PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 60 lir Leto XXm. St. 204 (6788) TRST, sreda, 30. avgusta 1967 ARABSKI «VRH» V Kartumu se je začelo posvetovanje arabskih najvišjih predstavnikov Zastopane so vse arabske države, toda samo osem jih zastopajo državni ali vladni poglavarji - Naserjev govor na letališču KARTUM, 29. — Konferenca afriških državnih poglavarjev se je začela nocoj s kratko javno sejo, kateri je sledilo pravo delo pri zaprtih vratih. Za predsednika konference je bil imenovan sudanski predsednik Azari. Tajna seja se je končala ne- --------------- kaj po 22. uri in se ho nadalje- vala jutri zjutraj. Sudanski ministrski predsednik Magub je obrazložil rezultate konference zunanjih ministrov in predložil hačrt dnevnega reda. Na konferenci so zastopane vse arabske države, toda samo osem držav zastopajo državni ali vladni poglavarji. Manjkajo alžirski predsednik Bumedien, sirski predsednik Atasi, tunizijski predsednik Burgiba ter maroški in libijski kralj. Zvečer so objavili pozdravno brzojavko, ki so jo poslali konferenci sovjetski voditelji, ki poudarjajo vso podporo arabskim državam proti izraelskemu in imperialističnemu napadu. Predsednik Naser, ki je prišel v Kartum danes popoldne, je imel na letališču kratek govor, ker je zbrana množica vztrajala, naj govori. Izjavil je, da če pripravljalni sestanki niso prinesli zaželenih rezultatov, se prav gotovo ne bodo odrekli vsem poskusom, da dosežejo končno zmago, ker »vprašanja, ki jih morajo Arabci rešiti, so mnogo važnejša kakor vsa predsedstva in vsi prestoli«. ((Imperialistična nevihta, ki je zadela arabsko domovino, je temeljito menjala prejšnje stanje in bo lahko povzročila temeljito spremembo v arabski akciji.« Ko je Naser bil še na letališču v posebni dvorani, mu je sudanski ministrski predsednik predlagal, naj počaka nekaj minut, ker je ravnokar prihajalo letalo saudskega kralja Fejsala. Toda Naser je izjavil, da ni potreben sestanek, in je odšel. Kakor je znano, se bosta morala Naser in Fejsal sestati v zvezi s sporazumom o Je-menu. Zjutraj so bile v Kartumu pro-tiameriške demonstracije. Iraški zunanji minister je v nekem intervjuju izjavil med drugim: ((Iskali bomo vsa sredstva in tudi diplomatska, da odvrnemo napad na arabske narode, njihovo ozemlje in njihove zakonite pravice, toda s pogojem, da se napadalcu ne prizna nobena koncesija in da se mu ne dovoli, da bi pobiral plodove svojega napada. Ce bi napadalcu dali možnost, da doseže sprejem lastnega napada, bi se ustvaril hud precedens, ki bi ogrožal mednarodno varnost in mir.» Dodal je, da je med priporočili arabskih zunanjih ministrov tudi iraški načrt, ki določa popolno ustavitev dobav petroleja, umik arabskih pologov iz britanskih in ameriških bank in gospodarski bojkot držav, ki pod' PEKING ZAOSTRUJE ODNOSE Z LONDONOM Kitajci so izzvali nerede in spopade pred kitajskim poslaništvom v Londonu Nove demonstracije pred sovjetskim poslaništvom v Pekingu - Napad na grško ladjo v Šanghaju LONDON 29. — Davi je nastal pred kitajskim poslaništvom V Londonu pretep med Angleži in Kitajci. V pretep je bilo vmešanih kakih 30 Kitajcev in Angležev. Skupina Kitajcev je fil-hiala na ulici svojega tovariša, ki je na ulici mahal s knjigo «Maocetungovih misli«. Nabralo se je nekaj ljudi. Nekateri so se smejali, toda eden od teh je z roko odrinil knjižico. Kitajci so se zagnali vanj in sledil je pretep. Prišli so policaji, od katerih so bili nekateri potolčeni. E-hega policaja so morali odpeljati v bolnišnico. Ko so policaji napravili red, Je hianjša skupina Kitajcev začela divje vpiti proti Angležem. Kmalu zatem je kitajski odpravnik poslov šen Ping odšel v zunanje ministrstvo, da bi protestiral. Sprejel Ba je podtajnik v zunanjem ministrstvu, ki ga je vprašal, ali res Pričakuje, da bodo resno upoštevali njegov protest spričo dejstva, da so v Pekingu zažgali britansko Poslaništvo in pretepli osebje poslaništva. Ko se je šen Ping vrnil, je pred Poslaništvom nastal nov pretep, ki Je bil hujši kakor prvi. Kitajci so v Angleže metali steklenice, vrče Za smeti in druge predmete in An-fleži so ostro odgovorili. Neka Jenska je metala na Kitajce cvetlične vaze. Neki Kitajec pa je hhel v roki sekiro, s katero je Pdaril po glavi policijskega inšpektorja. Policija je pozneje zaprla vse dohode do poslaništva, da preprest nadaljnje spopade. Okoli poslaništva se je pozneje nabrala večja množica, ki je vpila proti Kitaj-°em. Zvečer je policija demonstrante izgnala. Zunanje ministrstvo je obtožilo člane kitajskega, poslaništva, da so odgovorni za incidente. Uradna izjava Foreign Officea pra-Vt med drugim: 1. Prvi incident se le dogodil, potem ko je neki mimoidoči vrgel na tla rdečo knjigo rlaocetungovih misli, katero je ne-m mladenič dobil od kitajskega Poslaništva. Tedaj je iz poslaništva Priteklo okoli 25 Kitajcev in v spopadu, ki je sledil, so vrgli na tla Policaja v uniformi, udarili nekega Srugega policaja, ki je padel na tta, ter hodili po roki tretjega Policaja. Končno je policiji uspelo ločiti Kitajce od demonstrantov in je pomagala diplomatom, so se vrnili v poslaništvo. 2. Prugi incident je nastal, ko so Ki-taJci zahtevali, naj policija umakne svoje avtomobile, ki so bili pred pražo kitajskega poslaništva. Krajci so napadli avtomobil, v kate-rem so bili nekateri agenti, ter ?? polomili radijsko anteno. Po ftvahni diskusiji je prišlo iz poslopja več Kitajcev, oboroženih z ,,®leznimi drogovi in z dvema ve-•Jkima sekirama. Eden od Kitai-pv je bil oborožen tudi s samo-?fesom. Kitajci so metali stekleno® in druge predmete na polica-f. ki so odbili napadalce z gumi-ipvkami. Pri drugem incidentu so ranjeni trije Kitajci, ki so jih {^Peljali v bolnišnico. Drugih pet fhajcev je prišlo v bolnišnico z Ustnimi sredstvi. Ranjen je bil en agent v uniformi in je ?p mišnici. Kitajci so udarili po 5‘Uvi nekega fotoreporterja in mo- jo na splošno uživajo diplomatska predstavništva v Angliji.« Iz Pekinga poročajo, da so kitajske oblasti sporočile britanskemu odpravniku poslov, da «ni na razpolago mest v letalih« za povratek žensk in otrok v Veliko Britanijo. V Pekingu so se davi zadele pred sovjetskim poslaništvom demonstracije. Rdeči gardisti so blokirali številne dohode v poslaništvo, okoli katerega so namestili zvočnike, iz katerih vpijejo protisovjetska gesla. Demonstracijo so organizirali ob prvi obletnici spremembe imena ulice, v kateri je poslaništvo, v »Ulico antirevizionizma«. Kakor je znano, so tedaj bile pred sovjetskim poslaništvom večdnevne velike demonstracije, pri katerih je sodelovalo nad milijon rdečih 'gardistov. Agencija Tass poroča, da so rdeči gardisti 16. avgusta napadli v pristanišču v Šanghaju posadko grške ladje «Kira Marta«. Rdeči gardisti so vdrli na ladjo in zahtevali od mornarjev, naj pozdravijo Maocetunga, s tem da pokleknejo pred njegovo sliko. Pozneje so vso ladjo prepleskali s kitajskimi gesli ' To je že drugič, da so rdeči gardisti napadli neko grško ladjo kitajskih pristaniščih. letoma zmagalo v Moskvi in dobilo priznanje tu v Benetkah. G. R. pirajo izraelski napad. Na vprašanje, kakšne so možnosti politične rešitve po nedavnem obisku Tita v Kairu, Damasku in Bagdadu, je iraški zunanji minister odgovoril, da jugoslovanski predsednik ni prinesel posebnih načrtov in je prišel na obisk kot prijatelj Arabcev. Izrekel je tudi prepričanje, da bodo arabski voditelji znali rešiti jemensko vprašanje. Naser se je danes pogovarjal v Kartumu z jordanskim kraljem Huseinom, z libanonskim predsednikom, s kuvajtskim emirom in z iraškim predsednikom. Tudi drugi a-rabski voditelji so imeli vrsto medsebojnih posvetovanj. Zahodne agencije so razširile trditve, da je v Kairu nastala napetost in da so zaprli nekatere častnike, ki zavzemajo skrajno stališče ter nasprotujejo vsakemu poskusu pogajanj. Te govorice še s posebnim zadovoljstvom širi izraelski radio, ki pravi, da je Naser zavzel realistično stališče in da bi bil pripravljen iskati pot za mirno rešitev. Kairski list «A1 Ahram» poroča, da bo jutri prišel v Kairo indijski delegat’ v OZN, ki bo septembra predsednik varnostnega sveta. V Kairu bo ostal 24 ur in_ se bo posvetoval v zvezi z možnostjo, da se vprašanje Srednjega vzhoda znova postavi pred varnostni svet. Kar se tiče vračanja jordanskih beguncev na zasedeno jordansko o-zemlje, je izraelska vlada sporočila, da je sklenila podaljšati rok za povratek, ki bi 'potekel 31. avgusta. Toda rok velja samo za tiste begunce, ki imajo že dovoljenje za povratek in se niso še vrnili. Objavljana obtožnica proti Papandreuju ATENE, 29. — Zvečer je bila objavljena uradna obtožba proti Andreju Papandreuju in drugim desetim osebam, ki so obdolženi »zarote« in ((veleizdaje« in katere bo sodilo vojaško sodišče. V obtožnici se med drugim trdi, da je bila tajna vojaška organizacija «A-spida« organizirana, da bi nasilno preobrnila obstoječi kraljevski režim in da bi ustanovila socialistično diktaturo. Obtoženci imajo pet dni časa, da vložijo pritožbo proti obtožnici. Pa-pandreu je že predhodno izjavil, da se ne namerava pritožiti, vendar so nekateri obtoženci drugačnega mnenja, tako da se pričetek procesa lahko zavleče. Iz Pariza poročajo, da so številni francoski filmski igralci podpisali protestno izjavo v zvezi z a-retacijo Teodorakisa. Med njimi so Simone Signoret, Yves Montand, Ju-liette Greco, Jean Louis Trinti-gnant in drugi. NOVI DELHI, 29. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je poslal Indiri Gandi pismo v zvezi s Srednjim vzhodom. Vsebina pisma ni bila objavljena. Italijanski zunanji minister Fanfani tunizijski zunanji minister Burgiba aiiiiiiiiiiMMiiiiliiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiMiiiiliiiiiiMMMiiiiiiinNinuuiniHHHiHiiiiuiiliMiMiiiiiMiiDiininiiiMiioiiiiiNiHunMinHininiiiiiiiiifiiiiiiiimiiilliiiiiliiiniiiiiiiitmiita ZAKLJUČEN UKADEN OBISK ZUNANJEGA MINISTRA BURGIBE Novi neredi v Hongkongu HONG KONG, 29. — Danes so v Hong Kongu aretirali 11 oseb, ker so v nekem lokalu našli večjo količino razstreliva in materiala za sabotažo. Zaplenili so tudi neke posebne vrste raket. Kakor poročajo, je policija streljala na množico 600 demonstrantov blizu letališča Kai Tak. Ubit je bil en demonstrant. Predstavnik hongkonške vlade je izjavil, da je policija streljala, ker so demonstranti vrgli proti policajem prižgano plamenico in tudi bombo, toda ranjen ni bil nihče. Sodišče v Hong Kongu je spoznalo danes tri voditelje komunističnega lista «Afternoon News» za krive prevratne dejavnosti in obsodilo vsakega na tri leta zapora. Izhajanje časopisa je bilo začasno ustavljeno in danes je sodišče odredilo, da mora časopis prekiniti izhajanje za šest mesecev od danes. pozneje je Foreign Office obja-J?* naslednjo izjavo: «Zdi se, da r«našnji incidenti predstavljajo po- se je zdraviti v bolnišnici. Ozne jr ”— našli r»našnji _________ . . . 'z*us kitajskega predstavništva, da 'Pvzroči nerede, zato da bi opralo dejanja, ki jih je začela Kioska proti britanskemu diplomat-'“tetnu predstavništvu v Pekingu.« ..Kmalu zatem je Foreign Office Rjavil še eno izjavo, ki pravi: ®nes so nastali številni inciden-* • med katerimi so uradniki ki-."Jskega predstavništva napadli bri-JSfke državljane, med katerimi {Jr.dcijske agente pri opravljanju Jihove službe za varovanje kitajta predstavništva. Britanska po-J^ja straži pred predstavništvom, s* skrbi, da bo kitajsko osebje .Poštovalo prepoved premikov, ki ■ Je izdala britanska vlada, po- Včeraj v Benetkah madžarski film «Utoszezon» BENETKE, 29. — Kako naj bi se obnašali v času fašizma slabiči tisti, ki niso bili svetniki in niso mogli postati ne mučeniki ne junaki? Bili so stotisoči, milijoni ljudi, ki niso zmogli preizkušnje, ki je bila pretežavna za njihove sile. Strah jih je tako strl, da je prišel trenutek, ko so postali izdajalci ali morilci svojih lastnih bratov. ... To je razmišljanje, ki ga je madžarski režiser Zoltan Fabri že razvil v svojih drugih delih in ga je ponovil v filmu «Utoszezon» (italijanski prevod «Fine stagione«) na sedanjem filmskem festivalu v Benetkah. Film je mešanica drame s šalo. Dramo doživlja Kerekes, prileten lekarnar v podeželskem mestecu. Tipična dobričina, ki ni ne svetnik ne junak, med fašizmom sicer ni bil kolaboracionist, toda ena njegova beseda je verjetno povzročila deportacijo dveh Židov, ki sta delala v njegovi lekarni. «Razen če zakona Silagyi nista Zida,« je izjavil nekemu svojemu prijatelju, ki je postal policijski načelnik in, ga je vprašal, ali je še kdo, ki bi ga morali deportirati. Eichmannov proces in dramatično pričanje na tem procesu zelo vznemirita ICerekesa. Telefonski poziv nekaterih prijateljev, ki ga niso videli nekaj dm, naj se javi na policiji, mu povzroči hud pretres. Vedeti hoče, ali so osebe, ki jih je ovadil, še žive. Zaman mu prijatelji, ki se oglasijo pri njem, zagotavljajo, da gre za šalo. Doživel je že notranji pretres. Od prijateljev zahteva, naj organizirajo proti njemu proces. Doseže tudi soočenje z bivšim policijskim načelnikom, ki je prestal deset let zapora in ga ne peče več vest. Rešitev prijateljev mu ne prinese miru, tudi zaradi tega, ker se mu ponoči ponavlja prizor, ko govori eden njegovih prijateljev, ki je uprizarjal javnega tožilca in ki je zgubil vso družino v taboriščih. Zjutraj gre k javnemu tožilcu, ki se mu seveda smeje v obraz. Ves Incidenti ob pogrebu nacista Rockwolla WASHINGTON, 29. — Ameriško obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo George Lincoln Rockwell, vodja ameriške nacistične stranke, ki je bil umorjen pretekli teden, mogel biti pokopan na vojaškem pokopališču, vendar pa da bo hkrati prepovedano, da bi se člani te stranke udeležili pogreba v uniformah in z nacističnimi znaki. Toda pozneje je vojska prepovedala pokop Rockvvella na omenjenem pokopališču. To so sklenili po incidentih, ki so nastali pred pokopališčem. Ko so krsto pripeljali pred vhod pokopališča, je policija zahtevala, naj se odstranijo vsi nacistični znaki, ki so bili na krsti, ali ki so jih nosili nacisti, ki so sledili krsti. Nacisti so to odklonili in več ur je trajalo prerekanje med načelnikom vojaške policije in novim nacističnim voditeljem. Medtem so skupine nacistov skušale s silo vdreti na pokopališče, toda policija jih je ustavila in nekatere aretirala. Končno je načelnik policije dal Italija in Tunizija se bosta zavzemali za mirna Sredozemlju Andreotti o težavah pri dobavi petroleja . Poziv žirije beneškega filmskega festivala za zaščito življenja Teodorakisa ter pismo Lombardija in Santija predsedniku medparlamentarne LJUBLJANA, 29. ljanske univerze prof. inž. Albert Struna je sprejel danes v Ljubljani skupino ameriških študentov in šolnikov, ki bodo od 2. do 17. septembra na ameriško • jugoslovanskem seminarju v Grobljah pri Domžalah, ki ga že tretjo leto zaporedoma skupno organizirata združenje 12 kolegijev iz okolice velikih centrov ZDA in ljubljanska univerza. j nacistom 15 minut časa, da odstra-Rektor ljub- nij0 vse nacjStične znake, če ho- čejo vstopiti na pokopališče. Ko je rok potekel brezuspešno, je policijski načelnik izjavil, da je preklicano