Poštnina plačana _ Sped. abbon post. _ II gr.
t
VINA * INDUSTRIJA * D B RT * FINANCE
IZHAJA VSAKO DRUGO SOBOTO.
Uredništvo in uprava : Trst, ulica Geppa 9. Telefon 89-33. — Cena: Posamezna številka 15 lir, 10 din. — Naročnina: za STO in Italijo letna 350 lir, polletna 180 lir; za Jugoslavijo letna 250 din, polletna 130 din; za ostalo inozemstvo letna 1 dolar. — Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 40 lir, 6 din.
Leto IV. Št. 64
Irst 4. marca 1950
Cena lir 15
STRAHOVI S SEVERA^««»
Za rafinerijo v Linza - prekop Donava-Iteii
V polemiki zaradi zgraditve rati- I Trstu. V Rotterdamu gradijo ogrom-
®erije v Linzu, ki smo jo omenili to v zadnji številki »Gospodarstva«, so dunajski listi opozorili tiste »Tržačane«, ki vidijo v vsaki samonikli Pobudi tržaškega zaledja nevarnost *a tržaško gospodarstvo, naj ne po-tobijo na resnično nevarnosti, ki Srozijo Trstu s strani severnih pristanišč — belgijskih, holandskih, aemških in poljskih.
Ker je šlo za petrolejsko čistilnico, — nekdo je odkril celo načrt za napeljavo petrolejskega voda iz Trsta v Linz — je »Die Presse« Pomolila pod nos »določenim« gospodarskim krogom v Trstu, da bodo Avstrijci na koncu vseh koncev J' *ahko dovažali bencin iz Rotterda-•Pa po Renu čez Bazel v Zgornjo Avstrijo. Avstrijci so šli še dalje in
no petrolejsko pristanišče, v Bazlu so tudi že zgradili posebno pristanišče za promet z nafto, ki je po Renu prav do tu zelo živahen.
V enajstih mesecih 1. 1949 je znašali promet v bazelskem pristanišču 2,072.282 ton (v 1. 1948 v istem času 2,653.265).
Anvers dolguje velik del svojega prometa, ki je dosegel že predvojno višino, prav Renu. V devetih mesecih 1. 1949 je prispelo po vodi v to luko iz zaledja 464.000 ton blaga, odšlo pa iz njega 4,986.000 ton (I. 1948 5,367.000, il. 1938 6,664.000 t. v devetih mesecih).
Rečni promet proti Rotterdamu je po vojni zelo zaostal v primeri s predvojnim, ker mu po vojni konkurira deloma prevoz na kamionih,
servirali »določenim« tržaškim kro- deloma zaradi močne konkurence *om še načrt za zgraditev prekopa nemških pristanišč, deloma tudi za-Donava-Mein-Ren. Potem bi 1 ahko radi že previsokih prevoznih tarif Prevažali petroleji kar po vodi, v na Renu, ki ubijajo konkurenčno Avstrijo.	moč rečne plovbe pred železnico.
Končno je celo »Giornale di Trie- Na nedavnem sestanku v Honnefu ste« (25. febr.), glasilo teh »določe- so predstavniki brodarjev in priza-
nih« tržaških krogov, ki krojijo u-sorto Trstu v skladu z interesi Ita-'k, ugotovilo, »da zgraditev tega prekopa lahko takoj preusmeri tr-raški promet«.
Za danes se ne bomo spuščali v razpravljan ie o samem načrtu za Prekop Donava-Mein-Ren. Zgraditev Prekopa je posebno pospeševala nacionalsocialistična vlada v Rimu, ki k sanjala o zaokroženem kontinentalnem gospodarskem sistemu pod Vodstvom Reicha. Za zadevo se je bosebno zanimal Goering. Ob ogrom materialni' in moralni podpori tedanie berlinske vlade je rfe'o našlo napredovalo, toda dograditev *anala je preprečil izbruh druge svetovne vojne.
Znan je tudi načrt, da se Donava spoji z Renom po Bodenskem jeze-rp. Na avstrijski in švicarski strabi obstojijo posebna društva, ki Znanstveno preučujejo vprašanja in Pritiskajo na prizadete Viarie, da, hi se lotile tega vprašan ia. V reviiah sp že bili natiskani podrobni načrti za zgraditev prekopa Donava-Bo-đensko jezero-Ren.
Vesti o vseh teh načrtih imajo fsaj to dobro stran, da prave Tržačane, ki jim je res pri srcu usoda tržaškega gospodarstva, vsai od časa do časa opozori io na de’anski zemijepisno-prometni položaj Trsta, Jti ga ne moreio iznremen'ti niti tatto vroča iredentistična gibanja.
Prometna žila Rotterda m-Ren-Ba-sei je v resnici že močan tekmec
detih oblastev sklenili znižati prevoznine po Renu; računajo, da bo znižanje doseglo okoli 14 odst.
VI predvojnem času (1. 1936) so holandske in nemške ladje prevozile 80 odst. vsega blaga, ki je bilo v prometu na Renu ob nemško-ho'-n't-ski meji; 2/3 blaga s oprevozile holandske in 1/3 nemške, Tudi dandanes imata prednost omenjeni zastavi, toda delež nemške je dosegel I. 1948 komaj 1/24 holandskega. Močnejša ka kor pred vojno je udeležba francoske in belgijske (skoraj za polovico večja) zlasti pa švicarske (trikrat večja). (Na grafikonu so za 1. 1948 računani odstotki! udeležbe za čas od L maja do 31. decembra).
bo omogočil večjo udeležbo nemške
plovbe po Renu. Nemci se, v ta namen zdaj pogajajo tudi s Francozi. Nemška vlada računa, da bo letos Nemčija zopet sprejeta v Mednarodno osrednjo komisijo, ki vodi promet po Renu. Francozi, Belgijci' in Švicarji so že izjavili, da nimajo ničesar proti pristopu Nemčije.
FRANCIJA GRADI MODERNE REČNE LADJE
Nedavno so v Strasbourgu spustili v vodo novo francosko motorno ladjo »Abroise parč« (74 m dolžine, 8,10 m širine, nosilnosti 900 t., 480 k. s.); to je prva v vrsti 25 enakih ladij, ki jih gradijo Francozi, da bi modernizirali plovbo po Renu. Takoj po vojni so Francozi naročili v ZDA kar 47 ladij (z nosilnostjo 700—900 ton in 480 k. s.) za plovbo po Renu. Ladje so bile zgrajene v kosih. Sestavili so jih v Holandiji v ladjedelnici »De Biesbosch«. Ladjo »Ambroise parč« zgrajeno v Strasbourgu so zvarili.
* * *
Med ZSSR in Bolgarijo je bila sklenjena trgovinska pogodba, ki predvideva za 25% večjo izmenjavo.
Holandsko nemški trgovinski sporazum, ki je bil sklenjen te dni; bo
6LAGOVNfMOZAET PO SINU
PUtjJOi) pri Emmerich-u oesroT*« 1938	1948	J949 oostotc*
45,95
16.27
IO. 49
AI.ÌVOWOJ' 7C/V
y—aa iMtt/vxcuA nmmmnnmmi framcija
MHlÉBUmi UClLANDIJA	, ,, 1YICA
SSBBSSBSB BBUSUA .r^' i p|U,6£Pg.
E. M. Bernstein, ravnatelj oddelka za raziskovanje pri Mednarodnem denarnem skladu, je na nekem sestanku v New Yorku ugovarjal gospodarstveniku L. R. Robinsonu, članu odbora valutnih izvedencev, ki je zahteval svobodno zamenjavo dolarjev za zlato, češ, da bi povečala zaupanje v dolar in pospešila mednarodno trgovino. Bernstein je trdil, da je sedanji tečaj 35 dolarjev za unčo povsem na mestu in da omogoča svobodni razvoj mednarodne trgovine. Po njegovem mnenju ni važno za razvoj gospodarstva mehanično pojmovanje vloge zlata, temveč modra politika finančnega ministra in zveznih bank. Uvedba svobodne zamenjave bi dala nevarno orožje v roke posameznikom. Robinson je nastopil proti sklepanju mednarodnih dvostranskih trgovinskih pogodb.
na
PADEC ZLATA
mednarodnem t r ir u
Sredi februarja je tečaj zlatih valut na pariški borzi nepričakovano padel. V ponedeljek 13. februarja je »napoelon«, ki je dotlej not irai 4.250 ffrs, padel na 3.840 ffrs, v torek se je opomogel na 3.880 ter je v sredo obstal na 3.930. Padec zlata v palicah ni tako močan.
Kot razlog navajajo različne okol-nosti. Tako je bil tečaj zlatih valut v zadnjem času na pariški' borzi višji, kakor so bile cene na drugih svobodnih trgih v Evropi in v Ameriki; te cene so se že davno sukale okodi 40 dolarjev za unčo. Nazadovanje zlata pripisujejo tudi namenu Mednarodnega denarnega sklada, da dovoli državam, ki proizvajajo zlata, prodajo njihove proizvodnje po tržnih cenah. To je bilo doslej dovoljeno samo za tako imenovano industrijsko zlato. Franco-POVPRECNA PLACA V ZDA JE i ska vlada seveda podpira ta razvoj,
NARASTLA PO SVETOVNI VOJNI od 0,99 na 1,39 dolarja na uro tedenski zaslužek pa od 40,87 na 54,45 dol., delovni teden se je zmanjšal od 41,4 na 39,2 ure.
ki dejansko pomeni utrditev franka. V listih se je že pojavila vest, da bo frank kmalu zavzel položaj »čvrste« valute.
I Teden nato se položaj na pariški bor.
Volitve ne vplivajo na zunanjo trgovino
Sovjetsko žito
Vest, da se Španija pogaja z ameriško banko Chase National Bank za kredit 25 milijonov dolarjev je $>red dobrim mesecem povzročila Bravo politično senzacijo. Tedaj so listi zapadnih finančnih krogov namigovali, da bi bilo potrebno, da Qiase National Bank podeli Francu 1° posojilo, ker bi sicer Franco naučil potrebno žito v Sovjetski zve-zi- Ti listi so tedaj tudi javili, da ie gen. Franco poslal v Kairo svo-odposlance, da bi se tam pogajali s predstavniki Kremlja. Podobno bosojilo je omenjena ameriška banka podelila Francu že 1. 1948, in si-Cer s tihim odobrenjem državnega
departementa.
»Corriere della Sera« poroča zdaj iz Stockholma, da se med Sovjetsko zVezo in Španijo vršijo pogajanja bo posrednikih za dobavo tiUu.UuU t. s°vjetskega žita Španiji. ZSSR bi dobavila žito po posrednikih, to se bravi, posredno kakor prodaja, piše dopisnik iz Stockholma, tudi drugo blago, tako n. pr. bomuaž m ben-ein. Vsekakor je gotovo, da ZSSR razpolaga z velikimi količinami žila, s katerim lahko konkurira Argentini in Kanadi. ZSSR bi dobavila žito za živo srebro.
'Sovjetski nakupi v Angliji. V Zadnjih mesecih je ZSSR naročila v V. Britaniji za 17 milijonov funtov izdelkov lahke industrije.
za Španijo?
Rubelj na zlati podlogi
Vlada ZSSR je z veijavnos'jo od 1. marca 1950 ukinila tečaj rublja ca osnovi ameriškega dolarja in djsta-1 ila rubelj na -da'o poniamo v razmerju 1 rubelj = 0,222.168 miligramov zlata. En rubelj vsebuje 0,222.168 zlata, en gram čis‘ega zlata stane 4,45 rublja. Po novem tečaju velja I ameriški dolar 4 rublje, funt šter-Vng 11.17. Doslej je dolar uradno veljal 5,30 rublja (na svobodni borzi 8 rubljev), funt pa 14,84.
Predstavnik ZSSR so na mednarodnih sestankih vselej zzgovarjali stališče, naj se valutam ohrani zlata podlaga. ZSSR namreč proizvaja precejšnje količine zlata. Tako je njena proizvodnja znašala 'eta 1913 39.384 kg, leta 1937 158.611 kg. leta 1938
180.000	kg, leta 1939 155.000, leta 1940 129.000; za poznejši čas so na razpolago samo cenitve: leta 1941 120.000 kg, leta 1942 140.000 kg, leta 1943
140.000	kg. Za naslednja leta ni niti teh. Znano te le, da proizvodnja zlata v ZSSR narašča.
