fairmont (www.fairmont.com). V tako petič­ nem okoiju bi pričakovali le neprekosijivo kakovost- no osebno postrežbo "od spredaj in zadaj". A ven- dar so se odločili za samopostrežni informacijski kiosk, s pomočjo katerega lahko gost samostojno opravi vrsto storitev, kot so prijava, odjava, izbira sobe, hranjenje kijučev, prijava letalskih poletov ... Še vedno lahko vse opravite z nadvse prijaznim osebjem, a ne smemo pozabiti, da so med gosti tudi: redne stranke, ki se jim ravno danes ne ijubi pogovarjati o vremenu; gostje, ki bi radi ostali čim­ boij anonimni ; navdušenci nad novimi tehnologija- mi ... Os Z in inovacijo na področju novih trgov je Chri- stian predstavil kar z domačim primerom. Švica se je začela ponujati Indiji ... Kako privabiti Indijce v Švico? Tudi v tej (za evropske razmere kar prepoz- navni) deželi se je bilo potrebno potruditi boij kot le natisniti že drugje uporabijene plakate in jih po- slati na Vzhod. Se vživeti v Indijo, prilagoditi, iska- ti tisto, kar Indijce (in ne Američane ali Japonce) pritegne v Švici. O rezultatih vseh X, Yin Z primerov ni poročal, pa vendar ne smemo pozabiti: inovacija ni inovacija, če ni uspešna. Pa so turistična podjetja v splošnem uspešna pri inoviranju - so sploh inovativna? Dr. Laesser pravi, da niso. Problem vidi predvsem v majhnosti podjetij (kar je v prejšnji številki Tur!zma in njenem Inova- Turistični ponudniki, ne pozabite. Ljudje radi potujejo tudi po domači spalnici in kabinetu ... tivnem kot(l)ičku povedal tudi dr. Keller) . Veliko- krat jim zmanjka časa, dena rja in prostora za vide- nje velike slike, za resno strateško orientiranje. Premalo zaposlenih predstavija premajhen inova- cijski potencial. Turizem je izrazito interdisciplina- ren in zato toliko zahtevnejši za inoviranje. Razi- skovanje novih možnosti bi bilo potrebno izvajati skupno, z več akterji, ki pa se po tradiciji raje boij zapirajo in želijo biti samostojni "fri rajderji". Lah- ko dodamo, da so majhni vsekakor boij prilagodlji- vi, vendar pa je turizem tako prepleten v prostor, v katerem živi, da malim hitro zmanjka lovk, s kateri- mi bi se pritrdili vanj. Na področju skupinskega inoviranja obstajajo štiri stopnje. Pričnemo s klasično - samostojno inoviranje s svojimi prednostmi in slabostmi. Nada- ijujemo v smeri klasičnega povezovanja, lahko bi rekli previdnega tipanja. Tretja stopnja se zgodi z ustanovitvijo novega skupnega hčerinskega podjet- ja, ki ločeno razvija in uvaja novost. Kot najvišji ciij pa švicarski doktor predlaga razvoj inovacij v skupi- ni matičnih podjetij, ki se pogumno upajo medse- bojno odpreti in povezati ter uskladiti svoje inova- cijske strategije in programe. Ko v zakijučku razmišija o možnih smereh inovira- nja, še enkrat omeni pomembnega konkurenta. Do- mača zabavna elektronika ... Bill Gates je že zdav- naj vprašal: "Where do you want to go today?" Z vedno večjo izpopolnjenostjo tehnike in elektroni- ke so ijudje pred skušnjavo, ali naj sploh kam grejo. Saj imajo vse, kar potrebujejo za doživetje, doma. Kakorkoli - Cube hoteli so tehniki priznali premoč in ji posvetili "showroom". Riders Palace jo je vkijučil v svojo prvo bojno črto . Predlog se zato glasi: potje v združevanju. Združuj- te inovacijske napore skupaj z drugimi ali pa samo- stojno združite ponudbo, ki jo imajo vaši živi in ne- živi konkurenčni proizvodi, v proizvo d, ki ga tržite. In mimogrede: sobno potovanje, ~ot ga spodbuja- ta Bill Gates in Riders Palace, je že brez zabavne elektronike leta 1790 "odkril" de Maistre z roma- nom Potovanje po moji spalnici. Ali je dr. Laesser odkril kaj novega za vas, presodite sami. Tudi če ne, veliko inovacij je prilagojenih imitaciji. Prebrati in , pogledati jih moramo mnogokrat, preden se nam posveti, da jih lahko uporabimo v našem okoiju. Ali v spalnici. • .Ste ponosni ponudnik novega ali izboljšanega turističnega proizvoda? Ste bili še posebej iznajdljivi pri njegovem trženju? Je vaša novost izvirna in uspešna? Se vam zdi, da pri vas diši po inovativnosti? P •• • - ~~ ' r'X!ntn e na in ,O~ te, da tudi vi sejete v pravo brazdo. Poenostavili s1no prijavo (v predprijavi je potrebno navesti le kratek opis predlagane inovacije in vaš opis) , podaljšali čas za prijavo (10.7.2006: rok za oddajo predprijave in 29.9.2006 rok za oddajo prijave) in povečali nagrade (brezplačne predstavitve na turističnih delavnicah v tuj ini, sejmih in borzah ter na Slovenski turistični borzi v letu 2007, oglas v Priročniku za turistične agencije, časopisu Tur!zem in na slovenskem turističnem informacijskem portalu v letu 2007, brezplačna udeležba na seminarjih in forumih v okviru Akademije STO v letu 2007, brezplačen dostop do poročil raziskav in analiz STO, možnost uporabe uradnega logotipa »Sejalec 2006« v letih 2007 in 2008, predstavitev na Slovenskem turističnem forumu in tiskovni konferenci v skupni protivred- nosti več kot milijon tola1.jev za zlatega sejalca v posamezni kategoriji). Več informacij na: www.slovenia.info/sejalec www.slovenia.info - 'V" Skotsko vzpodbujanje • • • movat1vnostLag Dejan Križaj dejan.krizaj@turistica.si Inovativni kot(l)iček, št.5 - Škotje so resno zastavili! Ne nagrajujejo samo oprijemljivih rezultatov, ampak spodbujajo in nagrajujejo pogumne vizije. In ne boste verjeli: imajo prav takšne cilje kot vi! Da se jim boste še laže postavili ob bok, vam serviramo nekaj njihovih nagrajenih navdihov. Mogoče fotografi, avanture, jezikoslovci, mladi popotniki, duhovi, dlančniki in drevesne hišice navdihnejo tudi vas. Potem potrebujete le še SCAMPER recept in idejo pregnetete v nov vrč za zajemanje zadovoljnih turistov in cekinov ... .juhA Inovativni pozdrav! Tokrat se bosta .juhA in .glavna jeD zopet prepletli, da bi jih skoraj lahko jedli z eno žlico. Ampak mi se bomo držali bontona. Govorili bomo o škotskem centralnem turističnem pod- pornem portalu, ki stanuje na http://www.sco- texchange.net. Za njegovo zdravje in rast skrbijo tri škotske turistične podporne organizacije: VisitScot- land, Highlands and Islands Enterprise ter Scottish Enterprise. Portalje bil postavijen junija 2000 in se predstavi kot "zatočišče" za vse, ki so del škotske najpomembnejše industrije. (Tako je turizem opredelil njihov do nedavnega aktualen stra- teški dokument "Tourism Framework far Ac- tion 2002-2005".) Portal ponuja pomembne in potrebne podat- ke o tržnih raziskavah, ki omogočajo doma- čim turističnim podjetjem izboijšati vsebino in kvaliteto njihovih storitev. V okviru pomo- či pri razvoju velikih in malih škotskih turi- stičnih poslovnih nadebudnežev je posebno področje seveda namenjeno inovacijam. Kako inovacije utemeijujejo? Hočejo takšno Škotsko, ki bo postala destinacija (1), ki jo enostavno moraš obiskati, (2) kjer so potre- be obiskovalcev na prvem mestu in (3) ka- mor nove in nove obiskovalce usmerjajo ti- sti, ki so tam že bili in jo navdušeno priporočajo naprej. Hm, kaj si tega ne želi tudi Slovenija? Vsak na tem svetu? Tako je. Zato nadaijujejo, da morajo ponuditi pristna in kvalitetna doživetja. To pa po- meni, da morajo o stvareh razmišljati in jih početi drugače, raziskovati nove poti, učinkovito sodelo- vati drug z drugim, izboijševati svoje proizvode in storitve ter tudi - tvegati. Povedano na kratko: morajo in ovirati. , Scotexchange je portal, kjer škotske podjetnike ča­ ka konkretna stimulacija njihovega ustvarjalnega in inovativnega razmišijanja. TIDA (Tourism Inno- vation Development Award) je posebna nagrada. Ne gre za nagrajevanje že videnega. Takšno nagra- jevanje smo si ogledali v eni od prejšnjih številk, ko smo jedli črve ter spoznavali zakonitosti dobrega komposta in avtodomov na Novi Zelandiji. Tokrat gre za nagrajevanje še neuresničenih vizij; na- grajevanje še nerazvitega inovativnega potenciala "tam zunaj". Z njo je podjetnikom omogočen dostop do praktične podpore in spodbujanja k spreminjanju inovativnih idej v realnost. Objavijen je že deseti tovrstni raz- pis, na katerem nagrajenci dobijo več "inovativnih dobrot": Za začetek do 5.000.000 SIT. Potrditev, da ~ www.slovenia.info Tudi škotske krave so verjetno uporabile tehniko SCAMPER, ko so iskale ideje, kako je še mogoče iz- gledati kot krava. se v podjetju krešejo prave iskre v pravih glavah. Posebnega "turističnega inovativnega mentorja", ki jim pomaga pri uresničitvi ideje. In nenazadnje, prepoznavnost ter obilo reklame skozi intenzivno promovirane aktivnosti sklada TIDA. Toliko za boijši tek - .glavna jeD bo pokazala, kak- šen je okus nagrade TIDA. .glavna jeD Pogledali si bomo nekaj predstavnikov skupine škotskih inovativnih podjetij, ki so se razveselila novice, da jim je inovativna poslovna logika pri ne- -~ Kot smo se lahko prepričali že v novembrski rubriki Inovativnega kot(l)ička za Španijo, se tudi turisti na Škotskem navdušujejo nad obujanjem starih adrenalinskih običajev. Gre za eno od tekmovanj z otoka Skye, kjer so že v starih časih izumili več raz- ličic sodobnega fitnesa. sla oprijemijivo denarno, strokovno in promocijsko državno podporo. Prvi okus prinaša projekt "Wild Light". Divja luč pro- jekta bo diskretno svetila po odročnih, zakotnih in samotnih kotičkih škotskih pokrajin. Tja bo vodilni ponudnik avanturističnih paketov Wilderness Scot- land (http://www.wildernessscotland.com) pošiijal divjine žeijne turiste, ki jim bodo dodatno družbo delali spremijevalci, katere bo izbral priznani škot- ski fotograf Colin Prior (http://www.colinprior.co- .uk). Na pot se bosta z vami napotila dva vodnika. Profesionalni fotograf in turistični vodnik bosta skupaj izvedla novo storitev in s tem novo dimenzi- jo doživetja neokrnjene narave. Omejitev ni: od obi- čajnih sprehodov in gorniških bfezpotij se ideja že spogleduje s širjenjem na podzemno, podvodno itd. fotografijo ... Druga skupina veselih obrazov seje pojavila v mal- ce drugače obarvani projektni skupini. English Language Consultancy (http://www.englishlan- t guageconsulta ncy.co.uk) je skupi na jezi kos lovcev, ki angleško in neangleško govoreče stranke nauči­ jo govoriti angleško. Wild in Scotland (http://- www.wild-in-scotland.com/) pa je majhno podjet- je, ki s skupinicami do največ 16 mladih popotni- kov (bekpekerjev) diskretno in poglobijeno popo- tuje po deželi in za relativno majhen denar omo- goča kvalitetno doživljanje pristne Škotske, nje- nih legend, kulture, narave ... S t.i. Kitty sistemom se gredo neke vrste sindikalno zapravijanje skup- nega denarja, ki ga skupina porablja za prenočiš­ ča, hrano, vstopnine itd. Kar ga na koncu dogo- divščine ostane, ga razdelijo in vrnejo. Že tukaj se pojavlja inovativni duh, bistvo pa šele čaka, da ga prežvečite. Podjetji sta ponudili kvalitetno pouče­ vanje angleškega jezika, za kratkočasenje pa hkrati v zanimivem, svobodnem načinu potepanja s skupino spoznavate skrivnostne škotske ruševi- ne, griče, gradove, podvodne votline ... Če česa ne veste, lahko vprašate - ampak samo v pravilni an- gleščini! Spoznali smo naravo in kulturo, poglejmo še na tehnično področje. Za svojo vizijo je Mercat Tours (http://www.mercattours.com) dobil nagrado zara- di njihove računalniške žilice. Čeprav so v osnovi ponudniki tur, ki vam naženejo strah v kosti! V oko- lici Edinburgha vas namreč vodijo po različnih strašijivih kotičkih, vam pripovedujejo zgodbe o du- hovih in pokažejo spektakularne grobnice. Že pra- šno zgodovino bodo poročili s sodobno tehnologi- jo. Vse svoje vodnike bodo opremili z dlančniki, ki bodo brezžično povezani s strežnikom podjetja. Vodniki ne bodo čakali na turiste, da jih