dovoljenje, ki ga je dala vojska za pokop Rockvvella na vojaškem pokopališču. Za novo dovoljenje bo potrebna nova prošnja, ki pa jo bodo proučili »tudi v luči današnjih dogodkov«. RIM, 29. — Tunizijski zunanji minister Habib Burgiba, sin predsednika republike Burgibe, je zapustil Italijo skupaj z italijanskim ministrom za zunanje zadeve Fan-fanijem in ministrom za trgovinsko mornarico Natalijem na krovu trajekta «Lazio». Gostje so prispeli nekaj pred četrto uro popoldne v Neapelj, od koder so se odpeljali na otvoritveno vožnjo v Tunis. Dopoldne so bili v Rimu zaključni razgovori med zunanjima ministroma in takrat so tudi podpisali sporazum o odškodnini za italijansko premoženje, ki so ga nacionalizirali v Tuniziji, istočasno so podpisali tudi sporazum o gospodarskem in o finančnem sodelovanju med obema državama. Dopoldne je sprejel tunizijskega zunanjega ministra predsednik vlade Moro. V skupnem uradnem sporočilu, ki so ga izdali po obisku, se v uvodu omenja »resna nevarnost za mir na vzhodnem področju Sredozemskega morja, ki je imela posledice tudi za ostala področja«. Izraža se želja, da bi spor čim prej pravično uredili, in se ugotavlja, da bosta Tunizija in Italija sodelovali za mir ob vsaki možni priložnosti. V nadaljevanju poročilo obravnava dvostranske konkretne odnose. Glede ribolova se pozitivno o-cenjuje delo komisije, ki je bila za to vprašanje nalašč ustanovljena in ki se je sestala v Rimu od 4. do 12. avgusta, pri čemer je še zlasti zanimiva ustanovitev mešane italijansko - tunizijske ribolovne družbe. Preuredili bodo komisijo, ki je bila ustanovljena že leta 1961, da proučuje vprašanja gospodarskega sodelovanja in ki bo proučila možnost tesnejšega sodelovanja. Ministra sta podrobneje proučila tudi položaj Italijanov, ki prebivajo v Tuniziji. V okviru u-resničevanja programov o turističnem sodelovanju je Italija odobrila posojilo s posebno ugodnimi Pogoji. Italija se je obvezala, da bo še nadalje podpirala tunizijsko proš- iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiui NADALJUJE SE OFENZIVA OSVOBODILNE VOJSKE V VIETNAMU Osvobodilne sile so razstrelile osem važnih mostov blizu Dananga Včeraj so ameriška letala bombardirala Hanoj in Hajfong - Švica odbila vabilo Sajgona, naj pošlje opazovalce na volitve ■ U Tantove izjave SAJGON, 29. — Osvobodilne sile so ponoči razstrelile osem mostov na najvažnejši cesti, po kateri ameriški vojaki v Vietnamu oskrbujejo svojo vojsko iz Sajgona. Mostove so razstrelili na področju Dananga, in _sicer severno in južno od tega velikega ameriškega oporišča. E- ko so Kitajci uničili britan- d ~ predstavništvo v Pekingu, in ^ Poskrbi za njihovo varnost, ki den od mostov, ki so ga razstrelili, je oddaljen komaj tri kilometre in pol od oporišča. Most je branila enota ameriških vojakov, toda ni jim uspelo preprečiti vdora osvobodilnih sil, ki so postavile eksplozivne naboje na oboke mosta. Preteklo noč so osvobodilne sile izvršile močne napade na utrjene položaje v vaseh okraja TanhBinh 570 kilometrov severovzhodno od Sajgona. V Sajgonu trdijo, da je bilo ubitih 200 civilistov in da so njihove hiše zažgali. Predstavnik ameriškega poveljstva je danes priznal, da je bilo prejšnji teden sestreljenih nad Severnim Vietnamom 16 ameriških letal. To je največje število sestreljenih letal v enem tednu nad Severnim Vietnamom. V zvezi z včerajšnjim in predse mu ____________j- ■ ______ ... včerajšnjim bombardiranjem treh obseden skuša napraviti samomor | največjih ameriških oporišč v Juž-in se vrže pod vlak, toda tudi to . nem Vietnamu so ameriški vojaški mu ne uspe. Prijatelji se ponovno predstavniki v Sajgonu izjavili, da zberejo ob kozarcu piva in povrne je bilo to obstreljevanje nepriča-se mir, toda le dozdeven mir. I kovano in senzacionalno. Osvobo-Film je na višini najboljšega Fa-1 dilne sile so oporišča obstreljevale brijevega dela, ki je pred dvema I z možnarji in z raketami, ki jih je dobavila nedavno Sovjetska zveza. Poleg tega se ugotavlja, da so oporišče Dong Ha obstreljevali s 152-milimetrskimi topovi, ki jih je dobavila Sovjetska zveza. Ti topovi nesejo na razdaljo 27 kilometrov. Ameriška letala so tudi danes bombardirala gosto obljudene kraje blizu Hanoja in Hajfonga. Eno letalo je bilo sestreljeno nad Haj-fongom. Ameriški časnikar David Schoen-brunn, ki je v Hanoju za račun lista ((Newsday», piše, da je okoli 150 tujih diplomatov in časnikarjev 22. avgusta prisostvovalo ameriškemu bombardiranju Hanoja. Tedaj so letala zadela eno bolnišnico in obljudeno področje mesta. Schoenbrunn dodaja, da je ameriško bombardiranje povzročilo veliko škodo, mnogo trpljenja in velike težave za življenje v mestu. Toda hkrati je še bolj okrepilo enotnost severnovietnamškega prebivalstva in njegovo odločenost, da vztraja pri svojem odporu. Zaradi tega, dodaja list, se je povečal odpor severnovietnamskih voditeljev proti mirovnim pogajanjem. V Washingtonu je včeraj v predstavniški zbornici prvikrat republikanski poslanec Lee Carter zahteval, naj se ZDA umaknejo iz Viet- nama. Izjavil je, da je prepričan, da večina Američanov misli kakor on. Iz Ženeve poročajo, da .je švicarska vlada odklonila vabilo sajgon-ske vlade, naj bi poslala svoje o-pazovalce na volitve, ki bodo v nedeljo. švicarska vlada je odgovO rila, da ne more sprejeti vabila, ker gre za notranje zadeve Južnega Vietnama. Danes pa je od potovala iz Washingtona skupina 22 Johnsonovih odposlancev, ki bodo opazovali nedeljske volitve. Značilno je, da jih vodi bivši ameriški poslanik v Južnem Vietnamu Cabot, Lodge. V zvezi z nedeljskimi volitvami se ugotavlja, da je ameriška anketa v Južnem Vitnamu pokazala, da je samo nekaj sto občin v Južnem Vietnamu v rokah političnih sil sajgonske vlade in več tisoč drugih občin upravlja osvobodilna fronta. Predstavnik OZN je danes izjavil časnikarjem, da jo U Tantovo mnenje o učinkovitosti akcije varnostnega sveta v zvezi z Vietnamom v sedanjem trenutku dobro znano. Zato je naloga samo varnostnega sveta, da nastopi ali ne s tem v zvezi. Kakor je znano, je U. Tant prejšnji mesec izjavil, da je prekinil svoje diplomatske napore glede Vietnama, ker niso ZDA sprejele poziva, naj ustavijo bombardiranje Severnega Vietnama. njo, da se priključi evropski gospodarski skupnosti, in se bodo v ta namen sestali strokovnjaki obeh držav, predvidoma že v sredini septembra. Minister Andreotti je napisal za neko revijo članek o »tehničnih obeležjih preskrbe s petrolejem po zapori sueškega prekopa«, v katerem prihaja do dokaj pesimističnih ugotovitev in govori o možnosti zvišanja cen. Minister pravi, da so za sedaj lahko premagovali težave, ker je imela vsaka čistilnica mineralnih olj zadostne zaloge in ker so petrolejske družbe sodelovale z državo. Vendar pa nato ugotavlja, da je položaj bistveno drugačen, kot,je bil pri prvi zapori Sueškega prekopa, saj je takrat Italija uvažala 15 milijonov ton nafte, sedaj pa preko 56 milijonov ton. Takrat je kritično stanje trajalo šest mesecev in je država prevzela breme, ki je znašalo 46 milijard lir, kar so krili z višjo ceno bencina (14 lir na liter), ki je ostala v veljavi dve leti. Država je priznala družbam vis-stroške pri dobavah petroleja, saj medministrski odbor za cene določa najvišjo ceno bencina in drugih derivatov. Po približnih računih bodo višji stroški zaradi daljših prevozov in drugih razlogov znašali v šestih mesecih okoli 10(1 milijard lir in so zato na nekem medministrskem sestanku govorili možnosti, da se podaljša za leto 1969 dodatek na bencin, ki so ga uvedli v zvezi s poplavami. Vendar pa bo postal položaj resnejši, če prihodnje leto ne bo vzpostavljeno normalno stanje pri dobavah petroleja, in bo v takem primeru vlada prisiljena iskati druge načine za iskanje sredstev, odnosno bo morala ponovno zvišati ceno bencina. Predsednik beneškega filmskega festivala Alberto Moravia je dopoldne prečital poziv za zaščito grškega skladatelja in poslanca Teodorakisa, ki so ga podpisali vsi člani žirije: Giorgio Bassani, Michelangelo Antoniom, Pierpaolo Paso-lini, Bernardo Bertolucci, Dacia Mariani in Tullio Kezich, ter končno ravnatelj Luigi Chiarini. Poziv so poslal: zunanjemu ministru Fanianiju in se v njem trdi, da so skladatelja zverinsko mučili, tako da je resno ogroženo njegovo življenje. Podpisniki zahtevajo, da zunanji minister naredi ustrezne korake pri grški vladi, da se dovoli nadzorstvo mednarodnega Rdečega križa o položaju Teodorakisa in o-stalih političnih jetnikov in da se vsem političnim jetnikom zagotovi reden sodni postopek. Poziv so nato razobesili v veži filmske palače, kjer so ga podpisali še številni drugi filmski delavci. Socialistična poslanca Riccardo Lombardi in Fernando Santi sta naslovila predsedniku italijanske sku pine medparlamentarne zveze posl. Codacciju Pisanelliju pismo, v katerem izražata zaskrbljenost številnih italijanskih parlamentarcev za usodo poslanca in glasbenika Teodorakisa, kot tudi za usodo bivšega ministra Andreasa Papandreu ja. Poslanca pozivata predstavnika medparlamentarne zveze, da v tem svojstvu posreduje pri grških oblasteh. Poleg tega sta poslala grškemu veleposlaniku pismo, v katerem prosita, da opozori vlado na zaskrbljenost italijanskih parlamentarcev in da pričakujejo zagotovilo o varnosti za grške parlamentarce. Nič novega se ni zgodilo na kitajski ladji «Liming» in poveljnik je poslal trgovskemu predstavniku novo brzojavko, v kateri pravi, da so stvari na svetu zmedene, da pa je posadka ladje «pripravljena na vse«. Genovski list poroča-, da je napovedan za 5. septembra prihod kitajske motorne ladje «Jijijang» s tovorom raznega blaga, 8. septembra pa bo priplula kitajska ladja «Ksukang», ki se bo že 2. septembra ustavila v Savoni. Na ministrstvu za delo so se danes nadaljevala pogajanja za rešitev sindikalnega spora, ki grozi celotni letini sladkorne pese, ker so ustavljene tovarne prav v razdobju, ko bi morale delati s polno paro. Sindikalni predstavniki so se dvakrat srečali z ministrom, ven- zveze dar so bila zvečer stališča še vedno^ zelo oddaljena in ni znan izid. Združenje pokrajine Emilije je danes proučilo celotno vprašanje in je predlagalo, da bi začasno prevzele sladkorne tovarne posebne u-prave, ki bi jih sestavili pokrajinski odbori, tako da bi zagotovili takojšen pričetek — pa čeprav začasen — obratovanja, da se bo lahko rešil sindikalni spor. Velike povodnji na Japonskem TOKIO, 29. — Zaradi povodnji, ki so jih povzročili veliki nalivi v severni Japonski, je zgubilo življenje 21 ljudi, toda pogrešajo jih še okoli 90. Govori se, da so do sedaj ugotovili 33 mrtvih in da pogrešajo 114 oseb. Voda je popolnoma poplavila 13.000 stanovanj, deloma pa 18.000. To so prvi podatki, ki niso še popolni. Bojijo se, da bo število žrtev še narastlo, ker pogrešajo vesti. o 150 potnikih, ki so potovali v treh vagonih vlaka na področju, ki je bilo najbolj prizadeto, železniški promet je o-mrtvičen v obeh pokrajinah, ki jih je prizadela povodenj in ki sta Niigata in Yamagata severno od Tokia ob zahodni obali. Pogrevajo tudi vesti o petdesetih prebivalcih neke vasi v pokrajini Niigata, ki jo je zajela povodenj. Več sto manjših vasi je popolnoma izoliranih in oskrbujejo jih s helikopterji. Na več krajih so zemeljski usadi porušili hiše in ceste. Poplavljenih je bilo okoli 3320 hektarov obdelane zemlje, tako da je večina pridelka uničena. 1 )• Nadaljuje se preiskava proti južnotirolskemu župniku Weiltanerju BOČEN, 29. — Pridržanje in zasliševanje župnika Weiltanerja je še vedno v ospredju zanimanja prebivalstva, čeprav se od včeraj ni zvedelo nič bistveno novega, odnosno je le malo uradnih novic. Zato pa toliko bolj vztrajno krožijo govorice, da župnik ni bil zapleten v napad na finančne stražnike samo posredno, temveč da je menda preskrbel celo orožje, ki da ga je baje skrival v župnišču in v cerkvi. Vse te govorice se nanašajo na izjave, ki jih je baje podal med zasliševanjem Egger, za katerega pa kaže, da je že povsem točno ugotovljeno, da je sodeloval pri atentatu, pri katerem sta dva finančna stražnika izgubila življenje. Vse te govorice pa seveda niso potrjene in je malo verjetno, da bi se lahko v mali vasici skrivali a-tentatorji, saj so takoj po atentatu nričeli obširno preiskavo, v kateri je sodelovalo nad 300 karabinjerjev, finančnih stražnikov in policistov. Včeraj se je bocenski pomožni škol Forer sestal z namestnikom vladnega komisarja Mascijem, vendar o razgovoru niso izdali nobenega sporočila, škofija noče dati o priporu župnika nobene izjave, dokler ne bo točneje znan njegov položaj. Župnik je imel pred tremi leti hudo prometno nesrečo in ie z avtomobilom do smrti povozil neko osebo, zaradi česar mu je škofija prepovedala voziti avtomobil. Namestnik javnega tožilca je danes župnika dolgo časa zasliševal. Vsi voditelji Volkspartei so prejeli grozilna pisma organizacije «BAS» (odbor za svobodo Južne Tirolske), ki organizira številne teroristične napade. Pismo ostro kritizira izjavo dr. Magnaga v zvezi s terorizmom in ga zmerja z »izdajalcem) ter »podrepnikom Italije*. Pismo nato pravi, da se bitka nadaljuje in da so do sedaj v mejah možnosti pazili, da tli prišlo do človeških žrtev med italijanskim civilnim prebivalstvom, sedaj pa položaj zahteva ostrejše metode. llllllllUlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIlilllllllUllimilllllMIillllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIN Koča Popovič odpoloval v Pariz s Titovo poslanico za de Gaulla Poslanice v zvezi s Srednjim vzhodom je Tito poslal tudi poglavarjem nekaterih drugih evropskih držav Sporočilo o obisku Waldecka-Rocheta (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29. — član sveta federacije Koča Popovič je odpotoval danes z letalom iz Zagreba v Pariz, kjer bo kot posebni odposlanec predsednika Tita izročil predsedniku francoske republike de Gaullu njegovo poslanico. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov ho predsednik Tito poslal podobne poslanice, ki se nanašajo na rešitev krize na Srednjem vzhodu, tudi poglavarjem nekaterih drugih evropskih držav. Generalni tajnik KP Francije Waldeck-Rochet je odpotoval danes popoldne po kratkem obisku Jugoslavije z letalom iz Zagreba v Pariz. Med bivanjem v Jugoslaviji je Rochet obiskal Beograd, Brione, Koper, Postojno, Ljubljano, Kranj in Bled, elektroindustrijo v Nišu, tovarni «Tomos» v Kopru in «Sava» v Kranju, kjer se je zanimal za delo omenjenih tovarn in organe samoupravljanja. Med bivanjem na Brionih in na Brdu pri Kranju sta Tito in Rochet s svojimi sodelavci izmenjala misli o mednarodnem položaju, o vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja in o sodelovanju obeh partij. Pri analizi mednarodnega položaja sta obe strani opozorili na nujnost povečanja budnosti, intenzivne in usklajene aktivnosti vseh sil, ki so za mir in napredek in osvoboditev narodov. Obsodili sta razširitev ameriške vojne v Vietnamu ter se izrekli za brezpogojno prenehanje bombardiranje Severnega Vietnama in ustvaritev pogojev, v katerih bi vietnamsko ljudstvo lahko samostojno odločalo o svoji usodi. Tito in Rochet sta prav tako soglasna o tem, da je potrebno storiti vse, da se odstranijo posledice izraelskega napada na arabske države in zagotovi pravica vsem narodom Bližnjega vzhoda do svobode in neodvisnega razvoja. Zveza komunistov Jugoslavije in KP Francije sta prepričani, da je tudi mir v Evropi izpostavljen hudi nevarnosti in da je zato potrebno stremeti po graditvi trajnega sistema evropske varnosti. V zvezi s tem se posebno poudarja potreba širšega sodelovanja med vsemi evropskimi državami ne glede na njihovo Iružbeno ureditev. Delegaciji sta izrazili željo, da se tudi v bodoče nadaljuje izmenjava misli o mednarodnih vprašanjih skupnega interesa ter o delu in izkušnjah obeh partij. Predsednik ZKJ Josip Broz Tito je priredil sinoči na Brdu pri Kranju večerjo v čast Rochetu. V Beograd se je danes vrn.la jugoslovanska gospodarska delegacija, ki je obiskala Damask, Aman, Bagdad in Kairo ter si je z gospodarskimi voditelji Sirije, Jordanije, Iraka in ZAR izmenjala misli o vprašanjih blagovne izmenjave, o možnosti dolgoročnega gospodarskega sodelovanja. Razgovori so, po izjavi vodje jugoslovanske delegacije, pokazali, da so možnosti za razširitev blagovne izmenjave in za širše gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in državami, žrtvami izraelskega napada. B. B. Vreme včeraj: najvišja temperatura 26.6, najnižja 20.6, ob 18. uri 24.8 stopinje, zračni tlak 1014.6 pada, veter zahodnlk 4 km na uro, nebo Jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 30. avgusta Rozalija Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 19.49. Dolžina dneva 13.26. Luna vzide ob 24.58 In zatone ob 17.01. Jutri, ČETRTEK, 31. avgusta Rajko NEPRIČAKOVANO SPOROČILO ŽUPANA NA TISKOVNI KONFERENCI I. mednarodni mladinski festival odložen na prihodnje leto v aprilu Kot razlog navajajo velike tehnične organizacijske težave, dejstvo, da so v septembru izpiti, odpoved nekaterih najavljenih skupin itd. Organizacijski odbor mednarodnega mladinskega festivala, ki bi moral biti od 3. do 10. septembra v Trstu, je sporazumno s predsednikom italijanskega kulturnega kinematografskega krožka posL Gio-vannijem Elkanom sklenil, da se festival prenese na velikonočne pra znike prihodnjega leta. Tako je sporočil tržaški župan inž. Spaccini v svojstvu predsednika organizacijskega odbora za pripravo mladinskega festivala na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj opoldne na županstvu. Nenad na vest je seveda presenetila zbrane časnikarje, čeprav je kazalo, da festival še ni pripravljen na svoj krst. Med tiskovno konferenco so časnikarjem razdelili uradno sjioroči-lo, ki pravi, da je organizacijski odbor mladinskega mednarodnega festivala sklenil, da se prenese prva prireditev festivala, ki bi moral biti — kot rečeno — od 3. do 10. septembra, na velikonočne praznike 1968. Razlogov, ki so napotili prireditelje na to odločitev, je več. Med temi v prvi vrsti neumestnost prireditve od 3. do 10. septembra, ko se ravno končujejo počitnice in se pričenjajo izpiti. Pa tudi kratko odmerjen rok za organizacijsko pripravo ter odpoved u-deležbe nekaterih tujih mladinskih zastopstev na festivalu je nadalje rečeno v poročilu, je narekoval prirediteljem odložitev festivala. Kljub temu, da se je organizacijski odbor zavedal eksperimentalnega značaja festivala, je skušal premostiti vse ovire. Danes pa, je po udarjeno v sporočilu, ko je festival tako rekoč pred vrati, bi bilo neumestno spraviti v nevarnost njegov uspeh, zlasti pa njegov mednarodni mladinski pomen. Organizacijski odbor meni, da je udeležba nekaterih že prijavljenih skupin, kakor tudi sodelovanje tržaške mladine ter uradna udeležba Avstrije, Zahodne Nemčije, Jugoslavije ter Španije zelo obetajoče dejstvo za uspeh festivala. Župan Spaccini je na tiskovni konferenci dejal, da bi festival moral biti na kolikor toliko kvalitetni ravni. Zaradi kratko odmerjenega roka za pripravo pa bi do tega nikakor ne moglo priti. Istočasno so se pojavile velike tehnične težave, kot odpoved sodelovanja nekaterih skupin, neprimernost prostorov ter povprečna kvaliteta poslanih del. Nadalje je župan Spaccini dejal, da so se razne komisije, ki so morale izbrati poslane prispevke (gre predvsem za literarno in likovno skupino) znašle v velikih težavah prav zaradi kratko odmerjenega roka za presojo poslanih del. Tak oso na pr. pri literarni skupini zaradi nizke kvalitete izbrali razmeroma malo prispevkov. Z daljšim rokom pa bo možnost za sodelovanje in seveda tudi za kvaliteto večja. Organizacijske težave, izpiti, začetek šolskega leta na nekaterih tujih igralskih in umetnostnih akademijah ter konec počitnic, je poudaril župan Spaccini, so torej narekovali odgoditev festivala na poznejši čas. Sprva so mislili, da bi priredili festival meseca oktobra ali novembra. Upoštevajoč pa, da bi bile nekatere prireditve na prostem, bi bila tako oktober kot november ^neprimerna tudi zaradi meteoroloških razmer v našem mestu. Uspeh bi prav gotovo ne izostal, je poudaril župan Spaccini, tudi če bi festival priredili septembra, saj udeležba mladinskega gledališča iz Beograda, igralske skupine Alessandra Fersena z dramskim mozaikom «Le diavolerie*, s katerim je nastopila na festivalu dveh svetov v Spole-tu, ter ugledna itnena iz tržaškega kulturnega sveta pri posameznih komisijah, samo potrjujejo resnost in vsestransko prizadevanje te hvale vredne iniciative. Tudi veslaški troboj med Jugoslavijo, Italijo in Zahodno Nemčijo bi bil nedvomno zelo zanimiv. Toda po daljšem posvetovanju z organizacijskim odborom ter z ministrstvom za javno šolstvo, so le prišli do sklepa, da bi bil že postavljeni datum za prireditev festivala vendarle neumesten zaradi prej omenjenih razlogov. Pri tem pa je župan poudaril, da dosedanje delo ni in ne more biti izgubljeno. «Za nas je predvsem važna živa udeležba mladih. Nudi mo jim torej vse možne in najboljše pogoje, da bi postal ta festival res pravi izraz mladinskega sodelovanja in skupnega veselja,* je zaključil župan Spaccini. Čeprav ne dvomimo v kulturno resnost in prizadevnost odgovornih činiteljev, ki so skušali tudi preko porodnih krčev speljati ta prvi mednarodni mladinski festival, pa se nam zdi, da navedeni razlogi za njegovo odgoditev vendarle niso dovolj prepričljivi in opravičljivi To, da so v septembru na šolah izpiti, je bilo lahko prirediteljem znano že tedaj, ko so ta mesec izbrali. Prav tako ne morejo veljati kot opravičevanje kratki roki za razne prijave in tudi ne raz-meroma majhno število uradno prijavljenih držav, saj so to vse stvari, ki bi jih dobra organizacija morala pravočasno urediti in zagotoviti. Ali pa je morda koga motilo dejstvo, da je bilo za ta festival prijavljenih nesorazmerno več mladinskih skupin iz vzhodnih držav kot pa iz zahodnih? Tudi vprašanje prostorov, ki se Je kar naenkrat pojavilo, je zadeva organizacije. Sprva je bilo govora o tem, da bodo razne prireditve v gledališču Verdi in v Avditoriju. Pred dnevi pa so baje sklenili, da naj bi bile vse prireditve le v Avditoriju in na gradu Sv. Justa. Cernu takorekoč v zadnjem trenutku ta sprememba? Ali bi bilo mogoče nerodno, če bi mladinci katere izmed uradno prijavljenih držav nastopili v Verdiju, pa so zato raje Verdi sploh opu-ttili, da bi se izognili neprijetni diskriminaciji? Vse to so vprašanja, ki silijo v misel in ki morda dopolnjuje razloge, zaradi katerih je bil festival odložen. Pa še en primer, ki kaže na določeno organizacijsko hibo. Medtem ko sta literarna in likovna komisija zaključili z izborom poslanih del, se je pred dnevi sestala gledališka komisija, ki bi prav tako morala napraviti izbor gledaliških del. Ugotovila pa je, da je organizacijski odbor že vnaprej sprejel vse prijavljene gledališke skupine in bi bila zato izbor in delo članov komisije povsem odveč in takorekoč v zasmeh. Zato je komisija podala ostavko. Vse potemtakem daje vtis, da se prireditelji niso povsem zavedali težav in odgovornosti, ki jo zahteva taka mednarodna prireditev in da niso bili kos nalogi, ki so si jo zadali. Zato je tudi težko reči, če bo teh osem mesecev oddiha, ki nas ločijo do aprila, dovolj za premostitev vseh tehničnih pa tudi drugih težav in razlogov, ki smo jih omenili. Mi bi iz srca želeli, da bi bile vse težave odstranjene, saj nam je vsekakor ljubše, da je Trst sedež festivala mednarodnega mladinskega razumevanja in sodelovanja, kot pa sedež vojaških manifestacij NATO in podobnih. logo, da s primerno enotno zakonodajo čim prej uredijo to vprašanje. Na koncu svojega izvajanja se Je govornik dotaknil še potrebe po uskladitvi spremnih listin za blago na poti od dobavitelja do grosista, porabnika, klienta, itd.. Na tem področju je skupnost držav že storila nekaj korakov, in sicer je poslovni svet tu kmalu lahko našel skupen jezik, ker je bila že od vsega začetka na dlani velika koristnost skupnega nastopa na tem področju, poleg tega pa so tudi carinske oblasti pritisnile na predstavnike poslovnih krogov, da so se usedli za delovni mizo in sestavili vsaj prvi del »mednarodnega« pravilnika. Izredna skupščina mladinske konzulte V petek ob 20.30 bo v glavni dvorani rekreatorija »Padovan* izredna skupščina mladinske konzulte. Na skupščini bodo člani konzulte, ki so bili določeni v odbor za prireditev mladinskega festivala, podali zadevno poročilo. Sporočilo Slovenskega dobrodelnega društva Povratek otrok iz kolonije v Nabrežini Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča starše, da se vrnejo dečki iz počitniške kolonije v Nabrežini v četrtek 31. avgusta. Ob 11. uri bodo v mestu na avtobusni postaji na Trgu Liberta. Avtobus bo peljal prek Sv. Križa, Proseka, Opčin, kjer naj jih starši iz teh krajev čakajo. S Včeraj ob 17.30 je vladni komisar dr. Gappellini sprejel na poslovilni obisk dosedanjega ravnatelja Banca di Roma dr. Longa. Istočasno je sprejel tudi novega ravnatelja tržaškega sedeža banke dr. Pietra Gorija. PROSLAVA 80-LETNICE USTANOVITVE PEVSKEGA DRUŠTVA «HAJDRIH» na PROSEKU V ČETRTEK, 31. t.m. ob 21. url — otvoritev razstave s pri- kazom kulturne, gospodarske in športne dejavnosti na Proseku - Kontovelu. V ČETRTEK, 31. t.m. ob 21. uri — otvoritev razstave sloven- ske knjige. Obe razstavi bosta odprti vsak delavnik od 20. do 23. ure, v nedeljo pa od 10. do 13. in od 15. do 22. ure vključno do 6. septembra. V NEDELJO, 3. septembra ob 17.30 na prostem KONCERT PEVSKIH ZBOROV s sodelovanjem zborov p.d. «Jezero» iz Doberdoba, p.d. «Valentin Vodniki) iz Doline, p.d. «Slovenec» iz Boršta, p.d. «Vesna« iz Križa in zbor «Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela ter nastopom proseške godbe. Z a jedačo in pijačo bo poskrbljeno! ODGOVORI OBČINSKEGA ODBORNIKA MOCCHIJfl Uredili bodo «Nabrežinsko» cesto ki povezuje Sv. Križ z Grljanom V zadnjih dveh mesecih so na Opčinah opravili razna cestna dela na skupni površini 22.000 kv. m Mednarodni kongres o prevozili v EGS V okviru 8. mednarodnega kongresa o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti je včeraj nastopil s krajšo razpravo Jurist, dr. Jack Aloy iz Antverpna, ki je vzel v pretres vprašanje uskladitve pogojev in pravilnikov za prevažanje potnikov in blaga po cesti, železnici, po morju in notranjih vodnih poteh. Govornik je naglasil, da obstajajo med posameznimi zakonodajami največje razlike pri prevozih po rekah in prekopih. Po kratki analizi zakonodaje v posameznih članicah Evropske skupnosti je strokovnjak navedel glavne mednarodne dogovore o plovbi po rekah, tako Konferenco o pomorskem pravu, Ver-lade-und Transportbedingungen ter Mednarodno unijo za rečni promet. Kljub tem sporazumom kaže to specifično področje velike vrzeli ne le v širokem svetu, ampak tudi ožje v šesterici. Postopno uresničevanje Evropskega skupnega tržišča postavlja zaradi tega pred vodilne kroge v državah članicah na- IIIIIIIIIIIMIHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHIIIMIHIinillllllHiniMIMHIMHmHlllinMIIHMIHrnll* v OKVIRU PROSLAV 20-LETNICE OSVOBODILNEGA BOJA Kratka vsebina nagrajenih spisov o borbi v naši deželi Prve nagrade niso dodelili, drugo je prejel Primo Cresta, tretjo pa «ex equo» Dino Virgili in Agostino Giacomini Ceste, pločniki in kanalizacija delajo občinskim upraviteljem največje preglavice. Na vseh krajih in koncih mesta in okolice stalno rastejo potrebe po popravilu, obnovitvi ali novih gradnjah. Ceste so pod stalnim pritiskom desettisočev avtomobilov, ki dnevno krožijo po mestu in neusmiljeno «glodajo» cestišče. Pločniki pa so vprašanje zase. Svoj čas so jih popravljali hišni lastniki. V povojnih letih so ti prešli v breme občinske uprave. Prav tako zahteva širjenje mesta in gradnja velikih zgradb v mestu, kjer so bile doslej majhne stare hiše, gradnjo nove ali obnovitev stare kanalizacije. Vsa ta dela stanejo občino na stotine milijonov lir letno, občinska blagajna pa ni neizčrpna. Po drugi strani pa je treba ugotoviti, da občina včasih «pozabi» na določene predele mesta. Na to pa jo sproti opominjajo občinski svetovalci s svojimi vprašanji, v katerih opozarjajo odbornika za javna dela Moccnija na nujna popravila na enem ali drugem kraju mesta. Vprašanj o javnih delih je največ in odbornik odgovarja svetovalcem včasih tudi s precejšnjo zamudo, V spisih o zgodovinskem značaju odporniškega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini, ki jih je nagradila komisija deželnega natečaja, razpi sanega v ta namen, so pisci načeli tri teme. Primo Cresta, eden izmed prvih prostovoljcev in organizatorjev partizanskega gibanja v vzhodni Furlaniji, obravnava v svojem spisu temo ozopovsKin vojaških formacij na področju, kjer sta se srečavali slovensko in italijansko odporniško gibanje. (Teh gibanj seveda ni moč tako semplieistično ocenjevati op. ur.) Pisec zastopa seveda ozopov-sko stališče ter nakazuje svoje o-sebne izkušnje skozi prizmo svojih gledišč in meni, da je te dogodke »garibaldinska* publicistika obravnavala polemično. Zato ostaja to vprašanje pač odprto, ker ga je treba oceniti z zgodovinskega stališča, upoštevajoč vse takratne silnice in vso zapletenost političnega položaja. Dino Virgili je opisal plati politike nasilja nacifašizma v Furlaniji. To nasilje je doseglo v Palmanovi višek izredne krutosti. Virgili je pri tem uporabil zgovorno in tragično dokumentacijo iz arhivov in iz izjav prič. Pri tem se je okoristit v glavnem z materialom iz arhiva tržaškega odposlanstva za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji in Julijski krajini. Končno je Agostino Giacomini v sintezi, ki'je pač nujno nepopolna, povzel nekatere bistvene plati partizanske problematike v vzhodnih pokrajinah. Giacomini obravnaya predvsem politične in organizacij ske odnose med ozopovci in gari-baidinci, različne metode obeh vojaških formacij, nacionalno in ideološko dialektiko, ki je označevala odporniško gibanje, ki so ga sestav ljaii komunisti in nekomunisti, »julijsko« vprašanje ter oceno odporniškega gibanja iz raznih zornih kotov: «zmernih» (desničarskih), demokratičnih in razrednih. Spisu Prima Creste, ki nosi na slov »Ozopovski partizan na vzhod ni meji*, so dodelili drugo nagrado 500.