Sovjetska vlada se je v povojnem času odločila za deflacijo; njena politika je težila k znižanju cen, da bi dvignila vrednost rublja. Revalvacija tublja znaša okoli 25 %. Moskovski radio je sporočil, da so se cene dnevnim potrebščinam znižale za 10 do 20 c/0. Sovjetska denarna reforma ne bo imela večjega pomena za mednarodno trgovino, ker se mednarodne kupčije le redko sklepajo v rubljih.
POSOJILO ZSSR KITAJSKI
Beograjska »Borba« komentira v daljšem članku sovjetsko kitajsko pogodbo in pravi glede posojila ZSSR Kitajski:
S posebnim sporazumom je ZSSR odobrila Ljudski republiki Kitajski kredit, ki znaša »izražen v dolarjih, kot je rečeno v sporazumu, 300 milijonov ameriških dolarjev po tečaju 36 ameriških dolarjev za unčo čistega zlata »Kredit bo dan v obrokih po 60 milijonov dolarjev letno, tako da bo prišlo na vsakega prebivalca Kitajske v teku petih let skupaj okoli 60 dolarskih centov (0,60 dolarja). S tem kreditom ho Kitajska plačala ZSSR naprave in drimo gradivo. Koliko bo kredit 300 milijonov dolarjev v petih letih mogel pomagati za industrializacijo Kitajske — je vprašanje tem prej, če upoštevamo, da ustreza vsota 300 mil. dolarjev n. pr. enoletnem” uvozu Jugoslavije, ki vendar ne more zadovoljiti niti vseh potreb Jugoslavije.
Vprašanje zunanje trgovine ni vplivalo na orientacijo volivcev pri zadnjih volitvah na Angleškem, ki sicer niso prinesle pričakovane senzacije. Zmaga laburistov je prešibka, da bi jim dala silo, ki je potrebna za izvedbo radikalnih reform na gospodarskem področju.
Razen liberalcev, ki ne predstavljajo v parlamentu pomembne sile, so se vse stranke sprijaznile z današnjim sistemom angleške zunanje trgovine. Sistem zaključnega gospodarstva v okviru angleškega imperija, ki so mu Angleži postavil temelje kmalu po vojni na konferenci v Ottawi, je danes še bolj zaključen, kakor je bil pred drugo svetovno vojno. Angleška trgovina se razvija čedalje bolj v okviru Angleške skupnosti ( commonwealtha), v o-kviru V. Britanije, dominionov in 'kolonij. Tik pred izbruhom vojne, i je V. Britanija uvozila 36 odst. s področja svojega imperija, 1. 1947 ie delež skočil na 42 odst. in v teku 11 mesecev 1949 kar na 46 odst. Izvoz na področje Commonwealtha je naraste! od 43 odst. v predvojnem času na 52 odst. v 1. 1949.
V takšnem razvoju ang'eške trgovine naidemo tudi razlog za ang'e-ško stališče nasproti raznim akci-
jam za ustvaritev gospodarskih blokov, carinskih zvez in liberalizacijo trgovine v zapadni Evropi. Angleški imperij predstavlja sam zase takšen blok, v katerem se Anglija očividno s svojim gospodarstvom očitno počuti najbolj varno.
Konservativci ne bi gotovo mnogo spremenili na tem sistemu angleške zunanje trgovine, edino liberalci so med volivno agitacijo nastopili za obnovo popolnoma svobodne trgovine.
FRITALUX - FINEBEL - FIBLAN
Bloku, ki naj bi združeval Francijo, Italijo in države Beneluksa (Belgijo, Holandijo, Luksemburg), so v začetku vzdeli ime Fritaiux. Nato so ga preimenovali v Finebel, zdaj pa je iz njega nastal Fiblan. Iz Bruslja poročajo, da je Belgija prepustila pobudo za ustvaritev tega bloka Franciji. Menjali so mu ime zaradi tega, ker hočejo vanj pritegniti tudi Zapadno Nemčijo. Belgijci upajo, da se bo končno tudi Anglija omehčala in da bo morda menjala svojo zunanjo trgovinsko politiko ter pristopila k Fibla-nu. Računajo, da se bo končno pridružila tudi Švica.
Anglija se vrača k zemlji
MESTO BREZ TEMELJEV Belgijsko mesto Charleroi že dve leti izpodjedja velikanski požar, ki je izbruhnil v premogovniku pod mestnim okrajem Mainbourg. Ognja ni mogoče pogasiti niti z vodo niti z drugimi pripomočki. Izkopali so 26 m dolge rove v globino in jih pričeli zalivati z vodo, toda nastal je prav za prav ogromen kotel, v katerem se je voda kuhala, ne da bi ogenj ugasnil. Hoteli so omejiti | kanie,
V prejšnjem stoletju ni imela angleška industrija še pravih tekmecev zunanjem svetu. Njeni premogovniki so gnali cvetoče industrijske obrate, ki so prodajali svoje izdelke nemoteno po vsem svetu. Razmere so se izpremenile. Vstala so velika industrijska podjetja v Nemčiji, ZDA, na Japonskem, potem v Franciji in drugih evropskih državah. Danes se naglo industrializirajo še tako imenovane vzhodne države.
Angleži se zavedajo, da ne bodo mogli s takšno lahkoto plasirati svojih industrijskih izdelkov svetu in s tem Hkupi kom nabavila ti svoje življenjske potrebščine, zlasti živila. Ze vojna — tedaj je bilo težko uvažati živila zaradi nemških podmornic in letal — jih je gnala nazaj k zemlji. Pričeli so zopet obdelovati zapuščena polja. Se danes je ta razvoj v teku. Povratek k zemlji prinaša podražitev zemlje, a obenem špekulacijo. Na deželi se pojavljajo bogati meščani, ki kupujejo velika posestva. Kmetje nimajo ogromnih vsot, ki so potrebne za nakup velikih posestev, ki so na prodaj. Meščani pogosto kupijo posestva in jih kmalu nato zopet prodalo s špekula-cijskim namenom. Ureditev kmečkega posestva (priprave za nama-hlevi, vpebava e'ektrike
požar s cementom in apnom, toda itd.) stanejo ogromnega denarja, tudi to je bilo zaman. Ogenj tako Na prodaj so velika posesava, ta-napreduje, da so že morali izpra- ko n. pr. stane posestvo 80 ha 5— zniti več hiš v okraju Mainbourg. 16.000 funtov (1 funt je 1.800 lir).
S svojimi pridelki prehrani današnja Anglija okoli polovico svojega prebivalstva. Vlada skuša s podporami kmetom razširiti obdelovalno površino. V načrtu je, pridobiti 400.000 ha nove zemlje, predvsem na Škotskem in v severni Angliji.
Anglija - Poljska
Po vesteh londonskega tiska so pogajanja med angleško in poljsko vlado glede poravnave predvojnih poljskih dolgov v Angliji zašla na mrtvo točko. Angleški gospodarski tisk poudarja, da je Anglija doslej šla na roko Poljski, kar je pokazala s trgovinskim porazumom, ki je bil sklenjen januarja 1949. V smislu tega sporazuma bo trgovinska izmenjava med obema državama dosegla 35 milijonov funtov na leto v vsaki smeri, in sicer do 1. 1953. Dogovor ostane v veljavi neglede na pogajanja o izplačilu poljskih obveznic za predvojne dolgove. Tedaj ie bilo v načelu dogovorjeno, da pojde odstotek izkupička za poljski izvoz v sklad za poravnavo poljskih predvojnih obvez. Ta odstotek naj bi vrgel 4 milijone 750.000 funtov v času od leta 1951 do 1953.
DEBLOKACIJA LIR
Po navodilih angleške vlade imetniki italijanskih lir lahko svobodno ta denar menjajo v funte. Italijan-
7i ni bistveno spremenil: 22. febr. je napoleon (zlatnik 20 fr.) n otiral 3960 fr. (zaklj. 3950), 24. febr. 3950 (za-kij. 3960) in angleški sove rej gn 4540 fr. (dne 22. febr. 4510—4490).
Razvoj v Parizu je v zvezi z mednarodnim. Tako je tako imenovano tranzitno zlato notiralo 23. febr. v Tangeru 39,25 dolarja za unčo (teden poprej 39,50). V Bejrutu, kjer je tudi trgovina z zlatom svobodna, je padlo zlato na 39 dolarjev.
Zlato v palicah je na pariškem trgu notiralo 23. febr. 531 ffrs za gram (pred osmimi dnevi 542).
Zlata vedno več
Svetovna proizvodnja zlata narašča: leta 1913 je znašala n. pr. 688.868 kg, pred drugo svetovno vojno leta 1939 1,222.690 kg, po vojni leta 1945 827.000 kg, leta 1946 840.000 kg. Ti podatki niso povsem natančni, ker ZSSR ne objavlja statistike o proizvodnji zlata. Tako so gospodarstveniki prisiljeni, pomagati S: s približnimi cenitvami.
javil, da nima nič proti temu, da prebivalci Anglije prenesejo blokirane lire na druge imetnike. Tako se je razvil denarni promet, ki je v bistvu v prid funtu. Deblokirane lire namreč prodajajo po 2.100 lir za funt, medtem ko je običajni tečaj 1.747 lir za funt.
Ostala je še nadalje v veljavi določba, da angleški turisti ne smejo uporabiti v Italiji več kakor 50 funtov na leto. Vsekakor angleški turisti lahko kupijo zdaj lire po tečaju 2.100, kar seveda pride prav.
* * *
NEDOVOLJENO NAROČILO
Iz Hamburga poročajo, da je ladjedelnica »Deutsche Werft« v Hamburgu prejela iz Južne Amerike naročilo za gradnjo treh motornih tankov po 11.600 BRT. Zapad-ne vojaške oblasti so odbile dovoljenje za izvršitev naročila, češ da je protivno petersberškemu sporazumu, ki ne dovoljuje gradnje tako velikih ladij.
Smrt dveh gospodarstvenikov
Nedavno sta umrla dva slovita gospodarstvenika na Zapadu, Mon-tagu Norman, nekdanji guverner Angleške banke (Bank of England) in Joseph Schumpeter, poameriča-njeni Avstrijec. Ime prvega je šlo v svet kot praktičnega gospodarstvenika, ki je do I. 1944 skoro 25 let vodil Ahgleško banko, drugi se je proslavil kot gospodarski teoretik.
Angleška banka je danes podržavljena in ne more na finančni in gospodarski razvoj vplivati izven okvira vladne politike, medtem ko je bila v Normanovih časih kot zasebna banka prava država v državi', ki je imela odločilen vpliv na gospodarsko in finančno politiko. Leta 1925 si je Norman Montagu vtepel v glavo, da se mora lunt vrniti na staro predvojno pariteto 4,86 dolarja za lunt. Mislil je, da je bila tedanja finančna slabost V. Britanije samo posledica izpremembe poslovnih ciklov in ni dovolj računal z dejstvom, da je med vojno izgubita stare tree. Anglija ie po prvi vojni preusmerila svoje gospodarstvo k protekcionizmu in ustvarila zaprt zaščitni sistem v krogu svojega imperija. Zato je tudi njen izvoz padel od 40 odst. v 1. 1912 na 15 odst. v letu 1938.
Joseph Schumpeter je umrl 9. januarja 1950 v ZDA. Kot profesor je 1. 1932 pri svoiem petdesetem letu odšel! z univerze v Bonnu na vseučilišče v Havard v ZDA. V svetu je zbudil pozornost zlasti s svojo knjigo »Kapitalizem, Socializem in demokracija«, znano ie tudi n’ego-vo delo »Bussines Cycles«. V svoji mladosti ie bil pristaš eosnori-rske-ga liberalizma (o knjigi »Theorie der wirtschaftlichen Entwicktlung), v ZDA je prešel k svojevrstnemu
socializmu. Ze pri 25. letu je napi-ski devizni urad se je potegoval za'sai knligo »Das VVesen und der to, da bi angleški devizni urad iz- / Hauptinhalt der theoretischen Na-dal to dovoljenje. Ta je končno iz-1 tionaloekonomie«.
Stran 2
ZAKAJ JE BIL RAZBIT KARTEL ŽIVEGA SREBRA
Cene te strateške rude razmeroma nizke
padla
Vest o razpustitvi italijansko-špan-skega kartela živega srebra «Mercurio Europeo« je prinesla razlago zadnjega nemirnega kvotiranja cen živemu srebru na svetovnem trgu. V Londonu je cena živega srebra padla od 26 1/4 na 18 9/10 funta za steklenico, ki tehta 76 funtov (34,5 kg).