pridejo is- kat v pisarno. Turiste bodo na turo vabili na ulicah mesta. Kogar bo katera od strašijivih tur prevzela, se bo na licu mesta pogovoril z vodnikom o ceni, poteku in trajanju ture. Vse ture so popolnoma pri- lagodljive in sestavijive glede na žeije turista. Vod- nik bo vnesel posebnosti ture, centralni računalnik bo obdelal podatke, pripravil ceno in program prila- gojenega ogleda ter opravil vse potrebno glede pla- čila. Potem se bo vodnik s skupinico odpravil duho- vom naproti, za varen korak pa bo spet skrbel dlanč­ nik z navodili in iztočnicami za krvave zgodbe, ki jih bodo poslušali. sorodu z ustvarjalnostjo: Ko je vaša domišijija kot prazen balon, vzemite v roke že znano idejo in jo zmanipulirajte oz. preoblikujte v novo. Pri tem si pomagajte z listo vprašanj, ki dražijo vaše kreativne sposobnosti. (Verjetno ni potrebno posebej razla- gati, da angleški prevod začetnic da besedo, poka- teri je tehnika poimenovana.) Še zadnjo nagrajeno idejo si poglejmo za danes . To sta dobila mlada zakonca Magnus in Laurie Bell, ki še nimata podjetja. Želita začeti s poslom in za do- ber start sta si že v samem začetku prislužila zajeten kupček cekinov in strokovno pomoč. Spet gre za edinstveno in na ravno doživetje, tokrat turistične­ ga območja Perthshire. Bogata narava v središču Škotske - sami se pohvalijo, da so dobro uro stran od Glasgowa ali Edinburgha, pa vendar v popolno- ma drugem svetu. Podjetna zakonca želita z novo- rojenim Treetop Holidays ponuditi še več. Turisti bodo nastanjeni v posebnih drevesnih hiškah, ob- kroženih z neokrnjeno naravo in panoramskimi po- Po takšnih krajih (Melrose Abbey) se potepajo mla- di turisti, ki se mimogrede naučijo še pravilno an- gleško izraziti, da bi jih bilo preklemansko strah, če bi se morali ponoči sprehoditi mimo vseh teh nagrobnih kamnov. gledi. Rdeča nit bo sproščanje. Najrazličnejša raz- vajanja, ekoturizem in odmik od vsakdanjih tegob bodo dobesedno doseženi s tem, da bo človek po- begnil. .. Nazaj na drevo. .sladicA Kaj torej lahko naredimo z idejo, ki bi jo želeli z na- šimi možganskimi prsti pregnesti v nekaj novega? Lahko pri vaši ideji kaj zamenjate (substitute)? Lah- ko nekatere od vaših dobrih idej združite ( combi- ne)? V kakšnem smislu lahko prikrojite katero od že zdavnaj uveijavijenih idej in jo prilagodite vašim razmeram (adapt)? Kje se vašo idejo da spremeniti in tega do danes še niste opazili (modify)? Kako lahko vašo idejo napihnete, raztegnete (magnify)? Kako bi idejo uporabili še na druge načine, kot vam ves čas prihajajo na misel (put to other uses)? Kaj v vaši ideji lahko odstranite ali zmanjšate brez bole- čin (eliminate or minify)? Kako lahko zidake vaše ideje preuredite (rearrange)? Posladkajmo se še z misligračkami (Thinkertoys) Michaela Michalka. Med drugim vam za dvig poslov- ne ustvarjalnosti predlaga kuharski recept za tehni- ko SCAMPER. Michael meni, da je manipuliranje v Se vam je od vprašanj zavrtelo v glavi?'Super. Potem je vaša ideja že kot kos gline na lonč~rjevem vrete- nu. Pogumno pritisnite vanjo in do naslednjič po- glejte, v katero smer se vam pusti gnesti! • INOVATIVNOST V TIJRIZMU Pot do inovacij obstaja - ni pa ravna in gladka mag. Jernej Zajec, STO, in mag. Dejan Križaj UP, Turistica Za turizem je značilno zahtevno inovacijsko okolje, v katerem se dobro počutijo ponudniki z močno voljo in »reaktivnimi« idejami Turizem je specifična oblika člove- Po januarskih podatkih pete evropske inovacijske lestvice je Slovenija prista- in ponudnikov z območja celotne kovega vedenja, zato nakup turiSti- la na 14. mestu brez velikih odstopanj v posameznih kategorijah. Spada med Slaven*. Sejalec podpira snovanje in čnega proizvoda ni primerljiv z na- države dohitevalke in napovedujejo ji devet let, da bo dohitela evropsko izvajanj~ projektov razvoja in tržnega kupom večine drugih izdelkov. Od povprečje. V bistvu smo kar uspešni, saj večini držav v naši skupini napove- uvajanja turističnih proizvodov, us- posameznika ne zahteva zgolj denar- dujejo 20 do 50 let! Ampak vse je relativno. Hkrati študija namreč ugotavlja, klajenih s temeljnimi ter strateškimi ja, ampak tudi njegov proSti čas. Pri da bo trajalo do 50 let, preden bo evropsko povprečje doseglo ameriško in dokumenti Slovenske turiStične orga- tem celovitejšem odločitvenem pro- · k nizaci1·e, Sloveni1·e in Evrope. Razpis 1apons o ... cesu vplivajo številni dejavniki, ki jih za inovativne turistične proizvode Se- . t V• t 1· t· · ·t· l v pragozdu ob spremstvu profesional- in organizaci1·e za menedžment de-Je ez1e ugo av Ja 1 m men 1, <:er se se jalec je letos razpisan že tretjič in gle- b · · ·t v • nega fotografa, ki vas uči svo1·ih mo1·- stinaci1· se vse boli· zaveda1·0, da bodo pose e1 1zraz1 o nanasa10 na posa- de na dejstvo , da smo v letošnjem 'k b · · k v • strovin. Tako SloveniJ'i kot svetu 1·e le s težavo soustvarili unikatnost de-mezrn ova ose na mnenJa, iz usn1e letu poenostavili prijavo, podaljšali · d t v t · k · · skupno večje ali manjše pomanjkanje stinacije v primer1·avi z globalno m vre no e. unzmu upci oziro- čas za pri1·avo in povečali nagrade, t · t· h' · konkretne, sistematične in intenzivne konkurenco in le s težavo prodrli na ma uns 1 1tro prepozna10 nove pričakujemo velik odziv. trende in potrebe po novih turi- podpore načrtnega razvoja in širjenja tuje trge , v kolikor ne bodo dovolj stičnih proizvodih, hkrati pa izvajajo inovacij v turizmu, tako da s tega vi- drzni, izvirni in nenavadni v svoji stalen nadzor nad kakovostjo turi- k 11<0-i s to,,tw i• t"° ■ dorMČi 1 4j 1...- .1: 42; 1<11,l, ::i i Q lJ 4.1 3.t : !'!~ ; ~ kakowsl h ,..,. In plj•a« vp hr..,t In pl).lo• ii•iiii•••• iiii•ii•• .i,;.l j kakows1 ponudbtv troo..W(spornl rk l vodnl:, obd< t !3.11 ; It> r .6 2~ 2(, l,O 3.5 4D 4.6 6D P °'l)rečna ocena Graf 9: Povprečne ocene zadovoljstva z obiskano znamenitostjo tujih in domačih anketirancev a 93.2% Graf 11: Priporočilo obiska znamenitosti prijate- ljem in sorodnikom (vsi anketiranci) Navedeni podatki, zlasti tisti o trenutnih slabo- stih, so lahko dobro izhodišče pri načrtovanju po- nudbe posameznih analiziranih lokacij dediščine v prihodnje. Ob tem je potrebno opozoriti, da se pri ocenah za- dovoijstva pojavijajo statistično pomembne razlike med tujimi in domačimi obiskovalci. Slovenci so v povprečju višje ocenili svoje zadovoijstvo s ponud- bo. (Graf 8, 9) Med rezultati raziskave je razveseijiv podatek o ve- likem številu anketirancev, ki bi posamezno zna- menitost obiskati še to leto (med domačini je teh 25%, med tujci 5%) ali v prihodnje (69% domači­ nov in 52% tujcev). Tabela št. 1: Poraba denarja pri obisku znamenitosti (brez vstopnine) N Povprečna poraba na osebo Vsi anketiranci 391 1.496 SIT Tujci 268 1.988 SIT Domači 124 1.324 SIT Tabela št. 2: Koliko bi bili pripravljeni porabiti za spo- minke, hrano in pijačo ter drugo Kategorija N Povprečna poraba na osebo SPOMINKI Vsi anketiranci 470 1.448 SIT Tujci 346 1.670 SIT Domači 124 857 SIT HRANA, PIJAČA Vsi anketiranci 819 1.684 SIT Tujci 643 1.745 SIT Domači 176 1.477 SIT DRUGO Vsi anketiranci 383 1.560 SIT Tujci 314 1.697 SIT Domači 69 1.001 SIT da. najverjetnej e še to tet.o ve1jetoo še k daj v p1ihodnosti 5.~ !• tujci ■domači 1 51 . 9: 1----.----,--...---,----r-' ' verjetno ne ----. 21 .1 zagot= ne ne wm ---~ 1r.3 10 20 30 40 50 60 Odstotek 70 Graf 10: Obisk znamenitosti v prihodnosti tujih in domačih anketirancev 80 Zelo razveseljivo je tudi, da bi kar 93% obisko- valcev svojim prijateljem ali sorodnikom priporo- čilo ogled obiskane lokacije naravne ali kulturne dediščine. (Graf 10, 11) Veliko manj razveseljiv, če ne že kar zaskrbijujoč, pa je podatek, da povprečen obiskovalec pri obisku poleg vstopnine porabi le še 1.496 SIT. 4 Tujci v povprečju porabijo 1.988 SIT, domačini pa 1.324 SIT na osebo. (Tabela 1) Anketiranci so odgovarjali tudi na vprašanje, koliko bi bili pripravijeni porabiti v ta namen. 5 Največ bi bili anketiranci pripravljeni porabiti za hrano in pijačo, v povprečju 1.684 SIT na osebo, 1.560 SIT bi porabili za drugo, najmanj 1.448 SIT pa za spo- minke. Praviloma bi bili tujci v vseh kategorijah pripravijeni porabiti več denarja.(l'abela 2) Pomembne so še naslednje ugotovitve raziskave med obiskovalci izbranih lokacij naravne in kultur- ne dediščine. Obiskovalci naravnih znamenitosti so statistično višje kakor obisko~alci kulturnih znamenitosti oce- t njevali naslednje dejavnike: biti fizično aktiven, praktičnost lastnega prevoza, doživetje vznemirje- nja, razvajanje v razkošju, obiskovanje sorodnikov, znancev in prijateijev. Obiskovalci kulturnih znamenitosti pa so kot boij pomembna dejavnika ocenili nizke cene letalskih kart ter boljše poznavanje dežel in ijudi . Rezultati raziskave so dobro izhodišče za stro- kovno sprejemljivo in strateško vključevanje na- ravne in kulturne dediščine v slovenski turizem, ki ima lahko številne pozitivne ekonomske in neekonomske učinke {finančni učinki, trajnostni razvoj, regionalni razvoj, dvig kakovosti življenja ipd.). • 1 Vsi odstotki so zaokroženi. 2 Ocenjevanje od 1 najmanj do 5 najbolj . izračunana je povprečna ocena. 3 Ocenjevanje od 1 najmanj do 5 najbo~ . izračunana je povprečna ocena. 4 Pri izračunu povprečne porabe na osebo so bile upoštevane samo tiste navedbe, ki so vključevale tudi opis oz. namen porabe in pri katerih anketiranci niso nava- jali vstopnin. 5 Iz navedenih zneskov je bila izra čunana hipoteti čna poraba po kategorijah na osebo. Seznam sejmov in borz do konca letošnjega leta in prijavnice za udeležbo najdete na www.slovenia.info/sejmi l(aj prinaša razvoj kitajsk_ega . . . ') emltlvnega tunzma ~ Marina Leva:r;:_t, marina.levart@ gmail.com, • izr. prof. dr. Stefan Bojnec, stefan.bojnec@turistica.si Kitajska je z 1,3 milijarde prebivalcev po številu prebivalstva največja država na svetu. Postopno odpiranje Kitajske zunanjemu svetu in visoke stopnje gospodarske rasti vodijo do rastočega turističnega sektorja. Kitajska postaja izziv za svetovno turistično industrijo. Še posebej, če bi razvoj kitajskega emitivnega turizma sledil razvoju, ki je bil zabeležen v razvitih evropskih državah in na Japonskem. Vobdobju strogega centralno-planskega gos-podarstva je razvoj turizma kot nematerialne, storitvene dejavnosti na Kitajskem bil omejevan, medtem ko je bil mednarodni turizem prepovedan. Pred letom 1970 je bil domači turizem omejen zgoij na poslovna potovanja, obiske sorodnikov in na potovanja, ki so bila upravičena iz študijskih in zdravstvenih razlogov. Odpiranja države, gospo- darske reforme in hiter gospodarski razvoj pa so spremenili potrošniške navade in živijenjski slog prebivalcev. Prestrukturiranje gospodarstva in spreminjanje socialno-ekonomske strukture prebi- valstva, kar je bilo povezano s porastom prostega časa in razpoložljivega dohodka prebivalstva, je spodbudilo številne Kitajce, da so začeli povpraše- vati po potovanjih in turističnih storitvah, kar je dalo zagon nacionalnemu turističnemu trgu. Zno- traj države potuje okoli 900 milijonov Kitajcev, kar predstavija okrog 94 odstotkov v strukturi turistov v državi in okrog 64 odstotkov prihodkov v kitaj- skem turizmu. Večina domačih turistov potuje za- radi ogledov znamenitosti in vse pogosteje prebi- valci iz milijonskih mest zaradi počitnic in oddiha v naravi. Z rastjo povpraševanja nastajajo zabaviščni in tematski parki. Kitajska najboij obiskana turistična destinacija? Kitajska že vrsto let sodi v sam vrh svetovnih re- ceptivnih držav. Z izjemo leta 2003, ko je