LETO Jggg^ŠTEVILKA 47, 22. NOVEMBER 2002, CENA 259,00 SIT TEDNIK KNJIŽNICA w RFI ic o S R E 0 H J A K N J12 NIC A C E Muzejski trg 1 a 000 CELJE EL JE N 000 ŠTEVILKA ALOJZ JERAJ Ko sem spoznal svoio bodočo ženo, sem s splavarjenjem zaključil ISSN 0351-8140 9770351 814014 IZTOK PINTAR V 160 nezgodah je skoraj 20 povzročiteljev vozilo pod vplivom alkohola Zadruga mozirje Zgomjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. KPC Ljubija-Mozirje tel. 837-07-20, Železnina Gornji Grad tel. 839-44-20, Železnina Ljubno tel. 584-12-41, Železnina Luče tel. 584-40-24, Železnina Radmirje 838-80-43 POZOR! VSI IZDELKI SO OPREMLJENI Z DEKLARACIJAMI IN POTREBNIMI LISTINAMI ZA PRODAJO. V mesecu novembru mineralno gnojilo NPK 15x15x15 samo 2.490 SIT/vreča. PESNI REZANCI 35/1 1.278 SIT Samo še v mesecu novembru! UPRAVLJANJE S STANOVANJI IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI Kot vaš upravnik skrbimo za: vse postopke vzdrževanja; izvajanje del na zgradbi; predvidevanje in izvedbo večjih investicijskih del na zgradbi; omogočanje nemotene uporabe skupnih prostorov, objektov in naprav na način, ki zagotavlja najboljšo izrabo vsakemu posameznemu stanovalcu; Na voljo imamo 24 urno službo! PRODAJATE, KUPUJETE Ja?- ft t ; fe Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje MODUL BLOK 6/1- Pragersko | 125 SIT/kom t. Veienje in na š® A - Možnost plačila na več obrokov! Brezplačna dostava na dom! Delovni čas: vsak dan od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 12. ure Http: / / www.rlv.si/habit/ - MNOGI NAM ZAUPAJO ŽE VRSTO LET. s s~r- ZAUPAJTE NAM ŠE Vi IN NAS POlOČilf. Telefon: 03 898 1600, GSM: 041 60S 223 obvezne rezervacije H igra ansambel ® ZAPELJIVKE NOVOLETNI PLES 1.1.2003 - obvezne rezervacije - igra ansambel ZAPELJIVKE I Pridobite si kondicijo pred smučarsko sezono! Vabljeni v naš 4M.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O, E-nasioV; a tn nniktavöwernail.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 5381 Delovni čas: pon. - pet. 8.00 -18.00 vsaka prva in tretja sobota v mesecu 8.00 -12.00 NOVO NOVO NOVO N0¥0 NOVO PODROČJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PREGLEDI IN PREIZKUSI DELOVNE OPREME Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil in delovnih strojev na motorni pogon, A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke, odslej izvaja tudi PREGLEDE DELOVNE OPREME v smislu zahtev Zakona o varnosti in zdravju pri delu s pooblastilom (dovoljenjem za delo) Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS o izvajanju pregledov in preizkusov delovnih priprav in naprav ter strojev ( delovne opreme) ter tako razširila poslovanje še na področje varnosti in zdravja pri delu. PREGLEDE IN PREIZKUSE DELOVNE OPREME lahko naročite pri družbi A.M. Miklavc, tehnični pregledi, Nizka 21, Rečica ob Savinji, TAKOJ! Pokličite tel.03/838-80-91, 041 643-538 e-pošta : a.m.miklavc@email.si NAJ VAM NE BO ŽAL ČASA IN DENARJA ZA VAŠO IN VARNOST VAŠIH DELAVCEV TER VAŠEGA PREMOŽENJA! Tretja stran Aktualno: Velika zabloda iskanja sreče in zadovoljstva v drogah... Mlečna afera: Morebitni kršitelji v Florjanu in Šmiklavžu?....... (Ne)varnost na cestah Med vzroki prometnih nezgod v ospredju hitrost in alkohol. Farna cerkev Marije Zvezde: Lepotica na robu Savinjske doline.17 Košarka: Drama s srečnim koncem v Celju Črna kronika Zapeljal v peško. OSREDNJA ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št. 47,22. november 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Marija Šukalo, Jože Miklavc, Franjo Pukart, Aleksander Videčnik, Igor Solar, Igor Pečnik, Tatiana Golob, Franjo Atelšek, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Milena Kozole, Nastasja Kotnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 230,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.650 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje ^trimesečje. Pred nekaterimi platmi družbene ali osebne stvarnosti, ki so neprijetne, celo boleče, bi ljudje najraje zatisnili oči in se vedli, kot da jih ni. Kreiranje tabu tem je sploh značilno za ruralna okolja, med katera spada tudi naša dolina. Ena takšnih tem je zasvojenost, ob kateri večina primarno pomisli na odvisnost od trdih drog. Zasvojenoststrdimi drogami predstavlja za posameznika in njegovo ožjo okolico hudo trpljenje, ki zahteva izjemno angažiranje, da bi se odvisnik ponovno postavil na lastne noge in zaživel normalno življenje. Problemje toliko bolj zapleten, kadar se v past omame ujamejo mladi ljudje, celo otroci, ki so zaradi še neizoblikovane osebnosti bolj labilni, vodljivi in občutljivi. Na žalost ljudje težko razumejo problematiko drog in zato oblikujejo neprimeren odnos do mladih zasvojencev. Ob besedi droga se sogovorniki zdrznejo in zaprejo vase, ne zavedajoč se, da ta pojem v sebi skriva marsikatero substanco, tudi tiste, ki jih večina nas občasno ali redno uživa, a jih štejemo med dovoljene, kar naj bi opravičevalo njihovo konzumacijo. Če pustimo ob strani škodljive učinke cigaret, kave, nezdrave prehrane, za katereje bilo že ničkolikokrat dokazano, da njih Na naslovnici: Kip Marije v zvezdi na pročelju novoštiftne cerkve zloraba lahko vodi do resnih bolezenskih stanj, pa ne smemo mimo v nebo vpijoče zlorabe alkohola v naši družbi. Kljub temu, da alkoholizem deluje izjemno razdiralno na posameznikovo osebnost, je povzročitelj neštetih družinskih tragedij in se ga vedno znova uvršča v vrh vzrokov prometnih nesreč, se njegovo uživanje v javnosti ne le tolerira, temveč celo poveličuje. Težko sije zamisliti slovesnost, na kateri ne bi bili priča nazdravljanju z žlahtno kapljico (kako ne, o njej je govora celo v slovenski himni). Kako bi reagirala okolica, če bi namesto kozarca ugledna osebnost javnega življenja ob koncu prireditve med prsti stiskala zavitek marihuane? Bili bi šokirani, pa čeprav vsi poznamo dovolj ljudi, ki so s pomočjo alkohola »zavozili« svoja in življenja bližnjih, koliko pa lahko naštejemo takih, ki jih je uničila indijska konoplja? Človekova narava je včasih pristranska. Molk problemov ne odpravlja. Tudi pridige in moraliziranje na mlade nimajo želenega učinka. Zaenkrat strokovnjaki še niso postregli z boljšim zdravilom kot je pogovor. Zanj pa je treba imeti čas. Z delom zasvojeni starši pa ga praviloma nimajo, zato televizija prevzame vlogo varuške. Žal zaslon ni kaj prida vzgojitelj, nasprotno, sam ponuja obilo slabih vzorov. In krog je zaključen. f/- ^ MORALI "-v BOMO ZAMENJATI TRANSPARENT. TEGA SO VZELI \PREVEČ DOBESEDNO^ is# 5 ZLORABA DROG Velika zabloda iskanja sreče in zadovoljstva Mladostniki potrebujejo zabavo, sprostitev in zdrave aktivnosti. Vendar se v puberteti pogosto ne razumejo s starši in drugimi odraslimi. Njihovo vedenje je spremenljivo. Pogosto odklanjajo družinske aktivnosti in obveznosti. Želijo si dokazovanja in čutijo veliko privrženost svojim vrstnikom. Nekateri se v begu pred vsakodnevnimi težavami ali zgolj v iskanju zadovoljitve lastne radovednosti spustijo v svet omame, ne zavedajoč se, da ta lahko uniči njihovo mladost. Tudi Zgornja Savinjska dolina na ta pojav ni imuna, čeprav si mnogi pred njim zatiskajo oči. TUDI 20 ZGORNJESAVINJČANOV V velenjskem centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog je vosmih letih delovanja po besedah medicinske sestre Vilme Kutnjak (s to populacijo se ukvarja že od samega začetka) pomoč za zdravljenje poiskalo več kot 20 oseb iz Zgornje Savinjske doline, zasvojenih z opijati. Kot pravi, se mora v zdravljenje z metadonom vključiti cela družina, ki odvisnika pri tem spodbuja in mu stoji ob strani. V centru se ukvarjajo tudi s svetovanjem, pri čemer skušajo zasvojenost preprečiti že v prvem stadiju, ko otrok ali mladostnik šele eksperimentira z drogo. »Da bi preprečili »drogiranje« lastnega otroka,« svetuje Vilma Kutnjak, »naj starši prisluhnejo njegovim potrebam. Pogovarjati se morajo z njim o njegovih občutkih in doživetjih, ga podpirati pri reševanju osebnih problemov ter ga v stiskah opogumljati. Vsekakor pa je pri tem potrebno postaviti jasna pravila, ki bodo pripomogla k razvijanju zaupanja. Vendarje treba pustiti otroku dovolj prostora za razvijanje lastne samostojnosti. Starši, naj se zavedajo, da otrok potrebuje njihov čas in njihovo pozornost, da bo z njimi lahko delil svoje sanje, želje, čustva. Naj jih ne skrbi samo to, kaj bo njihov otrok postal.« NESREČNI ZAČARANI KROG ZASVOJENCA Ko starši opazijo, da mladostnik uživa drogo, naj poskušajo obvladati strah in občutek nemoči. Vztrajni morajo biti pri iskanju odgovorov, čeprav bodo naleteli na odpor. Kutnjak-ova je prepričana, da morajo biti starši z otrokom pri reševanju njegovih problemov in če je potrebno, naj takoj poiščejo strokovno pomoč v centru. Odvisnost uničuje človeka, zato po besedah medicinske sestre v centru, starši ne smejo dovoliti, da se to zgodi njihovemu otroku, ampak ukrepati, da ne bo prepozno. Opijate lahko mladi dobijo tako rekoč na vsakem vogalu, saj so preprodajalci povsod, kjer lahko dobijo stik z mladostniki. Zato ni nak- ljučje, da se preprodaja najhitreje udomači v okolici srednjih šol, diskotekah in na najrazličnejših prireditvah. Za nakup določene vrste in količine droge pa je potreben denar in če je uživalec mlad, brezposeln človek, ni težko uganiti, kam pelje pot, kije vezana na vse večji in vse pogostejši odmerek droge. Kerje zanje potrebno vedno več denarja, tega pa seveda primanjkuje, padajo vsi predsodki -moralni in etični, kijihje uživalec včasih imel in spoštoval. Denar, ki je bil namenjen za malico, šolske potrebščine, žepnino, ne porabi za dogovorjen namen, temveč za drogo. Ko ta vir usa- hne, si poišče drugo pot, skuša poiskati dodatni finančni vir, pogosto s pomočjo kriminalnih dejanj. Dekleta v taki denarni stiski neredko zaidejo v prostitucijo, pri fantih pa sta vse pogostejša pojava tudi nasilje in izsiljevanje. Poleg tega zasvojenca sili nuja, da se tudi sam vključi v mrežo preprodajalcev. S tem, ko na tak način pride do svojega odmerka, bo na drogo pripeljal še koga drugega. OB DROGIRANJU POSAMEZNIKOV JEPOUCUANEMOČNA Dogajanja na področju kriminalitete, ki je posredno ali neposredno povezana z drogo, spremljajo tudi na mozirski policijski postaji. Ob tem ugotavljajo, da se je v zadnjih treh letih število kaznivih dejanj povečalo. Po besedah pomočnika komandirja mozirske policijske postaje Simona Trbovška pred dvema letoma ni bilo nobenega kaznivega dejanja in le štirje prekrški, lansko leto so zabeležilitri kazniva dejanja in karpet prekrškov, v letošnjem letu, ki še ni zaključeno, pa kar4 kazniva dejanja in 8 prekrškov. Policija ugotavlja, da so to vedno mlajše osebe, ki se s prodajo droge ukvarjajo zato, da bi si pridobile sredstva za ponoven nakup mamila. Ob drogiranju posameznikov pa je tudi policija nemočna. Lahko posreduje le v primeru posedovanja ali preprodaje droge, nikakor pa ne more posredovati, če najde zadrogi-rano osebo. Da bi preprečili porast prodaje in uživanje prepovedanih drog, policija s svojimi posebnimi aktivnostmi, kijih vodijo vodje