že delj časa se je širil glas, da se namerava Španija, ki proizvaja prvovrstno rudo v svojih rudnikih Mi-nas de Almaden, ‘ločiti od Italije, s katero je bila doslej povezana v imenovanem kartelu. Španija se je domenila v pogodbi z Italijo, da bo 60 odst. svoje proizvodnje postavila na svetovni trg. Italija pa bi po tem sporazumu smela izvažati 40 odst. svoje proizvodnje. Spanci očitajo Italijanom, da so prodali 80.000 steklenic živega srebra Združenim ameriškim državam v zameno za kredite E«P, akr je bilo proti osnovnim določbam kartela.
Po drugi svetovni vojni je bilo razmeroma mnogo živega srebra na trgu. Čeprav se živo srebro uporablja za izdelovanje municije, v kemični industriji in za izdelovanje znanstvenega orodja, je cena živega srebra bila nizka in je neugodno vplivala na proizvodnjo. Proizvodnja v Združenih državah je dosegla 1. 1943 52.000 steklenic; v !1. 1946 je padla na 25.348 in v 1. 1948 celo na 14.388 steklenic. V 1. 1949 je znašala 19.400 steklenic. Tako nizka ni bila proizvodnja v ZDA še nikdar po 1. 1926.
Italijanska proizvodnja — tedaj je imela Italija poleg rudnika Monte Amiata tud® Idrijo — je 1. 1941 dosegla 94.160 steklenic, t. j. 33 odst. svetovne proizvodnje, medtem ko je v 1. 1944 padla na 22.997 steklenic. V naslednjih letih je proizvodnja zopet napredovala in dosegla 53.984 steklenic.
Španska proizvodnja se je sukala v zadnjih desetih letih med 35.000 in 86.000 steklenic, v 1. 1947 pa je dosegla 55.609 steklenic. Svetovna proizvodnja, ki je 1. 1941 znašala
1275.000, je med tem časom i na približno polovico, j Kartel med Italijo in Španijo je ; bil ustanovljen 1. 1928 in je tedaj ! obsegal 80 odst. svetovne proizvodnje živega srebra. Kartel ni uspel, da bi zavrl nazadovanje cene, ki je nastopilo kot posledica stalnega naraščanja proizvodnje po 1. 1930. To nazadovanje cene je vplivalo tudi na Združene države, ki so se samo zaradi vojne postavile na prvo mesto v proizvodnji živega srebra. Pridobivanje živega srebra se v ZDA izplača samo, ako mu je prodajna cena 100 dolarjev za steklenico. V resnici notira živo srebro v New Yorku 71—74 dolarjev za steklenico proti takojšnji izročitvi blaga, medtem ko znaša cena španskega živega srebra fob v španskih llukah 47 dolarjev za steklenico. Po tej ceni je Sovjetska zveza menda kupila nad 60.000 steklenic živega srebra. Tudi ZDA se zanimajo za nakup po tej ceni, ker hočejo povečati svoje strateške rezerve. ZDA so povečale svoj uvoz od 13.008 steklenic v 1. 1947 na 31.951 v 1. 1948. ZDA še vedno kopičijo svoje zaloge, čeprav je potrošnja v 1. 1949 znašala samo 37.000 steklenic in je nazadovala za 20 odst.
Zaradi prenizke cene je večina ameriških rudnikov ustavilo proizvodnjo. Cetud® bi se ameriška vlada odločila, denarno podpreti proizvodnjo, bodo ZDA še vedno prisiljene uvažati živo srebro. Po vesteh iž Londona hočejo ZDA ohraniti dobre zveze za nakup rude predvsem s Španijo. S ceno 47 dolarjev fob v španskih pristaniščih Spanci izpodbijajo konkurenco italijanskega in jugoslovanskega živega srebra. Španija je javila družbi International Quicksilver Corporation of New York, da se bo pri določevanju cen prilagodila ameriškemu trg. To bi pomenilo, da bo Španija skušala dvigniti cene, da ne bi vznemirila ameriških proizvajalcev. Po vsem tem bi se dalo I sklepati, da se bodo cene živega i srebra pričele zopet dvigati.
Dežela Sicilija čaka na 30 milijard
Nedavni! nastop italijanskega tiska proti avtonomiji Južnega; Tirolskega je vnovič pokazal, da so današnji vladajoči krogi nasprotni avtonomističnim gibanjem že v načelu. Podobno stališče zavzemajo nasproti avtonomističnemu gibanju v Furlaniji. Jasno; je, po vsem tem, da so bile avtonomije Južnemu Tirolskemu, Dolini d’Aosta, pa tudi Siciliji dovoljene pod pritiskom tedanjega časa. Tirolci so si zagotovili avtonomijo v mednarodnem sporazumu med Italijo in Avstrijo.
Tukajšnji tisk po večini najrajši molči o teh vprašanjih. Zato tudi ne poroča mnogo o življenju in. gospodarstvu v »Deželi Siciliji«. »II Sole« je nedavno prinesel poročilo o razpravi v sicilijanskem parlamentu o proračunu za finančno leto 1949—1950. V času od julija 1949 do junija 1950 bii po tem proračunu znašali dohodki 49.905.140.000 lir, in sicer 15.987,140.000 redni dohodki,
33.912.500.000	izredni in 5.500,000.000 lir na račun gibanja kapitala.
Izdatki bodo znašali 52.964,595.000 lir. Dohodki so za kar 32.685 milijonov lir večji, kakor SO' bili prejšnje leto. Asesor za deželne finance (namesto ministrov ima Sicilija asesor-je) je v obrazloženju poudaril, da je vnesel 30.000 milijonov na račun dotacije, ki jo dežela pričakuie od države v smislu člena 38. deželnega statuta. Sicilija računa, da bo Italija izvršila svoje obveze nasproti njej in da ji bo nakazala podporo v znesku, ki bo ustrezal razmerju, v katerem jo je dovolila Dolini d’Aosta. Ta je namreč prejela
585.000.	000 lir, to se pravi, da bi Sicilija v razmerju s prebivalstvom obeh dežel morala prejeti 30 milijard lir. V Dolini d’Aosta živi
90.000	ljudi, medtem ko ima Sicilija 50 krat več prebivalstva, t. j.
4.500.000.
Mikavna je razdelitev davkov po viru dohodkov 9,47 odst. davkov izvira iz obremenitve »potrebnega« potresnega blaga, 21,66 odst. »neno-trebnega« potresnega blaga, 43.90 odst. iznaša prometnega davka in 24.89 odst. iz dohodnine.
Sicilijanska vlada ima v načrtu precej drzno davčno reformo, in sicer: mejo, izpod katere se ne obdavčijo dohodki od dela bo dvignila od 240.000 na 300.000 lir, to se pravi, da delo do te višine sploh ne bo obdavčeno. Davek na poslovni promet (IGE) z nujnimi živili (sirom, žitom, mesom, vinom, ribami, sadjem itd.) bo sploh odpravljen.
POCENITEV PREMOGA; PLINA IN MODRE GALICE
Italijanski medministrski odbor za cene je določil novo osnovno ceno za premog na 9.500 lir za tono.
Prejšnja cena, ki je bila v veljavi od novembra lanskega leta, je znašala 10.300 lir zai tono: Zaradi pocenitve premoga bodoi morale plinarne znižati ceno plina za 1,50 lire na kub. m. Koks se bo; pocenil za 1.000 lir za tono. Premog bi se bil že pred meseci pocenil, če bi ne imela italijanska vlada v zalogah ogromne količine premoga, ki ga je nabavila po prejšnjih visokih cenah na mednarodnem trgu.
Isti odbor je določil novo ceno modre galice, ki jo bodo odslej; prodajali po 105 lir za kg fco tovarna (prej 120 lir). Nazadovanje cene je pripisati pocenitvi bakra-blistra od 378 na 318 lir za kg.
Čeprav je bila na dnevnem redu
tudi določitev novih cen petrolejskih proizvodov, niso v tem pogledu prišli do zaključkov. Po časopisnih vesteh bi morala nova cena bencina znašati 107—108 lir za liter.
ITALIJANSKA KAMNARSKA INDUSTRIJA
Po vesteh, ki jih je objavila Trgovinska zbornica v Massa-Carrari, kjer so največji obrati italijanske industrije marmorja, se je položaj proizvodnje italijanskega marmorja med letom 1949 nekoliko zboljšal v primeri s prejšnjim letom. Skupno so tamkajšnji kamnolomi odposlali v 1. 1949 140.298 ton marmorja, v prejšnjem letu pa 108.978 ton. S tem je bila celo prezežena predvojna proizvodnja marmorja, ki se je sukala okrog 115—120.000 ton.
Kljub temu pa se italijanska industrija marmorja pritožuje zlasti zaradi omejitve izvoza v vzhodnoevropske države, ki so pred vojno potrosile veliko količino italijanskega kamna.
V ITALIJI OMEJUJEJO VINSKO PROIZVODNJO
Italijanska vlada je sklenila, da ne bo odslej dajala podpor za melioracijo onih zemljišč, ki jih lastniki glede na donosnosti lahko zboljšajo z lastnimi sredstvi. Prav tako ne bodo dajali podpor za trtne nasade na ravninskih zemljiščih.. Na ostalih področjih bodo; za trtne nasade dodeljevali državne podpore izključno v primeru, da niso me-lioracijsica. zemljišča sploh uporabna za uvedbo drugih kultur.
Izvoz Olivettijevih pisalnih strojev in sestavnih delov je v letu 1949 narastel na 677 ton (1. 1948 616 t). Olivetti izvaža tudi v Jugoslavijo.
Živega srebra je Italija izvozila v 1. 1948 291 ton, prejšnje leto 1.092 ton.
Tržaški promet pred vojno in danes
Jugoslovanska oblastva pripisujejo veliko važnost pridobivanju nafte, ki stane vsako državo, ki mora uvažati to pogonsko gorivo, veliko deviz. V lanskem letu je proizvodnja nafte v Jugoslaviji narasla za 72 odst. v primeri z letom 1948. V tekočem letu je treba, po načrtih izpolniti 91,5 odst. petletnega: plana. Proizvodnja se bo zlasti povečala, ker bodo razširili dela v starih in novih revirjih. Med nove revirje spadajo Mramor Brdo in Križ na Hr-vatskem kakor tudi revirji v Vojvodini, v Dalmaciji in na Ulcinj-skem polju v Cmi Gori. S proizvodnjo surove nafte narašča proizvodnja naftinih derivatov; lani je bila za 210 odst. večja kakor 1 1938. 1. 1949 so pridobili za 268 odst. več plinskega olja, za 180 odst. več petroleja in za 249 odst bencina za motorje.
Letos bodo pričeli graditi še obrat z napravami za degazolinažo, t. j. za vtekočinjenje zemeljskega plina v
letalski bencin. Rafinerijo na Reki bodo izpopolnili. Razširili bodo naprave za primemo in vakuumsko destilacijo. Dela v oddelku za navadno čiščenje olja bodo kmalu končana. Naprave za solvent-rafinacij o so bile med vojno uničene, toda zdaj že gradijo veliko dvorano za večji obrat.
Proizvodnja oktanskega bencina se bo letos povečala na 100 t. dnevno. Pri Goili in Mramor Brdu ali pri Lendavi bodo zgradili obrat za degazolinažo. Že letos se bo Jugoslavija popolnoma osamosvojila s proizvodnjo letalskega bencina, ki ga je morala doslej uvažati. Plin bodo uporabljali za pogon raznih strojev, predvsem za avtomobilski promet. Namestili bodo tudi naprave za polnjenje jeklenk s stisnjenim plinom, ker dosedanje kompresor-ske postaje ne zadostojujejo več. Jeklenka z 80 litri plina nadomešča 80 litrov bencina.
OBVEZNOST DELOVNIH POGODB V FLRJ
Jugoslovanska vlada je izdala uredbo, ki ima namen, prikleniti delavce na tovarne in druga podjetja, pri katerih jim je dana možnost, da se po svoji izobrazbi in naravnim lastnostim čim bolj uveljavijo. Na ta način skuša tudi preprečiti nepotrebno romanje delavca od podjetja do podjetja, kar je v kvar napredku gospodarstva. V smislu te odredbe morajo podjetja skleniti delovne pogodbe s svojimi nameščenci in delavci, v katerih morajo biti jasno določeni delovni pogoji.