(XX) lir. Poleg tega je komisija sklenila, da bo ta spis tudi objavila. Dinu Virgiliju za »Skupni grob v Palmanovi* in Agostinu Giacomi-niju za spis »Dvoje formacij, dvoje barv, dvoje nasprotij* so dodelili «ex equo» tretjo nagrado 300.000 lir. Prve nagrade, ki je določala 1 milijon v denarju in objavo spisa, niso dodelili. Med raznimi predloženimi deli namreč niso ugotovili nobenega. ki bi ustrezalo pogojem razpisa glede prve nagrade. Natečaj je spadal v pobude deželne uprave za proslavo 20-letnice odporniškega gibanja. Njegov namen je bil poglobiti dogodke osvobodilnega boja. osvetliti njihovo ter s tem zbuditi pozornost za dogodke, iz katerih sta se rodili svoboda in demokracija v državi. Avtobus v avto Sinoči ob 18.40 je avtobus št. 29, ki je prihajal iz Skednja, trčil na Trgu Goldoni v zadnji del osebnega avtomobila znamke »laneia fulvia«, ki mu je nenadoma prekrižal pot. Osebni avto je upravljal dr. Licio Spanghero, ki je tedaj zavijal na levo v smeri proti bivšemu Korzu Garibaldi. Na srečo so se poškodovale laže le tri osebe v avtobusu, ki pa jih niso prepeljali v bolnišnico. .....................mniiiii»»imnmniiHnm»iMMniiiiiminimmu.......... IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN ker mora počakati najprej na izvid na kraju mesta, ki ga opravi osebje občinskega tehničnega urada. Tako je odbornik Mocchi v preteklih dneh odgovoril na več vprašanj, ki so mu jih poslali razni svetovalci. Socialistu Cesaru, ki se je zanimal za občinske ceste na Opčinah, je odgovoril, da so v zadnjih dveh mesecih opravili razna dela na Opčinah, ki obsegajo 22.000 kv. metrov cestišča. Z deli, ki so že določena, pa da bodo v obrokih asfaltirali še ostale vaške makadamske poti. Glede cest na področju Ul. San Mauro (ezulsko naselje) pa je odbornik dejal, da so te ceste državne in da so zato posredovali pri civilnem tehničnem uradu, naj jih popravi. Svetovalec Cesare se je zanimal tudi za ureditev tako imenovane »Nabrežinske* ceste od Križa do Grljana, ki so jo nalivi leta 1965 močno razrili. Omeniti je treba, da so ob tej cesti v zadnjih desetih letih zrasie številne zasebne hiše in da po njej sedaj vozi tudi mnogo avtomobilov. Odbornik Mocchi pravi, da je bila ta cesta vključena v obnovitvena dela po neurju poškodovanih naprav, za katera naj bi porabili 9 milijonov lir. Kot je bilo že sporočeno, bo občina dobila od deželne uprave poseben prispevek za popravilo cest, ki so bile poškodovane po neurju pred dvema letoma. Med te ceste, čeprav tega odbornik ni omenil, spada tudi »Stara cesta*, ki pelje s Kontovela v Barkovlje in ki je že dlje časa zaprta za promet. Poleg tega pa odbornik zagotavlja Cesaru, da bo občina kmalu uredila cesto, ki povezuje obalno državno cesto z »Na-brežinsko* cesto. Demokristjan De Luca pa je vprašal, kdaj bo občina popravila Ul. Panzera v Bar-kovljah. Odbornik mu je zagotovil, da bodo uredili del ceste, ki je občinska, medtem ko je gornji del zaseben. Na vprašanje svetovalca KPI Muslina, ki se je zanimal za popravilo Ul. Trissino, je odbornik odgovoril, da so sedaj v teku pogajanja z zasebniki, ki so lastniki gornjega dela ceste. Ko bodo pogajanja zaključena, bodo takoj začeli z deli. Glede spodnjega dela te ulice pa so bili že pripravljeni načrti, ki jih je občina poslala civilnemu tehničnemu uradu v odobritev. Kmalu bo občina popravila tudi pločnik v Hipodromskem drevoredu, za kar se je zanimal indipendenti-stični svetovalec Taddeo. Odbornik je izjavil, da bi se bila morala ta dela 'začeti že pred otvoritvijo velesejma, zaradi drugih važnejših del na istem področju pa so bila odložena. Svetovalec PSU Pittoni pa se je zanimal za kanalizacijo v Ul. del-la Tesa. Odbornik mu je odgovoril, da bo kanalizacija na tem področju zelo izboljšana v okviru sedmega obroka kanalizacijskih del, ki jih bodo kmalu dali na dražbo. Glede čiščenja cest na področju Ul. della Tesa pa je odbornik Mocchi posredoval pri podjetju za mestno čistočo. Hkrati je odbornik sporočil svetovalcu, da je zemljišče pri Ul. della Tesa v novem regulacijskem načrtu namenjeno za javni vrt. Svetovalcu Taddeu je Mocchi odgovoril, da so pri Tovarni strojev Sv. Andreja že zgradili nov odtočni kanal ter da so očistili o-stale kanale. Na vprašanje misovca Giacomellija, kdaj bo občina uredila cestišče na Trgu Goldoni, pa je odbornik izjavil, da so ta dela vključena v načrt običajnih cestnih vzdrževalnih del. Obvestilo izletnikom Kmečke zveze in ZMP Kmečka zveza in Zveza malih j sestnikov obveščata vse kmetovalce, da bodo zaradi nepredvideno visokega števila prijavljenih za izlet na Dolenjsko, na razpolago izletnikom trije avtobusi. AVTOBUS št. 1 bo vozil na i slednji progi: Dolina, Boljunec, Boršt, Fernetiči. V ta avtobus vstopijo kmetovalci, ki so sc vpisali v Dolini, Bol juncu in Borštu. Kmetovalci iz Boršta (skupaj 9 oseb) na meji izstopijo in zasedejo prostore v avtobusu številka 2. AVTOBUS št. 2 bo vozil na progi: Trst, Kontovel, Nabrežina, Šem-polaj, Praprot, Salež, Gabrovec Fernetiči. Trije kmetovalci iz Praprota na meji izstopijo in zasedejo prostore v avtobusu št. 3. AVTOBUS št. 3 bo vozil na progi: Bazovica, Padriče, Trebče, Bani (pokrajinska cesta), Opčine, Fernetiči. V ta avtobus sedejo tudi kmetovalci z Opčin in Konkonela. Avtobus št. 1 bo spremljal Marij Grbec, avtobus št. 2 Lucijan Volk, avtobus št. 3 pa Evgen Kalc. Končno naj omenimo še odhode avtobusov dne 2. septembra: avtobus št. 1 odpelje iz Doline ob 6. uri, avtobus št. 2 iz Trsta (pred tribunalom) ob 5.30, avtobus št. pa iz Bazovice ob 6.00. Vsi trije avtobusi se na meji (jugoslovanska stran) počakajo. Za enodnevni izlet v Ljubljano in na Bled dne 3. septembra pa bo avtobus vozil na naslednji progi Trst — pred tribunalom — odhod ob 5.45, Dolina odhod ob 6.05, Ric-manje (Ključ) odhod 6.15, Bazovica odhod 6.25, Trebče odhod 6.35, Prosek odhod 6.45, Salež odhod ob 7.00 Vse udeležence prosimo, naj bodo 10 minut pred odhodom na domači avtobusni postaji. KZ in ZMP KAKO »ftZPEUTI SKOPO ODMERJENO VSOTO? Posegi deželne uprave v zvezi z zakonom o naravnih nesrečah Za nujno pomoč je vlada nakazala samo 90 milijard lir Sedaj je treba razdeliti to vsoto po pokrajinah Šolske vesti Ravnateljstvo arzavne srednje šole ■Simon Gregorčiča v Dolini, obvešča da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 13. ure. Vpi-sovanje se zaključi 25. septembra 1967. Istočasno obvešča, da se prično vsi popravni razredni ln zaključni izpiti v petek 1. septembra 1967 ob 8.30. Razpored Je objavljen na oglasni deski šole. • • * Ravnateljstvo državne srednje šole ■Igo Gruden« v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu obvešča u-čence, da se pričnejo popravni razredni in zaključni izpiti dne 1. septembra 1967 ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Razpored izpitov je razviden z oglasne deske. * W * Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo vsi popravni izpiti — sprejemni za klasični licej, vstopni in razredni — jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1966-67 dne 1. septembra 1967 ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine. • • * Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti — v Jesenskem izpit nem roku šolskega leta 1966-1967 dne 14. septembra 1967 ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine. • * . Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki Ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije in liceja, Je vpisovanje za šolsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda. Strada dl Guar-dielia 13-1. Vpisovanje se zaključi 25 septembra 1967. * • • Vpisovanje za šolsko leto 1967-68 v Državni trgovska tehnični zavod «2iga Zois« s slovenskim učnim jezikom, Trst, Vrdelska cesta 13-1 Je vsak dan od 10 do 12. ure. Šolsko skrbništvo javlja, da bo vpi. sovanje otrok v prvi razred od 1. do 11. septembra na sedežih didaktičnih ravnateljstev • * * Šolsko skrbništvo sporoča, da le na oglasnih deskah šolskih nadzor, ništev in didaktičnih ravnateljstev izobešena začasna pokrajinska prednostna lestvica nestalnih učiteljev po členu 3. zakona z dne 25. julija 1966, št. 574. Poletne prireditve Miramarskl park. Predstave «Lučl >n zvoki«. Danes ob 21. uri «Der Kai-sertraum von Mi ra m are« v nemščini, ob 22. url «MassImlltatlo e Car lotta« v italijanščini. Avtobus «M» z zvezo v Barkov-ljah s tramvajem št. «6». Nazionale 16.00 «Goal, Copipa del mon-do 1966» Film o svetovnem prvenstvu za pokal Rimet v Angliji. Technicolor. Excelsior 16.00 »Daniela, Kriminal, streep tease« Crnobeli film, Elke Sommer. Prepovedano mladini pod 18. letom. Feuice 16.00 «Non c’e pošto per i vi-gliacchi« Technlcolor. Cad Everett, Marilin Devin, Bobby Trup. Eden 16.30 «Un cadavere per Rocky» Crnobeli film. Luis Defune, Mlreil-,le Dark. Grattacielo 16.30 «La spia dal našo freddo« Technicolor. Laurence Hat. wey, Dalliah Lavi, Lionel Jeffries, Erič Sykes. Rltz (Ulica San Francesco štev. 10) 16.30 ((Agente 777 missione Sumer-game» Richard Wi'ler, Val eri a Član-gottini. Technicolor. Alabarda 16.30 «Vicky cover girl» Technicolor. Mlrellle Dark. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «La donna deg'U altri e sempre piu belila* Maria Gra. zia Buccella, Ugo Tognazzi. Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno Danes počitek. Cristallo 16.30 «11 fischio al našo« ligo Tognazzi. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 16.00 «Mat Helm non perdona« Technicolor. Dean Martin, Karl Me. yer, Ann Margareto. Garibaldi 16.30 «L’uomo che non vo-leva uccidere« Technicolor. Aurora 16.30 «Operazlone X 17 opera, zione oceano« Technicolor. Lang Yeffries. Astoria 16.00 »Prima vittoria« John Wayne, Kirk Douglas, Patriote Neal Henry Fonda. Impero 16.30 «Le bambole« Nino Man. (redi, Gina Lollobrigida. Prepovedano mladini pod 18. letom. Astra 16.00 «Sicario 77 vivo o morto«. Vittorio Veneto 16.30 «Payco» Crnobeli film. Režija Alfred Hitchcock. Anthony Perkins. Prepovedano mio. dini pod 16. letom. Ideale 16.30 «Le nevi del Kilimangia-ro» Gregory Pečk, Sušam Hayward. Abbazia 16.00 «L’agguato». Technicolor. Listni kino TI S" «onp avt. «. Stari znanec policije zasačen v tujem avtomobilu Pri Upimit je hotela okrasti Jugoslovan, sko turistko, a jo je zasačil policist Pred kazenskim sodiščem (predsednik Lugnani, tožilec Brenči, zapisnikar Chiarelli), sta se morala zagovarjati včeraj 22. letni Gen-naro Maiorana iz Sempolaja 19 in 15-letnl R. M. Oba sta bila obtožena, da sta skupno zagrešila poskus tatvine in tatvino v škodo Armanda Zampierija, ki je lastnik gostišča «Ai rombi» v Šentjerneju (Milje) blizu karabinjerske postaje. Bilo Je nekaj čez polnoč 25. julija letos, ko je Zampieri opazil moškega, ki je šaril v notranjosti njegovega avtomobila, ki je bil par-kiranu v bRžini gostišča. Pristop1! je k avtu ter ugotovil, da je neznanec že snel vzratno ogledalce ter se pripravljal, da odnese tudi avtomobilski radijski sprejemnik. Zampieri je zasačil tatu na delu ter mu dejal, naj počaka, ker je nameraval takoj poklicati karabinjerje. Tat ga seveda ni poslušal, temveč je zbežal. Zampieri ga je zasledoval, toda urez uspeha. Medtem je Zampierljeva žena obvestila agente, ki so kmalu, nato prijeli neznanca. Slo je seveda za Malorano, ki je že znan policij skim oblastem. Nastalo je samo še vprašanje, kakšno vlogo je pri poskusu tatvine igral mladoletni R.M. Policisti so menili, da je ta aktivno sodeloval pri tatvini, ker je po njihovem mnenju opravljal vlogo ogleduha. Mladenič je bil namreč v lokalu, ko je njegov precej starejši prijatelj kradel. bistvu sprejelo mla- uuuuucfia .......j----- Sodišče je v . važnost in zgodovinske značilnosti I deničevo tezo ter oprostilo mlado- letnika, ker ni zagrešil prekrška za katerega so ga obtožili. Obsodili pa so Maiorr.no na 8 mesecev in 15 dni zapora ter 30.000 lir globe. • • • Pred istimi sodniki sta se morali zagovarjati tudi 48-letna Irma Coslovich iz Ul. S. Serglo 2 ter 53-let.na Emilia Musina iz Ul. Vivaldi 1, ki sta bili obtoženi, da sta hoteli okrasti neko jugoslovansko turistko v trgovini Upim. Bilo je 23. junija letos zjutraj, ko Je 46-letna Radojka Pesic iz Mostara vstopila v omenjeno trgovino. Zenska je ogledovala razstavljeno blago ter se v gneči sploh ni zanimala za sunke, ki so jih povzročali drugi kupci. Prav tedaj se ji je približala Coslovicheva ter ji spretno odprla zadrgo na zunanjem žepu torbe. Presičeva se ni zavedla, poskusa tatvine tudi zato, ker je Coslovicheva baje nekoliko vzdignila njeno torbo, da bi bolj neobčutno opravila nameravano tatvino. Tatici pa sreča ni bila naklonjena, ker je bil v bližini nek policist, ki je opazil njeno početje. Agent Je takoj posegel ter jo aretiral. Pri poskusu tatvine Je bila zapletena, vsaj tako so trdili preiskovalni organi, tudi Musinova, toda njene krivde niso mogli dokazati. Včeraj so jo sodniki oprostili obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov, Coslovichevi pa so naložili 6 mesecev zapora ter 30.000 lir globe. Mimogrede naj Se omenimo, da Pesiceva sploh ni shranila denar-i niče v zunanji žep torbe. Kot Ja znano, je vlada po hudih povodnjih septembra 1965 in novembra 1966 izdala zakon št. 1142 od 23. 12. 