okolišev, obiskuje šole in poskuša apelirati na starše. S posredovanjem znanj skušajo staršem pomagati razpoznavati znake uživanja prepovedanih drog. SOCIALNI PROBLEMI IN DROGE Z ROKO V ROKI V Centru za socialno delo Mozirje se po besedah direktorice centra Marjane Vernišnik Fale z uživalci droge srečajo le v primeru, če se ti soočajo z drugimi problemi, ki jih lahko reši center. To so predvsem iskalci denarne pomoči, problemi v družini in druge težave. Vendar v takih primerih, koje za socialne probleme kriva droga, lahko odvisniku svetujejo le zdravljenje v različnih centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog ali komunah. Žal pa so tudi taki, ki tovrstno pomoč odklanjajo. Dokler sami tega ne bodo želeli, jim ne more pomagati nihče. Prisotnost prepovedanih drog v naši dolini je v porastu. Zato velja krepko premisliti kaj lahko storimo, da bi ta trend umirili. Marija Sukalo IZKUŠNJE NAŠIH OSNOVNOŠOLCEV Sekretarka Območnega odbora Rdečega križa Mozirje lika Kramerje lani na treh zgornjesavinjskih osnovnih šolah (Ljubno, Rečicaob Savinji in Nazarje) izvedla anketo o izkušnjah z alkoholom in cigaretami. Skupno je na naša vprašanja odgovorilo 177 učencev starih 13in Mlet.Povzetekanalizeneka-terih odgovorov: Za vprašanje Ali si že kdaj piki alkoholno pijačo so imeli učenci na voljo štiri odgovore. Iz analize smo ugotovili, da jih je 51,6 % le enkrat poskusilo alkoholno pijačo, 45,6 % vprašanih pije alkoholne pijače občasno (kdaj pa kdaj, ob vikendih), 1,8% jih še nikoli ni poskusilo alkohola, 1 % pa je takih, ki alkohol uživajo redno. Odgovarjali so tudi na vprašanje, kje oz. ob kakšni priložnosti so prvikrat poskusili alkohol. Največ, kar 66,2 odstotkov, jih je prvikrat poskusilo alkohol na zabavi, 27,6 % doma in 6,2 % ob kakšni drugi priložnosti. Pri tem je zanimiva ugotovitev, daje odstotek tistih, ki pijejo alkohol v družbi staršev skoraj enak odstotku tistih, ki pijejo alkohol v družbi prijateljev, kar kaže na to, da v večini primerov starši vedo, da so njihovi otroci že poskusili alkohol ožjim ga v veliko primerih kar sami ponudijo. Zanimivi so tudi spoznanja o kadilskih izkušnjah. Največ, 46 % mladostnikov, je odgovorilo, da niso še nikoli poskusili kaditi, le malo manj 45,8 % je tistih, ki so kadili le enkrat. Občasnojih kadi 6,4%, 1,8 % pa kadi redno, vsak dan. Od podatkov preseneča primerjava ugotovljenih odstotkov mladih, ki niso še nikoli poskusili alkohola ( 1,8%) s tistimi, ki niso še nikoli poskusili kaditi (46 %). In zakaj takšna razlika? Po mnenju like Kramerje vzrok najbrž v tem, da je alkohol lažje dostopen kot so cigarete. Alkohol ima v takšni ali drugačni obliki vsakdo doma, medtem koje cigarete potrebno kupiti. VP © Nasa anketa Ste tudi vi ujeti v odvisnost? November je mesec preprečevanja odvisnosti, telesnih kot tudi duševnih. Skoraj vsak posameznih ima kakšne razvade, manj ali bolj škodljive, ki pa lahko prerastejo v odvisnost, meja je žal zelo tanka. Povprašali smo vas, katere vrste odvisnosti se vam zdijo problematične v naši dolini in ali ste mogoče tudi vi ujeti v kakšno razvado oz. celo odvisnost? Urška Čokan, Loke pri Mozirju Pri nas so problematične predvsem droge in alkohol, obstajajo pa seveda še številne odvisnosti - od hrane do televizije, vse pa škodujejo predvsem zdravju. Za sebe bi težko rekla, da imam kakšno hudo razvado, mislim, daje nimam. Marjan Boravšak,Moziije 3 znan predvsem iz medil zgornji Savinjski dolini. Tudi sam nimam nikakršnih raznimi razvadami oz. odvisnostmi. Ivana Šemenc, Prihova Na te stvari se spoznam najbolje, naj so mi znane težave z alkoholom in cigaretami, v naši dolini so po mojem mnenju največje težave ravno z alkoholom, sajje dostopen vsem in sega da povsod dobiti. Ker imam sladkorno bolezen, moram inznam biti vzdržna, zato nekih posebnih razvad nimam. Dane Pungartnik, Mozirje Seveda so mi razne odvisnosti poznane, v naši dolini je verjetno najbolj problematičen alkohol, vedno bolj pa se pojavljajo tudi mamila, predvsem med mladimi. V svoji službi na izpostavi za obrambo vidim, da je teh problemov med mladimi žal vedno več. Na srečo pa v naši dolini še vedno manj kot v okoliških mestih. Žal tudi jaz spadam med odvisnike in sicer od tobaka, količino pokajenih cigaret sicerzmanjšujem. Zavedam se, daje kajenje škodljivo in tudi nezaželeno, žal je pač tako, da ljudje ne delamo vedno v svojo korist. Stanislava Borovšak, Mozirje Sem učiteljica, zato mi je ta problematika precej znana. Med mladimi sem zasledila že kar precej težav z raznimi drogami, pravzaprav sem kar začudena, da so mamila tako razširjena tu, pri nas na podeželju. Z znanci smo celo našli skrivno mesto, kjer seje gojila konoplja in to v neposredni bližini naselja. Verjetno pa je pri nas najbolj razširjen alkoholizem, pri otrocih pa pretirano posedanje pred računalnikom. Jaz osebno zelo rada spijem kakšno kavico, druge hujše razvade pa na srečo nimam. Zoran Peternelj, Nazarje Odvisnosti je veliko, poleg telesnih obstajajo tudi duševne, ki so enako nevarne, če ne celo še bolj. V Zgornji Savinjski dolini je po mojem mnenju najbolj razširjen alkoholizem, sledijo pa mu razne droge. Sam se najtežje uprem čokoladi, to je moja najljubša in največja razvada. Pripravila: Tatiana Golob, foto: Ciril M. Sem RADMIRSKA ZBIRALNA PROGA MLEKA JE BILA V SREDO KLJUB DRUGAČNIM NAPOVEDIM ŠE VEDNO ZAPRTA Morebitni kršitelji v Florjanu in Šmiklavžu? Po napovedih kmetijskega ministrstva naj bi od torka naprej ponovno potekalo zbiranje mleka na vseh 171 slovenskih mlečnih progah, potem ko je veterinarska uprava v začetku novembra zaradi odkritja navzočnosti prepovedanega antibiotika kloramfenikola zaprla 16 mlečnih prog po Sloveniji. Očitno je bila napoved pristojnih preuranjena, saj je bila v sredo, tik pred oddajotednika vtisk, še vedno zaprta tako imenovana radmirska proga, ki zajema 54 kmetov iz Nove Štifte, Gornjega Gradu in Radmiija. Po podatkih veterinarske uprave (VÜRS) so preiskave pokazale 91 potencialnih kršiteljev, ki ne bodo smeli oddajati mleka, dokler ne bodo znani rezultati dodatnih analiz iz referenčnega laboratorija. Z omenjene zgornjesavinjske proge naj bi bilo morebitnih kršiteljev kar enajst. Gre seveda za dilemo, ali je veterinarska uprava dejansko ugotovila enajst kršiteljev, pri katerih naj bi v mleku našli prepovedan antibiotik. Po mnenju Ivana Acmana, vodje kmetijstva pri mozirski zadrugi, ima ljubljanska inšpekcija nekoliko težav pri določanje lokacije, saj naj bi v torek bila enaka številka objavljena tudi za Moravče in Dravograd. Naslednja težava, s katero se srečujejo je, da imajo izvide za lokalne proge in skupnezbiralnice, nimajo pa opravljenih vseh analiz od posameznih rejcev. "Kolikor mi je znano sta bili odkriti kot pozitivni progi v Florjanu in Šmiklavžu," nam je v sredo povedal Acman, kije na vprašanje, ali je z mlečno neoporečnostjo kmetov s tega območja dejansko nekaj narobe, odgovoril pritrdilno. Vendar, pravi Acman, bodo težko prišli do posameznih rejcev, saj jih trenutno ni mogoče dešifrirati. V sredo je odšla na teren tudi mozirska veterinarska inšpekcija, ki je v Flor- janu in Šmiklavžu jemala posamezne vzorce. Po zagotovilih pristojnih naj bi bile v sredo objavljene tudi sprostitvene odločbe, s katerimi bo odkup mleka ponovno omogočen.Toseveda ne pomeni,da bodo znana imena morebitnih uporabnikov prepovedanega antibiotika, opozarja Acman, saj bo še naprej ustavljena celotna lokalna proga. Če bodo tudi testi, opravljeni v referenčnem laboratoriju, potrdili navzočnost kloramfenikola v mleku, bo kršitelje doletela trajna prepoved oddaje mleka, prav tako bodo morali povrniti nastalo škodo. Direktor Zadruge Mozirje Anton Vrhovnik pravi, da se dogaja precej nejasnih stvari, ljudje na terenu so precej zmedeni in negotovi. Kmetje, ki so prepričani v neoporečnost oddanega mleka, seveda pričakujejo, da bo vlada izpolnila obljubo in povrnila stroške za povprečno kvaliteto uničenega mleka. V nasprotju z dolenjskimi se tukajšnji kmetje niso odločili za fizični protest, čeprav se zavedajo, da jim je bila storjena velika moralna škoda. Bojijo se, da bodo začele mlekarne omejevati odkup mleka, kar bi znalo biti za zadrugo, kije z 1,5 milijona litrov oddanega mleka letno, druga največja v državi, precej obremenilno. Savinjčan KUUB POOSTRENEMU NADZORU POLICIJE JE PROMETNA VARNOST NA ZGORNJESAVINJSKIH CESTAH ŠE NAPREJ IZREDNO SLABA Med vzroki prometnih nezgod v ospredju neprimerna hitrost in alkohol Ocena prometne varnosti na območju Policijske postaje Mozirje je za prvih deset mesecev letošnjega leta slaba. V primerjavi z lani je skupno število prometnih nezgod v tem obdobju sicer manjše, vendar gre za zanemarljivo razliko. Skrb vzbujajo podatki o posledicah prometnih nezgod. Trije mrtvi lani in enako število mrtvih letos, ob dejstvu, da sta pred nami še november in predvsem "veseli" december. "Na poslabšanje razmer lahko bistveno vplivajo tudi zimske razmere, zato je treba jemati te podatke resno," opozarja Iztok Pintar, komandir PP Mozirje. Pravtako seje v tem obdobju povečalo število telesno poškodovanih (lani 43, letos 47). "Poglavitni vzroki nezgod ostajajo isti kot v zadnjih petih letih. Izstopa nepravilna stran in smer vožnje. Med problematičnimi je še vedno neprilagojena hitrost, čeprav smo uspeli število nezgod zaradi hitrosti zmanjšati z lanskih 55 na 44," ugotavlja Pintar. "Med stranskimi vzroki nesrečje treba izpostaviti alkohol. V 160 nezgodah je skoraj 20 udeležencev vozilo pod vplivom alkohola. Govorim o povzročiteljih, vtej številki niso zajeti udeleženci, ki sicer niso bili povzročitelji, a pod vplivom alkohola." Mozirski policisti so si z letnim načrtom zadali cilj zmanjšati število nesreč in posledično žrtev. Do konca leta naj bi sicer poskušali preprečiti še hujše posledice, vendar bodo cilj težko uresničili. "Predvsem mislim na pešce, ki so vtem obdobju najbolj izpostavljeni udeleženci v cestnem prometu. Posebno skrb je treba posvečati otrokom in starejšim ljudem. Pozivam, da starši otroke oblačijo v svetlejša, ponoči lažje opazna oblačila. Obvezna je uporaba kresničk," je kategoričen komandir mozirskih policistov. Skrb vzbuja dejslvo, da se kljub poostrenemu nadzoru alkoholiziranosti in hitrosti stanje na cestah bistveno ne spreminja, kar seveda pomeni, da bodo policisti tudi v prihodnje izvajali preventivne in represivne akcije v smislu izboljšanja stanja ne glede na rezultate. "Zavedati se je treba, da policija ni edini dejavnik, ki skrbi za prometno varnost. V prvi vrsti se moramo kot udeleženci v prometu vprašati, ali storimo dovolj za izboljšanje prometne varnosti. Prizadevati si moramo, da ne bi imeli nobene smrtne žrtve in le v tem primeru bi lahko govorili o korenitih spremembah,"je Iztok Pintar, komandir PP Mozirje: "Med stranskimi vzroki nesrečje treba izpostaviti alkohol. V 160 nezgodah je skoraj 20 udeležencev vozilo pod vplivom alkohola. Govorim o povzročiteljih, vtej številki niso zajeti udeleženci, ki sicer niso bili povzročitelji, a pod vplivom alkohola." (foto: Ciril M. Sem) prepričan Pintar, ki