V Sloveniji je bilo v 14 dneh po uveljavljenju omenjene uredbe pod-
Sam pregled, ki nam ga daje razpredelnica, vzbuja optimizem. Toda to prvo sliko moramo popraviti s si varno razlago.
Celotni promet v 1. 1949 61,489.330 stotov) pomeni vsekakor uspeh nasproti letu 1948, saj je za 28,56 % večji, večji je za 14,32 kakor prome-v letu 1938 in celo večji kakor v letu 1913 (0,027%).
10,433.767 in leta 1938 5,622.521 stotov. Uvoz iz Avstrije v istih letih: 4,599.081, 1,832.137 in 1,601.460 stolov! Prav visoke številke izvoza v Avstrijo vsebujejo velike ameriške pošiljke, ki jih ne moremo prištevati i normalni trgovini, oziroma normalnemu tranzitu.
Razveseljiva je okolnost, da narašča uvoz po železnici, kar pomeni, da
ro morju je bil lani za 44,35 % večji kakor leta 1948, manjši pa za 12,63 kakor leta 1938 in za 25,23 v prime-ri z letom 1913.
Ko bi ne šlo pri tržaškem prometu predvsem samo za čisti tranzit, pri kaferem zaslužijo samo pristanišče, Spedicijske tvrdke in deloma tudi ladje plovne družbe, bi življenje v Trstu ne bilo tako težko ka-
	L		E		T		A	
	19 4 9		19 4 8		19 3 8		1 9 1	3
	v stotih	°/o	v stotih	7o .	v stotih	%	v stotih	% .
UVOZ po železnici 		8,769.645	14	4,947.389	10	8,647.807	16	14,882.096	24
po morju 		26,339.755	43	21,7:9 606	46	24,089.654	45	23,140.178	38
Skupno		35,108.901	57'	26,706.995	56	32,737.461	61	38,022.274	62
IZVOZ po železnici 		17,888.512	29	15,237.256	32	11,330 275	21	12,093 356	20
po morju 				8,491.917	14	5,83 2.821	12	9,719.009	18	11,357.116	18
Skupno		26,380.429	45	21,120.077	44	21,049. '84	39	21,450.472	38
PROMET po železnici ... 		26,658.157	43	20,184.645	42	19,978.082	37	26,975.452	44
po morju 		34,831.173	57	27,642.427	58	33,808.663	63	34,497,294	56
SKUPEN PROMET	61,489.330	00	47,827.072	100	53,786.745	100	61.472.746	100
Kronist nas tako opozarja, da predstavljajo ameriške pošiljke na račun ERP za Avstrijo in preskrbe ameriške vojske v Avstriji pretežen del prometa s to državo. Izvoz iz Trsta po železnici v Avstrijo je znašal leta 1949	13,069.514, leta 1948
narašča izvoz po morju ter se popravlja neravnovesje med uvozom in Izvozom. Leta 1949 je narasel uvoz po železnici za 31,46 % nasproti 1. 1948 in za 7,24 nasproti 1. 1938; vendar je uvoz po železnici še vedno za 7,67 % manjši kakor je bil leta 1913. Izvoz
kor je v resnici. Posredniška vloga Trsta pride pri tranzitu prav malo v poštev.
Za primerjavo navajamo nekaj podatkov o razvoj u v belgijskih, holandskih in nemških lukah.
Luke
1936 1938 1948 milijonih ton
Anvers Amsterdam Rotterdam Hamburg Anvers in
23,2
4,6
31,5
22,0
Amsterdam
21,1 5,3 40,3 25,7 se danes
približujeta že predvojnemu prometu, medtem ko sta Rotterdam in Hamburg daleč zaostala.
Izreden promet v Rotterdamu leta 1938 pripisujejo velikemu izvozu nem-
CARIBROD - DIMITROVGRAD.
Prezidij Ljudske skupščine L.R. Sr bije je na predlog izvršnega odbora oblastnega ljudskega odbora niške oblasti preimenoval Caribrod v: Di-mitrovgrad, da bi ovekovečil spomin na Dimitrova, »uglednega borca za boljše življenje delovnih ljudi, za svobodo in neodvisnost malih
pisanih že 150.000 delovnih pogodb.	. _nnt_nst
Nekateri delavci so sklenili pogod- .narodov ter za bratstvo m, enotnost
be kar za več let.
južnoslovanskih narodov«.
Obnova nemških mest napreduje
TRGOVINA CSR-NEMCIJA SE UGODNO RAZVIJA Iz nemških virov prihaja vest, da se češkoslovaška trgovina Z Zapad-no Nemčijo razmeroma ugodno razvija. CSR je pripravljena uvoziti večje količine blaga iz Nemčije-Nemški izvoz je deloma omejen 5 tako imenovanimi »restrieted list«, škega premoga in nemškemu oboro- kljub temu; Nemci krijejo češkoslo-zevanju. Zato je bolj priporočljivo, vaški uvoz. Trgovinski dogovor dovati za podlago pri primerjavi pro- voljuje presežek 7,5 milijonov dolarjev, ki ga izmenjava ne sme pre met v letu 1936, ki ni b.l pod vpil- , koračiti, ker bi bilo| sicer potrebno
vom teh izrednih okoliščin.	j razliko poravnali z devizami.
Promet v severnih lukah
1948	1948
v % prom. 1938 v 6/0 prom. 1936
20,3	88,0	93,7
4,2 15,2
80
79.2
35.2 31,1
91.3
48.3 36,6
Proizvodnja ČSR v številkah
Leto 1949 je bilo prvo leto češko- I tkanin, 47,756.000 kv. m volnenih slovaškega petletnega načrta. Po 1 tkanin in 76,688.000 parov nogavic-
110.000. Do danes je bilo obnovljenih 24.000 stanovanj. Prebivalcev ima mesto nekaj nad pol milijona, t. j. toliko kakor pred vojno.
Leipzig, Oblastva so si na vso moč prizadevala, da bi čimprej ob
Nemška mesta so ob koncu druge svetovne vojne ležale v razvalinah. Stanovanjsko stisko so zlasti v Zapadni Nemčiji povečali nemški begunci iz vse Evrope, in sicer kar za 30 odst. Naravno je bilo, da so se po vsem tem nemški gospodarski krogi in zasedbene sile z vso , “‘Z™/1™1111	“ 47 YTnTkém I votlega stekla 132.158, 135.535 ton
naglico lotile obnove mest. Tudi mo- nekako okno na Zapad. V Lipskem________._____± __________________;i_
uradnih podatkih je bil načrt v tem letu dosežen 102,8 odst., pri tem ni všteta proizvodnja živil. Podrobnejši podatki kažejo, da je bila, proizvodnja v avgustu in aprilu nekoliko nižja, kakor jo je predvideval načrt. To zaostalost so pa nadoknadili zlasti v novembru in decembru, ko je bil načrt prekoračen za 7,2 odst. v novembru oziroma skoro 9 odst. (v decembru).
Državna statistika navaja podrobnosti o doseženih rezultatih po po-
Dalje je bilo napravljenih 3,414.00® moških, 3,97.000 ženskih in 3,874.000 delavnih oblek. —• Gramofonska industrija, je proizvedla 6,654.000 gramofonskih plošč, 28 dolgih in U7 kratkih filmov.
Tobačne tovarne so proizvedle 11,945.000.000 cigaret, 49,122000 cigar in 3,216 toni tobaka za pipo.
Piva- so proizvedli 9.695 hektolitrov, mlini so namleli 691.000 ton žitne moke in 378.000; ton ržene moke. Umetne masti so pridelali 60.443
sameznih vrstah blaga. Tako so v ton^ medtem ko SOl mlekarne pride-lanskem letu izdelali 105.092 šival- lale 30.366 ton masla in 13.941 to»
nih strojev, 108.917 telefonskih apa- sjra
ralni obzir! so pri tem- odigrali svojo vlogo. Danes podajamo kratek pregledi glavnega napora za obnovo najvažnejših nemških mest po stanju kakor je bilo 1. januarja 1950.
Berlin. Berlinčani so se že temu privadili, da imajo vse v dvojni meri: zapadnega in vzhodnega župana, vzhodno in zapadno policijo in tudi zapaden in vzhoden načrt za splošno obnovo Berlina. Pred vojno je bilo v Berlinu 245.460 poslopij. Od teh je bilo porušenih 70.000;
20.000	je bilo mogoče še popraviti. L. 1939 je imel Berlin 1,560.000 stanovanj. 1. 1945 jih je bilo še 1,110.000 Po premirju je bilo v Berlinu obnovljenih 73.700 stanovanj. Za to so potrošili 540 milijonov mark.
Duesseldorf. Tuji novinarji radi navajajo Duesseldorf kot primer, ko hočejo prikazati brzino nemške obnove. Toda za pročelje lepih tr-1 govin zijajo še vedno odprtine bombardiranih poslopij kakor 1. 1945. Duesseldorf je zgubil 50 900, t. j. 42 odst. svojih stanovanj zaradi vojne. Obnovi iena stanovania niti zdaleč ne zadostujejo, da bi bilo mogoče nastaniti begunce in domačine, ki so se vrnili. Danes živi še okoli
12.000	ljudi v zasilnih prostorih, raznih garažah, hlevih itd. 40.000 je vtesnjenih v tako ozkih prostorih, da trpita morala in higiena. Okoli 700 ljudi živi v hišah, ki se lahko vsak trenutek zrušilo. Mesto prispeva zasebnikom 2.500—8.000 mark za obnovo posameznih stanovanj.
Frankfurt. V tem mestu je bilo od bomb poškodovanih 31,7 odst. poslopij in 43,3 odst. stanovanj. Stanovanjsko stisko je povečal prihod
3.000	uradnikov, ki so bili premeščeni v razne gospodarske in poli-
“Is™ =SSpli
Pred vojno je bilo v njem 225.000 stanovanj, vojna pa jih je poškodo-
hektolitri na hektar sedma po vrste-
tr-no-upravne urade. Poleg tega so kv. m in pri udeležbi 1100 razstav-pripadniki zasedbenih oblasti za- Ijalcev. Prvič razstavljajo inozem-sedli 7.860 stanovanj. Frankfurt jel. ska podjetja, in sicer iz Anglije, 1939 razpolagal s 180.000 stanovanji, j ZDA, Belgije, Holandije, Franclje, ob zaključku vojne jih je ostalo še * Svice in Italije.
_	Med gradbenim materialom orne- nem re(ju svetovnih pridelovalcev'
vala 90.000. Do danes je bilo že ob- n jamo cement 1,738.000 ton, opeko Tako je CSR zavzela sedmo mesto, je v zadnjem času precej zaostala, 803 milijonov, 9,680.000 ton apna in t j takoj za ZDA, ki prav tako Ponovljenih 38.200. Obnova stanovanj 7.740 ton tehničnega porcelana. delajo 31 hektrolitrov na ha. Švica ker je glavna pozornost posvečena j Celuloze za izdelovanje papirja zavzema prvo mesto s 60 hektolitri
so proizvedli 252.276 ton, papirja na ha.
274.942.	j	* * *
Za lesno industrijo navajamo na- j Brivska rezila izvaža CSR tudi slednje podatke: 3,165.000 kub. m 1 na Bližnji vzhod_ predvsem v Pei" pragov in 10,075.000 kv. m furnirja. ^	g.^ .Q SaudijeVo
„„„	_ ..... Tekstilna industrija je dosegla Arabijo Druiba )>KOVO« je uvedla
.,	, T, ..	.	,	naslednje uspehe: 75.797 ton bom-	.	. a.
Stuttgart. V Stuttartu se dogaja ,božastegaj 35 399 ton vonlenega in Posebne vrste rezil z arabskimi »a
8.941 ton lanenega prediva, oziro- Pisi, kakor »Luxor«, »Niesr«, »Ntf ma 318,444.000 kv. m bombažastih so« in »Shiraš«.
300.000 Nemcev zgubilo pravdo
»Gospodarstvom je že napovedalo pravdo v Hil-desheimu, v kateri je 300 tisoč Nemcev tožilo tovarno »Volkswagen«, da jim mora izročiti avtomobil »Volkswagen«, ker so zanj pred vojno plačevali denar pri zavodu »DAFm.
V njihovem imenu sta podjetje tožila dva Nemca, ki sta v njihovem imenu tudi pravdo izgubila.