1966 za prvo pomoč za finansiranje del, ki so postala nujna zaradi povzročene škode. Poleg tega je vlada napovedala še dva ukrepa. Prvi se nanaša na ustanovitev vsedržavne komisije za proučevanje hidoroloških vprašanj in drugi na formuliranje predlogov za vrsto posegov, da se odstrani nevarnost, ki se je pokazala po dveh zaporednih povodnjih. Ker pa je -bilo takoj razvidno, da bodo vse te študije terjale precej časa, je vlada pripravila drugi' zakonski osnutek, ki naj bi bil nekak «intermezzo» med zakonom o takojšnji pomoči in med ukrepi, ki naj bi jih sprejeli na podlagi skleppv komisije za študij hidroloških vprašanj. Ta zakon, ki je znan kot prehodni zakon, določa 90 milijard prispevkov vsem italijanskim pokrajinam, ki naj bi služili za razna zaščitna dela, popravila, okrepitev struktur, obnovo naprav ln začetek del, ki bi jih lahko dopolnili kasneje z nadalj-nimi finansiranji. Ker sta obe povodnji povzročili zelo veliko škodo, ni lahko razdeliti tega denarja med pokrajine, ki bi hotele opraviti vsaj najbolj nujna dela. Kar se tiče dežel s posebnim statutom, določa ta zakon, da morajo pripraviti programe državni tehnični organi v sporazumu s temi deželami. Zaradi tega mora magistrat vodžt v Benetkah, ki je pristojen glede hidravličnih del za vso Benečijo in Furlanijo . Julijsko krajino, poskrbeti v teh dneh, da določi nakazila raznim beneškim pokrajinam in seveda tudi pokrajinam v naši deželi. Kakih dvajset dni od tega Je bil na sedežu tega magistrata v Benetkah sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki Furlanije - Julijske krajine in Tridentinske - Gornjega poadižja. Na njem so podrobno proučili vse plati vprašanja. Našo deželo je zastopal odbornik za javna dela Masutto, ki je opozoril predsednika magistrata vodžt na resni hidrološki položaj naše dežele, zlasti kar se tiče povodij Tilmenta, Celline . Medu-na in drugih manjših vodnih tokov v videmski in goriški pokrajini. Ker ne bodo vsote, ki so na razpolago, omogočile rešitve vseh vprašanj in zadovoljitve vseh potreb na tem področju, so se predsednik magistrata voda in predstavniki obeh dežel sporazumeli o tem, naj bi tehnični organi dežel skupno z državnimi tehničnimi tiradi proučili položaj, ter naj deželne uprave dajo svoje pripombe k programom, ki so jih pripravili tehnični uradi. Na podlagi teh smernic so bili te dni sestanki med deželnimi tehniki in inženirji tehničnih uradov iz Vidma, Pordenona in Gorice. Odbornik za Javna dela Masutto bo o stvari poročal odboru, tako da se bo lahko seznanil s predlogi magistrata voda v Benetkah. stu, Rojan, Ulica Montorsino 8, obvešča, da Je vpisovanje za prihodnje šolsko leto dnevno od 9. do 12. ure. Istočasno opozarja prizadete, da se prično vsi popravni razredni ln zaključni izpiti dne 1. septembra 1967, ob 8.30, po urniku in razporedu objavljenem na oglasni deski šole. Vpisovanje v osnovno šolo za leto 1967-68 bo od 1. do 11. septembra tega leta. V prvi razred se vpišejo o-trocl, ki so rojeni 1961. leta. Ti morajo predložiti rojstni list m potrdi, lo o cepljenju. Otroci, ki se bodo vpi. šali v ostale razrede, bodo morali predložiti zadnje šolsko spričevalo. « * • Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Ul. Caravaggio 4, obvešča, da Je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967. Istočasno obvešča, da se prično vsi popravni razredni in zaključni izpiti dne 1. septembra 1967 ob 8.30. Razpored Je objavljen na oglasni deski šole. * • * Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu bo do 25. septembra. Popravni izpiti se pričnejo 1. septembra ob 8.30 po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski. Maturitet. ni popravni Izpiti pa se pričnejo 14. septembra. Z avtom v jarek da bi preprečil trčenje Na nekem ovinku (verjetno blizu Črnega kala) se je sinoči ob 20.15 pripetila precej resna prometna nesreča pri kateri se je poškodoval 20 letni delavec Giorgio Ghersevich iz Ul. Monteverdi 4. Ghersevich se je peljal s svojim avtom po cesti, ki pelje na Herpe-lje. Na ovinku mu je privozil nasproti avto z. nemško registracijo, ki je zaradi divje naglice zavozil na levo polovico cestišča. Da bi se rešil usodnega trčenja, je Ghersevich sunkovito obrnil volan na desno ter se prekucnil v jarek. Ponesrečenca so prepeljali z jugoslovanskim rešilnim avtom do bloka pri Škofijah, kjer so ga tržaški reševalci sprejeli in prepeljali na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti dva tedna zaradi številnih poškodb. Trčenje avtov pri Domju Včeraj popoldne okoli 17. ure se je pripetila na pokrajinski cesti, ki pelje v Dolino, na križišču pri Domju prometna nesreča, pri kateri se je najhuje poškodovala 22-letna Anica Slavec por. Vouk z Ospa 22. Mlado ženo so prepeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice, kjer se bo morala zdraviti od 8 do 30 dni zaradi poškodb na levem kolenu. Pri nesreči se je poškodoval tudi njen mož Peter Vouk, star 25 let. Do nesreče je prišlo zaradi trčenja avtomobila s katerim sta se peljala zakonca, z avtom fiat 1100, ki ga Je u-pravljal 43-letni Carlo Cossandi Iz Doline. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI, POROKE Dne 29. avgusta 1967 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 54-letnl Ilario Dimasl, 60-letria Glovanna Spangher por. Bra. tos, 58-letna Rosa Orciuolo vd. De Santls, 79-letna Glovanna Gismondi vd. Cirlelili, 22.1etna Wllma Benčini, 83-letn! Eugenio Mauri, 834etnI Antonio Gorlan, 9. sep-pisarni Ruggero DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AH’Alabarda, Ul. deli Istria 7; Al Galeno, Ul. S. Ciltno 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovannl 5; Mlzzari, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 8.30) Barbo.Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26;V!el. metti, Trg della Borsa 12; G. Papa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). Vpisovanje v šolo Glasbene matice Vpisovanje bo od 1. do tembra od 10. do 12. ure v Glasbene matice v Ulici Manna št. 29. V Gorici bo vpisovanje v pisarni SPZ v Ulici Ascoli št. 1. Vpisovanje v podružnicah bo v dnevih, ki bodo objavljeni v čašo pišu. Pouk se prične 11. septembra za glavne in stranske predmete. Pouk solo petja se prične 18. septembra. Ravnateljstvo Ljudska prosveta Prosvetno društvo iz Trebč obvešča svoje pevce, da se pričnejo pevske vaje 1. septembra ob 21. uri. mmna I0PERAZI0NEI -ANZIBARl fil. 19. 20) Blagajna ob 20. uri. Začetek ob 20.30 «Johnny West, U man-oino« Technicolor. Western. Dick Plamer. Raz«Mtetila Kasta priredi 2. septembra družabni večer v kraški gostilni. Odhod 06 20.30 s Trga Oberdan (palača Telve)-Vabljeni člani in prijatelji. Slovensko planinsko društvo Trs* organizira 10. sept. t.l. Izlet na Jezersko, kjer bo konec vožnje z avtobusom. Kdor Je dovolj priden, da ne bo lenaril na čudovitih tratah ob Planšarskem Jezeru ln se razgledoval po čudoviti panorami Kamniških AlP bo v 2 urah m poi lagodne hoje dosegel Češko kočo (1543 m) v amfiteatru Grtntavcev, drznejši pa se bodo lahko povzpeli po zavarovani Kremžarjevi poti na Kočno (2539 mL od koder bo pogled segal od Ljubi]*-ne do zelene Dravske doline. Vpisovanje v Tržaški knjigarni. Izlet v Ljubljano in na Bled Potovalni urad «Aurora* priredi v nedeljo, 10. septembra 1967 enodnevni izlet na Bled, združen z o-biskom mednarodne vinske razstave v Ljubljani. Cena 3400 lir. Vpisovanje pri «Aurori» v Ul. C*' cerone 4. tel. 29-243. Mali oglasi ' SLOVENSKO korespondentko z znanjem strojepisja (stenografije) in * perfektnim obvladanjem angleŠČinC (po možnosti tudi nemščine) išče podjetje. Naslov na upravi Primorskega dnevnika. ISCE SE vajenec za mehanično delavnico. Ul. C. Rittmeyer 4-A. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Karl1' nl Sudič vd. Fadlnl, daruje Antonu Gombač 1500 Mr za Dijaško matito V počastitev spomina pok. Karlin Sudič vd. Fadlni, daruje Angela *e' čar 1000 lir za Dijaško matico. mmmrkr predvaja danes, 30. t. m. ni* 18. uri in 20.30 na prostem Technicolor film: (OPERACIJA ZANZIBAR) -J nji**'"''' STEVE COCHRAN HILDEGARDE NEFF PAUL HUBSCHMID i MARTIN BENSON = VIVI BACH I OIETMAR SCHOENHERR jčJJ JHeTmikb pfHnfioH* , N|ll 0 somih n» KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes, 30. t. m. ob 19.30 barvni film: Con odio e con amore (S SOVRAŠTVOM IN Z LJUBEZNIJO) Igrajo: CARMEN AMAYA, SARA LEZANA, DANIEL MARTIČ Mladini pod 14. letom vstop prepoved***^ DOGAJANJA V ŠPANIJI, GLEDANA IZ PARIZA Falangizmu bi hoteli dati vsaj videz demokratičnosti Eno šestino članov Francovega «parlamenta» bodo mogli voliti poglavarji družin in poročene ženske» - So to priprave za... bodočnost PARIZ, konec avgusta. — V sosedni Španiji se je začela kampanja za «parlamentarne volitve*, ki bodo, kot je bilo te dni rečeno, od 25. septembra do 21. oktobra. Gre za izvajanje tako imenovanega «osnovnega zakona*, ki ima značaj ustave. «Osnovni zakon* je bil sprejet z referendumom lani decembra in predvideva določene spremembe pri izbiri članov »Cor-tes», t.o se pravi španskega ali bolje Francovega parlamenta, v katerega bodo v bodoče določen procent, dejansko eno šestino, volili neposredno «družinski poglavarji in poročene ženske*. Po Francovi zamisli parlamenta bodo mogli za to šestino članov «Cortes« kandidirati le tisti, ki si zagotovijo priporočilo najmanj tisoč volilnih upravičencev ali petih članov dosedanjega «Cortes» t. j. dosedanjega Francovega parlamenta. Tega priporočila pa ne potrebujejo morebitni kandidati za prihodnje «volitve», ki so že člani »parlamenta* to se pravi ljudje, ki so bili ob svojem času delegirani v «Cortes» in ki za to uživa- «imiiiuiiiiimuuimiiiiiiiiHiiiiiiiiiHii'iiiiiiiiiiii(ii* «Sindikalist» James Hoffa «velja» dva milijona dolarjev CHICAGO, 29. — Ameriški tednik »Life* piše, da so predstavniki ameriškega «podzemlja» in sindikatov zbrali dva milijona dolarjev, to se pravi okoli ene milijarde 300 milijonov lir, da bi osvobodili sindikalnega predstavnika Jamesa Hoffo, to se pravi načelnika ameriških sindikatov šoferjev tovornjakov. James Hoffa je namreč v ameriških zaporih, kjer bo moral prestati daljšo kazen zaradi — korupcije. Po pisanju omenjenega ameriškega tednika so dva milijona dolarjev, ki so jih »zbrali* za osvoboditev Hoffe, dali na razpolago Carlosu Marcellu, ki je, kakor piše ameriški tednik, vodja proslule ameriške organizacije »Cosa no-stra* za področje New Orleansa. Kakor piše ameriška revija, je baje Carlosu Marcellu uspelo preko nekaterih političnih osebnosti v Louisiani priti v stik z Edwardom Gradyjem Partinom, to se pravi z glavno obtežilno pričo, torej s človekom, čigar pričanje je spravilo Hoffo v zapor. Partinu, ki vodi sindikalni urad v Baton Rougeju v Louisiani, so najprej ponudili 25.000 dolarjev (okoli 15 milijonov lir) na leto za dobo desetih let, če bi bil pripravljen «popraviti» svojo izjavo, svoje pričanje pred sodiščem. Ker Partin na to ni pristal, so še vedno po pisanju revije »Life*, dvignili ponudbo na skupno milijon dolarjev, torej na 620 milijonov lir. Toda Partin je tudi to odklonil in baje vso to mahinacijo, to podkupovanje prijavil policiji. jo vse zaupanje generala Franca, odnosno njegovih ožjih sodelavcev, to se pravi falangističnega režima nasploh. Za vsak kolikor toliko pomembnejši dogodek v Španiji kažejo posebno zanimanje španski sosedi Francozi. To se opaža tudi sedaj, ko je govora o bližnjih «volitvah» pri sosedu onstran Pirenejev. Zato ni nič čudnega, da so francoski novinarji in komentatorji začeli postavljati vrsto vprašanj ali izvajati številne sklepe o dejanskih namenih, ki jih ima Franco odnosno falangizem v Španiji s temi «volitvami». Prvi sklep je naslednji: z izvajanjem «ustavnih preosnov* in s spremembo koncepcije volitev v «Cortes» se Francov diktatorski režim, ki vlada v Španiji že tri desetletja skuša v očeh mednarodne javnosti prikazati v takšni luči, da bi ga ta javnost sprejela, to se pravi, da išče v svetovni javnosti nekakšno pravno sankcioniranje. Po lanskoletnem referendumu, ki je baje dal Francovi vladavini popolno podporo, bi bližnje volitve v »Cortes* morale to podporo ljudstva podkrepiti in razbliniti še sleherni sum odnosno dvom glede tega, ali so bili rezultati referenduma pravilni ali ne, kajti znano je, da je svetovna javnost v splošnem, razen dokaj redkih izjem, sprejela rezultate lanskoletnega referenduma z veliko skepso. V stvari se pri vsem tem prav nič ne spremeni. Tudi v bodoče bodo pet šestin «parlamenta» tvorili ljudje, ki jih po dokaj zapletenem sistemu praktično določa sam Franco. Nezadostno zaupanje tudi v tako zavzete in zveste pristaše je bilo potrjeno z «osnovnim zakonom*, ki daje Francu pravico do veta na sleherni sklep »parlamenta*. Diktator Franco si je namreč zagotovil še eno pravico: vse, kar morebiti «parlament» sklene mimo njegove volje, naj se podvrže referendumu. S tem general Franco odklanja vsako o-sebno nevarnost, odnosno jo zvra-ča s svojih ramen, hkrati pa igra na karto — demokratizma. Hoče se namreč prikazati kot človek, ki nič ne vsiljuje, saj prepušča zadnjo besedo ljudstvu. Kar pa se tiče referenduma, mu je lanskoletni nudil dovolj izkušenj, kako se dajo zaželeni rezultati zagotoviti. Sicer pa si je general Franco že s svojo ustavo zagotovil, da bo tudi v bodoče on glavni in edini vir ali če hočemo središče vse oblasti. Kot »načelnik države* je tudi »vrhovni predstavnik nacije*. S tem da si kroji »parlament* po lastni koncepciji, ima praktično tudi vso izvršno oblast. On določa predsednika in člane vlade, ki prisegajo njemu in ne morda »parlamentu*. Pravosodje se v Francovi Španiji tudi vrši »v imenu načelnika države* in izpod «načelnika države* so le organi za »prenos* njegove zakonodajne, izvršne in sodne oblasti, ki dejansko nimajo nobene samostojne oblasti odnosno pobude. Odtod izhaja tudi sklep francoskih poznavalcev španskih razmer, da je general Franco z izvajanjem svoje »ustavne preosnove* imel namen, vzpostaviti institucije, ki bi mirovale ves čas, ko bo on na čelu države in ki bi bile hkrati pripravljene, da po njegovi želji in po njegovih zamislih nadaljujejo z delom, ko bi se on umaknil z oblasti. Prvič po zaključeni državljanski vojni se sedaj slišijo tudi v Španiji termini «načelnik države* in «načelnik vlade*. Za sedaj je «načelnik vlade* omejena vloga. Njegova naloga je, da izvršuje voljo »načelnika države*, ker je podložen le njemu, odgovarja le njemu, ne pa Cortes, torej »parlamentu*, celo takšnemu parlamentu ne, ki si ga Franco kroji po lastni volji in lastnih željah. Funkcija predsednika vlade, ki so jo uvedli, se sedaj zamišlja le kot »razbremenitev načelnika države manj važnih tekočih državnih poslov*. Z določanjem osebnosti za predsednika in člane vlade, katerih mandat traja pet let, pa si Franco skuša zagotoviti »garnitu- ro*, ki bo mislila, kot misli on in ki bo skušala ohraniti njegovo «družbeno ureditev* tudi tedaj, ko bo on izpregel. V splošnem velja prepričanje, da je Francov »liberalizem* preračunan na to, da zagotovi nadaljnji obstoj falangistične diktature. Že ostareli «caudillo» je pod pritiskom vedno močnejšega odpora delavskega razreda in tudi nekaterih meščanskih plasti ljudstva hkrati pa tudi zunanjepolitičnih silnic. Zato je ubral na videz demokratične oblike v javnem življenju, da bi preprečil nezaželene tokove v političnem življenju doma. deloma tudi pritisk javnega mnenja od zunaj. S tega zornega kota gledajo tu tudi na bližnje »parlamentarne volitve*. Neki francoski komentator, ki se na razmere v deželi preko Pirenejev spozna, je dal sledeči zaključek: »Ne delajmo si nikakršnih u-tvar*. č. S. Iskreno prijateljstvo: hčerka direktorja zoološkega vrta v nekem angleškem mestu ima zelo dobre »prijateljske stike* z mlado opico, kateri pogosto prinese tudi sladoled. Ni morda prav to vzrok navezanosti? ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllliiiiiiiilliliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiliiiiiiHfiiliiiiiiiiiiiiiii|||||||i||||||||||||||iiiiii||||||||||||i||||||||||||||||||||ni|||||||||||||||||txiiiiiiiii|||||||||im||||||||||||l|l,m|ll„l„|,„ll|,„| DANAŠNJA GRČIJA V LUČI IZKUŠENJ BIVŠEGA JETNIKA Na Jarosu «prevzgajajo» ljudi v senci tankov in brzostrelk Delavec, ki je preživel na otoku nekaj časa, pripoveduje o zasliševanjih in pretepanjih ljudi, da bi iz njih napravili «dobre» Grke Del otoka Jaros: v ospredju taborišče šotorov, v katerem »o pristaši Papandreuja, v ozadju zapori, v katerih so komunisti. da Grčija, današnja Grčija vojaške diktature, je na dnevnem redu. Na eni strani smo priča neverjetnim procesom proti bivšim javnim in političnim delavcem, ki so jih «generali» strpali po zaporih. Na drugi strani pa se z vseh koncev sveta slišijo glasovi, ki obsojajo stanje, ki ga je uvedla peščica grških fašistično nastrojenih vojakov, ici so prevzeli oblast, da bi Papandreu me speljal Grčije v komunizem». Med glasovi, ki prihajajo od zunaj in ki obsojajo vojaško diktaturo, je tudi več grških diplomatov in umetnikov. Proti vojaški diktaturi so tudi grški delavci, ki delajo v tujini, še največ v Zahodni Nemčiji. Pred Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15. 