potrjuje, da bodo še naprej nadaljevali z delom predvsem na mestih, kjer beležijo največje število prometnih nezgod z najhujšimi posledicami. Pintarje rahlo skeptičen, da bo njihovo delo dejansko obrodilo potrebne sadove. Ne glede na rezultate bodo policisti dosledno izvajali z zakonom določene naloge. To pome-ni, da bodo tudi v dnevnem času preverjali psihofizično stanje voznikov, saj praksa kaže, da precej voznikov seda za volan že v dopoldanskem času pod vplivom alkohola. Očitno je, da preventivne akcije in opozorila policistov ne dosegajo želenega učinka, še najmanj pri tistih voznikih, ki so problematični in stalno ogrožajo svojo varnost in varnost drugih udeležencev v cestnem prometu. Savinjčan ('k o M 3 j\T m IR a M O Zmagovalci in poraženci Letošnje volitve za župane in občinske svete bi lahko označili povsem preprosto. Nič novega in še manj presenetljivega. Stranke so si, v primerjavi z volitvami pred štirimi leti, razdelile svetniške sedeže skoraj z lekarniško natančnostjo. Mogoče je presenetila le odločitev mozirskih volivcev, da k občinskemu odločanju za štiri leta ne pripustijo nikogar, ki kandidira izven klasičnih političnih strank. Za Mozirje je značilno tudi to, da so sicer minimalno večino namenili socialdemokratski stranki, medtem ko je dosedanji župan iz te stranke Jože Kramer doživel prepričljiv poraz. Večina seje odločila za nekdanjega dušnega pastirja Ivana Suhover-šnika, ki bo moral svoje organizacijske sposobnosti dokazati v povsem spremenjenih pogojih pridobivanja finančnih sredstev. Njegovo izvolitev naj bi neuradno podprla SLS in si tako nadela obliž na siceršnjo neuspešnost pri volitvah županov. Vsekakor je zanimivo mnenje nekaterih, da je Kramerja bolj kotSuhoveršnik premagala njegova lastna stranka z nekaterimi potezami, ki bi jih težko označili za pluralne in demokratične. Prav tako naj bi odločitev pravkar izvoljenega mozirskega župana za kandidaturo povzročila precejšen razkol v tako imenovanem desnem političnem polju, zato bodo resnične dimenzije njegove izvolitve vidne šele v prihodnosti. Temeljna značilnost lokalnih volitev, ki se je letos izrazito pokazala, je, da so bili absolutni favoriti že obstoječi kandidati. Razen v Mozirju ni trenutnih županov oziroma županje premagal nihče Za stare župane bi bil ob tokratnih protikandidatih neuspeh, če jim ne bi uspelo zmagati že v prvem krogu. Zato so volilni rezultati med osemdesetimi in devetdesetimi odstotki prej nemoč volilnega telesa oddati glas relevantnemu protikandidatu kot njihova dejanska moč ali priljubljenost. Volivci so se odločali pragmatično: med že videnim in preizkušenim in političnimi margina lei, ki se spoznajo na vodenje podjetja, kot je občina, kot podpisani na vesoljski program ameriške vlade. Pirove zmage, čeprav z vsemi posledicami odprtega političnega spopada, ki so demokratične in neoporečne. Celo v Lučah naj bi se z izvolitvijo dosedanjega tajnika Cirila Rosea, kije imel v Jerneju Planklu resnega in verodostojnega protikandidata, nadaljevala politika "Mirka Zamernika", ki je že pred časom izjavil, da je biti župan dva mandata dovolj in včasih preveč. Kaj si torej obetati od novih starih političnih elit v zgornjesavinjskih občinah? Verjetno nič presenetljivega. Za nekatere bo uspeh, če bodo v naslednjih štirih letih uspeli pospraviti z dnevnega reda pod preprogo nakopičene zadeve in prepustili pisarno morebitnim naslednikom brezjavnofinančnih lukenj, ki jo v Mozirju novi župan že javno omenja. Savinjčan PODJETNIŠKI PRISTOP KOT OSNOVA ZA ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI NA PODEŽELJU Dolgoročni program podjetniške prenove podeželja V okviru 5. poslovnega srečanja gospodarstva je pretekli ponedeljek bila v Šmartnem ob Paki okrogla miza na temo Podjetniški pristop kot osnova za zaposlitvene možnosti na podeželju. Nanjo so organizatorji, Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija, velenjska območna gospodarska zbornica in območni obrtni zbornici Mozirje in Velenje, povabili kmete in vse tiste iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline, ki iščejo dodatne zaposlitvene možnosti na svojih kmetijah. V uvodu je Vanja Hazl iz pospeševalnega centra za malo gospodarstvo navzočim predstavila različne modele podjetniškega pristopa v Evropi in razvoj podjetništva na podeželju. Kmetijstvo naj bi se razvijalo z namenom, da se okrepi atraktivnost podeželskih pokrajin, ob tem pa se dvigne funkcionalnost kmetijstva in povečajo zaposlitvene možnosti na podeželskih območjih. Da bi to dosegli, se morajo po njenem mnenju pripraviti dobri razvojni programi, privabiti pa je potrebno privatni sektor in finančne institucije k podpiranju razvoja podeželja. Zato je v Sloveniji pripravljen dolgoročni program podjetniške prenove podeželja. V letošnjem letu je že bil pripravljen prvi razpis za razvoj tako imenovanega podeželskega razvojnega jedra. Ta naj bi zagotavljal razvoj, promocijo in trženje izdelkov, potekal pa naj bi na štirih stopnjah od socialne do ekonomske baze. Predstavnica gornjegrajske občine Tina Gutman je predstavila organiziranost gornjegrajskih kmetov v zadrugo, v katero naj bi se povezali z namenom boljšega trženja svojih pridelkov. Vendarzadruga še ni zaživela, ker je še v fazi registrac- ije. Po besedah Gutmanove je čas, ki ga kmetje potrebujejo za registracijo zadruge, bistveno predolg. Po drugi strani je Stanko Jamnik iz kmetijsko svetovalne službe Celje prepričan, da bi gornjegrajski kmetje morali izkoristiti dosedanjo organiziranost, saj so že člani mozirske kmetijske zadruge. V nadaljevanju je Jamnik predstavil različne načine financiranja preko javnih razpisov. Javni razpis RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja je bil namenjen predvsem razvoju kmetijstva, zanj so pripravili sedem programov, medtem koje bil razpis Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja predviden za pospeševanje razvoja turizma na kmetijah, zanj pa so bili pripravljeni trije programi. Udeleženci okrogle mize so si bili enotni, da se težko prijavljajo na razpise, ker so krediti za kmeta neugodni oziroma kmetje niso kreditno sposobni. Zato se pri določenih investicijah na kmetijah pojavlja siva ekonomija. Edinstveno iz Slovenije je projekt, ki ga izvaja pospeševalni center za malo gospodarstvo v okviru vladnega Operativnega programa uvajanja dela na domu in dela na daljavo. O namenu projekta, ki jespod-buditi uspešnejši razvoj in poslovanje z izdelki domače in umetnostne obrti ter razvijati neizkoriščeni gospodarski potencial in izboljšati njegovo trženje, je ob zaključku okrogle mize spregovoril Viktor Vaupovt. Udeležencem okrogle mize sta se prestavili tudi visokogorski kmetiji Glasenčnik izZavodenj in Bačovnik iz Belih Vod, ki se bosta intenzivneje ukvarjali s pridelavo mleka. Marija Šukalo Udeleženci okrogle mize so si bili enotni, da so krediti za kmete neugodni (foto: Marija Šukalo) GLIN POHIŠTVO Novo vodstvo pred jasnimi nalogami Nazorsko podjetje Glin Pohištvo, v lasti Bresta iz Cerknice, vodi od prvega oktobra dotedanja računovodkinja Irena Turk, ki je na vročem direktorskem stolu zamenjala mag. Iva Glušiča, ki ostaja zadolžen predvsem za tehnično poslovanje podjetja. Lastniki so se odločili za zamenjavo zaradi slabih poslovnih rezultatov. Del vzrokov je po mnenju nove direktorice treba iskati v dejstvu, da se je lanskega septembra vložen narok za prisilno poravnavo zavlekel do konca maja letos. Vtem času so imeli praktično zvezane roke, saj so morali do pravnomočnosti prisilne poravnave obdržati v podjetju vse načrtovane tehnološke viške, poleg tega v tem času tudi niso mogli zmanjševati stroškov. "Podjetje je od nekdaj poslovalo negativno. V primerjavi s preteklim letom so se zadeve nekoliko izboljšale," ocenjuje položaj tovarne ivernih plošč Turkova, ki ji je jasno, da je za obstoj podjetja ključna likvidnost. Med glavnimi nalogami je investicija v posodobitev določene opreme, s katero bi rešili tudi določene ekološke probleme. "Prvi del investicije, vreden okoli 150 milijonov tolarjev, bomo uresničili s pomočjo lastnikov in je predpogoj za nadaljnji obstoj podjetja," ocenjuje razmere vGlin Pohištvu direktorica Irena Turk. OBČINSKI SVET MOZIRJE Znana imena svetnikov V občini Mozirje potekajo volitve vobčinski svet po proporcionalnem sistemu, to pomeni, da volivci praviloma z oddanim glasom za določenega kandidata dejansko volijo politično stranko oziroma zastopano listo. V devetnajstčlan-skem svetu občine sije zagotovilo mandate sedem političnih strank. Politiko Socialdemokratske stranke bodo zastopali Janez Marolt, Jožef Jelen, Marija Ježovnik, Jožef Kramer in Peter Kolenc, na listi Slovenske ljudske stranke so bili Izvoljeni Roman Čretnik, Anton Vrhovnik, Janko Žunter in Frančiška Rosenstein, Liberalno demokracijo Slovenije bodo zastopali Karol Kopušar, Milan Cajner in Franjo Pukart, Stranko mladih Slovenije Taras Acman in Jurij Kolenc, Novo Slovenijo - Krščansko ljudsko stranko Gregor Verbuč in Jože Grudnik, na listi Demokratične stranke upokojencev sta bila izvoljena Peter Marjan Habjan in Venčeslav (Slavko) Žagar, Združeni listi socialnih demokratov pa so volivci namenili eno svetniško mesto, ki gaje zasedel Marko Purnat. Savinjčan OBVESTILO Alojz Tisnikar s.p., Nove Trate 26, Mozirje z 28.2.2003 preneha z dejavnostjo prodaja, montaža in servis molznih strojev. Savinjčan GEODETSKA UPRAVA MOZIRJE Premalo ljudi za opravljanje tekočega dela Z uveljavitvijo zakona o državni upravi naj bi prišlo tudi do reorganizacije Geodetske uprave Slovenije, kar naj bi v praksi pomenilo, da se bo število delavcev na Izpostavi območne geodetske uprave (IOGU) v Mozirju s sedanjih šest zmanjšalo na enega. Trenutno zaposleni v Mozirju pa komaj še zmorejo sproti opravljati vse tekoče posle, zmanjkuje jim časa za uvajanje posodobitev in odpravljanje neskladij v evidencah. Mozirska izpostava geodetske upraveje lani rešila 220 naročil podatkov za izvedbo geodetskih storitev, letos že 201 naročilo. Lani so obravnavali 197 zahtevkov strank za spremembo podatkov v evidenci zemljiškega katastra, letos se je številka povzpela na 274. Zaradi združevanja postopkov je bilo o spremembah podatkov v evidenci zemljiškega katastra izdanih nekaj manj odločb, kot je bilo zahtevkov. Poleg tega je IOGU Mozirje lani rešila tudi 1872 zahtev za izdajo podatkov na zahtevo strank, letos pa že 1610; lani je rešila 32 zahtev za dodelitev hišne številke, letos že 21. "Od zemljiške knjige smo lani prejeli 513 sprememb lastništev in 283 poočitb podatkov, letos pa že 887 sprememb lastništev in 247 poočitb. Lani smo izdali 144 računov, letos pa že 128 računov za opravljene storitve ali za naročene podatke. Poleg navedenega smo pripravljali podatke za popis prebivalstva, za volitve predsednika države, županov in občinskih svetov, sodelovali z mnenji pri denacionalizacijskih postopkih, pripravljali podatke za izdelavo prostorskih planov občin..." pojasnjuje delo mozirskih geodetov vodja izpostave Mojca Glinšek. Precej časajim vzame tudi urejanje arhiva in usklajevanje