Sodišče se je postavilo na j stališče, da so tožitelji ' vlaga i denar za »Volks-wagenm pri banki »DAFm; ker je ta propadla Z nacionalističnim režimom vred, je usahnila tudi obveza tovarne »Volkswagen«. Tožitelji naj se Za odškodnino obrnejo
na Hitlerja. Ko bi podjetje hotelo »ea v Avstraliji poroča, da sta « danes izdelati 300 000 zahtevanih,	’ ,v.
avtomobilov, bi potrošilo 1440 mi- kaj prispela dva avtomobila lijonov mark in bi seveda propad-	utv®
lo. — Razsodba sloni na politični swagen« in da ju vse prebivali in gospodarski podlagi, ne pa na pravni.	občuduje.
obnovi javnih zgradb. Tudi šole se naglo obnavljajo. Pred vojno je bilo v mestu 4.800 šolskih prostorov, danes poučujejo že v 3.500 prostorih. Za obnovo sejmskih prostorov so nakazali 70 mil. mark, do danes je bilo porabljenih že 42 mil.
isto kakor v mnogih drugih nemških mestih: gradnja stanovanj se ne razvija vzporedno z naglo obnovljenimi trgovinami in poslovnimi prostori. Bombe so razrušile 52.000 stanovanj, t. j. tretjino vseh stanovanj v mestu. Po vojni so obnovili 16.300 stanovanj. Država je nakazala kredit 15 milijonov DM. Obnova je v rokah predvsem zasebne pobude, ki je v vseh nemških mestih močnejša kakor javna. V Stuttgartu primanjkuje danes kljub vsem naporom še vedno 60.000 .stanovanj.
Muenchen. V Muenchenu je bilo pred vojno 60.000 hiš z 262.000 stanovanji. Razrušenih je bilo 38% stanovanj. Po načrtu bi se moralo popolnoma obnoviti v teku 10 let, to se pravi, da bi moralo vsako leto obnoviti samo 15.000 stanovanj, in to po večini na zasebno pobudo. Iz javnega socialnega sklada je bilo zgrajenih le 270 manjših stanovanj. Danes je v Muenchenu še 65.000 beguncev; 27.000 jih živi v taboriščih.
» *
Tekstilno razstavo v Hamburgu so
odprli 25. febr. na prostoru 12.000
Dopisnik nekega dista, iz Melbo»r
OPOZORILO Slovensko gospodarsko združenje daje brezplačno svojim članom vso Pomoč v davčnih zadevah, zadevah obrtnic, pri stikih z bolniško bla-Sajno, uradom za socialno zavarovanje (INPS) in z uradom za delo, Pri sklepanju vseh vrst pogodb in sPloh vseh upravnih in poslovnih zadevah. Kdor želi v takih zadevah Pasvete ali pomoči pri konkordira-nju, pri obnovi, razširitvi ali pre-posu obrtnih dovoljenj ali pri sestavljanju mesečnih izkazov, ki se Predložijo Zavodu za soc. zavarovanje, ali v drugih sličnih poslih, Paj se obrne na tajništvo Združena cd 11. do 14. ure. V tem času ie članom na razpolago strokovnjak. Članstvo vabimo, naj ugodnosti, ki P|u jih s tem nudimo, v obilni meti izkoristi.
VIDIRANJE TRGOVSKIH LICENC ZA LETO 1950 Županstvo poziva vse osebe in družbe, ki se bavijo s trgovino na drobno ali na debelo v trgovskih Prostorih na področju tržaške obline in ki imajo zadevno trgovsko licenco, da to predložijo zaradi Predpisanega vidiranja za leto 1950 Pajkasneje do 15. marca 1950. Cla-Pi SGZ lahko predložijo licenco neposredno uradu za trgovske licen-Ce na županstvu ali tajništvu SGZ, •ti bo poskrbelo za vidiranje.
Ker bi imelo neupoštevanje te določbe za posledico takojšnjo tvoritev obrata poleg še drugih rebitnih zakonskih posledic,
zar jamo člane SGZ, da se roka za predložitev strogo držijo.
REVIZIJA MOTORNIH VOZIL
Inšpektorat civilne motorizacije objavlja, da morajo biti do 30. aprila t. 1. podvrženi revizijskemu pregledu za leto 1950 motorni, tricikli, lahka tovorna vozila in vozila za mešani prevoz. Navedenim motornim vozilom, ki bi jih po tem datumu zasačili, da krožijo, ne da bi bil nad njimi izvršen revizijski pregled, bodo odvzeli vozno dovolilnico.
SOCIALNO ZAVAROVANJE URADNIKOV
Povračilo vplačanih prispevkov:
V zvezi z našim opvesuiom o. soc. zavarovanju uradnikov v »Gospodarstvu« z dne 18.2.1950 opozarjamo delodajalce, ki so svoje name-ščence-uradnike prijavili v zavarovanje in za njih plačevali prispevke, ne da bi bili za to obvezani, da lahko od Zavoda za - soc. zavarovanje (INPS) zahtevajo povračilo tako vplačanih prispevkov za soc. zavarovanje. V ta namen naj predložijo Zavodu prošnjo na navadnem papirju, v kateri naj navedejo številko obrata (numero di partita), podatke o nameščencu in dobo, za katero so bili vplačani ti prispevki.
Prispevki soc. zavarovanja za u-radnike: Za nameščence-uradnike, ki po sedanjih predpisih niso podvrženi obveznemu zavarovanju za starost, onemoglost in tuberkulozo, še nadalje plačujejo naslednji
1 1.— za bolniško blagajno v viši-j šini 3,5 odst. od vseh brutto prejem-ikov (razen od družinskih doklad);
j 2.— za zavarovanje za brezposelnost Lir 9.80 mesečnol in dopolnilni fond za to zavarovanje v višini 4 odst. od prejemkov, do maksimalnega zneska Lir 18.750.— (v industriji; Lir 19.500.—).
3.	— Za blagajno vpoklicanih pod orožje v višini 0,80 odst. od prejemkov do maksimalnega zneska Lir 18.750.— (industrijski obrati ne plačujejo tega prispevka).
4.	— za družinske doklade v višini odstotka, ki je določen za posamezne kategorije, od prejemkov oo maksimalnega zneska Lir 18.750.— (industrija 19.500.—). Odstotek v trgovini znaša 12,60, v industriji 20,50, v; obrtništvu 12.
Za uradnike, za katere se plačujejo le gornji prispevki, morajo delodajalci v obrazcu V.4 pristaviti tole pripombo: »Assicurato per la sola .disoccupazione, ai sensi dell’Ordine del GMA No. 196 del 7 ottobre 1949«.
DRUŽINSKE DOKLADE USLUŽBENCEV PEKARN
Opozarjamo lastnike pekam, da velja tudi zanje povišanje družinskih doklad za otroke njihovih u-službencev v znesku Lir 20.— dnevno od 1. avgusta 1949 dalje, je bilo to določeno za nameščence v industriji.
Cesar pri „ Škorpijonu"
Znani tržaški slikar Cesar vabi po «Gospodarstvu» vse ljubitelje umetnosti iz gospodarskih krogov, da si ogledajo razstavo njegovih del v galeriji «Scorpione». Razstavil je 18 del — plod svojega dvoletnega dela. Glede na polemiko v «Gospodarstvu» pod naslovom «Umetnost in gospodarstvo» lahko trdimo, da so Cesarjeva dela dostopna, vsakemu Tržačanu in da ne zahtevajo posebnega truda za dojetje umetnikovega hotenja. Na razstavi je poleg pokrajin več portretov znanih tržaških javnih delavcev.
Po našem mnenju je denar naložen v lepi domači sliki, dobro naložen celo s čisto gospodarskega vidika; saj bodo umetnine, ko se valutno neurje pomiri, predstavljale gotovo večjo vrednost kakor danes, i ki1 jo lahko nabaviš z inflacijskim I denarjem. Da bi omogočili nakup slik tudi manj premožnim, so slikarji sklenili, prodajati tudi na o-broke.
UMETNIŠKI NATEČAJ ERP
Uprava ERP je razpisala 25 nagrad v skupnem znesku 4 milijonov lir (prva 1 milijon) za izdelavo naboljših plakatov, ki naj bi predstvaljali delo ERP. Gre za mednarodni natečaj, ki se ga lahko udeležijo samo umetniki 17 držav-ude-leženk Marshallovega plana, med njimi tudi pripadniki Svobodnega tržaškega ozemlja. Obvestila daja Misija ECA v Trstu. Dela je treba izročiti do 15. marca.
* * *
Ameriška državna banka (Export-Import Bank je po zadnjih vesteh iz Washingtona dovolila Jugoslaviji drugo posojilo v znesku 20 milijonov dolarjev predvsem za opremo rudnikov; in druge industrije.
za-
mo-
opo-
se
urispevki:
Ameriška zastava še vedno na prvem mestu
Od 22. do 28. febr. so priplule v naše pristanišče v luki pri Sv. An-titeju, oziroma odplule iz nje naslednje
AMER SKE LADJE »Exanthia« (7960 1, New York) je 'okrcala manjšo količino moke in razno drugo blago, nakar je naložila v-ečji tovor celuloze, namenjene v Norfolk in Filadelfijo. »Beauregard« l7800 1, Mobile) je po izkrcanju raznega blaga v hangar 64, iztovorila Sito v silos. »Helen Lykes« (8850 t, t’ort Arthur, Tex. Lykes Lines) je izkrcala razno blago in odplula po kratkem bivanju v ZDA. »Mormac-n'con« (90001, New York-Moore Me. Cormack Lines) je izkrcala tovor ^ita, nakar je odplula v ZDA. »Magnolia State« (78001, New York, Ma-r!ne State Lines) je razložila tovor 'noke, žita in ameriških lešnikov, nakar je odplula v ZDA.
JUGOSLOVANSKE LADJE
»Skopje« (motorna ladja, 4000 1, *^eka) je prispela 22. t. m. iz Stare !uke ter je naložila približno 170o tQn solitra avstrijskega izvora za Aleksandrijo, nakar je 24. febr. zve-čer odplula. »Solin« (1200 1, Vranjic) j® naložila razno blago, med drugim indi manjšo količino deščic za sadne zaboje.
TRŽAŠKE LADJE »Chioggia« (motorna ladja, 3004 1, težaški Lloyd) je naložila 743 ton s°litra, namenjenega v Aleksandrijo, nakar je odplula v Staro luko zaradi izpopolnitve tovora. »Stadium« (mo-
torna ladja, 21001, Trst) je naložila razno blago in manjšo količino lesa za Istanbul. »Onda« (71761, Tržaški Lloyd) je odplula v ladjedelnico pri Sv. Marku zaradi popravila. »Iano« (4700 1, Trst, Balducci) je naložila 2000 ton celuloze avstrijskega izvora za London in Hull.
ITALIJANSKE LADJE »Polinnia« (1592 t, Neapelj, A. Lauro) je izkrcala manjši tovor raznega blaga. »Triton Maris« ( 1700 1, Ravenna _ Marittima Ravennale) je prispela iz Stare luke ter izpopolnila tovor lesa. »Siculo« (1481 t, Neapelj) je razložila manjši tovor raznega blaga.
GRŠKE LADJE
»Iris« (2120 t, Pirej) je naložila tovor lesa, namenjenega v Grčijo, ladji »Panagiotis« (71001.. Chios) in »Alfios« (71001, Chios) sta razložili tovor ameriške koruze.	D.
Knjige in revije
»L e s«, revija za gozdarstvo in lesno industrijo, št. 10. Izdaja ministrstvo za lesno trgovino LR Slovenije (Ljubljana, Stari trg št. 11, p. p. 173). Revija prinaša članke iz lesne stroke, ki so bogato ilustrirani. V letu 1950 bo izhajala v povečani obliki. Njen namen: »Dvig strokovnega znanja in približanje jugoslovanske lesne industrije najnaprednejšim državam te tako važne gospodarske dejavnosti v svetu.« ,Les’
je edino strokovno glasilo lesne industrije v FLRJ. Stane za inozemstvo 200 lir.
SVEOPCI PRI VREDNI LIST, št.
1. Zagreb, prinaša naslednje članke: Planska privreda u kapitalistič-kom i socialističkom poretku. Važnost kontrole pravilnog utroška in-vesticionih sredstava. Novi zakon o osiguranju, Kratak osvrt na ekspo-zeje o opčedržavnom budžetu 1950, Ustaljivanje radne snage.