zaradi bolezni (SARSA) obisk tujih turistov upadel, je re- ceptivni turizem ponovno okreval in je leta 2004 Kitajsko obiskalo skoraj 42 milijonov tujih turi- stov. S tem seje Kitajska s 5. mesta na lestvici sve- tovno največjih receptivnih držav po številu med- narodnih turističnih prihodov povzpela na 4. me- sto, takoj za Francijo, Španijo in ZDA. Po napove- dih Svetovne turistične organizacije naj bi do leta 2020 Kitajska postala najboij obiskana turistična destinacija posamezne države, z več kot 137 mili- joni turistov. Najboij priljubljene turistične desti- nacije za turiste iz Evrope in ZDA so Peking, Šang- haj, Xian in Gulin. Azija - destinacija kitajskih turistov Mednarodni emitivni turizem velja na Kitajskem za eno najboij strogo kontroliranih in občutljivih vej turizma. Emitivni turizem je bil na Kitajskem ome- jen in dolgo časa prepovedan. V tujino so potovali le zavoljo poslovnih namenov ali pa kot predstav- niki političnih delegacij . Kitajska oblast je v tistem času razvoj emitivnega turizma sistematično ome- jevala z namenom kontroliranja mobilnosti lastne- ga prebivalstva, kot tudi zato, da bi preprečevala odliv kupne moči in tujih valut iz države. Do spre- memb je začelo prihajati v letu 1983, ko so kitaj- ske oblasti prvič dovolile skupinam iz južne pro- vince Guangdong, da so obiskali svoje sorodnike v Hongkongu, ki je bil takrat še pod upravo Velike Britanije. Leto kasneje je bil podoben način obiska možen za Macao. Leta 1987 je bil prebivalcem ob- mejnega mesta odobren enodnevni izlet v obmej- no mesto v Severno Korejo, kar je bil začetek raz- voja obmejnega emitivnega turizma na Kitajskem, saj je temu sledila možnost obiska sorodnikov v državah jugovzhodne Azije. Šele od leta 1997 na- prej je Kitajcem postopoma dovoijeno turistično potovanje v tujino v države, ki imajo status desti- nacije oziroma so sklenile sporazum imenovan Ap- proved Destination Status (ADS). ADS je državni program z namenom, da vzpostavi sistem nadzora potovanj kitajskih državijanov v tujino in v pretež- ni meri ureja področje mednarodnega emitivnega turizma na Kitajskem. Sistem temelji na bilateral- nih dogovorih med LR Kitajsko in državo, ki kitaj- skim turistom dovoijuje vstop na njihovo ozemlje. ADS kitajskim turistom omogoča pridobitev turi- stične vize za potovanje v organiziranih skupinah. Če kitajski državljani želijo potovati v države brez sklenjenega bilateralnega sporazuma,je lahko nji- hov namen za potovanje iz poslovnih ali študijskih razlogov, obisk sorodnikov ali prijateijev, saj lah- ko le tako zaprosijo za pridobitev vizuma. Glavno vlogo pri izvajanju sporazuma ADS imajo organiza- torji potovanj. Tuji organizatorji potovanj svoje dejavnosti ne morejo opravijati direktno na Kitaj- skem. Zato se povezujejo s tamkajšnjimi turistični­ mi agencijami in organizatorji potovanj. Evropska komisija in LR Kitajska sta v letu 2004 podpisali ADS sporazum, ki sedaj velja tudi za Slovenijo. Leta 2005 je v tujino potovalo okrog 33 milijonov kitajskih turistov in to skoraj dve tretjini v Hong- kong in Macao. Azija je z 90-odstotnim deležem najpomembnejša destinacija za kitajske emitivne turiste. Evropo je obiskalo nekaj več kot milijon ki- tajskih turistov. Svetovna turistična organizacija napoveduje 12,8-odstotno povprečno letno rast kitajskega emitivnega turizma. V letu 2020 naj bi število kitajskih emitivnih turistov doseglo 100 milijonov, kar bi predstavljalo 6,4-odstotni sve- tovni tržni delež v številu emitivnih turistov. Trije "zlati tedni" dopusta Razvoj kitajskega emitivnega turizma je pod vpli- vom odpiranja države in zlasti rasti razpoložijivega dohodka prebivalstva in prostega časa, ki se v večji meri koristi v turistične namene. Kitajci, ki na leto ' zaslužijo več kot 25 .000 USD, sodijo v skupino ljudi z najvišjim dohodkom, kar predstavija en odstotek celotne populacije Kitajske, ali približno 13 milijo- nov ijudi. Na drugi strani je veliko število zaposle- nih v državni upravi ali v državnih podjetjih, ki ima- jo sicer nizke plače, vendar zaradi svojega privilegiranega zaposlitvenega pqložaja uži- vajo velike ugodnosti pri službenih potova- njih v tujino. Premožnejši posamezniki in po- slovni turisti sta skupini, ki sta posebej zani- mivi na področju emitivnega turizma. Plačani dopust na Kitajsk~m traja med 3 in 14 dni, kar pa večinoma v~ija za državne uslužbence. Zato je velik del turističnih potovanj koncen- triran na 3 "zlate tedne", ki so najpomemb- nejši državni prazniki: kitajsko novo leto (praznik pomladi), prvomajski prazniki in praznik ob dnevu državnosti. Kitajski emitiv- ni turisti v veliki meri prihajajo iz Pekinga in Šanghaja ter iz južne province Guangdong. Turisti iz Pekinga naj bi večjo pozornost na- menjali kulturi, zgodovini in arhitekturi. Turiste iz Šanghaja naj bi poleg ogleda turističnih znameni- tosti zanimali nakupi oblačil, parfumov, vina, ur in podobno. Turisti iz province Guangdong naj bi na potovanjih pokazali večja zanimanja za zabavne prireditve in festivale. Kitajci na potovanjih kupuje- jo proizvode priznanih blagovnih znamk, po katerih je določena država znana. Tako v Amsterdamu ku- pujejo diamante, v Parizu oblačila in parfume, v Ita- liji usnjene izdelke in v Švici ure. Redki so kitajski turisti, ki kot plačilno sredstvo uporabljajo kreditne kartice, toda na potovanjih pretežno uporabijajo gotovinska plačila, zlasti v ameriških dolarjih in eu- rih. Kitajske organizirane skupine, ki prihajajo v Evropo, običajno potujejo z avtobusi iz enega do drugega mesta. V času potovanja si želijo ogledati več destinacij v različnih državah. Rastoči kitajski emitivni turizem, ki je specifičen, postaja izziv za evropske turistične trge. Nekatere manjše evropske države se poslužujejo skupnih promocijskih aktiv- nosti, z namenom, da povečajo svojo prepoznav- nost na kitajskem tržišču. Čeprav ne,v velikem števi- lu, kitajski turisti prihajajo v Slovenijo. Med motivi prevladujejo poslovna potovanja in različni krajši obiski. • www.slovenia.info III Italija in mednarodni turizem v 1 etu 2 00 5Nataša Slak, natasa.slak@sloveniainfo V Benetkah se je 11. aprila letos zgodila VII KONFERENCA CISET-UIC, kjer so bili predstavljeni rezultati in težnje v emitiv- nem in receptivnem turizmu. Dogodek pomeni že uveljavljeno srečanje operaterjev iz turističnega sektorja, ki razpravljajo o posledicah dogodkov iz prejšnjega leta na gibanja v Italiji kot svetovnem turističnem cilju ter o značilnostih in počitniš­ kih navadah Italijanov, ki potujejo v tujino. V nadaljevanju prikazujemo nekaj najpomembnejših rezultatov in raziskav. Italija je v letu 2005 beležila stagnacijo na področ­ju tujskega turizma, zaznamoval ga je rahel upad prilivov od turizma: -0,7% v primerjavi z letom 2004 (z 28.665 na 28.453 milijone eurov). Močno se je pove- čala poraba italijanskih turistov v tujini, ki se je vrnila na vrednosti iz leta 2003, leta 2004 paje bil zabeležen padec. Porast porabe za namene turizma (s 16.515 na 18.001 milijon eurov ali +9%) je kot posledico prine- sla poslabšanje v turistični bilanci, kjer saldo sicer os- taja pozitiven, vendar se je z 12.150 znižal na 10.477 milijonov eurov (-13,8% v primerjavi z letom 2004). Tuji turisti v Italiji Uvodno predavanje Antonella Biagiolija (UIC) je ponazorilo težnje, ki izhajajo iz vzorčne razi - skave, ki jo je Italijanski urad za izmenjave (UIC) izvajal na mejnih prehodih (130.000 vprašanih letno). Leto 2005 se je zakijučilo z znižanjem porabe tujih turistov v Italiji (-0,7% v primerjavi z letom 2004, skupaj 28.453 mili- jonov eurov), kar predstavija 2,1% BDP. Poto- valni ciij z najvišjim prilivom v tuji valuti je Rim- ska pokrajina (4.296 milijonov eurov, +15, 1% v primerjavi z letom 2004). Glede na izvor turi- stov Nemčija ostaja država, ki prinaša v Italijo največje prilive od turizma (21, 1 % celotne vso- te), čeravno se poraba zmanjšuje (-605 milijo- nov eurov v primerjavi z letom 2004 ). Pozitiven je tudi trend porabe turistov iz Združenih držav Ame- rike (11,2%, +1.236 mio eurov), Švice (7 ,5%, +75 mio eurov), Španije ( +3,9% +250 mio eurov), med- tem ko se zmanjšuje delež prilivov s strani gostov iz Avstrije (4,7%, -307 mio eurov) in Nizozemske (3,4%, -142 mio). Skoraj nespremenjenaje ostala po- raba francoskih turistov (9%, -14 mio). Če pogledamo podatke o potovanjih Italijanov na tuje, se Italija po- trjuje kot ena od pomembnih držav na področju e·mi- tivnega turizma v mednarodnih turističnih tokovih, saj se v skupni porabi v potovanjih na tuje uvršča na šesto mesto, za Nemčijo, ZDA, Združenim kraijes- tvom, Japonsko in Francijo. Leta 2005 so Italijani v tujini porabili 18.001 milijon eurov, kar pomeni 9,0% več kot leta 2004. Največja je bila poraba v Franciji (12,3% skupne vrednosti, +188 milijonov eurov). Med preostalimi ciiji so italijanski turisti v Nemčiji po- rabili 6,9%skupnevrednosti (-185 milijonoveurov)), povečala pa se je poraba v ZDA (8,4% ali +118 mio eurov), v Španiji (6,8% ali +224 mio eurov) in Avstri- ji (5,8% ali 48 mio eurov). Skladni z zgoraj naštetimi podatki so tudi podatki o deželnem gospodarstvu za leto 2005, predstavila jih je Mara Manente (CISET). 28,5 milijarde eurov porabe tujih turistov je v Italiji ustvarilo dodano vrednost v višini 22,6 milijarde - www.slovenia.info eurov oz. 1,7% manj kot leto prej. Porabo tujih turistov v Italiji je predstavil Giuseppe Ortolani (UIC), ki je povzel predvsem podatke o re- ceptivnem turizmu v Italiji, gledano v svetovnem me- rilu, začenši s statističnimi podatki Svetovne turistič­ ne organizacije (WTO). Med turisti, ki so v Italiji na počitnicah, največ porabijo tisti, ki pridejo zaradi "kulture, umetnosti" (107 eurov na dan), medtem ko kopalni turisti porabijo najmanj (72 eurov na dan). Če upoštevamo, iz katere države prihajajo turisti, po- tem turisti iz neevropskih držav, iz Japonske (135 eurov na osebo na dan), ZDA (110 eurov) in Avstrali- je (100 eurov) beležijo najvišje zneske dnevne pora- be. Za turiste iz Nemčije, prve države, če upoštevamo skupni devizni priliv iz naslova turizma, je značilna precej nizka povprečna dnevna poraba (77 eurov). Ena izmed pohvale vrednih inovativnih raziskav je prispevek Paola Sergardija (Pragma) in Carle Na- tali (TNS Infra test), ki se je osredotočil na obnaša- nje tujih gostov, ki v Italiji prenočujejo in ki v Itali- jo prihajajo zaradi zabave, še posebej na izbranih potovalnih ciijih. Segment, ki trenutno predstavija 38% potovanj, ki jih tuji turisti opravijo v Italiji, prinaša 58% celotnega priliva, je v zadnjih 12 me- secih zabeležil znižanje za približno tri odstotne točke, če govorimo o potovanjih, in pribl. dve od- stotni točki, če govorimo o prilivih, ob učinkih, kar skupno pomeni poslabšanje rezultatov. Italijanski turisti na tujem O porabi italijanskih turistov v tujini je spregovoril Andrea Alvernini (UIC). V letu 2005 je bila zabele- žena poraba 18.001 milijon eurov, kar za srednje- ročno obdobje (2001-2005) pomeni postopno rast porabe (s 15.736 na 17.039 milijonov eurov, pov- prečna letna rast 2%), kar je posledica predvsem večje povprečne dnevne porabe in števila prenoči­ tev (z 21.494.000 na 23.499.000) ob krajšem traja- nju povprečnega bivanja (z 10,9 na 9,8 dneva). 