podatkov zemljiškega katastra s podatki zemljiške knjige. Ob vseh drugih obveznostih zelo veliko časa porabijo za odgovore na vprašanja strank, za pojasnjevanje strankam o postopkih izvajanja sprememb o podatkih uradnih evidenc, ki so v njeni pristojnosti, in za svetovanje o uradnih evidencah, kijih vodijo. Na območju IOGU Mozirje so do leta 1995 izvajali večja dela in posamezne storitve za občane, kijih geodetska uprava ni uspela reševati sproti, geodetski zavodi. Z uveljavitvijo zakona o gospodarskih družbah izvajajo storitve za občane geodetska podjetja, IOGU Mozirje pa le tiste, kijih geodetska podjetja zaradi zakonsko opredeljenih razlogov ne morejo. Od več kot dvesto registriranih geodetskih podjetij v Sloveniji je na območju Zgornje Savinjske doline registrirano samo eno, ki opravlja storilve, katerih rezultati se ne vpišejo v uradne evidence. Mojca Glinšek, vodja izpostave območne geodetske uprave v Mozirju: "Od zemljiške knjige smo lani prejeli 513 sprememb lastništev in 283 poočitb podatkov, letos pa že 887 sprememb lastništev in 247 poočitb. Lani smo izdali 144 računov, letos pa že 128 računov za opravljene storilve ali za naročene podatke." (foto: Ciril M. Sem) "Pri storitvah (urejanje mej, parcelacije za potrebe prometa z zemljišči, kulturne spremembe, izdelava etažnih načrtov za potrebe vpisa stavb in stanovanj v kataster stavb in kasneje vzemljiško knjigo), katerih rezultati se vpisujejo v uradne evidence (zemljiški kataster, kataster in register stavb) ter za vodenje in vzdrževanje katerih je po zakonu pristojna geodetska uprava, pa geodetska podjetja opravljajo terensko izmero v pristojnosti strank, obdelajo izmerjene podatke v pisarni in pripravijo podatke za spremembo v uradni evidenci, preden stranke podajo vlogo za spremembo podatkov na geodetsko upravo," razlaga Glinškova. Iz strokovno utemeljene razlage je razvidno, da precej državljanov z območja mozirske upravne enote uporablja geodetske storitve. Vse prej kot enostavni postopki marsikomu povzročajo precejšnje težave, ki jih "domači" geodetski delavci v Mozirju rešujejo s precejš- njo mero strpnosti in razumevanja, ki je tudi posledica medsebojnega poznavanja. Z morebitno skoraj popolno ukinitvijo izpostave naj bi večino postopkov za občane urejali v Velenju, kar bo precejšnjemu delu ljudi povzročalo ne samo logistične, ampak tudi komunikativne težave. Savinjčan Evropa za mlade Prejšnji teden je v Centru Evropa v Ljubljani potekala predstavitev programa Mladina, enega imed treh programov Evropske unije na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine ter njegovega dosedanjega izvajanja v Sloveniji. Program Mladina omogoča pridobitev finančne podpore za projekte Mladinskih izmenjav, Evropske prostovoljne službe ter Mladinskih pobud in podpornih aktivnosti, kijih lahko pripravijo in izvedejo vsi mladi v starosti od 15 do 25 let. Med pričakovanimi prijavitelji so mladinske organizacije in centri ali klubi ter vse druge organizacije, ki neposredno delajo z mladimi. Doslej je sredstva iz tega programa, v katerem Slovenija sodeluje od septembra 2000, pridobilo 75 upravičencev za 149 projektov. Prijavitelji lahko prošnje za sprejem projektov v program predložijo ob petih prijavnih rokih v posameznem letu. Prvi naslednji rok za prijavo projektov bo 1. februarja 2003, ki bi mu sledil 1. april 2003. Več informacij o programu Mladina je na voljo na spletnih straneh: http://mladina.movit.si ali po elektronski pošti na e-naslovu eurodesk@mladina.movit.si. VP Spodbujanje zaposljivih oseb Vlada RS je 7. novembra sprejela dopolnitev programov aktivne politike zaposlovanja za leto 2002, in sicer z novim program zaposlovanja Subvencioniranje zaposlitve težje zaposljivih brezposelnih oseb, na osnovi katerega bo še v letu 2002 mogoče zaposliti okrog 800 oseb. Nadomestitev dela plače znaša za težje zaposljive brezposelne osebe 500.000 SIT, če delodajalec zaposli osebo za 1 leto, 1.000.000 SIT, če delodajalec zaposli osebo za 2 leti in 1.500.000 SIT, če delodajalec zaposli osebo za nedoločen čas, so sporočili iz velenjske območne enote zavoda za zaposlovanje, kjer so na voljo tudi podrobnejše informacije. VP OBVESTILO Kolenc Karol s.p., Cesta v Rastke 30, Ljubno ob Savinji, 13.2.2003 preneha z dejavnostjo - Kava bar. V NOVEMBRU BO CELJE PRIDOBILO NOV TRGOVSKI CENTER Z MULTIKINOM Gradbena dela Planeta TUS se zaključujejo Podjetje Engrotuš v Celju, na Mariborski cesti, zaključuje z gradbenimi deli sodobnega tnulfikina s hipermarketom TUŠ. Planet TUŠ, kot so investitorji poimenovali kompleks, bo odprl svoja vrata 27. novembra 2002. Trgovski center z multikinom bo na več kot 28.000 m2 pokritih površinah, s 1000 parkirnimi mesti, nudil kombinacijo zabave, druženja in nakupovanja. Glavni vir zabave v Planetu TUŠ bo predstavljal multikino z osmimi kino dvoranami. V centru bo poleg modernega hipermarketa še 45 lokalov in butikov s široko ponudbo ter sedem gostinskih lokalov. Planet TUŠ, ki bo predstavljal štajersko kinematografsko središče, bo na 4.000 m2 naenkrat sprejel 1.780 obiskovalcev. Kompleks kino dvoran bo nudil obiskovalcem široko paleto najrazličnejših filmov. V vseh dvoranah bodo nameščeni udobni in sodobno oblikovani sedeži ter najsodobnejša oprema, ki jo trenutno premore svetovni trg. V kompleksu Planeta TUŠ bo potrošnikom na voljo največji hipermarket v verigi TUŠ doslej. Razprostiral se bo na več kot 3.500 m2 in bo urejen po naj-sodobnejšihtrgovskih trendih. Med številnimi novostmi v hiprmarketu so ribarnica, dobro založena vinoteka, oddelek mednarodne kuhinje in oddelek z BIO izdelki. Bogata ponudba živilskega dela bo dopolnjena s ponudbo tekstila in tehničnega blaga. VP 2. SEJA MEDREGIONALNEGA SVETA ZA ZDRAVJE LJUDI IN OKOLJA Težave zaradi visokega bolniškega staleža Svet za zdravje ljudi in okolja, ki deluje pri Savinjsko-šaleški območni gospodarski zbornici Velenje, je na 2. seji razpravljal o izsledkih analize bolniškega staleža v Savinjsko-šaleški in Koroški regiji ter skušal poiskati rešitve za zmanjšanje bolniške abstinence in skupne aktivnosti za promocijo zdravja. razlogi za izostanke prednjačijo obolenja miš-ično-kostnega sistema, nato bolezni dihal in poškodb izven dela, v porastu pa so duševne in vedenjske motnje. Odgovore na to, ali so ta odstopanja odraz bolj ali manj motivirajoče organizacije dela oz. vodenja zaposlenih, ali odraz ostalih objektivnih in subjektivnih faktorjev v podjetju, širšem okolju zaposlenih, razmerah in organizaciji zdravstvene oskrbe zaposlenih in njihovih družinskih članov, lahko da le visoko usposobljena skupina strokovnjakov. V razpravi so poleg Alenke Avberšek, direktorice GZS - SŠOZ, in Jožeta Meha, predsednika Medregionalnega sveta za zdravje ljudi in okolja, sodelovali tudi navzoči predstavniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Ravne na Koroškem, zdravstvenih ustanov, občin in podjetij, ki so potrjevali zaskrbljenost nad ugotovitvami in stanjem. Ob zaključku razprave so oblikovali sklepe za nadaljnje aktivnosti, ki bodo vključevale na seji prisotne, med drugim oblikovanje predloga za Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za gospodarstvo, da se področje Savinjske in Koroške regije opredeli kot pilotni projekt za uvajanje projektov promocije varov-anja zdravja na delovnem mestu in v življenjskem okolju. (foto: Jože Miklavc) Svet je bil lani ustanovljen z namenom, da poišče odgovore na odprta vprašanja absen-tizma v Savinjsko-šaleški in sosednjih regijah -Koroški in Celjski. Analiza za leto 2001, v koterije poleg 12 podjetij SA-ŠA regije sodelovalo tudi 17 podjetij iz Koroške,je pokazala, daje odstotek bolniškega staleža v SAŠA regiji narasel, da je za 0,6 % točk višji od ZR Celje in 1,7% točk višji od ZR Koroška. Potrdila seje ugotovitev preteklega leta, daje indeks trajanja bolniškega staleža za en primerza 8 dni daljši kot v Sloveniji in na Koroškem. Podatki kažejo, da je bilo v zdravstveni regiji SAŠA v poprečju dnevno odsotnih 1.730 delavcev, v zdravstveni regiji Celje 6.090 delavcev in koroški zdravstveni regiji 1.170 delavcev. Tako je bilo v izbranih podjetjih SAŠA zaradi izostankov izgubljenih 291.000 koledarskih dni, v podjetjih Koroške pa 145.000 koledarskih dni. Strošek bolniških izostankov v izbranih podjetjih SAŠA je v letu 2001 znašal 1.185 milijonovSIT (40% v breme ZZZS za bolniško nad 30 dni), v podjetjih Koroške pa 638 milijonov SIT (35 % v breme ZZZS). Med Člani sveta za zdravje ljudi in okolja so se zbrali na 2. seji Jože Miklavc Opel bo kupcem ponudil le tri variante nove astre. Izločili bodo limuzino, coupe pa bo integriran v kabrio izvedenko s trdo streho. Ostaneta 3 in 4-vratni rezličicl, karavan in kasneje iz tega razvita Zatira. Nova linija in oblika sta rezultat popolnoma novega oblikovalskega stila, ki temelji na ljubezni do detajlov in čistih linij. V primerjavi s predhodnikom bo izboljšana vrednost zračnega upora, povečana bo medosna razdalja in povečana bo togost karoserije. Osnovne značilnosti nove astre: - do sedaj slabo prodajana-3 vratna izvedenka bo oblikovana LETO 2004 Opel astra Astra! Opel! Priznana znamka in v Nemčiji še vedno na drugem mestu za VW gofom. No, pri nas temu ni ravno tako. Astra se nekako ne uspe kosati z VW golfom, kar se pozna pri nižjih prodajnih številkah. Podobne rezultate beleži tudi na ostalih evropskih trgih in pri Oplu so odločeni narediti veliko spremembo. V letu 2003, po možnosti v Frankfurtu na IAA, bi naj predstavili novo astro, ki naj bi skočila v zelnik novemu golfu. kar bo dovolj za ljubitelje coupejev in kabrioletov. V notranjosti bo poudarek na sodobni tehnologiji in opremljenosti. Monitor in telefon bosta integrirana v celoto, sama funkcija vseh elementov pa bo obrnjena k uporabniku. Z vidika varnosti bo poskrbljeno z obilico serijske varnostne opreme, od elektronskih pomagal do zračnih vreč. Motorne variante bodo posodobljene in nove. Bencinski motorji od 1.4 litra pa do 2.2 litra za OPC verzijo, kjer je dodan turbo. Dizelske pa od 1.3 litra do 2.0 litra. Bistvo nove astre pa ostaja v cenovni politiki, ki naj bi kljub obilici dodatne opreme ostala na enakem nivoju kot pri dosedanjem modelu. Počakati in videti! športneje in bo spominjala na cou- - nova zatira izvira iz iste osnove pe varianto; in bo nudila prostor za sedem pot- - nova oblika in prostornost bo prišla do izraza predvsem pri novem karavanu, ki bi naj ponujal celo več prostora kot nova vectra; nikov, izboljšan pa bo sistem prilagodljivosti sedežev; - kabrio ali coupe varianta bo opremljena s trdo zložljivo streho, ALOJZ JERAJ S SPODNJIH POBREŽIJ Zgornje Savinjske doline ne bi dal za noben denar Osemdeset let je od tega, kar se je pri Vrbinovih na Spodnjem Pobrežju očetu lesnemu trgovcu in materi gospodinji rodil enajsti od dvanajstih otrok. Dali so mu ime Alojz. Štirje fantje in osem deklet je pri Vrbinovih moralo poprijeti za marsikatero delo. Tudi Alojz ni bil izjema. Leta so tekla in Alojz Jeraj je odraščal in dokončal šolo. Ljubezen do splavarstva, ki jo je podedoval od očeta, pa mu ni dala miru. Prvič je očeta spremljal na dolgi poti s splavom že pri desetih letih. Pozneje je tudi sam skusil vse slabosti in sladkosti splavarjenja. Vožnja lesa po Savinji, Savi in Donavi vse do romunske meje je prinašala za takratne razmere dober zaslužek. Toda prišlo je usodno leto 1941 in Alojz je bil poleti vpoklican v nemško vojsko. Mlad, neizkušen seje podal v neznano. Po urjenju z drugimi vrstniki je odšel v Tunizijo in se po spletu okoliščin priključil tedanji francoski armadi, kjer je dočakal konec druge svetovne vojne v tujski legiji ter prejel odličje za hrabrost. Po vojni seje vrnil v domači kraj in nadaljeval s splavarstvom in trgovanjem z lesom. Ko beseda nanese na plavljenje lesa, se Jeraj razgovori: »Po vojni smo plavili les po starem. Prišli smo celo do Srema. S skupino dvajsetih mož smo odšli v Makedonijo, kjer naj bi pripravili za splavarjenje Crno reko pod Kaj-makčalanom. Delo je bilo izredno težko, hrana slaba. Tako smo se nalezli malarije in dela nismo dokončali. Pozneje pa sem iz Jasenovca do Beograda vozil tudi bosanske flose. Tudi na reki Tari v Črni gori so želeli obuditi splavarjenje, Tam sam nisem splavaril, temveč sem bil ekonom. S splavarji sem marsikaj doživel. Veliko je bilo lep- ih, a tudi težkih trenutkov. Ko pa sem spoznal svojo bodočo ženo, sem s splavarjenjem zaključil.