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Glasbila in barve -12.10 Žena in dom - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba iz filmov - 17.00 Ansambel Carla Pac-chiorija - 17.20 Glasba za transi-stornik - 17.50 Pomen Sabinovega cepiva - 18.00 Zabavali vas bodo -18.15 Umetnost, književnost in prireditve - 18.30 Klavirski duo Mario in Lydia Conter - 19.00 Ljudske zborovske pesmi - 19.30 Italijanski pentagram - 20.00 Šport • 20.30 Simfonični koncert - v odmoru: Knjižne novosti: A. M. Ortese: «Poveri e semplici* Irst 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran 13.40 Donizettijeva ope: ra »La favorita* - 14.20 Istrski motivi - 14.40 Domači skladatelji. Koper 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 — Poročila - 8.15 Jutranja glasba - 9.00 Popevke -9.30 Uspeli motivi 10.00 Pod senčnikom - 10.45 Plošče ■ 11.30 Današnji pevci 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.05 Glasba po željah - 13.45 Plošče - 14.40 Moški zbor iz Divače 15.00 Glasbeni vrtiljak - 16.00 Baletni odlomki -16.45 Od Soče do Drave • 17.30 Radijski oder 18.00 Orkester V. Younga - 18.40 Plesna glasba -19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Orkester - 23.15 Saksofoni - 23.35 Paganini in Suk. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — SREDA, 30. AVGUSTA 1967 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.07 Zvočni trak - 10.05 in 11.05 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.37 Nepozabne pesmi - 14.40 in 15.10 Ital. popevke - 16.00 Program za mladino - 17.15 Roman v nadaljevanju - 17.45 Promenadni koncert - 18.15 Glasba za mladino - 19.30 Luna park - 20.20 A. R. Lesage: Turkaret - 21.00 Simf. koncert. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila 8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album - 10.00 Simenon: «Preiskave sodnika Frogeta* -10.35 Glasba po željah - 11.35 Potovanje na Dansko - 11.42 Pesmi desetletja - 13.00 Glasbeno-govorni spored - 14.04 Juke box - 15.00 Izbrani motivi 15.15 Sopranistka Gianna Logue - 16.00 Rapsodija - 16.38 S transistorjem na peščini - 20.00 Program za sredo zvečer - 21.00 Znanstvena oddaja - 21.10 Jazz - 21.40 Plesna glasba. III. program 10.00 Operna glasba - 10.30 Fre-scobaldi in Gabrielli 12.30 Liszto-ve skladbe za klavir - 13.00 Simf. koncert, dirigira A. Toscanini • 14.30 Sopranistka Adriana Martino • 15.10 Haendlov Koncert štev. 10 - 15.30 Sodobni skladatelj Krenek - 16.10 Busoni, Rimski-Korsakov - 17.10 Dvofakov Trio, opus 26 - 18.30 Izredna lahka glasba - 18.45 Italijani in šport 19.15 Koncert - 20.30 Tri Tartinijeve sonate - 21.00 Beethoven in Schumann -22.40 Radijska črtica. Slovenija 7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila - 7.45 Danes za vas - 8.05 Telesna vzgoja - 8.50 Oddaja za žene - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Pisan svet pravljic 10.15 Otroški zbor RTV 10.30 Jug. pesmi in plesi 11.15 Recitali Marjana Lipovška 11.45 Človek in 'zdravje - 12.00 Turistični napotki - 12.20 Popevke in plesni zvoki - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Dva baročna koncerta 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Polke in valčki 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Melodije - 15.35 Naši poslušalci čestitajo - 16.20 Glasbeni intermezzo - 16.40 Odlomki iz Bizetove opere «Carmen» - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Mladina sebi in vam - 19.00 Aktualnosti doma in po svetu - 19.15 Z operetnih odrov - 19.45 Naš razgovor 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! 21.10 J. Sla venski: Simfonija Orienta - 22.00 Veliki orkestri - 23.10 Za ljubitelje jazza -23.50 S. Markovič: Pesmi - 24.05 Pevka Doris Day. Ital. televizijo 18.15 Program za mladino - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Druga Amerika: Venezuela 21.50 Športna sreda - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik 21.15 Film «Non sparare. baciami* - 22.45 Gospodarska rubrika. Jug. televizija 19.15 Mornar na triciklu — odd. za otroke - 20.00 Proslava vstaje na moslovaškem področju 20.40 Obzornik 20.00 in 23.00 Dnevnik - 21.38 Matiček se ženi — TV igra - 22.35 Jazz festival v Ljubljani. nedavnim pa je bilo razkrito, vodi grška vojaška vlada kontrolo tudi nad temi svojimi državljani. Po nekaterih vesteh je v Zahodni Nemčiji kakih 70 grških policijskih agentov, ki pod krinko «zveznih uradnikova delajo pri za-hodnonemških uradih za delo in vohljajo za grškimi državljani, kaj počno, s kom imajo stike, kaj mislijo in podobno. S konkretnimi podatki so prišli na dan sami za-hodnonemški sindikati, ki so opozorili na nevarnost, ki celo v Nemčiji grozi grškim državljanom. 38-letni gradbeni delavec Cha-rillos P. je bil pristaš Papandreu-jeve stranke centra. 29. aprila, komaj teden dni po državnem udaru, so ga presenetili na domu, kjer so se pripravljali na praznovanje pravoslavne velike noči. Sicer pa poslušajmo njegovo zgodbo, kot jo je povedal uredniku nemške revije »Štern*. »S tovornjakom so prišli pome štirje policaji in sedem vojakov. Obkolili so hišo in mi ukazali, naj jim sledim. Vprašal sem jih, zakaj, pa so mi odgovorili le to, da imajo povelje za mojo aretacijo. Nataknili so mi lisice in ukazali ženi, naj mi da dve odeji. Nato so me z brcami nagnali na tovornjak, ki je bil prekrit s platneno streho. Tam sem opazil soseda Gergiosa Z., ki je tudi imel nataknjene lisice. Skozi luknjo v platnu sem mogel videti, da so nas peljali v smeri glavnega mesta našega okrožja. Med potjo smo se večkrat ustavili in vsakokrat so prignali na tovornjak nove jetnike, dokler nas ni bilo skoraj ducat. Proti mestu sem videl tudi druge vojaške tovornjake, ki so pobirali ljudi po njihovih domovih. Pred ječo se jih je nabralo za cel konvoj. »Tam so nas zaprli v velike celice, kamor so nas natrpali tudi po sto v en sam prostor. Pod celice je bil centimeter pod vodo, tako da nismo mogli leči. Vendar nekaterih zaradi utrujenosti noge niso več držale pokonci, zato so kljub vodi legli na pod, toda ni bilo prostora za vse. Tam smo ostali pet dni, hrane sploh nismo dobili, le nekaj vrčev pitne vode. »Peti dan so nas ponoči vkrcali na neko vojaško ladjo in po dveh dneh plovbe smo pristali na otoku Jarosu. «Na Jarosu so nas nastanili po skupinah v platnene šotore, kajti jetnišnica je bila že prenatrpana. Ležali smo na golih tleh, po 50 ljudi v vsakem šotoru. Dva jetnika, štiridesetletni kmet in neki trgovec, sta se sprla s stražarji. Rekla sta jim, da ne bosta nikoli spremenila svojega prepričanja. Naslednje jutro so ju odpeljali in po treh urah sta se opotekajoč vrnila z razmesarjenim obrazom. Ko sta se zvečer slekla, smo mo gli videti na njihovih telesih vse polno rdečemodrih madežev od udarcev z gorjačo. »Nekega jutra me je stražar odpeljal v urad, kjer sta za pi salno mizo sedela vojaški stotnik in policijski poročnik; na steni sta viseli sliki kralja Konstantina s soprogo ter notranjega ministra Pattakosa. Stotnik je nekaj pobrskal po aktih na mizi in me vprašal, zakaj sem na zadnjih volitvah oddal svoj glas za Papan-ureujevo stranko centra. Obtožil me je tudi, da sem se v vaški gostilni potegoval zanj. Odgovoril sem mu, da je bila stranka centra legalna in Papandreu politik, ki je mnogo naredil za napredek naše zaostale dežele, kar je stotnika razsrdilo, da je dai policistom znak z roko. Zgrabili so me in me vrgli v mali sosedni prostor, kjer je bil se tretji policist, ki me je najprej udaril s pestjo po obrazu. Nato sta me dva držala in brcala, tretji pa bičal z usnjenim pasom, dokler nisem izgubil zavesti. Ko so me izpustili, je eden izmed nji. zavpil name: 'Vaša nesnaga bi kmalu uničila našo domovino. Papandreu in komunisti so eno in isto. Ti moraš postati dober Grk, če ne zlepa, pa zgrda!’ «Tudi drugi so doživeli isto kot jaz. Ves dan so prihajali policisti v šotor po jetnike in ko so se ti vračali, so bili vsi potolčeni. »Drugi dan našega bivanja na otoku so po zvočnikih sporočili, da naj se v teku pol ure zberemo vsi ob zidu kaznilnice, kajti spregovoril da nam bo sam notranji minister Pattakos. Zbrali smo se v polkrogu, pred nami so postavili govorniški oder in ga okra- sili s cvetjem. Ob straneh odra so se zbrali častniki, med odrom in nami pa so bili stražarji z na nas naperjenimi brzostrelkami. Ob straneh našega polkroga so bili celo štirje tanki. Stražarji so nam rekli, da bomo morali na njihov znak ploskati. «P;.ttakos je v svojem govoru dejal, da je on vodja revolucije, čigar naloga je, dati Grčiji nekdanjo moč in slavo. To poslanstvo mu je izročil sam bog Oni se nahajajo na tem otoku, ki je že tisočletja brez vode in na katerem je vsako življenje usahnilo, ker mso dobn Grki in samo dobri Grki se bodo lahko vrnili domov k svojim družinam; tisti pa, ki bodo trmasto vztrajali v svojem 'zmotnem prepričanju, bodo ostali na Jarosu toliko časa, dokler ne bodo spremenili te pustinje v cvetoč raj. »Pattakos je tako govoril kake pol ure. Po dveh tednih je imel podoben govor. Mene so medtem še trikrat zasliševali in vsakokrat pretepli. Spraševali so me kar naprej o mojem političnem prepričanju. «zd. junija so me zopet odvedli pred stotnika, toda tokrat brez brc in udarcev z gorjačo. Prijazno se mi je nasmehnil ter mi pomolil neke papirje v podpis. Rekel mi je, da bom lahko takoj odšel domov k svoji družini. Bila je to štiri strani dolga deklaracija o lojalnosti z izjavo, da se strinjam s Pattakosovo vlado, proti kateri se ne bom na noben način upiral ter da bom strogo molčal o tem, kar sem videl in doživel. «13. julija so izpustili skupno 500 jetnikov. Pri družini sem ostal le teden dni, ker nisem mogel dobiti dela. Bal sem se tudi, da pridejo zopet pome, kot se je pripetilo nekim drugim bivšim jetnikom, zato sva s sosedom sklenila, da odideva v Zahodno Nemčijo kot emigranta. Na pot sva vzela vsak po 3000 drahem, toda na meji so nama jih policaji zaplenili ter nama pustili le 35 (7 tisoč lir).* j. m. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Potreb-1 obrambi nekega načela, se boste no je, da se seznanite tudi z orga-1 spopadli s predstojnikom. Ogibajte nizacijskim delom. Zagotovljena je sreča vsem mladim. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne bodite prenagli, pač pa vztrajni. Sodelovanje bo dokaz razumevanja med vami in ljubljeno osebo. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Med vašimi sodelavci bo vladala neod ločnost. Nekaj časa boste predmet žolčnih kritik. RAK (od 22.6. do 22.7.) Razpršili se bodo dvomi v zvezi z vašim družabnikom. Veliko zadoščenje vam bo omogočil eden od članov družine. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne zavrnite ponudbe, ki se sicer ne zdi preveč ugodna. Med vašimi prijatelji je eden, ki se nanj preveč ne zanašajte. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Lahko računajo na uspeh vsi, ki se ukvarjajo z umetnostjo. Imeli boste odlično zamisel. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) V se subjektivnih razlag in tolmačenj. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Postavite se po robu pesimizmu svojih sodelavcev. Presenečeni bo-, ste nad privrženostjo svojega pri-j jatelja. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Nemudoma rešite vprašanje, ki ste se ga že preveč časa otresali. Bodite preprosti in naravni. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Trenutne okoliščine so primerne za izvedbo drznega podviga. Zdaj je najprimernejši trenutek za odpravo spora v družini. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Udeležili se boste razgovora, kjer bodo postavljeni temelji vaše gospodarske dejavnosti. Doživeli boste nevšečno srečanje RIBi (od 20.2. do 20.3.) Lahko pričakujete določeno izboljšanje finančnega položaja. Uspešen dan za one, ki ljubijo šport. ODMEVI NA AMERIŠKO SOVJETSKI PREDLOG Tudi Japonska more izdelovati atomsko orožje Pred meseci je predsednik zunanjega ministrstva izjavil, da bi bilo «krivično» Japonsko «za vedno izključiti iz atomskega kluba» Vsebinsko enak sovjetski in a-meriški predlog pogodbe proti širjenju atomskega orožja je spodbudil upe vseh tistih, ki jim je mir na svetu pri srcu. Seveda pa ni po volji tistim, ki se čutijo »prikrajšane*. In kdo bi mogel v tem biti prikrajšan? Poleg Sovjetske zveze, ZDA, Velike Britanije, Francije in LR Kitajske, ki že imajo atomsko orožje, je nekaj držav, ki so po svojem tehničnem razvoju sposobne izdelovati tudi atomske bombe. Teh držav pravzaprav niti ni malo. Med prve pa prav gotovo spada Japonska. Kaj predstavlja Japonska na tem področju? »Treba je vedeti, da bo in ko bo sporazum o širjenju atomskega o-rožja podpisan, le vprašanje časa, kdaj se bo atomska energija začela izkoriščati v velikem obsegu v miroljubne namene, na primer pri velikih gradbenih delih, pri velikih tehničnih podvigih, člani konference za razorožitev (člani komisije osemnajstih, ki zasedajo v Ženevi, op. ur.) bi se mogli postaviti na stališče, da imajo tudi nejedrske sile pravico vršite atomske eksplozije v miroljubne namene... Japonska se ne bo nikoli odrekla svojim pravicam. Nepravično bi bilo, da bi bila Japonska za vedno izključena iz atomskega kluba, ko je tehnično že tako napredovala, da bi mogla izdelovati tudi atomsko orožje...