45% porabe italijanskih turistov v tujini je bilo na- menjene počitnicam (7.662 mio eurov~, 36% za po- slovna potovanja (6.186), medtem ko preostalih 19% obsega obiske sorodnikov in prijateijev (10%, 1.636), študij (4%, 740 mio eurov) in druga osebna potovanja (5%, 815 mio eurov). Italijanski turisti so največ porabili v Franciji (2.136 milijonov eurov), sledijo ZDA (1.507), Španija (1.215) in Nemčija (1.164 mio eurov). Povp rečna dnevna po- raba je bila najvišja v ZDA (104 eure), na Kitajskem (98 eurov) in v Nemčiji (93 eurov), torej državah z visokim deležem poslovnih potovanj (42%, 84% oz. 54% od vseh potovanj), kjer je, kot je znano, tudi poraba večja. Ko govorimo o motivih potovanj, je "kulturni turizem" (3.067 mio eurov; leta 2004 2.481 mio eurov) prehitel morje in zabeležil porast v primerjavi z letom 2004 (2.917 proti 2.752). Sle- dijo gore (623 proti 566 iz leta 2004), kjer so tudi bili doseženi dobri rezultati. Če pogledamo porabo po izdelkih, katerim je bila namenjena, so Italijani 47% denarja porabili za bivanje, 22% za hrano, 13% za nakupe in 13% za prevoze znotraj obiskanih držav. Italijani so leta 2005 porabili 4.441 milijo- nov eurov za organizirana potovanja. Največji del porabe (27% oz. 1.197 mio eurov, s povprečnim bi- vanjem 8,9 dneva in povprečno dnevno porabo 92 eurov) je bil namenjen paketom, ki so vkijučevali potovanje Italija - tujina, prevoze v tujini, bivanje in hrano. Paketi all inclusive so predstavljali 19% porabe (829 mio eurov, povprečno trajanje 9,4 dne- va). Kdor se je odločil za nakup paketa, je v pov- prečju za potovanje, ki je trajalo 8,8 dneva, porabil 836 eurov. Najbolj priljubljen cilj je bil Egipt (pora- ba 377 mio eurov), sledijo ZDA (348 mio eurov, ob visoki rasti) in Španija (338 mio eurov). Največji delež potnikov z vnaprej plačanimi paketi beleži Ka- ribsko otočje (65%), sledi Afrika (60%), Evropa pa zaseda zadnja mesta (10%). Posvetimo se dinamiki in profilu italijanskih turistov na tujem leta 2005, kar je v referatu obravnaval Luca Buldorini (UIC). Zabeleženo je bilo precejšnje povečanje števila prihodov italijanskih turistov in prenočitev na tujem v primerjavi z letom prej ( +6% oz. +2%). Turisti se delijo v skoraj enakovredni sku- pini izletnikov in tistih, ki so v tujini prenočili. Glav- ni motiv potovanja izletnikov so nakupi, v drugi sku- pini pa so to počitnice. Delež prenočitev na tujem, z namenom preživljanja počitnic, je bil 44%, pri če­ mer so prevladovale počitnice na morju. 39% preno- čitev je bilo v hotelih, 29% pri sorodnikih (prijate- ~ih) ali lastni hiši. Francija, Španija in Nemčija so še vedno potovalni cilji, kjer italijanski turisti opravijo največ nočitev; v prvih dveh pretežno preživljajo po- čitnice, tretjo obiskujejo poslovno. Če pogledamo dinamiko v primerjavi z letom 2004, seje število no- čitev v Španiji in Nemčiji povečalo, znižalo pa se je število prenočitev v Franciji, predvsem kar zadeva poslovna potovanja. Analiza mnenj Italijanov glede tujih potovalnih ciljev, ki so jih obiskali, kaže, da so bili leta 2005 najbolj cenjeni potovalni cilji Avstrali- ja, Francoska Polinezija in Tajska. Italijani na tujem najbolj iščejo in cenijo (po pomenu): namestitev, prijaznost tamkajšnjih prebivalcev, kakovost okolja in kakovost informacij. Ugodne cene, umetnostna in kulturna dediščina ter kakovost hrane so se izkazali za vidike, ki jih Italijani na tujem manj iščejo. Raziskava Italijanskega urada za izmenjave, ki je potekala na mejnih prehodih Verodostojni in posodobljeni podatki o značilnostih in težnjah v turizmu, tako na strani povpraševanja kot ponudbe, o gospodarskem vplivu pojava na raz- ličnih ozemeljskih ravneh, je ena od prednostnih, nujnih nalog javnih in zasebnih turističnih opera- torjev. Statistični podatki so nujen instrument za usmerja- nje načrtovanja in strategij trga in produktov, za opazovanje turističnega pritiska in dimenzioniranje storitev, namenjenih porabniku. Raziskava Italijanskega urada za izmenjave (UIC), ki je na mejnih prehodih potekala od leta 1996, je omogočila vzpostavitev banke podatkov, ki je v tu- rističnem sektorju brez primere, in ki zadeva tuje turiste v Italiji in italijanske na tujem. Vsako leto je bilo opravljenih približno 140 tisoč pogovorov, zato raziskava predstavlja dragocen vir informacij za lažje razumevanje emitivnega in receptivnega turizma v vseh njegovih razsežnostih: fizična (šte- vilo turistov in izletnikov), gospodarska (obnaša- nje in raven porabe), kvalitativna (socialno-de- mografski profil, provenienca, motiv, način orga- nizacije potovanja itn.), teritorialna (osredotoča­ nje na dežele, pokrajine in posamezne kraje - turi- stične cilje tujcev, po ciljnih državah Italijanov; analiza glede na zvrst turizma (gorski, kulturni, kongresni itn.)). Okrogla miza, zanimanja vredna v drugem delu se- minarja, je nosila temo "Nizkocenovna potovanja: spremembe v turizmu na srednje dolgih razda- ljah". Rast pojava nizkocenovnih prevozov (low cost ali low fare) prinaša spremembe na svetovnem turi- stičnem trgu - na strani ponudbe in na strani pov- praševanja. Vedno večje število tovrstnih prevozni- kov povečuje konkurenčnost na področju letalskih prevozov in ne le tam, odprla so se tudi nova povpra- ševanja, novi cilji in nove priložnosti za gospodarski razvoj območij, ki so pogosto potisnjena na stran, ali vsaj zunaj velikih gospodarskih tokov, tam, kjer so manj pomembna letališča, ki prevzamejo vlogo centrov teh letalskih družb. Leta 2005 je na področ­ ju receptivnega turizma od vseh tujih turistov, ki so v Italiji tudi prenočevali, storitve nizkocenovnih le- talskih prevoznikov uporabilo 33%, kar pomeni sko- raj 20-odstotno povečanje glede na leto 2004. Na vrhu seznama, je poudarila Valeria Minghetti (CISET), so angleški in nemški turisti, torej turisti iz držav, kjer imajo sedež največje nizkocenovne letal- ske družbe, ki trenutno delujejo v Evropi; ti trenut- no predstavljajo skoraj 60% vseh turistov, ki v Itali- jo prispejo s tovrstnimi prevozniki. 49% Nemcev in 56% Britancev je v Italijo prispelo z nizkocenovnimi letalskimi prevozniki. Poudariti je treba tudi razcvet prihodov španskih turistov "no frills" (nezahtev- nih), pri katerih je bila za leto 2005 zabeležena rast v višini 105% v primerjavi z letom 2004 (s 5% na 9% vseh). Povprečno 2/3 tujih turistov, ki potujejo z nizkocenovnimi prevozniki, prihaja na počitnice, 11 % jih potuje poslovno, 20% iz drugih razlogov ( obiski sorodnikov in prijateljev, študij, kulturne in športne prireditve itn.). Kulturni turizem in umet- nostna mesta so prvi počitniški cilji (71 % vseh turi- stov), kar je v skladu s specializacijo nizkocenovnih letalskih povezav "point-to-point" ( od kraja do kra- ja), predvsem na letališča v bližini mestnih ali vele- mestnih območij. Lacij, Veneta, Lombardija in To- skana so najpomembnejše dežele - turistični cilji v Italiji. Prek 60% turistov se odloča za hotel, 20% jih gostijo sorodniki ali prijatelji, medtem ko se jih 8% odloča za najem hiše ali namestitev na turističnih kmetijah. Kar zadeva organizacijo počitnic,jih pribl. 85% organizira samostojno ali eno storitev kupi pri posredniku, medtem ko se jih 15% odloči za poto- valne ali turistične agencije offline ali online, ki po- nujajo skupaj dve ali tri storitve (značilna je kombi- nacija nizkocenovnega letalskega prevoza in name- stitve). Povprečna dnevna poraba na osebo v kraju je 78 eurov, kar je manj od povprečne porabe tujih turistov v Italiji (82 eurov), in poudarja varčno ob- našanje, ki se ne kaže le v odločitvi za ugodno ceno letalskega prevoza, temveč tudi v izbiri ugodne na- mestitve. Še bolj dinamičen pa je emitivni turizem. Po podatkih, ki jih je predstavila Valeria Minghetti, je italijanskih turistov, ki se odločijo za nizkocenov- ne letalske prevoze, prib l. 21 % od vseh, ki se v tuji- no odpravijo z letalom, toda porast v primerjavi z le- tom 2004 znaša kar 41%. Tu gre predv;em za prebi- valce delež Lombardija, Lacij in Venetp (48% vseh), ki se razmeroma bolj poslužujejo nizkocenovnih le- talskih prevozov za poslovna in druga potovanja (19% oz. 22%) kot za počitnice (58%). Med priljub- ljenimi cilji je na prvem mestu kulturni turizem in obisk evropskih mest (77% vseh turistov), med naj- pomembnejšimi cilji pa sta Združeno kraljestvo in Španija (48% trga nizkocenovnih prevoznikov), sle- dita Nemčija in Francija. Približno 50% turistov se odloča za bivanje v hotelih, 28% jih gostijo sorodni- ki in prijatelji, 11 % pa se odloči za najem hiše ali bi- vanje na turistični kmetiji. Ko govorimo o organiza- ciji počitnic, jih približno 87% počitnice organizira samih ali eno storitev kupijo pri posredniku, med- tem ko se jih 13% obrne na potovalno ali turistično agencijo offline ali online, ki najpogosteje ponuja skupaj dve storitvi (značilna je kombinacija nizkoce- novnega letalskega prevoza in bivanja). Povprečna dnevna poraba na osebo na cilju je okoli 68 eurov, kar je manj od povprečne dnevne porabe italijanskih turistov v tujini (74 eurov), kar tudi v tem primeru potrjuje iskanje ugodnih rešitev, predvsem kar zade- va bivanje. • www.slovenia.info - Prvi SfB Golf turnir V petek, 12. maja, je na Bledu potekal prvi STB Golf Invitational turnir v organizaciji Slovenske turistične organizacije, ki je bil namenjen predvsem tujim novinarjem, organizatorjem turističnih potovanj in predstavnikom turističnih agencij, specializiranih za golf. Foto : Aleš Fevžer Udeleženci študijske ture v Arboretumu. Golfisti (z leve proti desni: Vic Bernstrin, Michael Payer, mag. Barbara Gunčar, dr. Mihael Brejc). Počitek in malica za udeležence šole golfa. Za tovrstno predstavitev golfske ponudbe naše države je v tujini veliko zanimanje, saj se je za udeležbo na prvem 5TB Golf Invitational turnirju odločilo več kot 50 tujih udeležencev iz 11 držav. Golfski turnir se je začel v zgodnjih dopoldanskih urah in je trajal do poznopopoldanskih ur. Za tiste, ki se nad tem športom šele navdušujejo, je bila or- ganizirana šola golfa na driving rangu Golf igrišča Bled, po turnirju pa je sledila slavnostna večerja z razglasitvijo rezultatov, podelitvijo pokalov in glas- benim programom v Grand Hotelu Toplice Bled. Na- slednji dan so si udeleženci iz tujine na študijskem potovanju ogledali še slovenski golfski igrišči v Mo- kricah in v Arboretumu, kjer je udeležence pozdra- vil predstavnik Golf zveze Slovenije Gorazd Kogoj in predsednik Združenja golfskih igrišč Aleš Ocepek. • Simone losi, Ventaglio: "V Sloveniji sem bil prvič, sem pa navdušen nad njo in sem že v resnih dogovorih z nekateri- mi ijubijanskimi hoteli, kajti želel bi pri- peijati skupine golfistov v Slovenijo." Najboljši med začetniki (Luka Zuklic). Govor mag. Barbare Gunčar na slavnostni večerji v Grand Hotelu Toplice. "V celoti smatram, daje prireditev uspela, le upam lahko, da se bo naslednje leto ponovila. STB Golf Invitationalje bil dober korak v smeri večanja prepoznavnosti Slovenije, vendar je potrebno pridobiti tudi organizacijo odmevnejših mednarodnih turnirjev, ki pritegnejo tako elitne goste kot tudi običajne igralce, ki pa so priprav- ijeni za igranje na tovrstnih igriščih odšteti bistveno več denarja," Andrej Krume, Kompas Skandinavija. - www.slovenia.info Govor dr. Mihaela Brejca (v ozadju voditeljica Manca Urbanc Izmajlova). Bojan Križaj je podelil nagrado Marcu Tavaniju. Zmagovalec turnirja John Paton. Nagrada g. Payerju iz rok mag. Andrijane Starina Kosem. John Paton, zmagovalec turnirja in predstavnik škotske agencije 3Dgolf- .com: "Imamo resno namero, da Sloveni- jo uvrstimo v naš prodajni katalog ter na spletno stran, tako da bi Slovenijo začeli dejansko prodajati v novembru 2006." Največ za golf porabijo V E' rrop1• Tina Novak, tina.novak@zalozbakapital.si; 1 l' • ' povzeto po KPMG Golf Course Development Cost Survey in the EMA Region Igrišča za golf po vsem svetu rastejo skoraj tako hitro kot gobe po dežju. Po najnovejših podatkih naj bi jih bilo že več kot 32.000, z vse bolj priljubljenim športom pa naj bi se ukvarjalo že okrog petdeset milijonov ljudi. Samo v Združenih državah Amerike so statistiki našteli 17 .000 igrišč, na katerih redno vadi in igra kar 27 milijonov golfistov. V Evropi je do danes zraslo približno 6. 