« Alojz Jeraj v uniformi (foto: Franjo Atelšek) Z ženo sta si uredila dom kar pri Vrbinovih na Pobrežju, v zakonu sta se Mariji in Alojzu rodili Marica in Slavica. Marico je pot zanesla v Nemčijo, kjer seje poročila in ostala, Slavica pa seje omožila v Grušovlje. Alojz seje zaposlil na Glinu, kjer je vztrajal do upokojitve pred dvajsetimi leti, medtem koje Marija skrbela za kmetijo. Postopoma so obnovili domačijo. Vseskozi, predvsem pa po vojni, se je Vrbinov Lojz, kot mu domačini radi rečejo, aktivno vključeval v delo v pobreškem gasilskem društvu in sodeloval pri njegovem razvoju vse do danes, ko s svojimi dolgoletnimi izkušnjami vodi gasilce veterane. Več kot pol stoletja pomaga v upravnem odboru društva. V času, koje pobreško društvo uspelo dobiti prvo mo-torko, je bil poveljnik, ko pa je opravljal delo predsednika društva, so nabavili avtomobil in obnovili gasilski dom v kraju. Danes Alojz Jeraj s svojimi osmimi križi brklja okrog hiše in »pomalem« gospodari. Leta sofista, ki mu ne dopuščajo velikih podvigov, a spomini na preteklost so še vedno živi. Rad jih obuja ob različnih priložnostih. Veliko je prepotoval in marsikaj videl in doživel. A kamorkoli je šel, kjerkoli je hodil, je v srcu ostajala ljubezen do domače grude. »Zgornje Savinjske doline ne bi dal za noben denar,« pravi Vrbin. __________________________________Marija Šukalo DRUŠTVO ZA VZGOJO IN VZREJO PTIC KALIN MOZIRJE Tekmovanja pogojena z visokimi stroški Prejšnjo soboto pa so ljubitelji ptic v društvu Kalin pripravili tekmovanje, na katerem se je za naslov najlepše ptice potegovalo kar osemdeset pernatih lepotcev od papig do kanarčkov. Sodnik Drago Kovačič je ocenjeval njihovo držo, izgled, perje, postavo, obliko... Največ točk in naslov šampiona si prislužil kanarček iz rodu gloster rejca Albina Kodruna iz Velenja, ki se bo udeležil tudi državnega tekmovanja v Zagorju sredi decembra. Največ pernatih ljubljenčkov sta na razstavi, kakor tudi na svojem domu, do sedaj pokazala Bočan Ferdo Remic, ki se ponaša s kanarčki, in Anton Velam iz Zavod-ic, ki se ukvarja s papigami. Tovrstna tekmovanja pa so pogojena z visokimi stroški, kijih društvo težko pokriva, saj finančne podpore zgornje-savinjskih občin z izjemo mozirske in nazorske, nimajo. Društvo za vzgojo in vzrejo ptic Kalin Mozirje v letošnjem letu praznuje 25- letnico delovanja. Ob tej priložnosti so, ob pomoči predsednika Zveze društev za vzgojo in vzrejo ptic Slovenije Iztoka Cilenška, kot prvo tovrstno društvo v Sloveniji na letnem občnem zboru v spomladanskem času razvili svoj prapor. Tedaj so si zastavili v plan dela in številne naloge. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE SAVINJSKO - ŠALEŠKA OBMOČNA ZBORNICA, VELENJE V skladu s sklepom 17. seje Upravnega odbora Savinjsko-šaleške območne zbornice, Velenje, z dne 30.09.2002 objavljamo RAZPIS MLADI ZA RAZVOJ SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE Savinjsko-šaleška regija želi spoznati, kako o razvoju razmišljajo mladi. Zato vabimo dijake in študente s stalnim bivališčem v občinah SAŠA regije, da svoje izvirne ideje oblikujejo v idejne razvojne projekte s področij a) Podjetništvo; b) Turizem; c) Okolje in prostor; d) Razvoj človeških virov, s katerimi bi po njihovem mnenju bistveno prispevali k trajnostnemu razvoju regije. Kot podlaga za izdelavo naloge služi Razvojni program Savinjske regije, ki ga v celoti najdete na spletni strani RRA Celje www.rra-celie.si/rrp.htm. (Poudarek na poglavju »Razdelava glavnih razvojnih programov po podprogramih«) Prijavljene naloge, ki naj obsegajo največ 15 strani (font 10), bo ocenjevala komisija, ki jo bo imenoval Upravni odbor GZS-Savinjsko-šaleška območna zbornica, Velenje. Komisijo bodo sestavljali najodgovornejši iz gospodarskih družb SAŠA regije, zadolženi za razvoj. Tako bo preko sodelovanja na tem natečaju avtorjem dana možnost, da se bo za najboljše ideje iskalo rešitve za njihovo realizacijo. 5 najbolje ocenjenih nalog bo predstavljenih na okrogli mizi MLADI ZA RAZVOJ SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE v mesecu aprilu 2003. Avtorjem prvih treh najbolje ocenjenih nalog bodo podeljene denarne nagrade v višini 100.000 SIT, 75.000 SIT in 50.000 SIT. Rok prijave: 28.februar 2003 Zmagovalni kanarček (foto: Franjo Atlšek) Med njimi sta bili zelo uspešni razstavi ptic v Mozirskem gaju maja in avgusta. V štirih voljerah pa so nastanili ptice, ki so si jih obiskovalci gaja lahko ogledali od pomladi do zaprtja parka v jesenskem času. Člani društva Kalin so poskrbeli tudi za ptice duplerice, saj so za njih v parku pripravili kar štirideset gnezdilnic. V jesenskem času so se podali na izobraževalni izlet v Italijo na mednarodno razstavo ptic. S strokovnim vodstvom dolgoletnega sodelavca in mednarodnega sodnika za ocenjevanje ptic Draga Kovačiča so si na razstavi lahko nabirali izkušnje. Marija Šukalo BARVNI TELEVIZOR GORENJE 70 STP top TTX, diagonalo 70 cm, sliko'v sliki fff E R A PRALNI STROJ GORENJE WA1381-S P0L0GTO90.00 SIT* 12x6.482,00 SIT ŠTEDILNIK GORENJE K 7704 Strne 60 cm, večsistemska palico, stekiokeramifno kuhatišče P010G17.990,00 Stf ♦ 12 x 6.136,00 SIT GLASBENI STOLP PHILIPS FWC 380 tri stemi zvočniki, RDS, predvajalnik zo 3 CD, 2 x 120 W POLOG 17.920,00 SIT * 12x5.791,00 SIT FRITEZA UFESA FR 2000 mol 1600 W, prostornina 21, nostovitev ra odmrzovanjo, ročico termostata, AtU posodo ADUT 19t*} 4**C j* mo} dom V prodajalnah ADUT vom nudimo: Nakup na 0 oli|H obrokov zo gospodinjske aparate in televizorje Gorenje, ter Edi/d popusta zn belo tehniko Gorenje Mandant Velenje.. Iti 0,1/5980 780 AUUKelje, rol 03/4288 590 Nomo Wo-.,-. M 03/8988 750 ADUl/o!«, lo! 03/7136 6G0 A0UI Diovcgiod M07/877007I ABUtSL Konj.cc, Iel03/7S74 858 ADII!/Oflmpt ttl 03/5661 02« A1HI! Moritjc, tri 03/5833 582 ä£Q? nagradna igra SESTAVLJANKA Čestitamo Janezu Zamerniku, Raduha 67, Luče, ki je bil izžreban med številnimi prispelimi pravilnimi rešitvami prejšnje sestavljanke, ki je skrivala portret pevca Sebastiana. Njemu in izbrani osebi želimo dober tek v gostišču Vid v Radegundi, kamor je vabljen na nedeljsko kosilo (nagrajenec prejme potrdilo po pošti). Sodelujte še naprej v nagradni igri Sestavljanka! Pred vami je že nov pomešan portret znane slovenske osebe. Vaša naloga je, da posamezne sličice izrežete in jih pravilno zložene nalepite na dopisnico tako, da se bo pokazala prava podoba portreta. Ne pozabite na drugo stran dopisnice pripisati, kdo je oseba na sliki. Izmed do torka, 26. novembra, prispelih dopisnic s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, kateremu bomo podarili kosilo za dva. Kje, vam bomo izdali v naslednji številki... Zahvaljujemo se vsem volilkam in VOLILCEM, KI SO NA PRETEKLIH LOKALNIH VOLITVAH GLASOVALI ZA KANDIDATE, KI JIH JE PREDLAGAL DeSUS OBMOČNI ODBOR Zgornje Savinjske doline. DEMOKRATIČNA STRANKA DeSUS UPOKOJENCEV SLOVENIJE . '5 2 cm’ CM Izvoljeni svetniki stranke DeSUS f OBLJUBLJAMO, DA BOMO S SVOJIM DELOM " O OPRAVIČILI VAŠE ZAUPANJE. TUDI V BODOČE § PRIČAKUJEMO VAŠE SODELOVANJE, MI PA \ BOMO VAŠE PREDLOGE, KI BODO BAZIRALI NA fj REALNIH OSNOVAH, POSKUŠALI REALIZIRATI. f z Soseska 12, 3312 Tel.: 03/705-30-52 Faks: 03/705-30-51 GSM: 041/626- p.e. BARVE, LAKI, ČISTILA trgovina Hmeljarska 15, PREBOLD Tel: 03/572-4554 Migojnice 140 3320 Griže Tel.: 03/571 82 22 GSM: 041 629 093 www.daca.si Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka • PRODAJA VOZIL ugodni bančni krediti, . PRENOS LASTNIŠTVA P°L°^'CE' • ODKUP VOZIL LEASING DO 5 LET • MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO • VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI ’PRODAJA PNEVMATIK IN KOVINSKIH TER ALU PLATIŠČ MODERNIZIRANA CESTA TUDI OB NAJVIŠJI KMETIJI V MOZIRSKI OBČINI Trideset let makadama Skozi desetletja je Borsecka domačija kljubovala zobu časa, ga obvladovala in se spoprijema z naravo. Neizprosen boj za preživetje in boj za boljšo cestno povezavo sta se nadaljevala iz leta v leto. Pred tridesetimi leti so iz kolovozne poti naredili makadamsko, ki sta jo vzdrževala nazorsko gozdno gospodarstvo in mozirska občina. Vzdrževanje je bilo pogojeno z visokimi stroški. Zato so se pred leti odločili ta odsek modernizirati in pokriti z asfaltno prevleko, ki jo je družina Brezovnik dočakala letos v novembru. Desetine traktorskih ur, strojnega in ročnega dela ob pomoči sosedov, društev in donatorjev je bilo potrebnih, da se je moderniziral 1.321 m dolg odsek v Borseki. Naložbo, vredno skoraj 20 milijonov tolarjev, bodo pokrili z denarjem iz Sklada kmetijskih zemljišč Republike Slovenije, ki je namenil sredstva za spodnji ustroj, in občine Mozirje, kije primaknila sredstva za izvedbo asfaltne prevleke. S tem dejanjem so najvišji domačiji v mozirski občini olajšali vožnjo in približali dolino. V prihodnje jih čaka ureditev še enkrat tako dolgega odseka ceste, da bi se povezali s cesto v Negojnico. Cestni odsek v Borseki so svojemu namenu predali odhajajoči mozirski župan Jože Kramer, kije z obnovo ceste zaključil svoj mandat, gospodar domačije Peter Brezovnik in direktor nazorskega gozdnega gospodarstva Milan Cajner. Za blagoslov je poskrbel rečiški župnik Ferdinand Luknar. Marija Sukalo PUST PRED VRATI? Pustnaki oznanili začetek pustnega časa Mozirski Pust je član združenja evropskih karnevalskih mest. Članstvo mu narekuje pričetek vsakoletnega pustovanja že na god sv. Martina. Takrat se Pustnaki zberejo in na njim lasten gromoglasen način obelodanijo pustni proglas. Milozvočen ansambel Boj se ga je 11. novembra med sprehodom po Mozirju od mimoidočih izvabljal vzdihe začudenja. Kljub temu so Pustnaki pred stavbo mozirske občine prišli polnoštevilno, tudi v družbi pustnega župana in predsednika društva Pust Mozirski. Ob