»Mali stočar«, popularni poljopri-vredni časopis za peradarstvo i sitno stočarstvo, Zagreb. Prinaša v številkah 10—11. in 12 za leto 1949 vrsto strokovnih člankov svojih prvovrstnih sotrudnikov na področju perutninarstva. Časopis je ilustriran.
ifocialm utiii/iki
Življenjski stroški v Belgiji
Prinašamo zani,i.iv,- podatke o življenjskih razmerah v Be,giji. Kot primerjalna osnova je vzeto leto 1929, ker so bile takrat cene v Belgiji precej visoke. Drugi podatki se nanašajo na leto 1947-48.
Proračun gospodinjstva v delavski družini za leto 1947-48 ie znašal 73.400 belgijskin Umkov, medtem ko je zahtevalo vzdrževanje takšnega gospodlinjstva v letu 1929 21.100 bfr. Ziv jenjski stroški so se torej povišali v tem času približno za 3.5krat. Za gospodinjstvo nameščenca je bilo potrebno povprečno v BelgiU v letu 1929 21.200 bfr., leta 1947-48 pa 90-600 bfr.
Posamezne postavke (za nabavo živil, najemnina itd.) so - delav-
skem gospodinjstvu zavzeuuTc v odstotkih (%) naslednji obseg:
Prehrana	1929 58.2	1947-48 44.4
Najemnina	6.3	5.7
Razsvet java, kurjava	4.9	5.3
Oprema	2.8	4.7
Obleka	14.4	14.2
Pranje	1.0	1.1
Zdiavljenje	1.3	3.0
Izobrazba	3.9	10.2
Zabava	4.9	5.9
Poklicni izdatki	1.1	1.7
Davki, dolgovi	0.7	3.3
Značilna za razmere v Belgiji je okolnost, da je hrana v razmerju z ostalimi izdatki cenejša kakor pred vojno; to je treba pripisati dejstvu, da država prispeva k znižanju cen življenjskih potrebščin. Tudi v. Belgiji je v veljavi stanovanjska zapora.
V proračunu za gospodinjstvo
nameščenca so	razde 'eni	stro-,ki
v odstotkih (%)	takole:	
	1929	1947-48
Hrana	48.9	37.8
Najemnina Razsvetljava,	11.7	7.7
kurjava	5.3	0.3
Oprema	4.3	4.9
Obleka	14.0	15 0
Pranje	1.1	1.5
Zdravljenje	2.6	3.5
Izobrazba	4.7	10.6
Poklicni izdatki	1.3	2.3
Zabava	3.3	6.0
Davki, dolgovi	2,2	50
Tudi nameščenec potrebuje da
nes razmeroma (v primeri z vsemi izdatki za vzdrževanje druži ne) man. za prehrano kakor za osta’e izdatke.
Kako kupuje moški, kako ženska
Splošno razširjeno mnenje,, da ženske kupijo 85 % blaga v trgovini na drobno, ne drži. Tako pravi Tom Mohoney, ki je v Ameriki izvedel poizvedbo v stoterih trgovinah. Po njegovi statistiki pokupijo moški vsaj 35 % blaga, dosi neprimerno bolj poredko obiskujejo trgovine kot ženske. Moški gre redko kdaj v trgovino iz radovednosti, česar se ne more reči o večini žensk.
Moški odlaša z nakupom obleke, perila in čevljev do Zadnjega. Ko stopi v trgovino, ima precej jasno sliko, kaj hoče kupit,. Ako mu predloženo blago ugaja, je kupčija hitro sklenjena. Kupi malo kdaj kaj drugega, kakor je prvotno nameraval, toda pogoste Kupi večje količine; odloči se V .r za ducat parov noga-nc ali r Jocev, pol ducata srajc ali spodnjin oblek in več ovratnic hkrati. Zenske kupujejo bolj pogosto, vendar v manjših količinah.
Moški se bolj zanima za dobro kakovost blaga kakor Za ceno, toda privlačujejo ga tudi znižane cene b aga pri razprodajah, dasi manj kot ženske. Izogiblje se velikega navala Pri razprodajah, ki bolj privlačuje ženske. Na splošno je pri izbiri blaga konservativen in se ne navdušuje Za vsako novost. Pred nakupom ne pregleduje in ne preizkuša blaga tako temeljito, da bi ga poškodoval.
Kupljeno blago moški le redko kdaj vrne. Z ženskami imajo trgovine v tem pogledu mnogo bolj neprijetne skušnje. Prodajalci, moški in ženske, soglašajo, da je moške neprimerno laže< zadovoljiti kot ženske. Moški, ki so bili v kakšni
trgovini res postreženi, ostanejo navadno njeni odjemalci leta in leta.
Zlatarske trgovine posečajo ženske v mnogo večjem številu kot moški, toda moški nakupijo v takih trgovinah mnogo več blaga. Moški včasih spremijo ženske pri nakupih pohištva in drugih hišnih potrebščin, toda avtomobile, avtomobilske potrebščine, brivske potrebščine ter tobak, cigare in cigarete za svojo porabo kupujejo moški sami.
Zdi se, da se moški pri nakupili oblačil še vedno ravnajo po priporočilu lorda Chesterfielda, čeprav niso nikdar slišali o njem. Ome-1 njeni Anglež je pred dve sto leti zapisal: »Pazite, da boste vedno tako oblečeni, kot so zmerni ljudje vaše starosti v kraju, kjer živite.; da se o vaši obleki ne bo nikdar govorilo na en ali drugi način.« Povprečni moški nikdar ne mara vzbujati pozornosti občinstva s s?;o* jo obleko; pri ženskah je v tem oziru ravno obratno.
Konservativnost moških glede obleke ima svojo dobro in tudi svojo slabo stran. Dobra stran je, da povprečni mož ne da dosti na iz-preminjajočo se modo, zato mu nt treba za vsako sezono kupiti neme obleke in novega klobuka. Slaba stran pa je, da se moški trdovratno drže stare mode tudi v primerih, kjer nova moda predvideva večjo udobnost. Na primer, moški se trdovratno drže obllačil, ki jih nesmiselno stiskajo za vrat, medtem ko si ženske s svojo modo dovolijo v tem oziru dosti več prostosti, kar je mnogo bolj udobno in zdravo.
(»New Era«)
IZ TRŽAŠKE GOSPODARSKE KRONIKE
Jugoslovansko naročilo Trstu
Kakor poroča ATI, se bodo verjetno kmalu sestali predstavniki jugoslovanskih ladjedelnic ter tržaške tovarne strojev pri Sv. Andreju. Jugoslavija namerava namreč naročiti v Trstu več pomorskih motorjev, Te ladje že gradijo v jugoslovanskih ladjedelnicah. Po dograditvi jih bodo namenili obalni plovbi na Jadranu.
Tržaška paroplovna družba »Società Adriatica di Navigazione« namerava zgraditi v Trstu dve 1.300-tonski tovorni ladji, in eno ladjo tipa »Esperia« (5.900 ton). Trenutno mora družba najemati ladje za vzdrževanje prog med Trstom in Levantom. Z novimi ladjami namerava baje tržaška paroplovna družba ojačiti svoje proge med Trstom in Bližnjim vzhodom.
ZADRUŽNA GRADBENA DEJAVNOST
Doslej je v Italiji po uradnem obvestilu zaprosilo za državno podporo 3770 gradbenih zadrug za gradnjo stanovanjskih hiš. Ce bi hotela itali-
janska vlada upoštevati vse predložene načrte, bi morala izdati kar 600 milijard lir podpor. Zaenkrat bodo podpore podelili 777 zadrugam v znesku 27,8 milijarde lir.
V Trstu je Vojaška uprava v tem finančnem letu nakazala gradbenim zadrugam 520 milijonov lir za gradnjo 480 stanovanj.
POSTNE PRISTOJBINE
Pisma: za vsakih 15 gramov lir 20 Razglednice	lir	15
Razglednice s plačanim odg. lir 30 Rokopisi za prvih 200 gr lir 25 za vsakih nadalj. 50 gr lir 5 Zavarovanje korespondence
do 300 lir	lir	10
za vsakih nadalj 100 lir lir 5 Zavarovanje paketov do 1000
lir	lir 50
za vsakih nadaljnih	100
lir	lir 5
Paketi: do 1 kg	lir 80
1—3 kg	lir 160
3—5 kg	lir 240
5—10 kg	lir 400
10—15 kg	lir 500
15—20 kg	lir 600
Nujne pošiljke paketov:	
do 1 kg	lir 180
1—3 kg	lir 300
Pomorski promet med Trstom in Levantom
Po statistiki, ki jo prinaša Ali, je bil blagovni pomorski p ome med Trstom in Bližnjim vzhodom 1. 1948 in 1. 1949 naslednji tv tonah)
	Uvoz v Trst		Izvoz	iz Trsta
	1948	1949	1948	1949
Ciper	682	32.410	33.597	4.111
Eg pt	35.781	26 411	25.530	132.430
Sirija-Palestina	30.315	13.009	31.935	107.410
Turčija	55.287	85.129	25.034	56. 00
Grčija	8.393	20 673	62.577	92.001
Skupaj	130 358	177.632	148.673	392.202
Od 1764. do 1865. leta, torej v dobi 'ti-o let, je bilo v Trstu ustanovljenih hič manj kot 78 zavarovalnih podolij, ki so se bavi a približno 70 •rt skoraj izključno s pomorskim f'-varovanjem. To ni nič čudnega, $°j se je zavarovalna stroka sploh Sbrodila na morju. V tedanjih časih bila pomorska trgovina v ne-t*1’estanih nevarnostih:	morski ro-
®ar3i še vedno niso bili popolnoma *atrti, ladje so bile razmeroma Majhne in izključno na jadra. Zara-^ tega so bili brodolomi vedno na Cevnem redu.
Ker se je kljub vsem tem ovirami Pomorska veletrgovina vedno bolj ’azvija a in ker se velike izgube trgovskega blaga in samih ladij nika-,°r nisp mogle preprečiti, se je po-med prizadetimi veletrgovci lastniki b rodov zavarovalna ide-,a> k.j so' jo nemudoma uresničili drugod kakor tudi v našem mestu.
Zat0 so bile tudi omenjene trzaje zavarovalnice ustanovljene z Ramenom, da zavarujejo ladje in
•ago, pr cuoiano po morju. Ako bi take zavarovalnice obstajate že b Shakespearovi dobi, ne bi bil ta 'n°gel napisati svojega »Beneškega tr9ouca«, ki je na morju izgubil vse f^oje prempžen.e, ker ga ni mogel “krat še nikjer zavarovati.
Zanimivo je tudi dejstvo, da sta
Ded vsemi 78 zavarovalnicami osta-.• le dve: »Assicurazioni Generali« ‘n »Riunione Adriatica di Sicurtà«;
druge (76!) so na ta ali drugi , <Lr-in izginile. Večinoma so propad-e> in sicer v glavnem iz dveh raz-
logov: ustanovljene so bile s premajhnimi kapitali in bavile so se iz-k jučno s pomorskimi zavarovanji. Dovolj je bilo nekoliko večjih nesreč in že so kapitali — v tem primeru — splavali po vodi.
Najstarejša je bila »V ec c h i a Comp. d’Assicurazione«, ustanovljena s kapitalom 600.000 gold. leta 1764; prenehala je leta 1824. Kmalu nato: leta 1782, je bila ustanovljena neka druga zavarovalnica, največja izmed starih, s kapitalom 4 milijonov gold.
Ta zavarovalnica je živela le štiri leta, iz česar se da sklepati, da ;e bil Za tedanjo dobo ogromni kapital te na papirju.
Začeti neuspehi zavarovalnih podjetij so porodili misel o združevanju in vzajemnem zavarovanju zavarovalnic. Možje, ki so se bavi i z zavarovalno stroko, so poskrbeli torej najprej za zavarovanje ladij in natovorjenega blaga, nato pa tudi za zavarovanje samih zavarovalnic.
V ta namen je bila tela 1834 ustanovljena v Trstu Splošna zveza zavarovalnic (»Unione Generale delle Compagnie d’Assicurazione«). Druge podobne ustanove so bile: »Avstrijski Lloyd«, ki se je šele pozneje (leta 1836) spremenil v paroplovna družbo, dalje Tržaški komite pomorskih zavarovateljev (»ll Comitato Triestino degli Assicuratori Marittimi«) in končno Osrednji za-' vod Združenih zavarovalnic (Stabilimento Centrale delle Unite Compagnie d’Assicurazione « ).