750 igrišč z več kot štirimi milijoni registriranih igralcev. V Sloveniji je igrišč zaenkrat osem, v kratkem se jim bo pridružilo še igrišče na Otočcu, igrišče Trnovo in igrišče v Gorici. Po podatkih GZS pa je registriranih igralcev z dovoljenjem za igro nekaj manj kot 6.000. Do zgoraj naštetih podatkov na svetovni ravni je prišlo podjetje Robert Trent Jones II (RTJII), ki seje lotilo zanimive raziskave o izgradnji golfskih igrišč v Evropi, na Srednjem vzhodu in v Afriki. Priz- nano konstrukcijsko podjetje je v skoraj štiridesetih letih obstoja projektiralo več kot 230 igrišč v 38 dr- največ na Danskem in Norveškem, hitro se razvija tudi Češka, v kateri je zgrajenih že petdeset igrišč, Poijska, Slovenija in Madžarska pa jih imajo skupaj nekaj več kot trideset. Glede na raziskave se največ­ ji golfski potencial skriva v prav tako turistično pri- ijubijenih Grčiji in Bolgariji ter na Hrvaškem, poleg žavah, na katerih potekajo tudi najprestižnejši tur- tega pa še v Rusiji ter na Slovaškem in Madžarskem. nirji za Grand Slam. Na Kitajskem, Norveškem, Filipi- nih in na Tajskem ter v Rusiji, Tajvanu in Maleziji pa so ta igrišča uvrščena celo na vrh kakovostnih les- tvic. V zadnjih nekaj letih je tendenca izgradnje no- vih igrišč okrog tisoč letno, priijubijenost golfa pa še vedno najboij narašča v ZDA, na Japonskem, v Južnoafriški republiki, v Veliki Britaniji in Španiji ter na Irskem in švedskem. Za nove investicije so pora- ziskavah najprimernejša turistična središča oziroma destinacije, kjer je turizem še v razvoju. V Evropi se zato največji razmah igrišč pričakuje v državah z me- diteranskim podnebjem, v Franciji, Španiji in na Por- tugalskem, kjer so golf že dodali ponudbi znameni- tih turističnih središč. Evropa v ospredju V svoji raziskavi se je podjetje RTJII v največji meri posvetilo izgradnji igrišč v Evropi, na Srednjem vzhodu in v Afriki. Po pričakovanjih je golf še vedno najboij razvit v Evropi, kjer se s tem športom ukvar- ja vsak dvestoti človek, skupaj pa 4,2 milijona ijudi na 6.750 igriščih. Število igrišč v Evropi seje v zad- njih dvajsetih letih več kot podvojilo, število igral- cev pa potrojilo. Kar 41 % evropskih igrišč se nahaja v Veliki Britaniji, v Nemčiji jih je 10%, v Franciji 9%, na švedskem in Irskem pa po 7%. V Španiji in Italiji najdemo le po 4% igrišč, od preostalih 18% pa jih je Vse boij privlačna, predvsem za turizem in posledič­ no tudi golf, sta Srednji vzhod in Afrika. Prvi zaen- krat obsega le odstotek svetovnih kapacitet, a hkrati predstavija območje, ki za golf obeta največ. Pozna- valci glede na številke iz preteklih let predvidevajo visoko rast, letno kar petnajst odstotkov. V Turčiji, Izraelu, Katarju, Kuvajtu in Združenih Arabskih Emi- ratih se je v letih 1999 in 2000 število igrišč iz tri- najst povečalo na triindvajset, število igralcev pa že presega številko 8.000. Na Črni celini s 511 igrišči prednjačita Južnoafriška republika in Mauricius, in čeprav je golf v Afriki večinoma še neznana igra, se tudi na tem območju pričakuje velik in hiter razvoj golfa, predvsem v Maroku, Tuniziji, Egiptu in Keniji. Ne le dobiček Igrišča v Evropi (z izjemo Centralne Evrope), na Srednjem vzhodu in v Afriki se, presenetijivo, ne gradijo več izkijučno zaradi dobička, saj je vse boij v ospredju interes posameznikov, da v največji mož- ni meri razširijo golf. Seveda je povsem drugače v okolici turističnih središč, kjer igrišča gradijo iz- kijučno z namenom, da razširijo turistično ponudbo in povečajo finančni priliv. Z namenom, da bi izko- ristili zemijo, umestili igrišče v lepo pokrajino, ali za dobrobit celotne regije se igrišča za golf gradijo predvsem v naravnih parkih, zaradi osebnih intere- sov pa tudi v podeželskih klubih. Pri izgradnji igrišč v kar 87% sodelujejo priznani strokovnjaki, 6% iju- di pa se pri izgradnji in projektiranju zanaša na last- ne izkušnje. Strokovnjake v veliki meri najemajo na podlagi ugleda, kakovosti storitev in dobre cene glede na kakovost storitev. Najmanj težav v Afriki Povprečni čas za izgradnjo igrišča z osemnajstimi luknjami je nekaj več kot štiri leta, natančneje 49 mesecev. Predkonstrukcijska faza, vkijučno z načrtovanjem in pridobivanjem potrebnih , dovoijenj, povprečno traja več kot dve leti, sama izgradnja pa v povprečju 21,8 meseca. Največ potrpijenja morajo imeti gradbinci v Centralni Evropi, kjer prva faza traja 40 me- secev, najmanj pa v Mediteranu (13,5 mese- ca). V Afriki in na S~ednjem vzhodu je ta faza veliko krajša, saj je v letu ali dveh igrišče že zgrajeno. Čas izgradnje je odvisen tudi od ve- likosti in kakovosti igrišča (števila in veliko- sti vodnih in peščenih ovir, velikost zele- nic ... ) ter tudi od konfiguracije in lastnosti območja pa tudi od podnebja. Srednji vzhod najdražji Ne glede na vse poprej našteto je še vedno najpo- membnejša vsota denarja, ki jo ima vlagatelj na vo- ijo. Predkonstrukcijski stroški predstavijajo 11 % celotnega finančnega vložka, od tega dovoljenja stanejo 23%, pristojbine 32%, dizajn igrišča pa 45%. Za izgradnjo igrišča se v povprečju porabi 89% sredstev, od tega 33% za delo na terenu, 21% za namakanje in drenažo, 17% za urejanje bunkerjev, ovir in udarjališč, 22% za čiščenje in pripravo tere- na, 7% pa za zunanji izgled pokrajine. Povprečni strošek za izgradnjo igrišča z osemnajstimi luknja- mi v Evropi, na Srednjem vzhodu in v Afriki je 3,56 milijona eurov (na luknjo povprečno 198.000 eurov). Najdražji je Srednji vzhod s 6, 14 milijona eurov, sledita Južna Afrika in Mediteran z nekaj več kot 4,5 milijona eurov, v Centralni Evropi izgradnja posamezne luknje stane 2,80 milijona eurov, v Veli- ki Britaniji 3,03, v Skandinaviji 2,69, najcenejša pa je v Vzhodni Evropi - 1,25 milijona eurov. Igrišča največje kakovosti povprečno stanejo 5,860 milijonov eurov (najdražja tudi 10 milijonov eurov), tista najmanj kakovostna pa 1,79 milijona. Za pov- prečen dizajn igrišča pa je treba odšteti 1,2 milijo- na eurov. • www.slovenia.info la Parki v S 1 oveni j Lnistrstvo za okolje in prostor in Uprave parkov Slovenska turistična organizacija bo v letošnjem letu v svoje dogodke in partnerske aktivnosti aktivno vključevala tudi nosilno temo naravni parki. V prejšnji številki smo vam predstavili Triglavski narodni park, tokrat vas bomo popeljali v Škocjanske jame. P reživijanje prostega časa, rekreacija in turizem se vse boij odvijajo v naravi. Ozaveščanje o po- menu zdravega okoija ter vedno večje potrebe in zahteve po ohranjeni naravi in privlačni krajini po- večujejo število ijubiteijev narave v Evropi. Parki postajajo ena "najimenitnejših" lokacij, ki že sedaj sooblikujejo del turistične infrastrukture (in- formacijski centri, poti ... ) ter s svojo ponudbo po- menijo "nadstandard" v turistični ponudbi. Ponuja- jo mir, sprostitev, doživijanje neokrnjene narave in številne aktivnosti, povezane z naravo (fotolov, sprehodi, planinarjenje ipd.). Prav parki so mesta, kjer je stopnja naravne in kulturne ohranjenosti najvišja ter postajajo zato za "novodobnega" turi- sta vse pomembnejši. Slovenija ima v povezavi s svojo ohranjeno naravo še veliko neizkoriščenih zmogijivosti. Na malem prostoru ponuja izjemen mozaik biotske, krajinske in kulturne raznovrstnosti ter velikega števila naravnih vrednot in kulturne dediščine. Kot ena od držav z najvišjo stopnjo biodiverzitete v Evropski uniji ima trenutno z različnimi varstvenimi kategorijami zavarovanih skoraj 11 % svojega ozemlja. Zavarovanih območij ali, kot jim pogosto rečemo, parkov je 44, od tega en narodni, trije regijski in 40 krajin- skih parkov. Slovenija si prizadeva, da bi v parkih obliko- vali etični oz. odgovorni turizem, ki temeiji na doživijanju in spoznavanju narave, omo- goča gospodarski in socialni razvoj lokalne- mu prebivalstvu ter išče ravnotežje med pov- praševanjem turistov in ohranjanjem nara- ve. Osnovno izhodišče takšnega turizma je ponudba za ljudi, ki si želijo miru in sprostitve, ki uživajo v naravnih lepotah, opazovanju žive in ne- žive narave, doživijanju krajine, spoznavanju lo- kalne kulture ter odkrivanju zgodovine posamez- nega kraja in tradicionalnega živijenja v pogovoru z lokalnim prebivalstvom. Nekaj te ponudbe je predstavljene v publikaciji Parki v Sloveniji, ki jo je pred kratkim izdala Slovenska turistična organiza- cija. V prejšnji številki Tur!zma smo predstavili Triglavski narodni park, tokrat pa smo pod drobnogled vzeli Park Škocjanske jame. - www.slovenia.info Park Škocjanske jame Škocjanske jame ležijo v neddih Krasa ter s svojimi ve- likanskimi rovi in dvoranami, po dnu katerih teče bu- čeča Reka, že od prazgodovine burijo duha vseh obi- skovalcev. Nad njimi domuje vasica Škocjan, ki s svojo okolico, polno lepo razvitih kraških pojavov, kot so vr- tače, udornice in brezna tertipične kraške krajine, po- nuja najrazličnejše možnosti za učenje v naravi. Kaj park ponuja? Poleg jamskega sistema, ki je odprt vse dni v letu, lahko obiskovalci v parku izbirajo še med drugimi možnostmi spoznavanja Krasa in njegovih zanimi- vosti, med katerimi izstopajo: • Muzejske zbirke v Škocjanu, ki so na ogled v vasi Škocjan, in sicer etnografska v Jakopinovem sked- nju, zbirka o zgodovini odkrivanja Škocjanskih jam v Jurjevem skednju ter biološka, geološka in arheo- loška zbirka v naravoslovnem centru . • Obisk jame v zimskem, zgodnjespomladanskem in poznojesenskem času, ko so skupine manjše kot na višku sezone v poletnih mesecih. • Srednje zahtevna krožna učna pot Škocjan, ki sprehajalce v dobri uri in pol popelje okrog udornic Velike in Male doline v osrčju parka. Na informativ- no-izobraževalnih tablah je mogoče spoznavati glavne značilnosti kraških pojavov, številne zanimi- vosti rastlinstva in živalstva na Krasu ter bogato kulturno dediščino in zgodovino teh krajev. Za obiskovalce organizirajo vodene ekskurzije po učni poti, ki so po predhodnih dogovorih predvide- ne v času šolskega pouka od ponedeijka do petka. Dostop do parka Do parka lahko obiskovalci pridejo na več načinov. Najenostavnejša pot je po avtocesti proti Kopru, kjer zavijete na izvoz za Divačo in sledite obcestnim označbam za Škocjanske jame še dva kilometra. Z regionalne ceste je označen odcep za Škocjan, v va- sici Matavun pa za informacijski center. Na cesti Ribnica-Divača je v Famljah označen odcep za Park Škocjanske jame. Vedno več popotnikov prihaja v park z vlakom in nato peš. V tem primeru se peijite do Divače, od koder je označena pešpot, ki vodi sko- zi vas Dolnje Ležeče do informacijskega centra. Hoja traja približno 45 minut. Več informacij o parku je na voijo v Informacijskem centru Škocjanske jame, Matavun 12; odprto vsak dan od 9.00 naprej, od jan-mar do 13.00 oz. do 15.00 ob nedeijah in praznikih; aprila, maja in ok- tobra do 15.30 ter jun-sept do 17 .00. Ogledi jam so možni celo leto od 10.00 naprej (po urniku). Več in- formacij o parku najdete tudi na spletni strani: www.park-skocjanske-jame.si. • Hotelski turistični barometermag.Jernej Zajec, Martina Ciperle, research@ slovenia.info Ažurno pridobivanje in obdelovanje informacij postaja vse pomembnejši dejavnik za pravočasno ukrepanje in uspešno poslovanje v turizmu. S tem namenom smo se na Slovenski turistični organizaciji odločili za uvedbo hotelskega turistič­ nega barometra (HTB), ki nam omogoča hitrejše in bolj temeljito spremljanje turističnega obiska v slovenskih hotelih po posameznih emitivnih trgih ter po namenu in lokaciji. Glavni ci Ui HTB so: • prilagajanje potrebam turistične industrije po pri- dobivanju ažurnih in aktualnih podatkov o obsegu in strukturi turističnega obiska v slovenskih hotelih, • skrajševanje časa med zbiranjem in posredova- njem podatkov zaradi priprave na morebitne "kriz- ne" trženjske aktivnosti in programe, • uporaba dobijenih informacij za bolj ciijno usme- ritev trženjskih aktivnosti, • povečevanje uporabne vrednosti statističnih po- datkov za slovenske hotele kot tudi ostalo turistič­ no industrijo, • izvedba dodatnih lastnih primerjav med hoteli po različnih kriterijih z minimalnimi stroški posredova- nja podatkov, • spodbujanje sinergijskih učinkov na področju analiz statističnih podatkov z medsebojno vzajem- no pomočjo sodelujočih hotelov v HTB. HTB meri Spremenijivke:/Glede na: št. prihodov turistov in turističnih prenočitev Povprečna doba bivanja turistov v hotelih Stopnja zasedenosti hotelskih sob in ležišč Povprečna cena hotelske nočitve in sobe št. prihodov turistov po motivu 3 št. prihodov turistov po načinu prihoda4 Tržni delež sodelu · očega hotela 1 Turi sti č ni , all inclusive turi stični , kongresni , zdravili šče , t ra nzit, igralniški , ga mi . 