grmenju petard so ob enajsti uri in enajst minut enajstega novembra oznanili začetek tradicionalnega pustovanja v Mozirju. Kar malce se jim je odleglo, saj je zopet prišel njihov čas. Čas za uganjanje vragolij, šaljivo reševanje perečih problemov in tradicionalne obiske mozirskih domov. S svojo več kot stodeset letno tradicijo so že zdavnaj dokazali, da jim gre vse to dobro od rok. S pustovanjem bodo nadaljevali 28. februarja naslednje leto. V tednu, ki bo sledil temu datumu, bodo izvedli svoj železni repertoar prireditev, vse do pepelnice in kremiranja v pekovih lavah. Benjamin Kanjir Ansambel Boj se ga je že v novembru v Mozirju odigral svojo budnico (foto: Ciril M. Sem) iff; 5- m- *&> ' 1 R. \ /o 1 .. ZBOR KRAJEVNE SKUPNOSTI KOKARJE Praznovanje krajevnega praznika Ob prazniku KS Kokarje, 11. novembra, se je njeno vodstvo odločilo, da svojim občanom predstavi poročilo o delu odbora KS Kokarje v mandatu 1998/2002. Po kulturnem programu, v katerem so se s plesom in petjem predstavili učenci OŠ Nazarje, je besedo prevzel predsednik KS Kokarje Anton Blatnik. Prisotnim je poročal, kakšna dela so se v tem času opravila na različnih koncih njihove krajevne skupnosti. Obnovili so prostore Zadružnega doma Kokarje, ob 1. maju uspešno izpeljali že 4. pohod prijateljstva na Čreto, v vaseh se vsakoletno postavljajo mlaji in novoletne jelke. Z Občino Nazarje so sodelovali pri obnovitvenih delih mostov v Potoku in Kokarjah, prostovoljno urejevali križišča, postavili so se tudi nujno potrebni kažipoti do posameznih vasi, dela pa so se opravljala tudi na različnih odsekih krajevnih cest. Veliko dela in truda je bilo s strani krajanov vloženega v ureditev Športnega centra na Lazah, pri tem projektu jih je finančno podprla Občina Nazarje. Anton Blatnik je poudaril, da brez pomoči prostovoljcev, ŠD Dreta Kokarje, Gasilskega društva Gorica ob Dreti ter Občine Nazarje danes ta prostor ne bi bil tako urejen kot je. Po njegovih besedah pa vsi zastavljeni načrti žal še niso bili izpeljani; potrebno bo urediti boljšo javno razsvetljavo po vaseh, več cestnih odsekov pa še čaka na asfaltiranje. Po čestitkah krajanom ob njihovem prazniku s strani župana Ivana Purnata in predsednikov KS Rečica ob Savinji ter Šmartno ob Dreti je sledila diskusija in družabno srečanje. Tatiana Golob Piše: Aleksander Videčnik Zbirka gospodarskih, zdravniških in drugih izkušenj je naslov članka, ki je najden v Koledarju Družbe svetega Mohorja za leto 1885. Zbrani so nasveti, ki so zaradi dolge dobe, kije pretekla od tedaj, tudi za nas zanimivi. "LIM ZA STEKLO IN LES Vzemi 1 dei posušenega beljaka ali posušene krvi in del na zraku razpadlega živega apna, to dobro zmešaj in, ako hočeš steklo na les prilepiti, prilij zmesi toliko vode, da postane testo, s katerim se zamore lepiti. LEP (LIM) ZA POČENE STEKLENICE Počeno steklenico razgrej v vreli vodi, osuši in zamaši jo z zamaškom. Razpoko pomaži z vodotopnim steklom, ki ga kupiš v lekarni. Ako zamašek ni puščal, srkala bo steklenica med tem, ko se bode zrak v njej hladil, vodotopno steklo skozi razpoko, ki se bo tako sklenila, da čez par dni več ne boš opazil, kje je bila razpoka. LEP ZA POČENO ŽELEZNO POSODO Zmešaj 1 del žvepla, 2 dela salmjaka in 1 del prav drobnih železnih opilkov. Kedar rabiš, primešaj zopet 1 del železnih opilkov in prilij vode, kolikor treba, da postane testo, s katerim razpoke zamažeš. Strdi se hitro. LEP, KI SE PRAV HITRO STRDI 1 del v gorkoti zdrobljenega jantarja se raztopi v enem in pol delu oglenčevega žvepieca in se hrani v dobro zamašeni posodi. Kedar lepiš, pomoči čopič v tekočini, pomaži zlomljene dele in jih naglo skupaj pritisni. Ta lep se strdi v trenutku." naše pripovedke OGRADU RUDENEK Lekšetova žena je neke noči šla proti domu, ki leži blizu Rudeneka. Moralajetorej mimo razvalin nekdanjega gradu. Koje šla mimo, stopi k njej belo oblečena ženska in ji brez besed stisne v naročje otroka, nato pa izgine. Lekšetka pride domov vsa presenečena nad srečanjem s čudno žensko in pri luči pogleda otroka. Zelo seje prestrašila, saj je bil črn. Dobra, kot je bila, položi otroka k svojemu dojenčku v zibelko. Toda črnec je vpil in sisli k Lekšetki. Vzela gaje v naročje in ga pričela dojiti. Fantek jo je močno grizel. Že seje namenila odnesti otroka pred grad, ko je vstopila v sobo hčerka in zavpila: "Mati to je hudoba, vrzite jo v prepad za gradom." Mati je bila za to, vendar je rekla: "Pa ga najprej krstiva." Komaj pade nanj par kapljic blagoslovljene vode, se črnec spremeni v lepo gospo, ki spregovori: "Hvala vama za rešitev. Sem zakleta grajska gospa in zdaj sem končno rešena." Nenadoma je postalo vse naokoli svetlo in gospa pokaže na Kuglo pri gradu in reče: "Tam kopljita in dobili bosta poplačilo." Komaj to izgovori, izgine. PRIKAZEN NA POKOPALIŠČU Na tem kraju miru so ljudje pogosto slišali stokanje ali pa videli kako postavo. Neke noči je kmet iz okolice Šmihela šel domov. Moral je mimo pokopališča. Tam je na domačem grobu videl veliko belo žensko. To se mu je pripetilo drugič. Ni si znal razložiti, kaj naj to pomeni. Ko je bilo tretjič, je plačal za mašo za svoje rajne sorodnike. KVATERNA NEDEUA NA GOLTEH Domačini so dobro vedeli, da na Kvaterno nedeljo na planini straši. Nekoč so uradniki iz graščine Žovnek imeli opravek na Medvedjaku. Ljudje sojih opozorili najta dan ne hodijo tja.Toda visoki gospodje so se le smejali. Na planini so doživeli takšno žvižganje, da niso mogli drugega kot hitro kreniti v dolino. 17idez kaj lahko para Leta 1931 so napisali tole novico, kije dokazovala, kako se lahko motijo strokovnjaki, ko sodijo človeka po videzu. "James Underhill iz Anglijeje nedavno preminul v svojem 98. letu. Bilje menda najstarejši zavetnik na Angleškem. Koje bil še mladenič, je na zdravniški nasvet neka zavarovalnica zavrnila njegovo življensko zavarovanje. Tako slaboten se je zdel, da je zdravnik slutil skorajšnjo smrt možaka. Dnevniki sedaj poročajo, daje mož kolesaril do 83. leta, da je v 90. letu še javno igral na piščali, v istem letu ozdravel od pljučnice, si pred 4 leti zlomil nogo na poti v cerkev, hitro se mu je zacelila, še zadnje mesece je opravljal vse svoje poslovne dolžnosti in njegovi zdravniki so baje davno pred njim pomrli... Florjanjenje V mohorjanskem koledarju za leto 1885 so med drugim tudi opisali star običaj, ki je bil med našimi ljudmi živ in je nekako častil zavetnika pred ognjem Svetega Florjana. "Razvidite lahko, koliko in kako zadene človeka nesreča, ki jo povzroči ogenj. Da, preslab je človek, da bi se mogel povsod ubraniti nevarnostim, ki mu od vsake strani pretijo. Zato je prav in potrebno, da si proti tako mnogovrstnim sovražnikom kliče Boga na pomoč. To navado ima tudi priprost naš narod, ter pri svojih molitvah nastavlja navadno en očenaš na čast sv. Florjanu, kije patron proti ognju. Pa prosti narod ima še neko drugo navado v ta namen, ktero naj tukaj opišem in ta je tako imenovano "flor-janjenje." Ko namreč na veliko soboto prinese kdo od cerkve posvečenega ognja, ga znajo kuharice ohranjati do sv. Florjana, tako da jim celi čas ne ugasne. Med tem časom nočejo na ognjišču zakuriti drugače, kot da oglje razpihajo, žvepljenk namreč sedaj nočejo rabiti...". Naborniki v nemško vojsko zbrani pred vojašnico v Celju. Tam je bila vojaška komanda, ki je odrejala, kam pojdejo regruti. Sliko nam je poslal Alojz Bider iz Dol-Suhe. ŠOŠTANJ Martinov koncert skupin Vita, Liguster in Storžič Kvartet Vita in oktet Liguster ob skupnem nastopu v Kulturnem domu v Šoštanju (foto: Jože Miklavc) V polni dvorani Kulturnega doma v Šoštanju je bilo na martinovo soboto prijetno kot že dolgo ne. Koncert slovenskih narodnih pesmi ter domačih viž so pripravili ženski kvartet Vita iz Maribora, moški oktet Liguster iz Slivnice pri Mariboru ter ansambel Storžič z Gorenjske. V organizaciji pevk kvarteta Vita (sestri Darja in Stanka Čremožnik iz Lokovice, Breda Bider iz Dol-Suhe pri Rečici ob Savinji ter Nina Šalamon iz Maribora) so tri glasbene skupine prvič predstavile enak program kot na letošnji turneji po Ameriki in Kanadi. Del pesmi in skladb pa je bil namenjen Martinovemu prazniku, vinu in vinski kulturi. Koncert so pričeli z mešano zasedbo obeh vokalnih skupin, Stanka Čremožnik pa je pospremila nastop tudi besedno. Nato so zapeli ločeno Vita ter Liguster, vsak nekaj čudovitih pesmi in to zares vrhunsko čutno in ubrano, brezhibno. Iz nežnih zvokov, igrivih napevov in veseljaških refrenov je vse še bolj razvnela nar- odno zabavna glasba ansambla Storžič, ki nosi naslov letošnjega prvaka 8. festivala Slovenska polka in valček. Ljubitelje lepe slovenske in umetne pesmi bosta Kvartet Vita tervokalna skupina »Koledniki« KD Jurij iz Mozirja razveselila spet v soboto, 23. novembra, ob 19.30 uri v Slomškovi dvorani v Mozirju. Jože Miklavc MARTIN KUMPREJ IZ TERA NAD LJUBNIM Prvi par papig mi je podarila mama Martin Kumprej vTeru nad ljubnim že vrsto let vzgaja male papige različnih vrst. Tako svoj čas in ljubezen Martin poleg družini posveča predvsem vzreji pisane palete papig ali pa jih enostavno opazuje. Danes pri Kumprejevih domuje deset parov različnih vrst papig in večje število njihovih mladičev. Kot član velenjskega društva za vzrejo in vzgojo ptic si znanje o tovrstnih živalih pridobiva ob pomoči literature, s člani društva pa si izmenjuje izkušnje. »S pticami sem se srečal že v otroštvu, ko sem imel papigo in kanarčka, sedaj pa seje ljubezen prevesila v korist papig. Načrtni vzreji ptičje botrovala moja bolezen,« je pogovor pričel Martin in ves zanesen nadaljeval: »Prvi par sem dobil od mame, naslednjega kupil, temu dodal še enega in tako postopoma prišel do petih parov. Ko sva z ženo živela še v Lučah v bloku, so tudi ptice imele svoj prostor. Sprva na hodniku stanovanja, pozneje pa v kletnih prostorih bloka. S sosedi zaradi ptic nisem nikoli imel preglavic, celo veseli so bili živali, saj sojih otroci pogosto obiskovali.« Papige so sedaj v Teru, kjer sije Martin ssvojodružino postavil dom. V podstrešni sobi jih Kumprej opazuje in jih pripravlja na parjenje. »Ni dovolj, da daš samca in samico v eno kletko. Opazovati ju moraš, ali pri njiju pride do parjenja,« je o delu s pticami spregovoril Martin. »Samica je za parjenje godna pri dveh letih, nekatere, seveda izjemoma, patovrstneznake pokažejožeprej. S prvim parjenjem samica preneha rasti. Če sta si ptiča všeč, se pričneta kljunčkati, če pa ni medsebojne privlačnosti, pa samica velikokrat napade samca ali pa se zanj sploh ne zmeni. Ko pričnejo z intenzivnim parjenjem, pticamvhrani pripravljam veliko vitaminov in beljakovin, poleg tega pa potrebujejo še veliko svetlobe.