Glavna črta zavarovalnega raz-
DVESTO LET
TRŽAŠKEGA ZAVAROVALSTVA
Jugoslovani v tej stroki
i boja v Trstu se začenja pri Korošcu I podjetja«; »Slovanske družbe
Francu Tadeju Reyerju, o katerem smo obširneje pisali v 62. števi ki našega lista. Reyer je začel svo.e Zavarovalno delovanje kot soustanovitelj in član Zavarovalne pisarne (»Scrittorio di Sicurtà), ki se ie leta 1821 razvila v Zavarovalno podjetje (»Azienda Assicuratrice;<) z milijonom goldinarjev osnovnega kapitala. Ta zavod je bil prav za prav solidno in smotrno- uprav-
pomorska zavarovanja«, ustanov ‘jene leta 1830, delovala do L 184 pod ravnateljstvom Jurija Mekš ( osnovna glavnica 200.000 gold.) Ilirska Zavarovalna banka (»Bane-l irica d’Assic.«) — sodeč po našle vu so bili med ustanovitelji tegi podjetja gotovo tudi jugoslovansk elementi; »Assicurazioni Generali« »Nuovo Stabi imento« in končni »Alleanza«.
no tržaško zavarovalno podjetje. Na čel V. mu je bil Reyer kot predsednik, to je bil obenem pokrovitelj generalnega tajnika Brucka, poznejšega Lloydovega ravnatel,a in avstrijskega ministra. Eden štirih ravnateljev Zavarovalnega podjetja je bil tudi Bruckov tast Brišejo.
Ta Reyerjeva zavarovalnica je v družbi z drugimi važnimi zavarovalnicami leta 1834 ustanovila zgoraj imenovano Sp osno zvezo zavarovalnic, ki je tvorila temelj poznejšim »Assicurazioni Generali« in »Riunione Adriatica di Sicurtà«. Vodstvo te Splošne zveze je l. 1838 prevzela komisija, sestavljena iz predstavnikov naslednjih zavarovalnic: Reyerjevega »Zavarovalnega
Imenovani ravnatelj Slovanske družbe za pomorsko zavarovanje Jurij Mekša je leta 1833 omen.en tudi med ravnatelji Lloyda, poleg niega pa tudi ravnatelj M. Vučetič. Mekša je bil tudi »stalni ravnatelj« Zavarovalnice »Camera Assicuratrice«. Ker je že govora o Lloydu, je treba še omeniti, da je bil leta 1844 T. S. Zenkovič, uradnik navedenega »Osrednjega zavoda združenih zavarova nit«, potrjen za uradnika Lloyda za zbiranje po morskih informacij. Iz tega je razvidno, da je »Osrednji zavod« tedaj prenehal in da je njegove posle prevzel Lloyd.
V tem bivšem Osrednjem zavodu je bila včlanjena med drugimi tudi Nova zavarovalna družba (»Nuova
Compagnia d’Assicurazioni«), ki sta jo upravljala Grassi in Josip Veseli, ter »Assic. Generali Austro-Italiche«, kjer najdemo nekega Nir-koviča (bržkone Mirkoviča). Tudi pravkar omenjeni Grassi se leta 1838 pojavi kot tajnik v Avstrijskem Lloydu; njemu sta bila podrejena Josip Raj in pom. kapitan Ivan Bernetič.
Leta 1844 je bil Lloyd razdeljen na dva oddelka: zavarovalnega in parobrodnega; nad obema je bilo glavno ravnateljstvo s predsednikom F. T. pl. Reyer jem na čelu.
Miloševič in Marušič sta bila ocenjevalca Za kolonialno blago — bržkone za Lloydovo zavarovalno sekcijo.
Po vrsti peta je bila leta 1793 ustanovljena »Unione di Assicuratori«. Eden njenih treh ravnateljev je bij Fran Lazarič. Med pionirji zavarovalne stroke v Trstu je bil tudi Nikolaj Tripkovič.
Poteg že omenjene Ilirske zavarovalne banke je bila leta 1806 u-stanovljena Ilirska Zavarovalna družba, ki je posiova’a samo 6 tet in leta 1822 »Nova ilirska družba« (tudi samo 6 let), vsaka s kapitalom 200.000 gold. Najmočnejša je bila prva (11. zav. b.), ki je obstajala od leta 1825 do 1882 in razpolagala z osnovnim kapitalom ,pol milijona goldinarjev. Tudi Boke j-sko zavarovalnico (»Soc. Bocchese d’Ass.«) — (od 1.1825 do 1831) je vredno omeniti.
L. S. Panurevič je bil med ravna-
telji »Orientalske zavarovalnice v Trstu«, ustanovljene teta 1822. Ant. Kerša, Ivan Maskarič in Raf. An-drevič so bili ravnatelji Dubrovač-ke zavarovalnice, ustanovljene leta 1794 s kapitalom 100.000 dukatov; Iv. Pile pic je bil na čelu pomorske zavarovalnice v Malem Lošinju.
Stefan Riznič, Palikuča, Jura) Teodorovič in Ivan Nikolič sc, vodili zavarovalnico »Amici Assicuratori«, ustanovljeno leta 1803._Ka-
pitan Buzatovič je bil (po i. 1800) zavarovalni kontrolor za vse ladje. Leta 1863 je obstajala tudi zavarovalnica z imenom »Dobrota«, ki so jo ustanovili Sovani. D. Dabinovič je bil leta 1867 v začasnem odboru zavarovalnice »Banca nazionale marittima, di sovvenzioni ed ' assicurazioni«. Celo »Nuova Compagnia ellenica«, ustanovljena leta 1822, je imela med tremi ravnatelji tudi Krištofa Gopeviča; pač dokaz, da sta grški in jugoslovanski kapital sodelovala.
Slednjič bodi omenjeno še to, da sta bila M. Kneknič in Iv. Uglič člana prvega ravnateljstva »Riunione Adriatica di Sicurtà«, ki je bila ustanovljena 11. avg. 1838. Med višjimi uradniki te zavarovalnice pa se leta 1888 čitajo naslednji jugoslovanski priimki: Mozetič, Šuligoj, Pipan, Raguzič, Perič, Kerzič, Si-rovič, Patekovič, Križman, Gregorič in Obilovič,
—od—
Stran 4
GOSPODARSTVO
Najnovejši tržni bilteni ne prinašajo omembe vrednih vesti. Tendenca krepkejših cen, ki se je pojavila na nekaterih trgih blaga široke potrošnje, se je za zdaj ustavila. Cene se v glavnem gibljejo okrog ustaljenih kvotacij. Tržaški blagovni promet beleži še vedno precejšnjo omejitev.
Cene na drobno se niso v Trstu prilagodile cenam na debelo, ki veljajo na bližnjih trgih in so od 5—10 odst. višje, kakor bi morale biti, če bi sledile gibanju cen na debelo. Stvar pripisujejo predvsem vmesnim posredovalcem, ki obremenuje-jo cene blaga v nadrobni prodaji.
Iz podatkov, ki so jih sestavili razni statistični uradii, smo povzeli pregledne številke o nihanju cen poljedelskih proizvodov v zadnjih letih. Podatki so veljavni tudi za tržaški trg. V naslednji razpredelnici so navedene najvišje in najnižje točke, ki so jih dosegli ti proizvodi na dveh najvažnejših področjih kmečke proizvodnje:
Poljedelski proizvodi	
september 1947	55,31
maj 1948	46,78
februar 1949	53,65
december 1949 živinorejski proizvodi	44,24
L. 1938	1
avgust 1947	78,70
maj 1948	63,75
december 1948	75,97
september 1949	64,18
december 1949 • *	65,57
ŽITARICE	
Precej krepke cene, ki	so jih do-
segle žitarice v zadnjih tednih so povzročile na, tem področju tržišča omejitev poslovanja in ponekod tudi pocenitev pšenice in koruze; trg postranskih vrst žitaric ni v bistvu beležil večjih izprememb.
Videm: za kg fco proizvajalec: pšenica II 6.500—6.700 lir III 6.400— 6.500; koruza krajevne proizvodnje 4.300—4.350; bela koruza krajevne proizvodnje 4.000—4.200; oves 4.500 —4.700; rž 4.400—4.550; ječmen 4.900—5.200; otrobi 2.950—3.100; koruzni otrobi 2.900—3.100.
Rovigo: pšenica I 6.650—6.750, II 6.500—6.650. III 6.400—6.500; koruza 4.600—4.800; bela koruza 4.500— 4.600; oves 4.500—4.600; rž 4.400 4.500; ječmen 4.400—4.500.
ŽIVINA
Optimistično razpoloženje, ki je v zadnjih tednih zaradi porasta napredovanja cen zajelo proizvajalce, je v zadnjem tednu poleglo. Na živinskih tržiščih so pričele cene zopet pešati, na ostalih soi se ustalile na doseženih kvotacijah.
V Ferrari, kjer je nakupi tržaških uvoznikov živine zelo živahen, so sedanje cene naslednje: voli I 210— 230 lir za kg, II 160—180; krave I 210—230, II 160—180; teleta I 330— 360; II 270—290; prašiči I 320—340, II 290—310 lir.
Rovigo: voli 200—220 lir; krave 200—210; teleta 260—350; pitani prašili 310—330; mršavi prašiči 280— 300; prašički 400—420; golobi 300— 350 lir za par; kokoši 530—550 lir za kg; faraonke 600—630; gosi 320— 350; race 350—380; zajci 190—200 lir za kg.
MLEČNI IZDELKI
Cena masla niha na vseh tržiščih okrog prejšnjih kvotacij. V zvezi ,S sezonsko konjunkuturo pričakujejo nazadovanje cen masla in mehkih sirov. Na krajevnem in na ita-
lijanskih trgih je precej aktivna ponudba inozemskega masla. V Italijo je že prispela večja pošiljka novozelandskega blaga, ponudbe pa prihajajo tudi s strani Avstrije. Holandske, Francije in Argentine. Poprečne cene na bližnjih trgih se sukajo okrog naslednjih kvotacij: maslo 740—780 lir za kg; ementhal 480 —520; Gorgonzola 300—320; parmezan 1948 I 950—1.050 lir za kg pri proizvodnji.
SADJE IN ZELENJAVA
Na tržaškem trgu na debelo sadje in zelenjave se opaža precejšnje nihanje cen, ki pa je v zvezi s sezonsko konjunkturo in z dotokom blaga iz Italije:
Česen 80—140 lir za kg; čebula 70—80; kislo zelje 90, kisla repa 50; krompir 30—47; sveži grah 160; paradižnik 80—150; repa 35, špinača 40—150 lir za kg; pomaranče 50— 120; mandarini 40—125; jabolka 20 —100; orehi 300—320; hruške 25—50; suhe češplje v zabojih 220—230 lir za kg.
RAZNA ŽIVILA V TRSTU
Jajca 23,30—26,30 za komad, fižol »Saluggia« 135—150; krušna moka 248; holandski kakao 22/24 odst. 820 —850 lir za kg.
VINO
Povpraševanje po vinu je nekoliko oživelo, vendar so ostale cene v glavnem na prejšnjih kvotacijah.
Trst; teran 180—190 lir za liter f.co skladišče; be’a istrska: vina f.co Buje-Koper 480—485 lir za hl/stop.; ista črna 500—520 lir za hl/stop.
Verona: Valpolicella 400—450 lir za hi stop; Soave 400—450; Bardolino 380—430; »Verona« 370—380 lir za hi stop.
Bari: rdeča vina za rezanje »Barletta« 270—280 lir za hi stop. ista rdeča 12—13 stop. 250—260; fina vina »Gorato« 320—345 lir za hi stop.
OLIVNO OLJE
V	zadnjem tednu je vladala na glavnih tržiščih olivnega olja skoraj popolna stalnost. Prevladuje mnenje, da so se cene olivnega olja zazdaj ustalile.
V	Trstu ponujajo olivno olje fco skladišče od 380--490 lir za kg po kakovosti. Semensko olje 310—315 lir za kg.
Bari: olivno olje ekstra do 1 stop. kisline 375—385 lir za kg; do 1,5 stop. 350—360, do 3 stop. 330—340, do 8 stop. 320—325 lir za kg fco skladišče.
KRMA
V Furlaniji, kjer so v sedanjem obdobju nakupi krme za potrebo tukajšnjega področja precej živahni so zadnje cene suhe krme naslednje (fco proizvajalec za naloženo blago): nižinsko seno 2.300—2.500 lir za stot; lucerna 2.500—2.800; pšenična stlačena' slama 850—1.000; ovsena slama 900—1.100. V hribovitih predelih je v zalogah še precejšnja količina krme, ki pa jo ne morejo izvoziti zaradi snega.