2 po sloven skih tu ri sti čnih subregijah. slovenskih hotelov, smo TU/M obrazcu dodali vrsto oz. tip hotela, povprečno ceno sobe in nočitve ter tabelo za oceno motivov in način prthoda oz. rezer- vacije sobe. Vsem sodelujočim hotelom ažurno posredujemo po- ročilo z ugotovitvami in preglednicami v obliki brezplačnih mesečnih informacij (v kasnejši fazi na- črtujemo tudi razvoj spletne aplikacije za avtomat- ski zajem in spletno pregledovanje podatkov ter ši- ritev HTB na ostale v Sloveniji registrirane nastani- tvene objekte npr. kampe v poletnem času). Tretje poročilo HTB Pri tretjem poročilu slovenskega hotelskega turi- stičnega barometra (HTB) je sodelovalo 85 sloven- skih hotelov. Največ hotelov, ki so nam posredova- li podatke za mesec maj, je iz območja Bleda in Kranjske gore, slovenske obale in Ljubija ne. Glede Kategorija Vrsta oz. Lokacija Emitivni hotela tip hotela1 hotela 2 trg )( )( )( )( )( )( )( )( )( )( )( )( )( )( )( )( )( )( )( )( )( )( )( )( posel 29% šport in rekreacija 6% drugo 2% zd ravij enje in wellness 6% '---";uorib:~~" .33% Sli ka 1: Struktura gostov v slovenskih hotelih (sodelujoči v HTB) glede na glavni motiv prihoda v aprilu 2006 43% 49% 8% s li ka 2: Struktura gostov v slovenskih hotelih (sodelujoči v HTB) glede na način prihoda v aprilu 2006 3 Večdnevn e počitnice ob modu , ve čdnevne po čitni ce v gora h, kurativa, we lln ess in preventiva, krožna potovanja, kratek oddih, tranzit, ko ngresi in srečanj a, posel, igra lništvo, pohodni štvo, kolesadenje, zim ski športi , vodni športi , golf, lov in ribolov, jahanje, športniki , obi skova lci športnih prireditev. aprilu 54,8%) oz. ležišč 45,4% ( aprilu 48,3%). S hotelskim turističnim barometrom smo prišli tudi do ocene strukture gostov v slovenskih hotelih po glavnem motivu prihoda. Največji delež predstavlja mobilni turizem, zlasti turisti na kratkem oddihu (16%), sledi delež poslovnih in kongresnih turistov (skupaj 29%) in turisti na večdnevnih počitnicah oz. glej Slika 1. Polovica (49%) je individualnih go- stov (rezervacija sobe preko telefona, faksa, e-po- šte, interneta ali "walk in"), sledijo skupine (43%) in alotmani (8%) oz. glej Slika 2. • 4 Skupi na, alotmani , individualec. Sčasoma bomo navedene spremenijivke lahko pri- merjali tudi po različnih časovnih obdobjih, npr. po mesecih, četrtletjih, sezonah in letih. Obrazec HTB je prilagojen obrazcu Statističnega urada RS TU/M (mesečno poročilo o prihodih in p~e- nočitvah turistov). V želji, da bi pridobili še druge podatke, ki jih vsi nujno potrebujemo pri načrtova­ nju, izvajanju in analiziranju učinkovitosti trženja na tip hotela je v mesecu maju sodelovalo v HTB približno dve tretjini turističnih hotelov, največ sodelujočih hotelov je iz kategorije treh in štirih zvezdic in srednje velikih hotelov ( do 250 posteij). Povprečna cena sobe vseh sodelujočih hotelov je v mesecu maju znašala 15.384 SIT (v mesecu aprilu 14.930 SIT) in nočitve 11.019 SIT (v aprilu 10.817 SIT), povprečna zasedenost sob pa je bila 56,6% (v Do konca junija se je v HTB vključilo že sto oziroma več kot polovica vseh slovenskih hotelov. Ker je celotno mesečno poročilo dostopno zgolj hotelom, ki sodelujejo v HTB, vabimo k sodelovanju tudi ostale hotele. Naš cilj je, da bi se v HTB vključila večina slovenskih hotelov, kar bo omogočilo še celovitejše analize in primerjave. Sodelovanje je brezplačno, potrebno je le izpolniti Dogovor o sodelovanju v HTB in pošiljati mesečne obrazce, dostopne na www.slovenia.info/htb. Na tem spletnem naslovu so vam na voljo podrobnejše informacije o projektu, lahko pokličete tudi na 01/589-18-58. www.slovenia.info~!~~ Nemški novinarji obiskali stara slovenska mesta Sredi maja (od 18. do 21.5.) je v Slo- veniji potekalo študijsko potovanje nemških novinarjev z naslovom "Zgodovinska mesta Slovenije". Če­ prav ima prav vsako slovensko mesto svojo zgodovino in bi ga tako lahko označili kot zgodovinskega, se zave- damo, da v treh dneh ni mogoče obi- skati prav vseh mest v Sloveniji. Tako smo pri sestavi nabora mest, ki so jih nemški novinarji obiskali, izbrali me- sta, ki so zanimiva tudi s turističnega vidika. V kratko odmerjenem času so tako nemški novinarji, vseh skupaj jih je bilo deset, obiskali Maribor, Ptuj, Kamnik, Ljubljano, Piran in Škofjo Loko. Poleg starih mestnih jeder so nemški novinarji obiskali še muzej na Ptujskem gradu, vinsko klet na Ptuju, izdelovalca kurentovih mask, pokušali tradicionalne slovenske jedi, pripravljene in postrežene v stari kmečki hiši s črno kuhinjo v Zgornjih Palovcah nad Kamni- kom. Budnerjeva hiša s črno ku- hinjo je pravi etnološki biser, "živi muzej", ki je po svoji izvir- nosti in ideji, kako ohraniti de- diščino, navdušil prav vse pri- sotne novinarje. V Kamniku je v novih prostorih tamkajšnjega LTO-ja skupino nemških novi- narjev pozdravil tudi župan me- sta, gospod Smolnikar. Novi- narje sta navdušila tudi Ljubija- na, prestolnica po meri človeka, in "benečanski" Piran. Omenimo naj še, da so bili vsi novinarji tega študij- skega potovanja, razen enega, prvič v Sloveniji. Potovanje se je zakijučilo z obiskom Škofje Loke, kjer je ogledu mesta sledila predstavitev izdelave dražgoških kruhkov. Še posebej razveseijivo je, da je bil prvi prispevek o Sloveniji izpod pere- sa novinarke s tega študijskega poto- vanja že objavijen: urednica znanega časopisa Handelsblatt, gospa Inge Hufschag, je 2. junija objavila celo- stranski članek s tremi barvnimi foto- grafijami in zemljevidom Slovenije. Janez Repanšek, direktor slovenskega predstavništva v Munchnu Potovalne navade Slovencev Na Slovenski turistično organizaciji od meseca maja 2006 kontinuirano mesečno izvajamo raziskavo med - www.slovenia.info prebivalci Republike Slovenije z na- menom ugotavljanja njihovih poto- valnih navad. Z omenjeno raziskavo želimo spremijati potovalne namere in dejanske odhode na počitnice, po- tovanja, izlete v daijšem časovnem obdobju ter podrobnejša analiza dr- žav počitnikovanj, glavnih aktivnosti na počitnicah in razlogov za nepočit­ nikovanje. Rezultati kažejo, da se je meseca maja iz počitnic z vsaj tremi nočitvami vrnilo več žensk kot moš- kih, pogosteje so potovali mlajši od 24 letter starejši od 55 let. Počitniko­ valo je več boij izobraženih udeležen- cev raziskave, iz večjih mest (LJ ali MB) . Najpogosteje so potovali tisti, katerih število članov v gospodinjstvu je 3 ali 4 in katerih neto mesečni do- hodki celotnega gospodinjstva prese- gajo 500.000 SIT. Večina je počitniko­ vala v Sloveniji (36%) ali pa na Hrvaš- kem (36%). Glavne aktivnosti na pre- živetih počitnicah so kratek oddih, pohodništvo in planinarjenje ter krožna potovanja. Povprečna poraba na osebo je 58.656 SIT med preživeti- mi počitnicami. Povprečna poraba je večja pri ženskah ter pri anketirancih, ki so starejši od 55 let. Najpogostejši razlog, anketiranci v mesecu majo niso odšli na počitnice ali potovanje z vsaj tremi nočitvami: nimam časa, ni- mam denarja ter zdravstveni razlogi. Več si lahko preberete na www.slove- nia.info/board, pod Tržne raziskave in analize, kjer bomo vsak mesec objavili povzetek pridobijenih podatkov. Tržni profili V sodelovanju s predstavništvi Slovenske turistične organizacije smo pripravili tržne profile za leto 2005 za tri največje emitivne trge slovenskega turizma, in sicer za Ita- lijo, Nemčijo in Avstrijo . Namen pro- filov je pomoč slovenskemu turistič­ nemu gospodarstvu pri načrtovanju in izvedbi trženjskih aktivnosti na posa- mezni~'tujih trgih. Zato smo v profile, ki so v celoti dostopni na naših po- slovnih spletnih straneh www.slove- nia.info/tra, vkijučili poleg splošnih informacij o posameznih trgih (vključno s seznamom najpomemb- nejših organizatorjev potovanj in me- dijev) še statistične podatke in podat- ke iz barometra TIC (vkijučno s tabe- laričnimi in grafičnimi prikazi po raz- ličnih kriterijih), najpomembnejše ugotovitve iz aktualnih tržnih razi- skav ter načrtovane aktivnosti STO za letošnje leto na teh trgih. Profile bomo sproti dopolnjevali z aktualnimi statističnimi podatki in podatki iz tr- gov, s podatki iz rednih raziskav in podatki iz hotelskega turističnega ba- rometra ipd., obenem pa že načrtuje­ mo pripravo profilov za druge emitiv- ne trge, kot je npr. trg Velike Britani- je. (več informacij: Jernej Zajec, jer- nej .zajec@slovenia.info ). Predstavitev slovenske turistične ponudbe na Dunaju Na Dunaju je 30. maja potekal Slo- venski večer, namenjen predvsem avstrijskim novinarjem in turistič­ nim agencijam ter organizatorjem potovanj ter ostalim vablfenim VIP gostom. Slovenskega večera se je udeležilo približno 40 avstrijskih no- vinarjev in okoli 110 predstavnikov turističnih agencij in touroperaterjev ter ostalih uglednih vabijenih gostov. Rdeča nit predstavitev na slovenskem večeru je bila tematika naravnih par- kov v Sloveniji, navezujoč na to pa tudi predstavitev kataloga Parki v Slo- veniji (ki je izšel tudi v nemškem jezi- ku pod naslovom Naturparks ;n Slowe- n;en ). Na večernem dogodku so pred- stavila tudi slovenska kulinarika in slovenska vina, ki so bila zastopana s predstavitvijo slovenskih regij. Na dogodku so se zainteresirani avstrij- ski javnosti predstavila naslednja slo- venska podjetja in družbe: Panonske Terme, Terme Olimje, Terme Čatež, Krka Zdravilišča, Park Škocjanske jame, Hoteli Metropol Portorož, druž- ba HIT Universe of fun in Sava hoteli. Slovenija se je predstavila na ARGUS Bike Fe- stivalu na Dunaju Na Dunaju je 22. in 23. aprila poteka- la prireditev ARGUS Bike Festival, na- menjena predvsem potencialnim turi- stom, ki se zanimajo za kolesarjenje. Sama lokacija prireditve je bila v sre- dišču Dunaja, na trgu pred mestno hišo. Slovenija se je predstavijala v enem izmed treh večjih šotorov, s ~ Stowenien ,,;ww.