« Martin o parjenju vodi posebno evidenco, da ne bi prišlo do križanja ptic, ki so v sorodu, saj so te po Kumpre-jevem mnenju potem slabše kakovosti ali pa zaroda sploh ni. Samica po oploditvi znese jajca in na njih sedi približno tri tedne. Po izvolitvi mladiče hranita samica in samec. Po dveh mesecih postanejosamostojni. »Veliko sem se naučil od kolegov v društvu. Vendar rejci svoje izkušnje ne delijo radi z drugimi. Vse »zvijače« in izsledke ljubosumno skrivajo. Meni sta pri vzreji veliko oporo in pomoč nudila Ivan Slapnik iz Velenja in Milan Šanca iz Žalca,« pripoveduje Kumprej. S svojimi papigami se Martin udeležuje tudi različnih tekmovanj na ravni velenjskega društva ali na državni ravni. Do sedaj je za izgled, velikostin barvo svojih ljubljenčkov prejel vrsto priznanj, medalj in pokalov. »Prvič sem se tovrstnega društvenega tekmovanja udeležil pred petimi leti in moja kolekcija - 4 papige -je osvojila prvo mesto, še istega leta sem na državnem tekmovanju v Novi Gorici v kategoriji posamezne ptice osvojil tretje mesto. V Ilirski Bistrici pred tremi leti pa sem s svojimi papigami na odprtem prvenstvu mladih papig Slovenije -standard osvojil prva tri mesta.« Vendar se Martin ne udeležuje vseh tekmovanj, saj šota povezana z visokimi stroški, različnimi potrdili in veterinarskimi pregledi za posamezne ptice. Te pa sedaj že težko pokriva, ker je brez službe, njegova sklepna revma pa je toliko napredovala,da težkoopravlja kakšno težje fizično delo. Tudi o prodajni oziroma odkupni ceni papig ne govori rad, saj so te v primerjavi s stroški, kijih ima z živalmi, pri nas v Sloveniji izredno nizke. Drugače pa je to v Nemčiji, ko papige dosegajo za marsikaterega rejca astronomsko visoke in nam nedosegljive cene. ljubezen do pernatih živali je velika, zato jo prenaša tudi na svojo družino. Otroka sta nad malimi prikupnimi pisanimi pticami navdušena. Najmlajši Blaž mogoče malo preveč, saj seje pred dnevi po Kumprejevih besedah igral celo z nebogljenimi mladički, a k sreči brez večje škode. Marija Sukalo ■HHBHBHBHI KINO MOZIRJE Sobota, 23.11. ob 20.00 in nedelja, 24.11. ob 17.00: V SLABI DRUŽBI - kriminalka Režija: Joel Schumacher Vloge: Anthony Hopkins, Chris Rock, Garcelle Beauvais KINO NAZARJE Sobota, 23.11. ob 20.00 in nedelja, 24.11. ob 17.00 DOVOLJ Ml JE - drama, triler Režija: Michael Apted Vloge: Russell Milton, Jennifer Lopez, Bill Campbell KINO LJUBNO Sobota, 23.11. ob 19.30 in nedelja, 24.11. ob 17.30 VSE 0 FANTU-komedija Režija: Chris Weifz, Paul Weitz Vloge: Hugh Grant, Toni Collette, Rachel Weisz, Nich DOVOLJ MIJE V dih jemajoči, stilsko dovršeni srhljivki režiserja Michaela Ap-teda, v kateri igra Jennifer Lopez, povsem običajna ženska pokaže zobe predatorskemu možu in mu napove vojno. V fizični in psihološki vojni živcev in moči se spremeni v nepričc vano akcijsko junakinjo: mamo ki postane bojevnica, pripravlje na storiti prav vse za hčerkino varnost. VSE O FANTU je zgodba o moškem -čedni, bogati, plitki, samovšečni, a neustavljivo privlačni barabi - ter prijateljstvu, ki se razvije med njim in vse preresnim dvanajstletnikom, s katerim se spozna, ko skuša zapeljati mater drugega fanta. ODPRTJE OSNOVNE ŠOLE V BOČNI Po 23 letih šolski zvonec spet zvoni Rodnost v Sloveniji konstantno pada, v vrtcih in šolah je vedno manj otrok in zaradi tega se je Sloveniji za vedno zaprlo mnogo šolski vrat. Zato je toliko bolj razveseljiva novica, da se je v Bočni po 23-ih letih znova odprla obnovljena osnovna šola z vrtcem ter v svoje sveže prostore sprejela zadovoljne učence in učitelje. Novih prostorov se veselijo najmlajši otroci iz vrtca, ki so zadnja štiri leta preživljali v kaplaniji (foto: Tatiana Golob) Ob tej priložnosti je spregovoril župan občine Gornji Grad Toni Rifelj, ki seje za finančno pomoč pri obnovitvenih delih zahvalil Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport ter izrazil veselje, da je s pomočjo krajanov in osnovne šole Občini Gornji Grad uspelo uresničiti tako velik projekt. Poudaril je, da je tej šoli potrebna duša, oživeli pa jo bodo otroci, ki bodo napolnili njene prostore. Ob tem pomembnem dogodku za Bočno in njene prebivalce je bil prisoten tudi Herman Tomažič, državni sekretarza investicije na šolskem ministrslvu. Povedal je, da je bila ravno gornjegrajska občina med tistimi, ki so pravočasno razumela potrebo po obnovitvi šol. Zadovoljenje, daje prišlo do odprtja te podeželske podružnične šole, saj je to eden izmed faktorjev potrebnih za povečanje poseljenosti podeželja. Izrazil pa je tudi željo in upanje, da bodo šolski prostori z leti vedno bolj polni živahnih otrok. »Danes stojimo v tej čudoviti šolski zgradbi, kjer so bo odvijala šolska in predšolska dejavnost. Tako lahko tudi danes trdimo tako, kot so leta 1908, daje to ena izmed najlepših šolskih zgradb v naši dolini,«je svoje navdušenje nad šolo s prisotnimi delil ravnatelj gornjegrajske osnovne šole Franc Vuga. Veselja ob otvoritvi ni skrivala niti vodja vrtca Minka Vrtar, saj so se njeni gojenci zadnja štiri leta nahajali v prostorih župnišča. Svoje spomine na šolo je s prisotnimi delila tudi nekdanja učenka Vera Melak, v imenu kolektivov in ravnateljev osnovnih šol cele doline pa je Bočanom čestital ravnatelj OŠ Nazarje Zvone Smrke. Kulturni program so pripravili mešani zbor Prosvetnega društva Bočna, šolski pevski zbor Gornji Grad ter otroci vrtca Bočna, ki so s svojim igrivim nastopom v srca prisotnih vnesli upanje, da bosta njihova šola in celoten kraj še naprej uspevala ter rasla. Tatiana Golob » i Lepotica na robu Savinjske doline V nedeljo je bil v Novi Štifti velik praznik. Mariborski ordinarij dr. Franc Kramberger je blagoslovil obnovitvena dela na romarski cerkvi, ki jo vsako leto obišče vse več vernikov. Vas s 650 prebivalci je v zadnjih letih skupaj z župnikom Lojzetom Ternarjem, pozitivno naravnanim, trmastim in človeško povezovalnim človekom, doživljala poleg cerkvene obnove tudi notranjo prenovo, iz katere je črpala energijo za zahtevna dela. V preteklem letu so se v Novi Štifti veselili obnove pročelja in cerkvenih zvonikov, letos sejim je pridružila še fasada okoli cerkve, tako da je svetišče na Metuljskem griču, kjer naj bi se po izročilu prikazovala Marija v zvezdi, tudi od daleč v pok nem sijaju in kraju v ponos. Celotna investicija je vredna okroglih 20 milijonov tolarjev. Od tega jih je pet primaknilo kulturno ministrstvo, občina Gornji Grad naj bi do konca leta zagotovila tri, osem pa sojih zbrali domačini. Razliko naj bi prihodnje leto pokrili s sredstvi občinskega proračuna in prispevki krajanov, ki že tri leta stojijo svojemu župniku trdno ob strani. "Vendar," pravi.župnik Ternar, "brez 'jamranja' ne bi uspeli." Poleg fasade so letos prekrili streho na podružnici v Doli, obnovili prezbiterij z novim oltarjem in barvnima oknoma, s katerih "nagovarjata" blaženi škof Slomšek in sv. Alojzij. V treh letih sovžupniji.zbrali hvaležen faranom, da so ga sprejeli za svojega. "V Novi Štifti je dela še za deset let," pravi župnik, ki že načrtuje obnovo božjega groba in Marijine kapele. Domačinom seje za skrb in prizadevanja pri obnovi zahvalil tudi mariborski ordinarij, kije v zadnjih letih reden in dobrodošel gost pri vseh večjih slovesnostih. Domačine je spodbujal ter jim zaželel radostno veselje in trdno upanje pri uresničevanju zastavljenih načrtov, "Dokazali so, da seje začela župnija povezovati na temelju pozitivnih duhovnih vrednot. Ni naključje, daje duhovna obnova župnije povezana s cerkveno obnovo," je prepričan škof Kramberger, kateremu so farani izrazili vso hvaležnostza dušnega pastirja, kijih povezuje pastoralno in preprosto človeško. Savinjčan Romarska cerkev je v 2 letih popolnoma spremenila podobo Gospodinje so z domačim pecivom poskrbele za prijetno vzdušje tudi po zaključeni slovesnosti V imenu farnega občestva je škofa Krambergerja, ki je blagoslovil obnovljeno Marijino svetišče, in ostale goste pozdravil Anton Strnad Škof Kramberger obiske v Novi Štifti praviloma izkoristi za prijetne klepete z domačini 18 milijonov tolarjev, kar je za vas s 150 gospodinjstvi vse prej kot skromen zalogaj. "Ob tolikšni volji in pripravljenosti ljudi sta država in občina preprosto morali sodelovati," je prepričan župnik Ternar, Fotografije: Ciril M. Sem POVEST 0 SEVERNI DEŽELI (NORVEŠKA, AVGUST 2002 Ministri in krnljke na kolesu Še eno mesto, ki ga na potepu po Norveški ne gre izpustiti, je Bergen. Mesto ob zahodni obali je pisana zakladnica idej in navdiha, a je hkrati najbolj deževno mesto v celotni deželi. Tudi med našim obiskom je hotelo ohraniti svoj sloves in nam je izdatno postreglo s padavinami. Vse lepo in prav, ampak zjutraj je voda povsod: v čevljih, nahrbtniku in spalni vreči... A smo se odločili, da nam to ne bo kvarilo zabave. Nalivi očitno niso motili niti Edvarda Griega, svetovno znanega skladatelja, ki je v fjordih in gorah, ki obdajajo mesto, našel glavni navdih za svoja dela, skozi katera je svet lahko spoznal prej tako skrivnostno Piše: Ana Prislan in oddaljeno norveško dušo. Kobenhavn je predvsem pristaniško mesto z bogato zgodovino načina, kako se spopasti z dolgimi, temnimi zimami. Kako znano zveni. Na koncu ugotoviš, da smo res povsod samo ljudje. Torej, konec še enega potovanja. Še ena dragocena izkušnja. Skandi- navija meje že od nekdaj pritegnila. Predstavljala sem si jo oblačno, melanholično, vendar ne depresivno, na koncu pa prišla do zaključka, daje mavrično pisana in kljub mrazu ostaja toplo zavetje dobrih ljudi. Konec. S tem smo naše popotovanje po Norveški sklenili, sledili pa so še trije dnevi potepanja po Kobenhavnu. To je bilo bivanje v slogu »ko študent lačen je, potrka na vrate farovške«. Vzpostavili smo stik z enim tamkajšnjih jezuitov, ki nas je sprejel kot pravo gospodo. Posodil nam je kolesa, da smo lahko ceneje oz. zastonj raziskovali to pristaniško mesto, družbenem ugledu. Že šolski sistem spodbuja k spoštovanju vseh poklicev. Richard je pripovedoval, kako so v njihovo gimnazijo pripeljali star avtomobil, ki so ga tisti bolj tehnično usmerjeni dijaki obnovili. Na splošno pri mladih največ štejeta družba in Ljudje v Kobenhavnu gredo v park, ko se želijo družiti in pobegniti vsakdanjim stresom ki ne skriva svoje mogočne kraljevske preteklosti. Vendar pa meščani niso prav nič naduti. Bili smo del množice kolesarjev, ki si je utirala pot skozi križišča, med parki, po poteh ob morju in le tu m tam po kakšnem manjšem klancu. Nisem mogla skriti začudenja, ko nas je prehitel mlajši moški v strogi črni obleki s šopkom v roki. Pater Richard pa je razložil, da je to nekaj povsem običajnega: nihče se ne vznemir-ia, če sreča na kolesu kakšnega ministra ali celo kraljico. Tudi zaradi tega, ker med Danci vlada mišljenje, da so vsi ljudje enako pomembni Nobene teže ne dajo raznim naslovom in odlikovanjem Doktorji so doktorji predvsem zase in ne zaradi želje po prosti čas, šola pride za tem. Vendar ne moremo reči, da so neodgovorni, saj si že zgodaj poiščejo službo, ki jo opravljajo vsa leta nadaljnjega šolanja. O njihovi navezanosti na družbo smo se prepričali ob sprehodih skozi številne mestne parke. Skupine mladih in starejših sedijo v travi, se pogovarjajo in pijejo pivo - še en zaščitni znak Danske. Kljub blagostanju (revščine tudi na Danskem skoraj ne poznajo), se pojavljajo drugi problemi. Richard je govoril o tem, da se ljudje hitro začnejo dolgočasiti. Ne najdejo smisla v vsakdanjem opravljanju dolžnosti, hkrati pa jim primanjkuje