* Citat, ki ga navajamo, je citat iz izjave, ki jo je dal pooblaščenec japonskega ministrstva zunanjih zadev Takezo Šimoda 6. januarja letos. Kakor vidimo, je japonski predstavnik dal to izjavo dolgo pred predlogom nove pogodbe, ki sta jo postavili ZDA in SZ, vendar je značilno, na kakšno stališče se postavlja Japonska glede nadaljnjega razvoja na tem področju, kjer noče ostati za vedno »izključena iz atomskega kluba*, ker bi to bilo «krivično». O tej izjavi tako vidnega predstavnika japonskega ministrstva se je veliko razpravljalo doma in tudi v tujini. Znarla je namreč japonska zgodovina iz druge svetovne vojne in tik pred njo, pa tudi po porazu, ki ga je japonski imperializem doživel v poletju 1945. Japonska socialistična stranka je trditev predstavnika tokijskega zunanjega ministra obsodila. Komentatorji pa so bili mnenja, da je imela ta izjava dvojni namen: hotela je določiti japonsko stališče do razorožitvene konference v Ženevi, hkrati pa odpreti ljudem oči. Japonski list »The tast* glede tega pa piše: »Po groben proračunu nacionalne proizvodnje in industrijskega razvoja ima Japonska velike možnosti za atomski razvoj. Ameriški strokovnjak za atomistiko in strategijo Herman Kan je izjavil, da bo Japonska stopila v atomski klub nekje leta 1972. Komentator new-yorskega lista «New York Times* Salisbury je že leta 1966 izjavil, da bo Japorska postala tretja najmočnejša dežela sveta že do leta 1970 in da bo prerasla v močno a-tomsko silo. Britanski zavod za strateško proučevanje trdi, da je Japonska že sedaj sposobna izde lati 30—35 atomskih bomb na leto Danes ima Japonska trinajst re aktorjev, ki so sposobni proizva jati plutonij-239, ki je nujno po treben za izdelovanje vodikovih bomb... Jedrski reaktor v tokajmurski tovarni je dejansko le izpopolnjen reaktor vrste Calder-Hola. Na let porabi okoli 60 ton urana, kar mc re dati od 80 do 100 kg plutonija Seveda se da iz te količine navad nega plutonija izdelati le malo či stega plutonija-239. V ZDA, Veli ki Britaniji in Sovjetski zvezi pc rabijo za eno atomsko bombo oko! pet kilogramov čistega plutonija 239. Ker Japonska še nima dovol -izkušenj, bi za proizvodnjo enaki vredne jedrske bombe potreboval od 7 do 10 kg istega, to je čisteg 1 plutonija-239. To pomeni da bi ž omenjeni reaktor moral delati polno zmogljivostjo dve leti, da 1 «pripravil» zadostno količino pc trebnega materiala. Če bi pa z reakcijami praviln ravnali, bi mogli od ene tone ura na dobiti 0,8 kg čistega plutonija 239. Na leto bi tako dobili oko! ' 240 kg plutonija-239, kar bi bil dovolj za dvajset do trideset atorr skih bomb. Iz tega izhaja, da tehničnih pri blemov glede tega ni... Poglejmo pa sedaj, kakšne maž nosti ima Japonska za izdelovanj atomske bombe, za katero je pi treben uran-235. Ker navaden ura vsebuje le 0,7 odst. tega izotopa bi bilo treba najti predvsem tak šen uran, ki bi vseboval večji oc stotek urana-235. Naprave za pri izvodnjo te vrste urana pa irm jo za sedaj le ZDA, Sovjetska zve za in LR Kitajska. S tehnične plati pa ta probler ni tako težko rešljiv. Potrebno L bilo le zgraditi ustrezno tovarne toda izgradnja bi trajala od 1 d 5 let in bi stala več sto milijo nov dolarjev. Zaradi tega je izdelovanje atorr skih bomb z uranom-235 sedaj n; Japonskem izključena. Kolikor bi se atomsko orožje mo ralo uporabiti v vojni, bi v ten primeru bile potrebne tudi rakete ki bi mogle atomsko bombo pone sti na cilj. Japonci gradijo seda rakete v raziskovalnem kozmičnen in letalskem zavodu na tokijsk univerzi. Največja japonska rake ta s trdnim gorivom, raketa «Mu> je dolga 23 metrov in v marsičen podobna ameriški raketi »Titan 3* Če bodo načrt za raketo «Mu» iz popolnih in dokončali, bi mogli ponesti 150 kg težko atomsko bom bo, na razdaljo 2000 km. Do tu smo navedli mnenje, oc nosno podatke, ki jih je objavi tokijski list »The East*. Menda n potreben nikakršen komentar. Č upoštevamo izjavo, ki jo je da predstavnik japonskega zunanjeg ministrstva že letos v začetku ja nuarja in če k temu dodamo š< gornje podatke o japonskih kon kretnih možnostih za izdelovanji; atomskega nrož'a, potem ne bo ni kogar presenetilo, če bi se Japon ska odločno postavila proti »kri vici*, da bi jo »za vedno izključil iz atomskega kluba*, namreč z do končnim sprejetjem pogodbe prot širjenju atomskega orožja, to j-pogodbe, kakršno sta io predložili Sovjetska zveza in ZDA. V Sovjetski zvezi so pred nedav nim Izdelali posebno napravo, i pomočjo katere morejo mnogo bil. temeljito pregledovat! oko. Gre zs napravo, ki deluje na osnovi ultra kratkih rdečih žarkov, reicakšer dvojni mikroskop, h kateremu je priključen elektronski transforma tor. žarki gredo skozi rožemec d< očesnega živčevja In se nato od bijejo, tako da Ima okulist preč seboj točno sliko očesa, zdravega ali bolnega. ! Danes se v šolskih prostorih v Ul. Croce zaključi natečaj slovenskih učiteljev za stalno zaposlitev na slovenskih osnovnih šolah v goriški pokrajini. Na sliki člani komisije pri delu PRIPRAVE NA 2. SHOD MITTELEUROPE Objava dokumentarnega gradiva lanskega shoda pesnikov 6 držav Skrb za nove teme (barok, glasba, reforma, preporod itd.), ki naj dajo tej kulturni manifestaciji še globlji pomen V pričakovanju otvoritve shoda pripovednikov Mitteleurope, ki bo na goriškem Gradu od 9. do 13. septembra, je revija «Iniziativa Isontina», ki je priredila prvi shod pod okriljem dežele Furlanija-Ju-lijska krajina ter UNESCO, objavila te dni dve publikaciji, v katerih je zbran ves material lanskega srečanja. V zajetni knjigi, ki obsega okoli 200 strani, so vsi govori udeležencev, med katere sodijo tudi pozdravi župana Martine, deželnega odbornika Giusta, pesnika Biagia Marina itd.. I IZ TRŽIČA Septembra razdeljevanje bencinskih bonov f, Predvidoma v začetku septembra ' lodo na Tržiškem pričeli razdelje-(i ati bencinske bone proste cone; načinu razdeljevanja bo odločila ' rgovinska zbornica. Gre za vrsto Ifbčin, med katere je všteta tudi } i .oberdobska, ki bodo prejemale ione na občini v Tržiču. 1 Na podlagi dosedanjega štetja je . celotnem območju okoli 11.000 , pravičencev, lastnikov ciklomo-iibrjev, skuterjev, motoAklov, o-; ebnih in tovornih avtomobilov, j j'rgovinska zbornica je doslej pregledala vse prošnje ter jih tudi dobrila, razen okoli 400, katerim o izdali bone za vozila, vpisana a družinske člane. Pogonsko go-ivo in mazivo bodo namreč dali amo za eno vozilo na vsakega družinskega člana, razen če na do-I aže potrebo in namen drugeg.a vtomobila. Zanje je še vedno čas, a predložijo drugo zahtevo. 1 Gorica ; 'ERDI. 17.15: «11 mistero dell’iso-| la del gabbiani«. F. Finlay in S. Leight. Amer. barvni film. Mladini izpod 14. let prepovedan. ORSO. 17.: «La strada sbagliata«. | f J. Jones in M. Parks. Ameriški ij | film. Mladini izpod 14. let vstop 11 prepovedan. i iODERNISSIMO. 16.45-22.: «11 vi-, gile». A. Sordi in S. Koscina. Ita-f lijanski črno beli film. | ENTRALE. 17.: «Spia S 07 - mis-}]| sione infemale». A. Spaak in Ser-§§vais. Francoski film. ITTORIA. 17.15-21.30: «1 guerri- | glieri dell’Amazzonia». Martin Mil- ner in Linden Chiles. Ameriški barvni film. Tržič 1 JjZZURRO. 18.-22.: «Sette contro la J;1 morte». R. Schiaffino in J. Saxon. >,( RINCIPE. 18.-22.: «Sette pištole per El Gringo«. G. Landry in D. Harrison. Kinemaskopski film v | barvah. HpCCELSIOR. 17.30-22.: «Tutti insie-|||me appassioriatamente». J. An-i drews. Kinemaskopski film v bar-i vah. Konke (I XCELSIOR. 20.-22.: «Operazione jjjcorea«. F. Knocher, J. Leslie in ||A. Franz. 1 bo. Zaprto. DEŽURNE LEKARNE GORICA itfi-Danes ves dan in ponoči Je od-. -ta lekarna S. Giusto, Korzo Ita-: i 244, tel. 35-38. TR2IC Danes ves dan in ponoči Je od-. (■ta v Tržiču lekarna «A1 Reden-I iire» dr. Enneri in De Nordio, Ul. lllli Rosselli 21, tel. 72-340. RONKE |IVes dan in ponoči je dežurna ' karna «All’Angelo» dr. Olivettija, l. Roma 23, tel. 72-293. IZPRED OKROŽNEGA S0DISCA V GORICI Iz begunskega taborišča v Trstu z ukradenim kolesom do Trevisa Namišljeni financar je na plaži ukradel uro m transistor • Iz spalnice hiše v gradnji so mu odnesli osebno prtljago fi- Goriško okrožno sodišče je včeraj prekinilo svoje poletne počitnice, da bi sodilo tri obtožence, ki so bili zaprti pod obtožbo tatvine. Pri prvi razpravi se je moral zagovarjati 28-letni Martin Primec, po rodu iz okolice Maribora, ki pa ima stalno bivališče v Novi Gorici. V obtožnici je bilo navedeno, da je ukradel po eno kolo v Tržiču in v Gorici, ki sta bili prislonjeni k zidu na ulici. Obtoženec je pri policijskih zasliševanjih izjavil, da je prišel skrivaj čez mejo v bližini Gorice že dne 21. julija letos ter se naslednji dan javil v Trstu, kjer so ga poslali v taborišče za begunce. Cez tri dni pa je pobegnil iz taborišča skupaj z nekim tovarišem, ki ga pozna samo po imenu »Valentino«. Odšla sta peš do Tržiča, kjer sta ukradla vsak eno kolo in se nato odpeljala v Gorico. Tu sta pustila kolesi in Valentino se je z vlakom odpeljal proti Vidmu. Primec pa si je prilastil neko drugo kolo ter se z njim odpeljal v Treviso, kjer se je javil pri karabinjerjih in jim tudi izročil »izposojeno« kolo. Karabinjerji so pridržali kolo, da bi poiskali zakonitega lastnika, njega pa so zaprli in ga prijavili sodišču. Pri včerajšnji razpravi ga je go-riško sodišče obsodilo na 5 mesecev in 15 dni zapora ter 30 tisoč lir globe in na plačilo sodnih stroškov. Vendar pa je kazen pogojna in brez vpisa. Branil ga je uradno odv. Mayo. Pri drugi razpravi se je moral zagovarjati 47-letni Giuseppe Mata-rangelis, ki je doma iz Neaplja, pa je bil lani nekaj časa zaposlen v Gorici kot gradbeni delavec. Prijavil ga je njegov delovni tovariš Armando Vitagliano, ki mu je bil dne 18. oktobra lani ukraden kovček z obleko in perilom v sred-nosti okrog 70 tisoč lir. Tatvine je sumil Matarangelisa, ki je ravno tistega dne zapustil Gorico ter se odpeljal v Neapelj. Ko i;a je na zahtevo goriške policije tamkajšnja policija poiskala in zaslišala, je Matarangelo odločno zanikal, da bi bil on tat. Povedal je, da sta z Vitaglianom prišla skupaj dne 10. oktobra v Gorico ter se zaposlila pri gradnji neke hiše v Ul. Leoni. Tam sta tudi spala kar v enem izmed prostorov hiše v gradnji, ki ni imel niti oken niti vrat. Dne 17. zvečer se je odpeljal domov, ker je bilo delo zaključeno. Vitagliano pa se je preselil v gostilno «Ali'universit&» na Travniku, kjer je prespal noč in naslednji dan ugotovil, da mu manjka kovček. Ker pa ni mo- gel opravičiti svoje sumnje do Matarangelisa, saj je iz nezaprtega prostora lahko odnesel kovček z blagom kdor koli, je sodišče obtoženca oprostilo s polno formulo. Branil ga je uredno odv. Mayo. Tudi pri tretji razpravi je bil govor o tatvini, tokrat na plaži «Marina nuova« pri Tržiču. Dne 21. julija letos se je Luciano Fa-bris iz Tržiča kopal skupaj s svojo sestro Paolo na tej plaži in ko se je vrnil iz vode je opazil, da mu je nekdo med tem odnesel radijski sprejemnik - transistor in zapestno uro, oboje vredno okrog 58 tisoč lir. V bližini je sedel nek mladenič, ki je na njegovo vprašanje odgovoril, da ni videl nikogar, ki bi se približal obleki in kaj ukradel. Dodal je še, da je on sam finančni stražnik. Fabris je nato odšel na policijo in prijavil tatvino. Skupaj s policisti je hotel zopet na kraj tatvine, spotoma pa je opazil na ulici mladeniča, ki je izjavil, da je financar. Policija ga je legitimirala in ugotovila da je 22-letni Salvatore Cristaforo iz Rizzicone in tudi ni noben financar. Odpeljali so ga na komisariat v Tržiču, kjer so mu pri osebni preiskavi našli v žepu ukradeno uro in .-ozneje tudi transistor, ki ga je skril v pesek blizu hotela pri morju. To je bilo dovolj, da so ga pridržali v zaporu. Pri včerajšnji razpravi je bil Cristaforo obsojen na 10 mesecev in 20 dni zapora in plačilo 40 tisoč lir globe. Branil ga je uradno odv. Mayo. Drž. tož. dr. Caputi; preds. dr. Cenisi, sodnika Mancuso in Ba-lani. Tečaji INIASA za strokovno usposabljanje mladincev Središče za poklicno izobraževanje INIASA v Gorici bo tudi letos prirejalo tečaje za poklicno vzgojo mladine, ki bodo trajali od oktobra letos do junija 1968. V dnevne tečaje za avtomobilske električarje in karoserije se lahko vpišeja vsi, ki so dopolnili 15. leto starosti. Ce so dovršili obvezno enotno srednjo šolo, imajo pri vpisu lahko tudi samo 14 let; za brezposelne delavce velja zgornja starostna doba 40 let. Vodstvo ustanove poziva vse mladince, naj se poklicno izučijo, zlasti v teh dveh poklicih, kar je zaradi hitrega naraščanja motorizacije mogoče dobiti zaposlitev. Spričevalo, ki ga obiskovalec tečaja dobi po dveh letih, kolikor traja učna doba, je legalno priznan dokument za sprejem na delo in poznejše izpopolnjevanje. Vpisovanje se vrši vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, izvzete so sobote popoldne, v uradu INIASA, Ul. Malta 2 v Gorici. Danes v Gorici seja občinskega sveta Danes popoldne ob 18.30 se v Gorici sestane občinski svet; začel bo z diskusijo proračuna za leto 1967, ki ga je na petkovi seji razložil odbornik za finance Pasquale De Simone. Na poprejšnji seji so se svetovalci sporazumeli, da bodo med 20.30 in 21. uro sejo prekinili, da bi mogli povečerjati, nakar se bo seja nadaljevala do polnoči in morda tudi čez. Vsekakor na današnji seji ne mislijo zaključiti diskusije o proračunu ter In nameravajo, po zagotovilih župana, nadaljevati prihodnjič. PISMO UREDNIŠTVU Ul. Pcrcoto naj zaprejo za motorni promet Cenjeni urednik, prejšnji dan sem hodil po Ul. Caterina Percoto, ki je speljana vzdolž meje med Catterinijevo ulico in Trgom Transalpina. Na vsem lepem se je pripeljal na motociklu mlad fant, ki je dirjal kot obseden. Ni izključeno, da se je okužil na motociklističnih dirkah, ki so bile ravno tisti dan onkraj meje. Ljudje, ki so se po Percoti-jevi ulici izprehajali, so morali pošteno paziti, da jih ni podrl, ko je pridrvel izza ovinka. Marsikdaj se ponavljajo takšne situacije tudi z avtomobilisti. Ulica je namreč zelo ozka, saj jo utesnjujeta dve ograji, na eni strani ograja, ki označuje državno mejo, na drugi pa hišna. Cesta je sicer enosmerna, toda ozka in vijugasta je ravno dovolj, da je za promet neprimerna. Zato bi predlagal poveljstvu mestnih stražnikov, da jo zapre za promet tudi v smeri Trg Transalpina - Catterinijeva u-lica. Vozniki, ki bi se nameravali peljati v tej smeri z vozili, se zlahka poslužujejo Ul. C. Luzzatto in Ciconijeve ulice, ki sta dovolj široki za motoriziran promet. S spoštovanjem (podpis) Zvezek revije «Iniziativa Jsonti-na», ki ga je pripravil De Simone, pa obsega bogat fotografski material tega pomembnega dogodka v kulturnem in človeškem pogledu. Objavljene so slike vseh govornikov, panoramske slike dvorane deželnih stanov, kjer je bilo zasedanje, kakor tudi klišeji naslovov vseh pomembnih člankov, med katere sodijo tudi članki, ki jih je naš list objavil pod naslovoma «Graditi mostoven in «Prvi dan razpravljanja o sodobni poeziji šestih narodov srednje Evropen. Član-kar daje primeren poudarek tudi ugotovitvi našega lista, da je «Go-rica najbolj prikladen kraj za takšne srednjeevropske manifestacije » Objava teh dveh publikacij hoče biti dokumentarnega značaja, obenem pa predstavljati povezavo med lanskim in letošnjim srečanjem. Prireditelji si nadejajo, da bodo te kulturne manifestacije v prihodnje vedno bolj občutene ter da se jih bodo udeleževali vsi tisti, ki proučujejo skupne značilnosti srednjeevropskih narodov ob jezikovni tromeji. Na takšen način se bo povečalo število tem za prihodnja srečanja o baroku, glasbi, reformi, preporodu itd., tako da zlepa ne bi zmanjkalo gradiva. Mladi komunisti bodo dali kri za vietnamsko ljudstvo Krožek komunistične mladine iz Tržiča se pridružuje pobudi deželnega komiteja mladih komunistov ter bo 24. septembra priredil avtobusni izlet v Koper, kjer bodo tisti dan oddali kri za Vietnam. Udeleženci izleta bodo popoldne odšli na turistično potovanje po Istri. Tajništvo poziva k vpisu; za navodila je na voljo urad v Ul. Verdi 48. Skoro štiri leta bo sedela v zaporu Goriška policija je na zahtevo sodnih oblasti včeraj aretirala in poslala v goriške sodne zapore 32 letno Rosalio Medeot por. Bidut iz Gorice, ki je sicer vpisana da stanuje v Kraški ulici, dejansko pa nima stalnega bivališča. 