LES
Na krajevnem tržišču ni izprememb.
V Milanu pričakujejo rmerno napredovanje cen; podražili so macesnovi sortimenti. Na tem trgu so zadnje cene naslednje: mehki konični žagani les I 36—38,000 lir za kub. m, II 27—28.000, III 18—19.000; tramovi u. Trst 13.500—15.000; žagani konični nacesen I 42—40.000, II 32—36.000, III 18—20.000; žagana orehovina	38—38.000;	hrastov ina
34—38.000; bukovina 24—26.000; javor 34—40.000; slavonska parjena bukovina 52—54.000; slavonska hra-stovina 65—70.000; topolove vezane plošče 3 mm 125—135.000; bukove vezane plošče 3 mm 170—180.000 lir kub. m.
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. za Koruza „	„	„
NEW YORK
Baker
Cin
Svinec
Cink
Aluminij
Nikelj
LONDON
Baker (f. šter. za d. tono).......
Baker blister „	„	..........
Svinec „ „	„	„	..........
Antimon „	„	„	.,	..........
ALEKSANDRIJA
Bombaž „Karnak“ I. (talerjev za kantar) „ „Zagora“ I. „	,,	)
SANTOS
17/1	14/11	28/11
215.25	219.—	221 —
129.25	128.—	129.25
18.62	18 62	18.50
76.25	74.50	74.50
12.—	12,—	12.—
10.—	9.75	9.75
17,—	17 —	17.-
40,—	40,—	40,—
38.—	38.-	'31.—
73 —	72 —	72.—
153.—	153.—	153.—
149.50	149 50	149.50
98.50	98.50	97.—
185.—	150,—	150.—
100.30	100.35	91.80
87.65	85 25	79.65
207,—	191.90	187.40
MEDNARODNI TRZNI PREGLED Mednarodna trgovina poteka v sedanjem obdobju brez značilnejših novosti. Splošna tendenca cen je usmerjena k stalnosti. Cene poljedelskih proizvodov so še vedno razmeroma zelo visoke: bombaž v ZDA in na egiptskih tržiščih se nabilje k nadaljnji podražitvi. Brez izrazitih izprememb poteka svetovni trg žitaric. Na trgu kovin prevladuje mirno obdobje s stalnimi cenami, ki pa nimajo več tako trdne podlage kakor v preteklih mesecih.
* *
KOVINE
Za neželezne kovine bo po pred-
stala slabša konjunktura. Precejšnja previdnost se že opaža n. pr. pri večjih nakupih bakra; prerokovanja, ki soi napovedovala podražitev te kovine se torej zazdaj ne bodo uresničila. Prav tako vlada precejšen zastoj v trgovini s svincem, medtem ko so se svinčene podrtine nekoliko pocenile. Cink ima še dober trg, čeprav vlada tudi na tem področju precejšnja previdnost odjemalcev. Vsekakor pa ni izključeno, da so vsi ti pojavi le začasnega značaja. Mnogi pripisujejo namreč zmanjšanje nakupov neželeznih kovin manjši potrošnji surovine za radi stavke ameriških rudarjev v premogovnikih. Stavka je očitno
klarske industrije in vseh sorodnih industrij, ki uporabljajo neželezne kovine.
Cene cina so še v nazadovanju. Medi letom 1949 je znašala svetovna proizvodnja cina 161.000 ton. Zaloge pa so znašale na koncu lanskega novembra okrog 130.000 ton.
Francija je zopet uvedla uvozno carino na cink; carina bo znašala 15 odst. vrednosti uvoženega! blaga. Francija je lani uvozila 46.000 ton cinka, sama pa ga je proizvedla o-krog 60.000 ton.
BOMBAŽ
Cene bombaža na ameriškem trgu nihajo okrog prejšnjih točk, vendar pa prevladuje tendenca k podražitvi. Letošnje zaloge bombaža v ZDA znašajo 14 milijonov bal (lani v januarju 11,4 milijona bal. Zaradi podražitve ameriškega bombaža se je tudi v V. Britaniji blago podražilo za pol penija na funt, t. j. na 31,15 penija za funt.—
Na egiptskem tržišču je zanimanje kupcev zlasti Indije, Francije in Anglije usmerjen predvsem k bombažu z dolgim vlaknom »Kar-nak«, ki pa kljub temu ne beleži večjih sprememb pri cenah, ki so že prec.ej visoke, Sovjetska zveza se zanima za nakupe srednjih vrst bombaža, kot je n. pr. »Giza št. 30«.
Po ameriških virih je znašala svetovna proizvodnja bombaža v zadnji sezoni 30,85 milijona bal, t. j. 6% več kakor v prejšnjem letu in 3 odst. manj od predvojne povpre-ke. Od tega so same ZDA pridelale 16 milijonov bal bombaža, t. j. 22 odst. več kakor povprečno pred vojno.
ŽITARICE '
Svetovne cene žitaric so usmerjene k stalnosti. Razpoložljivost blaga se je v primeri s prejšnjimi leti znatno zvišala.
Po znanem žitnem sporazumu bi morale države, ki proizvajajo pšenico in ki so podpisnice; sporazuma, izvoziti v okviru dogovorov 12,5 to. pšenice. Do 31. januarja je količina tako izvoženega blaga znašala komaj 6,3 milijona ton (4,1 mil. tone iz Kanade, 1,5 iz ZDA in 2,7 mil. t. iz Avstralije). V Washingtonu se bojijo, da ne bi uvozniki odpeljali vse predvidene količine žita in da bi se zaradi tega zaloge blaga nakopičile nad predvideno količino. I-
talija je na ta račun uvozila do 31. januarja le 0,1 milijona ton. medtem ko se je z žitnim sporazumom obvezala, da bo uvozila 1,1 milijona ton. V približno, istem položaju )e Belgija.
Računajo, da je svetovna proizvodnja žita nazadovala, od 7.579 milijonov bušlov v poljedelskem letu 1948/49 na 7.390 mil. bušlov v letu 1949/50. Po ameriških vesteh je lani Kitajska pridelala 2.360 mil. bušlov riža, letos pa 2.180 mil. Predvojna svetovna povpreka pridelka riža se je sukala okrog 6.990 mil. bušlov.
KAKAO
Svetovne cene kakava so že nad leto dni precej nestalne; trenutno so te cene usmerjene k nazadovanju. V New Yorku ponujajo funt kakava po okrog 23,50 stotink dol-za funt.
Svetovna proizvodnja kakava je bila letos nekoliko! nižja od lanske, (1.571 milijonov funtov proti 1.650). Občutno je predvsem nazadovanje afriške proizvodnje. (Afrika pridela okrog 2/3 vsega kakava na svetu). Po predvidevanjih bo Afrika pridelala letos le 1.008 milijonov funtov kakava v zrnu, medtem ko je zadnji pridelek dosegel 1.124 milijonov funtov.
Kaže, da so se v Evropi pričele uveljavljati aromatične vrste kakava, ki jih pridelujejo predvsem v Venezueli in Ekvadorju. Poročajo, n. pr., da bo Nemčija uporabila dober del kredita, ki so ji ga odobrili za nakup kakava, (1,5 milijona dolarjev) za nabavo ekvadorskega a-romatičnega kakava.
* * *
Ameriška družba «General Motors Corp.n je sredi januarja znižala plače svojim nameščencem za 2 stotinki dolarja na uro in cene svojih avtomobilov za 10—40 dolarjev. Chevrolet stane zdaj 10 dolarjev manj, Cadillac pa 40 dolarjev-
Glavni urednik LOJZE BERCE’
Odgovorni urednik STANISLAV OBLAK
Založnik
Založba »GOSPODARSTVA« Tiskarna Založništva tržaškega tiska
L LAGBMARSINO
Macchine per uffici Officina riparazioni
videvanju mnogih opazovalcev na- povzročila zastoj v proizvodnji je-
VALUTE V MILANU
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
Funt šterling
Napoleon
Dolar
Francoski frank Švicarski frank Funt št. papir Avstrijski 'šiling Zlato
24. II.	3. III.	Min.	Maks.
7.950	7.825	7.825	7.950
6.450	6.200	6.200	6.450
665	662	662	667
170	170	166	170
155	154	154	155
1.550	1 540	1.540	1.550
21.25	21.25	21	21.50
880	860	860	880
24 II. 3. 111. Min. Maks.
BANKOVCI V CURIHU , dne 1. III. 1950
ZDA (1 dol.)	4,31
Anglija (1. f: št.)	10.45
Francija (100 fr.)	1,13
Ilalija (100 lir)	0,65
Avstrija (100 šil.)	13,40
^ehoslov. (100 kr.)	1,10
Belgija (100 fr.) Holand. (1 0 fl ) Švedska (100 kr.) Izrael 1 f, št.) Španija (100 pez.) Argent. (100 pez.)
8,60 100,— 71,50 8.50 7,25 29,—
Južna žefeznica
Splošne zavarov.
Assicuratrice
Riun. Adr. Sic.
Jerolimič
«Istra-Trst»
«Lošinj»
Mariinolié
Premuda
Tripkovič
Tržaški tramvaj
Openski tramvaj
Terni
1LVA
Zdr. jadr, ladjedel.
Ampelea
Arrigoni
2 420 6.770 808 2.005 1.900 580 8.000 1.475 3.565 6.910 580 1.010 262 220 142 800 1000
2.395
6.640
802
1.970
1.900
580
8.000
1.475
3.565
6.880
580
1.010
257
218
137
800
1000
2	345 6.550
802 1.960 1 900 580 8.000 1.475
3	565 6 80
580 1 010 250 215 137 800 1000
3 445 6 770 808
2	015 1 900
580 8 000 1 475
3	565 6 910
580 1 010 262 220 142 800 1000
AvtODOdjeiie S. T. A. R. - 0. D.
Trst, Ulica Moreri 7 - tel. 56-08 -Rojan Avtobusna postaja Trst - Biljatemica št. 3 - tel, 5125
STUDEBAKER 1950
Potniške proge z avtobusi :
VOZNI RED TRST—PIRAN Ob delavnikih;
Odhod iz Trsta (avtobusna postaja) ob 7.30. — Odhod iz Kopra (proti Pi anu) ob 8.45- — Prihod v Piran ob 9.30. — Odhod iz Pi' rana ob 16.55. — Odhod iz ICop-ra (proti Trstu) ob 17.45. — Prihod v Trst (avtobusna postaja) ob 19.
Ob nedeljah in praznikih:
Odhod iz Trsta (avtobusna posta a) ob 8- — Odhod iz Kopra (proti Piranu) ob 9.05. _ Pr.hod v Piran ob 9-45. — Odhod iz Pirana ob 17-30. — Odhod iz Kopra (proti Trstu) ob 18.20. — Prihod v Trst (avtobusna postaja) ob 19.30.
Agente gei Trieste e provincia
Lodovico Saksido
Via Canal Piccolo 2
Telefono 83-24
tovarna eksenc in eteričnih olj
JANOUŠEK
USTANOVLJENA L. 1883
Parni obrat za destilacijo naravnih eksenc in eteričnih olj za likerje, dezertna vini, sirupe in slaščičarsko industrijo.
Tovarne aromatičnih ter eteričnih kemičnih proizvodov in neškodljivih barvil za dišeče vode in za farmacevtiko.
TRST - BAR KOVLJE - Tel. 29-963
SKDUTŠCE in LABORATORIJ ZA INOZEMSTVO:
Trst, Prosta luka - Skladišče št. 29
TOVORNI IN OSEBNI POSEBNI AVTOMOBILI ZA PROMET NA VSAKOVRSTNIH CESTAH IN TEŽKIH LEGAH NAJMANJŠA PORABA GORIVA - CENE ZMERNE - NAJVEČJI UČINEK
IZKLJUČNI DOBAVITELJ ZA F. L. R. J. :
TRST - Tvrdka „AUTIMPORT" ul. Palestrina 10/b, tel. 83-07- TRST
KOMPENZACIJE Z VSAKOVRSTNIMI JUGOSLOVANSKIMI PROIZVODI
AVTDPODJETJE
mi
Tovorni prevozi
Osebni avtobusni prevozi
AVTOGARAZA
TRST — ULICA MORERI 7 - ROJA1*