$!OV!.:ll 0 J , ' ri lt1 stojnico 24 m2 • Vsi razstavijalci na prireditvi so bili tako ali drugače po- vezani s kolesarstvom, veliko razstav- ijalcev je bilo pon udnikov special- izirane ponudbe ... Po podatkih orga- nizatorjev prireditve se je v primerja- vi z lanskim letom obisk na festivalu ARGUS Bike povečal za polovico. Po letoš~ji oceni je bilo torej več kot 55.000 obiskovalcev. Uspešna pred- stavitev sloven- skih wellness in SPA ponudnikov v Londonu Predstavniki šestih slovenskih well- ness in SPA ponudnikov so 11. maja v Londonu svojo ponudbo predstavi- li 13 najpomembnejšim angleškim tour-operaterjem. Workshop sloven- skega turističnega gospodarstva se je odvijal na slovenski ambasadi. Dogo- dek so spremijali tudi predstavniki angleških medijev, med njimi tudi Norm Longley iz uredništva Slovenija Rough Guide. Pobudo za organizira- 1 nje dogodka je podala Vesna Maučec iz skupine Panonian Spa, za odlično izvedbo dogodka pa je poskrbela Mary Stuart-Miller, direktorica informativ- nega urada Slovenske turistične orga- nizacije na trgu Velike Britanije. Do- godekje na slovenski ambasadi v Lon- donu gostil Bojan Škoda, ekonomski svetnik, dogodka pa se je udeležil tudi Iztok Mirošič, Veleposlanik Re- publike Slovenije v Veliki Britaniji. Pozitivne napo- vedi za letošnje turistično leto Ob upoštevanju ocen napovedi orga- nizacij za menedžment destinacij, trenutnega stanja rezervacij v slo- venskem turističnem gospodarstvu, aktualnih statističnih podatkov (SURS, HTB in SSNZ), izvedenih in na- črtovanih trženjskih aktivnosti STO, posameznih organizacij za menedž- ment destinacije, informacij iz posa- meznih trgov (s poudarkom na kijuč­ nih trgih), večletnega trenda gibanja števila prihodov in prenočitev turi- stov po posameznih kijučnih in pers- pektivnih trgih (s poudarkom na lan- skem letu), letošnjih izvedenih in na- črtovanih investicij v slovenskem tu- rizmu, splošnih trendov na ( evrop- skem) turističnem trgu in drugih de- javnikov, kot so odmevnejše priredi- tve, nove letalske povezave, uradna napoved prevzema evra, priprave na predsedovanje EU idr., kar nedvomno vpliva na splošen imidž Slovenije v Evropi, lahko ocenimo, da bo število prenočitev vseh turistov v Sloveniji v letošnjem letu naraslo za 3,4 odstot- ka. Največjo rast števila prenočitev lahko pričakujemo na italijanskem trgu, največjo stopnjo rasti pa v skan- dinavskih državah in britanskem trgu. Število nemških turistov, ki bo obi- skalo Slovenijo v letošnjem letu, bo že manjše od števila avstrijskih turi- stov. Ljubijana kot nova prestolnica Evrope bo presegla 600.000 realizira- nih turističnih nočitev. Dobre rezulta- te pričakujejo tudi v gorskih in zdravi- liških krajih (več informacij: re- search@slovenia.info ). Slowenien Aktu- ell 2006/2007 Na STO je v teku priprava nove pri- loge Slowenien Aktuell 2006/2007 - strokovne publikacije o Sloveniji kot turistični destinaciji in ponudbi slovenskega turizma za nemški trg. Gre za tržno orodje, namenjeno avto- busnim in drugim organizatorjem skupinskih potovanj z nemškega tr- žišča. Ker so vse prejšnje izdaje te publikacije naletele na dober odziv Slowenien Aktuell /)(IS jni,rual ffir dm Gruppe,1!011rls11111s 2005/2oo6 ..,. . ,. Slow11nlen ciijne publike in zadovoijstvo večine sodelujočih, načrtujemo izid Slowe- nien Aktuell 2006/2007 v juliju 2006. Publikacija bo izšla kot priloga k av- gustovski številki Busplaner Magazi- na, posvečeni RDA 2006 v Kolnu. Stroške izida publikacije Slowenien Aktuell v okvirni višini 20.000 eurov do polovice krije STO. Več informacij: majda.dolenc@slovenia.info. Izšel je nov pros- pekt »Wellness« Izšel je-nov prospekt »Wellness« v slovenskem, angleškem, nemškem, italijanskem, francoskem in ruskem jeziku, v skupni nakladi 50.000 iz- vodov, velikosti A4, na 32 straneh. V uvodu je predstavijenih šest osnov- nih stebrov wellnessa, nato je v štiri smiselne skupine (Medicinski well- ness, lepotne klinike; Wellness hoteli; Druga nastanitvena ponudba wellnes- sa in Spa wellness ponudba) razvršče- weJlness ~- 5/JtWn/Jo nih 31 ponudnikov z opisi, ki vsebuje- jo osnovne kontakte, možnosti name- stitve, storitve wellnessa in wellness program z okvirno ceno. V nadaljeva- nju je tabela ponudbe iz katere lahko turist izbere ustreznega ponudnika. Na koncu je poglavje ABC Wellness-a v katerem je za lažje razumevanje po- jasnjenih nekaj najpogostejši pojmov te ponudbe. Prospekt lahko naročite v Distribucij- skem centru STO-ja pri Boži Šuijgič: boza.suijgic@slovenia.info. Študijsko poto- vanje ogleda specializiranih pohodniških hotelov ' 22. in 23. maja je potekalo študij- sko potovanje ogleda specializira- nih pohodniških hotelov, članov evropskih hotelov za pohod- nike ( 11 Europa - Wanderho- tels 11 ) na avstrijsko' Koroško. študijskega obiska se je udele- žilo preko 20 predstavnikov slovenskega turističnega gos- podarstva, predstavnikov LTO- jev, TlC-ev ipd. Na potovanju so si udeleženci pogledali števil- ne specializirane hotele v Mall- nitzu, nacionalni park Bios, ze- liščni center in zeliščni hotel v Irschnu, prisluhnili predstavi- tvam outdoor programov v Kotschach Mauthnu in Nassfel- du. Več o potovanju si lahko ogledate na naših spletnih staneh. • PRED KRATKIM IZŠLO • PRED KRATKIM IZŠLO • PRED KRATKIM IZŠLO • PRED KRATKIM IZŠLO • PRED KRATKIM IZŠLO • PRED KRATKIM IZŠLO • PRED KRATKIM IZŠLO • Izzid prospekta "Parki v Sloveniji" V partnerskem sodelovanju z Mini- strstvom za okolje in prostor smo iz- dali prospekt Parki v Sloveniji. Izšel je v slovenskem, angleškem, nemš- kem, italijanskem in španskem jeziku. V skupni nakladi 100.000 izvodov, for- mata A5 (14,8x21 cm), na 20 straneh. V prospektu je predstavijenih 7 par- kov: Triglavski narodni park, Park Škocjanske jame, Kozjanski park, Kra- jinski park Sečoveijske soline, Krajin- ski park Goričko, Notranjski regijski park, Krajinski park Logarska dolina. Opisi parkov vsebujejo splošen opis, dostop, kaj nam park ponuja, in kje lahko dobi- te nadaijnje informacije. Na koncu prospekta je objavijen koledar prireditev. Uživajmo brez meja - Grenze- los geniessen V okviru programa INTERREG IIIA Avstrija-Slovenija je izšel promoci- jski katalog "Grenzenlos genieBen" (Uživajmo brez meja). V privlačnem katalogu, ki je natisnjen v nemškem jeziku, v nakladi 300.000 izvodov, so konkretni predlogi za potovanja za gurmane, predstavitve posameznih ponudnikov gastronomije, predlogi za obisk kulinaričnih prireditev ter nekaj receptov za lokalne dobrote. V kata- logu so predstavijeni tudi gastronomija Slovenije in kontaktni naslovi pred- stavništev Slovenske turistične organizacije, ena stran v nemškem katalogu pa je natisnjena v slovenskem jeziku. Vse prospekte lahko naročite v distribucijskem centru STO pri Bož~ Šuljgič: boza.suljgic@slovenia.info www.slovenia.info 1111111 Prvi slovenski dnevi wellnessa V Termah Olimia v Podčetrtku so se · od 22. - 25. junija 2006 odvijali prvi Slovenski dnevi wellnessa WIW 2006 (Wellness Incoming Workshop), kjer se je zainteresirani tuji javnosti predstavila slovenska wellness po- nudba. Dogodek se je pričel s strokov- nim posvetom oz. forumom, kjer je dr. Lutz Hertel, predsednik Nemškega wellness združenja prisotne seznanil z izkušnjami nemškega wellness združe- nja pri oblikovanju kriterijev kakovosti in kategorizaciji ter standardizaciji po- nudnikov wellnessa v Nemčiji, mag. Marjan Hribar, generalni direktor Di- rektorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo pa je predstavil wellness kot izziv za nadaijnji razvoj slovenske- ga turizma. V petek, 23. junija se je druženje nadaijevalo v Kongresni dvo- rani v hotelu Sotelia na poslovni de- lavnici (workshopu), kjer je svojo po- nudbo 24 tujim podjetjem predstavilo 21 slovenskih ponudnikov wellness storitev, pretežno zdravilišč. Zadnja dva dneva sta minila v spoznavanju ka- kovostne in pestre slovenske ponudbe, saj je za tuje udeležence WIW-a bilo or- ganizirano študijsko potovanje. • UTRIP TUJIH TRGOV • UTRIP TUJIH TRGOV • UTRIP TUJIH TRGOV • UTRIP TUJIH TRGOV • UTRIP TUJIH TRGOV • UTRIP TUJIH TRGOV • UTRIP TUJIH TRGOV • NEMČIJA Kam potujejo nemški turisti? Na zadnjem sestanku Corps Touristi- que (združenje tujih turističnih pred- stavnikov v Nemčiji) je poročal o turi- stičnih trendih direktor letalskih pro- gramov pri Rewe Pauschal Touristik, ki je po TUI in Thomas Cook-om tretji največji turistični koncern Nemčije. Koncern se sestoji iz organizatorjev potovanj, ITS, DerTour, Jahn-Reisen, ADAC Reisen, Meier's Weltreisen in Tjaereborg. Dva od njih imata v programu tudi Slovenijo (ITS, DerTour) . Letno potuje na počit­ nice v njihovi organizaciji 1,5 milijona nemških turistov. Di- rektor Dierck Berlinghoff je go- voril le o trendih, ki jih zaznava- jo v koncernu, kijub temu pa lahko sklepamo, da njihove ugotovitve v veliki meri odraža- jo stanje na nemškem emitiv- nem trgu. Trende je navajal po posameznih destinacijah. Ka- narski otoki so imeli stabilno situacijo do leta 2000, nato pa se je začelo zmanjševanje števi- la turistov od 2001 do 2005. Letos opažajo manjši porast. Egipt, ki je ce- loletna destinacija, je imel močno rast do leta 2003, letos pa beležijo slabše rezultate. V Grčiji je situacija stabil- na, destinacija pa je občutijiva na trž- na nihanja. Ciper beleži rahlo poveča­ nje, pri Turčiji paje bila situacija rela- tivno stabilna do leta 2003/04, sledil je porast leta 2005, letos pa imajo zmanjšanje od 30 - 35%. Bolgarija je imela porast od 2000 do 2003, od ta- krat pa vsako leto beležijo manj turi- stov. Dominikanska republika je do- živela pravi "boam" v letih 2003 in 2004, sedaj pa je interes za to popu- larno čezmorsko destinacijo manjši, zelo verjetno zaradi naravnih kata- strof. Pri Avstriji in Italiji ne opažajo nihanj, letos pa je v porastu zanima- _nje za Italijo kot tudi za Mallorco, ki si je ponovno okrepila svoj položaj na nemškem tržišču. Nato je gospod Ber- hringhoff predstavil štiri svoje teze 1111 www.slovenia.info glede stanja na tržišču: 1. velika stagnacija, 2. "kolač" (število vseh potnikov) je vsako leto približno enak, vendar se deli iz leta v leto drugače, 3. poceni ponudbe in nizko cenovni prevozniki ne pomagajo pri ustvarja- nju trajnega povpraševanja in t udi ne trajno zvestih kupcev, 4. najpomembnejše za turistično de- stinacijo so zadovoijni gosti. Najpomembnejše v turizmu je, da se obdrži goste, in ne, da se "prostitui- ra" s poceni ponudbami, ker se s tem žeija po potovanjih ne bo povečala. Najpomembnejše aktivnosti se morajo izvajati v destinaciji sami tako, da os- tanejo počitniška doživetja v trajnem spominu. Na koncu se je gospod Berlinghoff do- taknil še svetovnega nogometnega prvenstva. Pričakovali so, da bo v tem času poto- valo manj nemških turistov, zaradi posebnih in zanimivih ponudb, zlasti za družine, pa računajo na normalno število gostov tudi v tem obdobju . V svojem izvajanju g. Berlinghoff ni omenil niti Hrvaške niti Slovenije. Ver- jetno je glavni razlog, da so številke še vedno majhne. Letos bo kot vedno naj- več Nemcev letovalo v nemških leto- viščih (23,8%), v Italiji (8,4%) , Špani- ji (8,2%), Avstriji (5,3%), Vzhodni Evropi (4%), Skandinaviji (3,6%), Franciji (3,3%), Grčiji (3,1%), Turčiji (2,9%), bivši Jugoslaviji (2,4%). Vir: Deutsche Tourismusanalyse 2006. Za za ključek še dobra novica Predstavništvo STO v MUnchnu seje po- zanimalo, kako poteka prodaja sloven- ske ponudbe pri ITS in DERTour, ki sta člana koncerna REWE Pauschal Touri- stik. Pri ITS, ki ima v programu Bled, Čatež, Izolo, Koper, Kranjsko Goro, Moravske Toplice, Podčetrtek, Portorož in Strunjan (vse z lastnim prevozom), je trenutno stanje prodaje za 21,47% boljše kot v primerjalnem lanskem ob- dobju. Tudi DERTour, ki ima prvič v pro- daji wellness program v