2eno je goriško okrožno sodišče pred meseci obsodilo zaradi večkratnih tatvin na tri leta in 8 mesecev zapora ter na plačilo globe 115 tisoč lir, ki jo bodo tudi spremenili v zapor, če je ne bo plačala. O njenih tatvinah smo pred časom že pisali v sodni kroniki, ko so dobili del ukradenega blaga v njenem zasilnem prenočišču pod stopnicami neke hiše v Ul. Rossini. Prekinitev plina danes v Štandreiu Občinska podjetja iz Gorice sporočajo, da bodo danes od 14. do 17. ure zaradi nekaterih popravil, prekinili dobavo plina v Kraški in v Ul. Sv. Mihaela v Štandrežu ter v novih naseljih ljudskih hiš in UNRA-casa. Obenem opozarjajo potrošnike, naj imajo v tem času zaprte plinske pipice, da preprečijo morebitne nesreče. Razna obvestila Vpisovanje učencev v šolo Glasbene matice v Gorici bo od 1. do 9. septembra v pisarni SPZ v Ul. Ascoli št. 1. Vpisovanje po podružnicah bo pozneje in bomo datum še sporočili. Pouk se prične 11. septembra. MLADINSKI NOGOMETNI TURNIR 1». SLOVENSKIH ŠPORTNIH IfiER Slabe obrambe, odlična sredina in neučinkovite napadalne vrste Enajsterica Kontovela delno zadovoljila, Brežani pa so bili pod pričakovanjem Naš mladinski nogomet daje prve sadove: Marc in 2agar k Bologni, Veljak k Tevere Roma, Ponziana je poskusila že vse, da bi si zagotovila Mikuža itd. Jasna dejstva, da se naši nogometaši znajo uveljaviti v tej športni panogi, ki je zaradi ostre konkurence in pomanjkanja igrišč, trenerskih kadrov itd. daleč najtežja pot do u- veljavitve. Torej naši mladinci nekaj pomenijo tudi izven mesta in okolice. «Prva generacija mladincev« je opravila svoje delo. Toda dejstvo je, da bodo skoro vsi ti nogometaši kmalu pristopili v članske vrste. Nujna je torej nadomestitev. Pričakuje se «druga generacija« — bivši naraščajniki. In dober del te generacije smo že videli na letošnjem turnirju Športnih iger. Prvi vtis teh mladincev je pozitiven, vsekakor ne navdušujoč. Pozitiven je zato, ker so si sile bolj izenačene; ne navdušujoč zato, ker nobena ekipa ni tako močna, kot sta bila lani Breg in Primorje. Mladinci Kontovela so sicer zasuli z goli neizkušene predstavnike Cankarja (vsa pohvala za udeležitev), toda nikakor niso prikazali take avtoritarne in zrele igre, s katero sta se uveljavila Primorje in Breg (lanska izdaja). Brežani pa letos niso navdušili, sicer imajo tehtna opravičila: igrali so brez najmočnejših nogometašev: Mikuž, Rodel-la, Samec itd. S težavo so tako premagali svojo prvo oviro — Križane, za katere je bil ta turnir najboljši zrelostni izpit za bližnje prvenstvo. Vesna gotovo ni pokazala sijajne igre, moštvo pa ima svoje ogrodje — to je važno — in tudi nekaj jasnih nogometnih pojmov. Manjka koordinacija, taktič- liiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMii ITALIJANSKO PRVENSTVO Zopet na dnevnem redu vprašanje naslova in izpada Triestina na vrhu lestvice le s točko prednosti V enem samem zavrtljaju sta se vprašanji naslova in izpada, ki sta bili v soboto navidezno že rešeni, znova pojavili. To vse zaradi nepričakovanega spodrsljaja Triestine, ki je na terenu predzadnje v lestvici nerazumljivo izgubila točko in s tem naskok nad Novaro. Tržačani so res izgubili izredno pri- ložnost, saj so po 11’ vodili s' 3:0, v nadaljevanju pa še zadeli prečko in v splošnem prikazali znatno boljšo igro od domačinov. Sicer je do rezultata prišlo tudi zaradi negotovosti domačega vratarja, ki je klonil ne ravno neubranljivim strelom, toda pri takem stanju res ni bilo pričakovati, da bodo domačini nadoknadili tako hudo razmerje. Tedaj pa je Triestina popolnoma popustila in že ob koncu polčasa je bil rezultat 3:2. Drugi polčas je potekal ob stalni premoči Arenga, medtem ko je Triestina vidno šepala: kljub temu sta Mari in pa smola prekrižali vse načrte zelenih, dokler ni 5’ pred koncem Manzoni izenačil. S tem u-spehom so tudi domačini napravili velik napredek v lestvici, saj so se po nepričakovanem porazu Fol-loniche na lastnih tleh približali direktnim konkurentom za izpad in lahko tako znova gojijo upe na obstanek. Novara je uspešno premostila o-viro, ki so jo predstavljali prvaki Candyja in povečala svoje možnosti za osvojitev naslova. V naslednjih kolih bo imela namreč Triestina težji posel, zato bo morala neizbežno osvojiti obe točki v direktnem spopadu, ki pa verjetno še ne bo odločilen. Zelo važen spopad je bil na sporedu tudi v Milanu, kjer je Bassano osvojil obe točki na račun domačega Pirellija, ki je tako dokončno obsojen. V hudih vodah se nahaja sedaj le še Follonica, ki je doživela katastrofo proti Marzottu. V Modeni sta se srečala Amato-ri in Laverda, ki se potegujeta le še za platonično tretje mesto. Prav zaradi tega sta lahko moštvi zaigrali odprto in prikazali odlično igro, ki se je zaključila s tesno zmago domačinov. V naslednjem kolu bo imela Trie. stina lahek posel. V goste bo sprejela Follonico, ki se nahaja v hudi krizi in ki bi vsaj na papirju ne smela predstavljati nepremostljive ovire za rdeče. 2al je vsem znano, da prav v takih primerih Triestina odpove. Novara bo morala nastopiti v Bassanu, to je na zelo težkem igrišču, toda Zaffinet-ti in tovariši so trenutno v izredni formi, zato lahko pričakujemo njihovo zmago. V Milanu bo Aren-go skušal osvojiti še dve točki, s katerima bi lahko preskočil Follonico, Monza in Modena pa bosta verjetno odločili problem tretjega mesta prav v direktnem spopadu. IZIDI ‘Modena — Breganze ‘Arengo — Triestina ‘Novara — Monza Bassano — ‘Pirelli ‘Marzotto — Follonica LESTVICA 13 8 3 2 Triestina Novara Modena Monza Breganze Marzotto Bassano Follonica A. Monza Pirelli Mil. 13 13 13 13 13 13 13 13 13 na zrelost itd.: umevne hibe vseh začetnikov. Tehnični pregled mladinskega turnirja. Videli smo solidne vratarje, atletsko dobro pripravljene in gibčne. Naša običajna hiba pa so branilci. Tavamo namreč še vedno v stari nogometni šoli: branilce in krila (levo predvsem) zanemarjamo. Tudi s prostimi igralci ni vse v redu. Se vedno vsi težijo za tem, da tjavdan brcnejo žogo. Presenetil nas je mali Bandi, ki že smiselno poda žogo tudi v skrajno težkih položajih. Stopper je za nas še tabu. Sredina igrišča je bila vedno na-ša najboljša točka. Mikuž, Petaros, 2agar, Trampuš itd.: to mesto nam je prikladno. Psihološko smo namreč umirjeni; logično torej, da tudi v nogometu preudarjamo, mislimo. Tokrat pa res nismo videli izrednih režiserjev. Morda je še najbolj Ukmar (Kontovel) pokazal smisel in tehniko za to mesto. Cuk (Breg A) se je tudi dobro obnesel, bolje pa igra na levem krilu. Z napadalci pa je, kar je. Splošna hiba pač v nogometu. Po mnenju nekaterih ljubiteljev nogometa smo sestavili lestvico najboljših igralcev za posamezna mesta: VRATAR 1. 2erjal (Breg A) 2. Gruden (Vesna) DESNI BRANILEC 1. Husu (Kontovel) 2. Verginella (Vesna) LEVI BRANILEC 1. Gerli (Breg A) DESNI KRILEC (Stopper) 1. Franko Sulčič (Vesna) PROSTI BRANILEC 1. L. Bandi (Breg A) LEVI KRILEC 1, Rebula (Kontovel) 2. Kocjančič (Breg A) DESNO KRILO 1. Regent (Kontovel) 2. Krmec (Breg A) DESNA ZVEZA 1. Ukmar (Kontovel) 2. Mezgec (Cankar) SREDNJI NAPADALEC 1. Veljak (Breg A) 2. A. Košuta (Vesna) LEVA ZVEZA 1. Peter Starc (Kontovel) LEVO KRILO 1. Igor Cuk (Breg A) 2. Štoka (Kontovel) Najboljša postava naj bi bila naslednja: Žerjal; Husu, Gerli; Sul- 37 21 19 2 3 57 42 18 2 4 46 50 16 1 5 46 34 15 3 5 50 36 13 1 6 48 42 13 4 5 40 35 12 2 7 41 59 10 _______________________ 1 8 37 52 9 i čič, Bandi, Rebula; Regent, Ukmar, 1 10 28 56 5 | Veljak, Starc in Cuk. UK — edson — Mladinski enajsterici Brega A (zgoraj) in Vesne (spodaj) EJA EHRENBURG razumeti...« Kmalu zatem me je francoska policija pregnala SREČANJA S SODOBNIKI (Odlomki iz knjige «Ljudje, leta, življenje») ALEKSEJ NIKOLAJEVIČ TOLSTOJ Videl je strahopetnost malomeščanov, drobnjakarstvo žali-t jv, posmehoval se je drugim, sam pa ni vedel, kaj naj dela. ekoč mi je pokazal medeninasto ploščico na svojih vratih, j a kateri je pisalo «Grof A.N. Tolstoj« in se glasno zasmejal: Za nekatere sem grof, za druge pa državljan.« Tolstoj se je i osmehoval tudi sebi. Ko je madame Koške stregla indijskemu princu, je rekla: 'lifevo vam divjačine!« Ko je Tolstoj to pripovedoval med ko-v lom, se je smejal. Potem pa se je po razgovoru z nekim iladim eserjem vznejevoljil in razjezil. Tako je nastajala nje-ova zgodba »Usmiljenka«. Tolstoj je kasneje napisal, da je v 11 to njegov prvi poskus ponorčevati se iz liberalne inteli-IJance: toda ni dodal, da se je znal posmehovati tudi svoji . idregi in zmedenosti. fj Spomladi 1921. leta sem pripotoval v Pariz. Ob mojem 1 nhodu je Tolstoj povabil goste: Bunina, Tefijeva in Zajčeva, jf; olstoj in Natalija Vasiljevna sta bila vesela mojega prihoda. ;j unin je bil nepomirljiv, prekinil je mojo pripoved o Moskvi, i »kel, da se zdaj lahko pogovarja samo z ljudmi svojega •J oklica in odšel. Tefije se je poskušala šaliti. Zajcev je molčal. t leksej Nikolajevič je bil zmeden. «Veš, ničesar ne morem Kasneje sem Alekseja Nikolajeviča srečal v Berlinu: vedel je že, da se bo kmalu vinil v Rusijo. V člankih o njem pišejo o «postopnem približevanju« idejam revolucije. Meni pa se zdi, da je bila zadeva preprostejša, pa tudi zapletenejša. V Tolstoju sta živeli dve strasti: ljubezen do njegovega ljudstva in ljubezen do umetnosti. Prej je občutil kot pa je razumski doumel, da ne more pisati daleč od Rusije. Njegova ljubezen do ljudstva pa je bila tako močna, da se ni skregal samo s svojimi prijatelji, temveč tudi z mnogimi zadevami v svoji duši — Tolstoj je verjel v ljudstvo in verjel, da mora biti vse tako, kot je pač šlo. Dvajset Tet kasneje sem se pogosto srečaval z njim v nekem zelo težavnem času, ko je bilo premalo, da si bil samo zavesten in ko so od človeka terjali ljubezen in vero. Pravijo, da je Tolstoja pred depresijami reševal njegov prirojeni optimizem. To ni točno in jaz sem 1913. in 1918. leta videl Alekseja Nikolajeviča ne samo žalostnega, temveč včasih tudi obupanega (to ga, seveda, ni oviralo, da bi se ne šalil, smejal in si izmišljal komičnih zgodb). Toda poleti 1942. leta je ohranil duševno bodrost: Tolstoj je krepko stal na svoji zemlji, bil je osvobojen stvari, ki so bile odvratne njegovi naravi — dvomov, iskanja izhoda, občutka osamljenosti. Decembra 1943. leta sva bila v Harkovu, na procesu proti vojnim zločincem. Jaz nisem odšel na trg, kjer so obsojence obesili. Tolstoj pa je rekel, da se mora tega udeležiti, da ne sme zamuditi obešanja. Po izvršitvi smrtne kazni se je vrnil mračen. Dolgo je molčal, potem pa je začel govoriti. Kaj pa je govoril? Govoril je tisto, kar more reči pisatelj. Prav iste besede, ki so jih pred njim povedali tako Turgenjev kot Victor Hugo in ruski pesnik K. Slučevski... Zadnja leta življenja je Tolstoja pritegovala želja, da bi bil čim pogosteje s prijatelji^ iz preteklosti. Pogosto se je srečaval z Aleksejem Aleksejevičem Ignjatijevom in njegovo ženo Natalijo Vladimirovno. O Ignjatijevu bom pripovedoval, ko bom govoril o prvi svetovni vojni. Tolstoj ga je imel rad: v nečem sta imela oba podobne poti — oba sta pristopila k revoluciji iz neke druge, preživele Rusije. K Tolstoju so zahajali V. G. Lidin, P. p. Končalovski, doktor V. S. Galkin in S. M. Mihels. Tolstoj je strastno pisal tretji del «Petra Velikega«. Jeseni 1944. leta je bil že bolan. Prišel sem ga obiskat, mrščil se je, si prizadeval zbijati šale, naenkrat pa je nekako postal živahen — začel je pripovedovati o svojem delu: «Peto poglavje sem končal... Peter je spet oživel...« Tolstoj se je pogumno boril s smrtjo in v tej borbi mu ni pomagala samo njegova žilavost, temveč tudi strast umetnika. Na Spiridonovki je bil sprejem v čast dneva Rdeče armade. Vsi so bili dobro razpoloženi: približeval se je konec vojne. Naenkrat se je po dvorani raznesla vest: «Umrl je Tolstoj...« Vedeli smo, da je bil hudo bolan, pa se je vendar vsem zdela ta vest neumna — nepravična, nesmiselna in strahotna. Nekoč mi je rekel: «Ti bi mi moral biti hvaležen do groba, lija — naučil sem te kaditi pipo...« In zares mislim nanj z globoko hvaležnostjo. Ničesar me ni bil naučil — razen kajenja pipe. Bil je devet let starejši, toda nikoli ga nisem smatral za starejšega. Ni me učil, temveč radostil s svojo umetnostjo, svojo duhovno prefinjenostjo, ki se je pogosto skrivala za veselo masko, s svojo strastjo do življenja, zvestobo do prijateljev, do svojega ljudstva in do umetnosti. Kot človek in pisatelj se je bil Tolstoj izoblikoval pred revolucijo, našel pa je bil v sebi moči, da je zakoračil v drugo stoletje — bil je z Rusijo strašnega 1941. leta. Ko sem opazoval njegovo veliko in težko glavo, sem vedno čutil: ta si vse zapomni, toda spomin zanj ni breme. Jaz sem mu hvaležen zato, ker sva se bila srečala v gluhem in mirnem času 1911. leta, ko sem bil gost v njegovi vili, ko je desetega januarja 1945. leta, čeprav hudo bolan, proslavljal svoj rojstni dan, šest tednov pred smrtjo. Hvaležen sem Tolstoju zato, ker sem v teku petintridesetih let vedel da živi, psuje, se smeje in piše — piše od zvezde do zvezde in piše tako, da je bralcu zastajal dih zaradi popolnosti njegove besede. ODBOJKA Drevi v Dolini ženski turnir Drevi ob 20. uri bo v Dolini turnir ženske odbojke, na katerem bodo nastopile šesterke Izole, Bora in Brega. V primeru slabega vremena bo turnir v telovadnici stadiona »Prvi maj«. kolesarstvo AMSTERDAM, 29. — Belgijec Patrick Sercu je v finalu svetovnega prvenstva hitrostne vožnje profesionalcev premagal Italijana Be-ghetta in osvojil mavrično majico. V vožnji za motorji pa je svetovni naslov za profesionalce osvojil Belgijec Leo Proost, medtem ko je Italijan De Lillo osvojil bronasto kolajno. Naslov v ekipni zasledovalni vožnji je pripadel Sovjetski zvezi, ki je premagala Italijo, medtem ko je tretje mesto pripadlo zahodnonemški ekipi pred češkoslovaško. Danes so javili, da so ugotovili znake dopinga pri štirih kolesarjih. Gre za profesionalce Baenscha (Avstralija), Heberla (Švica) in Grosskosta (Francija), ki so jih kaznovali z 250.000 lirami globe ter za amaterja Purzlo (CSSR), ki je bil diskvalificiran za tri mesece. PlAVANJt Včeraj trije novi italijanski rekordi TOKIO, 29. — Italijan Giampie-ro Fossatti je danes na plavalnih tekmah univerzitetnih iger v Tokiu zasedel v finalu 100 m metuljček šesto mesto s časom novega italijanskega rekorda 1’00”6. Prejšnji rekord je pripadal z 1’00”7 Antoniu Attanasiu. • * * RIM, 29. — Med italijanskim plavalnim prvenstvom, ki je v rimskem plavalnem stadionu, je Mi-chele D’Oppido v samotnem poskusu izboljšal lastni državni rekord na 200 m v štirih slogih. D’Oppido, ki je branil rekord s časom 2’21”9, je tokrat preplaval progo v 2’20”9. Štafeta 4x200 m prosto kluba Ra-ri Nantes iz Turina je danes izboljšala državni rekord, ki je z 8’54”6 pripadal Rari Nantes iz Neaplja. V predtekmovanju so turin-ski plavalci zabeležili čas 8’53”4, ▼ finalu pa so ta rekord še izboljšali s časom 8’46”6. SZ BOR obvešča, da bo redna seja odbora v četrtek, 31. avgusta ob 20.30. Zaradi nujnih problemov je prisotnost obvezna. IREDNISI VII: TRSI - UL MONTECOH1 8, II, TELEFON 93-808 In 94-638 - Poštni preda' 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1 Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej. Itrtletna 2 250 Ur, polletna 4.400 Ur celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starib dinarjev), mesečno iO din (1.000 starih dinarjev), ietno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - 2» FRJ- AD1T J2S, Ljubljana, Stari trg 3/1, teinon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 oglasi: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur. — Mali oglasi 40 lir beseda — Oglasi tržaške » goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitk ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega rtska. Trst