Radencih, je s trenutnim stanjem prodaje zadovoijen. Janez Repanšek, direktor slove nskega predstavništva v Mun chnu AVSTRIJA Potovanja Avstrijcev v letu 2005 Naj v nadaijevanju podamo nekaj iz- sledkov analize, ki jo kvartalno izvaja avstrijska državna statistika. Na ome- njenem uradu so zbirali podatke za potovanja z najmanj eno nočitvijo (pri 1 do 3 nočitvah gre za kratka potova- nja, od 4 nočitev daije pa za glavna počitniška potovanja). Posebej so ob- delali tudi poslovna potovanja z naj- manj eno nočitvijo. Ankete so izvajali četrtletno na vzorcu 3.000 reprezen- tativno izbranih v Avstriji stanujočih oseb starejših od 15 let, porazdeije- nih po celi Avstriji. V letu 2005 so Av- strijci skupaj opravili 13,7 milijona počitniških potovanj, kar je v primer- javi z letom poprej (13,2 milijona) rahlo povečanje. V navedeno število potovanj spadajo tudi kratka potova- nja. Teh je bilo 6,2 milijona. Več kot polovico potovanj so opravili doma, v Avstriji (7,1 milijona ali 52,1%). Šte- vilo kratkih potovanj ( 4,45 milijona) je močno preseglo število glavnih po- čitniških potovanj (2,69 milijona). Za nas je zanimivo dejstvo, da je število potovanj v tujino v primerjavi z letom poprej rahlo upadlo (sedaj 6,6 milijo- na). Pri potovanjih v tujino še vedno prevladujejo glavna počitniška poto- vanja (4,78 milijona) v odnosu na kratka potovanja (1,79 milijona). Če pogledamo porazdelitev potovanj Avstrijcev po letnih časih, vidimo, da glavna počitniška potovanja prevla- dujejo v mesecih julij in avgust ter fe- bruar (šolske počitnice, počitnice na snegu), kar predstavija 35% delež. Pri poslovnih potovanjih so najboij izpo- stavijeni meseci maj, junij in novem- ber. Načeloma študija ugotavija, da so tako kratka kot poslovna potovanja dokaj enakomerno porazdeijena pre- ko celega leta. Kam v tujino potujejo Avstrijci? (vsa potovanja) Na prvem mestu je že tradicionalno Italija z 21,6%, vendar njen delež upada, saj je še leto poprej predstav- ijala 24,2% vseh potovanj. Italiji sledi na drugem mestu Nemčija s 13,3% in Hrvaška z 10,2%. Na četrtem mestu najdemo Grčijo s 6,2% deležem. Sledi ji Madžarska s 5,7%. Sedmo mesto za- seda Turčija s 4,8%, takoj za njo pa Španija s 4,7%. Na devetem mestu se nahajata Slovenija in Francija z 2,6% deležem, za njima pa na, desetem me- stu Švica z 2,5%. Če pogledamo kratka potovanja Av- strijcev, vidimo, da so ta v primerjavi z letom 2004 porasla. Njihov delež v primerjavi z drugimi oblikami poto- vanj je v stalnem porastu (v letu 2004 še 40,7%, v letu 20d5 že 45,5%). Naj- pomembnejše destinacije za kratka potovanja so: 1. Nemčija 28,4% 2. Italija 23,2% 3. M~džarska 11,6% 4. Hrvaška 7,3% 5. Slovenija 4,9% 6. Češka 4,3% 7. Švica 4,1% Na področju poslovnih potovanjih so Avstrijci leta 2005 opravili kar 3,53 milijona potovanj, največ kar v Avstri- ji (53,5%). Še močneje kot kratka po- tovanja se ta osredotočijo ne nekaj dr- žav v tujini. Pri tem vodi Nemčija z 38%, sledita Italija s 7, 7% in Madžar- ska s 6%. Slovenija je na 10. mestu z 2,3%. Katera prevozna sredstva najraje uporabljajo Avstrijci? To je vsekakor osebni avto. Kar 45,4% potovanj v tujino Avstrijci opravijo z osebnim avtom. Sledijo potovanja z letalom, 37%, po- tovanja z avtobusom so na tretjem mestu z 9,8%, na četrto mesto pa so se uvrstila potovanja z vlakom s 6, 1 %. Organiziranje potovanj Največ potovanj v tujino, t .j. 64,7%, Avstrijci organizirajo sami, brez po- srednika. 29,6% sijih potovanje orga- nizira s pomočjo potovalne agencije, 5,7% pa agencije uporabijo le delno. Jan Ciglenečki , di rektor slovenskega predstavni štva na Dunaj u Čestitamo! Tatjani Radovič prestižna nagrada IMEX Academy Award Na borzi IMEX, eni največjih svetovnih sejemskih prireditev na področju po- slovnega turizma, ki je potekala od 30.5. do 1.6. v Frankfurtu, je letošnjo nagrado IMEX Academy Award za po- dročje Evrope prejela Tatjana Rado- vič, vodja področja Kongresne dejav- nosti na Zavodu za turizem Ljubijana. Nagrado za področje Evrope, ki sta ji jo na gala prireditvi podelila predsed- nik borze IMEX Rax Bloom in njen di- rektor Paul Flackett, je Tatjana Rado- vič prejela predvsem kot "priznanje za "Slovensko naj kopališče 2006" Podjetje Alpe Adria Media Ma rketing bo tudi v poletni sezoni 2006, tako kot v zadnjem desetletju in pol, po- skrbelo za izbor najboijših slovenskih kopališč. Med obiskovalci in obisko- valkami že znano akcijo "Slovensko naj kopališče" bodo popestrile števil- ne novosti, med njimi prenovijena spletna stran www.dj-slovenija.si ter večjezikovna spletna glasovnica, ki je objavijena tudi na lastnem naslovu naj.kopalisce.si. V letošnji sezoni pa bo glasovanje možno tudi na kopališ- čih, kjer bo gostovala ekipa "Dobro jutro, Slovenija". V okviru akcije "Slo- vensko naj kopališče 2006" bo ekipa radijske oddaje "Dobro jutro, Sloveni- ja" tudi letos, od konca aprila do kon- ca septembra, ob četrtkih in sobotah obiskovala slovenska kopališča. Zak- ijuček akcije, s podelitvijo priznanj in nagrad, bo predvidoma sredi oktobra njeno očitno zavzeto delovanje na v Kristalni dvorani v Rogaški Slatini . področju turizma in za njena vztrajna prizadevanja pri razvoju kongresnega in konferenčnega turizma v Ljubijani, pa tudi za njeno predanost promociji slovenske ponudbe na področju kon- gresnega in konferenčnega turizma kot celote". Tatjana Radovič se je po- leg tega v zadnjih sedmih letih izka- zala kot vodja poletne šole EFCT (Eu- ropean Federation of Congress Towns), trenutno pa je tudi članica upravnega odbora EFCT. Eden največjih angleških tour-operaterjev First Choice Holidays bo decembra 2006 vzpostavil čarterski let Lon- don Gatwic-Ljublja na, ki naj bi do marca 2006 tedensko v Slovenijo pripeijal predvido- ma 180 angleških gostov. Turizmu pomaga lastna glava Zakladnica zamisli. Med obiskovalci zakijučnih prireditev festivala Turizmu pomaga lastna glava v dveh desetletjih ni bilo nikogar, ki ne bi bil navdušen nad prireditvijo in hkrati obžaloval, da je ne vidi več ijudi, tudi več tistih, ki imajo v rokah škarje in platno za razvoj našega turizma . Turistični podmlad- karji in člani turističnih krožkov pod vodstvom mentorjev vsako leto na ak- tualno temo, ki jo razpiše Turistična zveza Slovenije, napišejo raziskovalno nalogo, pripravijo desetminutno odr- sko predstavitev in razstavo. Turistična tržnica Na velenjskem gradu so v začetku maja podelili priznanja in nagrade najuspe- šnejšim srednješolcem, ki so v tem šol- skem letu sodelovali v projektu "Več znanja za več turizma". Festival je že tretjo leto zapored pripravila Turistič­ na zveza Slovenije, pri organizaciji le- tošnjega festivala pa sta sodelovala še Mestna občina Velenje ter Šolski cen- ter Velenje. Na Titovem trgu v Velenju je na turistični tržnici 31 skupin iz Slo- venije, Avstrije in Italije predstavilo svoje tekmovalne projekte, ki so jih pripravili na temo Kultura bivanja in naravna dediščina v turizmu. Mozirje se je predstavilo mednarodnemu občinstvu Mozirje je član združenja Evropskih karnevalskih mest (FECC) že od leta 1996. Član združenja lahko postane le mesto, v katerem je karnevalska tradi- cija mesta oz. kraja dovoij trdna in pre- poznavna izven meja države. Predsed- stvo FECC-a vsako leto organizira kon- vencijo v eni izmed držav članic, letos pa so nas gostili v Novem Vinodolskem - Hrvaška. Konvencije seje udeležilo 26 držav z več kot 200 udeleženci. V petek, na dan Slovenije, se je predstavilo Mo- zirje s predstavitvenim filmom in pred- stavitvijo čezmejnega projekta INTER- REG III. A med Mozirjem in Novim Vino- dolskim. Skupni ciij programa je razvoj trilateralnega obmejnega območja v skupno gospodarsko in družbeno oko- ije, usmerjeno v pri hodnost. V Federa- ciji evropskih karnevalskih mest (FECC- u) je včlanjenih že 9 članov iz Sloveni- je, med njimi tudi Ptuj, ki bo leta 2007 gostil predstavnike FECC-a na Dies Na- talis (rojstni dan FECC-a). Celica najboUši hostel na svetu Popotniški vodič Lonely Planet je v svoji decembrski izdaji 2005 hostel Celico v Ljubijani razglasil za najboij- ši hostel na svetu, saj ponuja najzani- mivejšo nastanitev za mlade. Lonely Planet ga je razglasil za "hip pest" ho- stel, hkrati pa gaje zaradi nenavadne zaporniške arhitekture uvrstil tudi v kategorijo najboij nenavadnih nasta- nitev. Prenova Jamskega dvorca je končana Končana so večmesečna prenovitve- na dela v Jamskem dvorcu, kultur- nem spomeniku državnega pomena, ki se nahaja ob vhodu v Postojnsko jamo. Mojstrovina arhitekta Pietra Palumba iz leta 1928 s prenovijeno kuhinjo, novimi kongresnimi kapaci- tetami in sodobno tehnično opremo postaja edinstveno prireditveno sre- dišče, ki lahko na najvišjem nivoju gosti do 1.000 ljudi. Postojnska jama turizem d.d. je v dvorec vložila 350 milijonov SIT. V celoti so obnovili ku- hinjski del v pritličju in prvi etaži. Protokolarna dvorana Venecijanka je ostala nespremenjena, obnovili so le KDO KAM KJE • S 1. junijem 2006 je v Adrii Airways Ljerko Zupančič na mestu odgovorne osebe za korporativno komuniciranje in za odnose z mediji zamenjala Kata- rina Dolinar. Ljerka Zupančič je ome- njeno funkcijo v Adrii opravijala od aprila 1994. • V Turistično informacijskem centru Kamnik je v.d. direktorja Mirana Je- reba na tem mestu zamenjal Igor Kralj. • V maju je prišlo do združitve Razvoj- nega centra Brežice in Zavoda za turi- zem občine Brežice v Zavod za podjet- ništvo in turizem Brežice, ki ga bo vo- svetila. V prvem nadstropju so zame- njani tlaki, preuredili so tudi vhod v veliko plesno dvorano, ki se po no- vem imenuje po Luki Čeču, prvemu raziskovalcu postojnskega podzem- lja. V veliki dvorani, ki sprejme 300 sedežev, je urejen nov tehnični kabi- net za potrebe različnih dogodkov in seminarjev. Poleg tega sta v prvem nadstropju še dve prenovljeni večna­ menski dvorani za 120 ljudi, povsem posebna pridobitev pa je v skalno steno razširjeno preddverje, kjer vas od mogočnega kraškega apnenca lo- či le steklena pregradna stena. No- vost so stopnice iz prvega v drugo nadstropje, kjer sta dve povsem novi konferenčni dvorani s 120 sedeži in nekaj manjših prostorov za in- dividualne poslovne razgovore in neformalna druženja. Dvo- rec ima tudi tri nova dvigala. Eno je namenjeno gostom, eno povezavi obeh kuhinj in tretje oskrbi iz skladiščnih prosto- rov. Nove prezračevalne in kli- matske naprave so vgrajene v vseh nadstropjih. Popolnoma sta prenovljena sanitarni in garderobni del za goste in za- poslene. Po končani obnovi je celotna zmogljivost objekta za potrebe gostinstva 850 sede- žev, skupna kongresna zmogijivost pa znaša 1.000 sedežev. Po~g te največje investicije načrtujejo še za približno 100 milijonov ostalih inve- sticij v lastno infrastrukturo in 110 milijonov v jamsko infrastrukturo. dila direktorica Nataša Šerbec. • Turistično društvo Cven je pred kratkim odprlo TIC, katerega predsed- nik je Janko Horvat. • Nov v. d. direktorja Zavoda za turi- zem in kulturo Beltinci je Nikolaj Sze- pessy. • V Hotelu Evropa Ceije je Miroslava Verdnika na mestu direktorja zame- njal Aleksander Jančar. • Uprava Kompasa je za novo izvršno direktorico Kompas Holidays Produk- cijo imenovala Simono Mele, ki bo na tem mestu nadomestila dosedanjega direktorja Dimitrija Picigo. www.slovenia.info - SLOVENIAN WATERS INSPIRE VODA NAVDIHUJE - Oddelek za študij II 17936/2006 796 .5(497 . 4) IIIIIII III III III IIIII I III IIII III IIIIIII I III IIIIIIIIIIII ~ 5000019066, 88 COBISS 1:1 TERME RADENC Tri:ma~8.9000AfufW2Sobol:1,lrl .. Ol/JUJ8 49,fab:0}/JU18JO SAVA HOTEL$ & RESORTS