ustvarjalnosti in sposobnosti kritičnega razmišljanja, predvsem pa ne najdejo Janez Marolt s.p. Mozirje Naslov: SERVIS GUM MAROLT s.p., Cesta v Loke 10, 3330 Mozirje Telefon 03/ 836 42 70, fax 03/ 338 42 71 GSM 0*1/680 004 ffl NA ZALOGI TUDI: AKOMULATORJI TOPLA, AVTOKOZMETIKA OKRASNI POKROVI, ŽARNICE, HLADILNA TEKOČINA, VITREX... Nasmeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje. Obogati tistega, ki mu-je namenjen in ne osiromaši tistega, ki ga poklanja. NK ERA ŠMARTNO OB PAKI - 16. KROG Sl. MOBIL LIGE Visoka zmaga Šmarske vijolice so nas še enkrat več razveselile z dobro igro in visoko zmago v prekmurski prestolnici. Erini trgovci so nadigrali Murine tekstilce v vseh elementih sodobne nogometne igre in iz gostovanja zasluženo prinesli kompiettočk, karjih uvršča takoj za najboljše. Vodilna Vega Olimpija in CMC Publikum sta imela tokrat težko delo v Novi Gorici in Dravogradu, velenjskemu Rudarju pa je končno le uspelo zmagati. Franjo Pukart Rezultati 16. kroga lige Si. mobil: Mura : ERA Šmartno 0 3 (0 D Gorica : Vega Olimpija 3 4(1 2) Dravograd : CMC Publikum 0 1 (0 D Ljubljana V&V : Relax Korotan 2 0(1 0) Maribor Piv. Laško : Primorje 2 0(1 0) Rudar Velenje : Sport Line Koper 2 1 (0 1) Murski Soboti Lestvica po 16. krogih: l.Vega Olimpija 16 10 5 1 30:12 35 2. CMC Publikum 16 9 5 2 33:17 32 3. Sport Line Koper 16 8 4 4 23:17 28 4. Maribor Piv. Laško 16 7 5 4 16:14 26 5. ERA Šmartno 16 5 8 3 17:19 23 6. Dravograd 16 5 5 6 15:14 20 7. Ljubljana V&V 16 5 4 7 20:25 19 8. Relax Korotan 16 4 4 8 15:20 16 9. Rudar Velenje 16 4 4 8 17:23 16 10. Gorica 16 3 7 6 17:25 16 11. Primorje 16 4 3 9 18:30 15 12. Mura 16 3 4 9 20:25 13 KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE 3. SKL CENTER - 5. KROG Drama s srečnim koncem v Celju Peti krog 3. Slovenske košarke lige- center je prinesel novo zmagoslavje nazorski ekipi Davidovega Hrama. Na vročem parketu celjske gimnazije so tokrat dokaj srečno premagali domači košarkarski klub, ki je v zadnji četrtini vodil že za enajst točk, v končnici pa le podlegel močnemu pritisku nazorskih »graščakov« in predvsem njihovim številnim navijačem. Današnje srečanje je še enkrat več dokazalo, da so lahko navijači res šesti igralec svojega moštva, saj je bila tekma, po slabi igri Hram-ovcev sodeč, že praktično izgubljena. Toda igra se do zadnjega sodnikovega žvižga in ob tako številčni in bučni podpori svojih zvestih navijačev na gostovanju so varovanci trenerja Vaupotiča to morali iz- koristiti. Predvsem mirna roka Iztoka Zakrajška, s črte prostih metov, je bila v zadnjih sekundah tekme usodna za Celjane, ki tako ostajajo še naprej pri samo eni zmagi, Nazarčani pa s pomembnim kompletom točk krojijo sam vrh centralne 3. Slovenske košarkarske lige. Franjo Pukart Dušan Žehelj - glavni pokrovitelj ekipe Davidov Hram: "Že dolgo nisem bil na kakšni tekmi tako nervozen. Po dokaj dobri igri v obrambi je bila realizacija v napadu katastrofalna in še dobro, da se je na koncu vse tako izteklo. Čestitam trenerju in igralcem za zbrano igro v končnici, vsa čast pa navijačem za bučno in športno podporo, saj so bili po moji oceni prav oni odločilni faktor tega srečanja. Gremo naprej novim zmagam naproti." Lestvica po 5. krogu: 1. Šenčur 5 4 1 418:328 (+90) 9 2. Gorenja vas 5 4 1 418:358 (+60) 9 3. Davidov Hram 5 4 1 400:352 (+48) 9 4. Era Velenje 4 3 1 360:290 (+70) 7 5. Pingvini Šmartno 4 3 1 348:303 (+45) 7 6. Celjski KK 5 1 4 363:388 (-25) 6 7. Tinex Medvode 4 1 3 294:316 (-22) 5 8. Žiri 4 0 4 248:344 (-96) 4 9. Kranjska Gora 4 0 4 235:405 (-170) 4 Celjski KK : KK Davidov Hram 68 : 71 KK Davidov Hram: Weiss, Urlep, Zakrajšek 1.24 (14:12), Pečovnik 13 (5-3), Sarhatlič 10 (8:6), Brinovšek 5 (2:1 ), Zadravec, Goltnik 8 (4-3), Še-menc 2 (2:2), Grebenšek, Dedič 4 (4:2), Zakrajšek M. 5 (2:1 ). Prosti meti: 30:41 - 73 % Meti za dve točki: 19:33 - 58 % Meti za tri točke: 1:20 - 5 % ( Zakrajšek 1.0-3, Sarhatič 0-8, Goltnik 1 -8, Šemenc 0-1 ) Rezultati 5. kroga: Celjski KK : Davidov Hram 68 : 71 Šenčur:Žiri 91 : 52 Kranjska Gora : Gorenja vas 50 : 83 Pingvini Šmartno : Era Velenje 84 : 98 Prosta ekipa : Tinex Medvode KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE - POKAL SLOVENIJE V četrt finalu z državnimi prvaki Z zmago nad prvoligašem Gratis Tiskarno iz Slovenske Bistrice in še prej Mokerc Igu, si je ekipa KM N Nazarje izborila mesto med osem najboljših ekip finalnega pokalnega tekmovanja Slovenije. Za uvrstitev med prve štiri tokrat niso imeli sreče, saj jim je žreb namenil že nekaj let najboljšo ekipo malega nogometa pri nas, aktualne državne prvake in udeležence dveh evropskih, klubskih prvenstev, Sveo Lesno Litijo. Tekma L finala bo 13. decembra v Litiji, zmagovalec pa se neposredno uvrsti v polfinale. Čeprav so Zasavci, na domačem parketu in ob kopici reprezentantov, izraziti favoriti, so presenečenja vedno mogoča in pustimo se presenetiti. Franjo Pukart Ostale lige malega nogometa Veteranska liga Rezultati 8. kroga: Odpisani : Trnava 4:3, Mizarstvo Potočnik: Glin IPP1:4, Mladost : Ljubno 3:1, Transport Miklavc : Gostilna pri Jošku 0:2, Zadruga Mozirje-Adriatik : Čevljarstvo Benetek 3:8. Rezultati 9. kroga: Čevljarstvo Benetek : Gostilna pri Jošku 2:3, Ljubno : Mizarstvo Potočnik 4:1, Glin IPP : Odpisani 6:0, Transport Miklavc : Mladost 3:3, Trnava : Zadruga Mozirje-Adriatik 7:2. Lestvica po jesenskem delu prvenstva: 1. Glin-IPP-25,2. Ljubno-17,3. Gostilna pri Jošku-17,4. Čevljarstvo Benetek-15,5. Trnava-14,6. Mladost-13,7. Odpisani-9,8. Mizarslvo Potočnik-8,9. Transport Miklavc-8,10. Zadruga M ozi rj e-Ad ri ati k-2. Krajevna liga malega nogometa Kokarje Rezultati 1. kroga: Kokarje mladi : Zg, Kokarje 1:4, Potok : Sp. Kokarje 4:3, Lačja vas : Pusto Polje 8:0. Rezultati 2. kroga: Zg. Kokarje : Potok 3:1, Sp, Kokarje : Lačja vas 4:1, Pusto Polje : Kokarje mladi 3:3. Rezultati 3. kroga: Kokarje mladi : Lačja vas 0:4, Zg. Kokarje : Sp. Kokarje 3:1, Potok: Pusto Polje3:1. Rezultati 4. kroga: Zg. Kokarje : Pusto Polje 1:1, Potok : Lačja vas 2:2, Sp. Kokarje : Kokarje mladi 7:1. Rezultati 5. kroga: Sp. Kokarje : Pusto Polje 2:3, Potok : Kokarje mladi 8:0, Zg. Kokarje : Lačja vas 1:0. Lestvica po jesenskem delu prvenstva: 1. Zg. Kokarje-13,2. Potok-10,3. Lačja vas-7,4. Sp. Kokarje-6,5, Pusto Polje-5,6. Kokarje mladi-1. »Štoflc« liga malega nogometa Šmihel Rezultati 7. kroga: Dol Suha : Šmihel Baza Bar 0:2, Loke-Zadruga : Lepa Njiva-Čehi 3:0, Šumečki Boys : Sele 8:4, Šmihel-POP TV : Brezje 1:2, Žekovec-Golte : Trnavče 2:2. Rezultati 8. kroga: Žekovec-Golte : Šumečki Boys 1:0, Brezje : Šmihel-Baza Bar 4:3, Trnavče : Loke-Zadruga 2:4, Lepa Njiva-Čehi : Dol Suha 1:1, Šmihel-POP TV: Sele 1:9. Rezultati 9. kroga: Brezje : Sele 3:12, Dol Suha : Trnavče 3:4, Loke-Zadruga : Šumečki Boys 4:0, Žekovec-Golte : Šmihel-POP TV 6:2, Šmihel-Baza Bar : Lepa Njiva-Čehi 1:5. Lestvica po jesenskem delu prvenstva: 1. Loke-Zadruga-24,2. Trnavče- 22,3. Šumečki Boys-15,4. Sele-15,5. Žekovec-Golte-14,6. Lepa Njiva-Čehi-13,7. Šmihel-Baza Bar-10,8. Brezje-9.9! Dol Suha-7,10. Šmihel-POP TV-3. Krajevna liga malega nogometa Rečica ob Savinji Rezultati 7. Kroga: Pobrežje : Mizarstvo Potočnik 1:1, Šentjanž-KG Cigale : Plavi 3:2, Veseljaki : Grušovlje 8:3, Predkrižnik : ŠD Gmajna 1:1, Veterani Rečice : Zvird.o.o. 2:7, Bar Mars : Orli 7:1. Rezultati 8. Kroga: Plavi : Veseljaki 2:8, Zvir d.o.o. : Predkrižnik 1:6, Grušovlje : Veterani Rečice 2:2, Orli : ŠD Gmajna 1:3, Bar Mars : Pobrežje 2:1, Mizarstvo Potočnik : Šentjanž-KG Cigale 1:4. Rezultati 9. Kroga: Šentjanž-KG Cigale : Bar Mars 8:0, Pobrežje : Orli 2:2, Predkrižnik : Grušovlje 3:1, Veterani Rečice : Plavi 3:6, ŠD Gmajna : Zvir d.o.o. 3:5, Veseljaki : Mizarstvo Potočnik 12:2. Rezultati 10. Kroga: Veseljaki : Pobrežje 9:2, Veterani Rečice : Bar Mars 4:6, Zvir d.o.o. : Grušovlje 4:2, Predkrižnik : Mizarstvo Potočnik 1:2, Šentjanž-KG Cigale : Orli 1:1, ŠD Gmajna : Plavi 5:4. Rezultati 11. Kroga: Grušovlje : ŠD Gmajna 3:2, Plavi : Predkrižnik 9:2, Mizarstvo Potočnik : Veterani Rečice 3:1, Orli : Zvir d.o.o. 0:3, Pobrežje : Šentjanž-KG Cigale 1:8, Bar Mars : Veseljaki 1:8. Lestvica po jesenskem delu prvenstva: 1. Veseljaki-31,2. Šentjanž-KG Cigale-27,3. Bar Mars-22,4. Plavi-16,5. ŠD Gmajna-16,6. Predkrižnik-16, 7. Zvir d,o.o.-14, 8. Orli-14, 9. Grušovlje-11,10. Mizarstvo Potočnik-9,11. Pobrežje-6,12. Veterani Rečice-4. »Ho-ruk« liga malega nogometa Ljubno Rezultati 8. kroga: Zalugnca-Breza : Kozorogi Trans-Tex 2:2, Pizzerija pri Kumru : Savina 1:2, Mejaši : TrbižTNT-Kegljišče Ermenc 3:15, Struge : Gloria 1:1, prosta ekipa: Rastke Rezultati 9. kroga: Zalugnca-Breza : Gloria 1:3, Struge : Pizzerija pri Kumru 1:1, Savina : Kozorogi Trans-Tex 6:0, Rastke : Trbiž TNT-Kegljišče Ermenc 2:2, prosta ekipa : Mejaši Lestvica po jesenskem delu prvenstva: 1. Gloria-22,2. Kozorogi Trans-Tex-16, 3. Zalugnca-Breza-15, 4. Savina-13, 5. Struge-12, 6. Trbiž TNT-Kegljišče Ermenc-12,7. Rastke-4,8. Pizzerija pri Kumru-4,9. Mejaši-2. liga malega nogometa Šmartno ob Dreti Rezultati 7. kroga: KMN Guas : ŠD Gornji Grad 4:6, Input : Bag 3:4, Center : LNM 5:0, Kikers : Kokarje 14:1, ŠD Nova Štifta : Želve 11:2. Rezultati 8. kroga: Center : Input 1:4, Bag : ŠD Gornji Grad 1:1, Želve : Kokarje 5:2, ŠD Nova Štifta : KMN Guas 4:1, LNM : Kikers 0:16. Lestvica po 8. krogih: 1. ŠD Nova Štifta-22,2. ŠD Gornji Grad-19,3.Kikers- 17,4. BAG-15,5. KMN Guas-13,6. lnput-12,7. Center-9,8. Želve-6,9. LNM-3,10. Kokarje-0. Gornjegrajska liga malega nogometa Rezultati 8. kroga: ASC 2000 : Solčava 5:4, GTC 902 Črnivec : Novo naselje 3:3, ŠD Nova Štifta : Texas Bar 0:6, Davidov Hram : ŠD Gornji Grad 6:2, Gostilna pri Jošku : Mizarstvo Branko Krznar 7:2. Rezultati 9. kroga: ŠD Gornji Grad : Gostilna pri Jošku 4:1,Novo naselje : Davidov Hram 2:5, Solčava : GTC 902 Črnivec 4:4, Mizarslvo Branko Krznar : ŠD Nova Štifta 7:1, Texas Bar : ASC 2000 3:4. Lestvica po jesenskem delu prvenstva: 1. Davidov Hram-27,2. ASC 2000-18, 3. GTC 902 Črnivec-15,4. Texas Bar-12, 5. Gostilna pri Jošku-12,6. Solčava-12, 7. Novo naselje-12,8. ŠD Gornji Grad-9,9. Mizarstvo Branko Krznar-4,10. ŠD Nova Štifta-0. Franjo Pukart MEDNARODNI ROKOMETNI SODNIŠKI PAR POŽEŽNIK-REPENŠEK Več v tujini kot pri nas Rokometni sodniški par Požežnik-Repenšek je v fazi zaključnih priprav na moško svetovno prvenstvo, ki bo konec meseca januarja 2003 na Portugalskem. Da sta na mednarodni sceni resnično cenjena, kažejo pomembne tekme, na katere jih je delegirala evropska rokometna zveza. Tako bosta 24. novembra sodila na Madžarskem tekmo lige prvakov med lanskima finalistoma, madžarskim Fotexom in nemškim Magdeburgom, lanskim šampionom lige prvakov. Naslednji konec tedna pa potujeta v Ukrajino v daljni Donetsk, ki se bo srečal z danskim prvakom Koldingom. Takoj po novem letu, 3. in 5. januarja potujeta v Belgijo, kjer bosta odsodila dve kvalifikacijski tekmi med Belgijo in Izraelom za nastop na evropskem prvenstvu za moške, ki bo v začetku leta 2004 v Sloveniji. VP Sporočilo bralcem Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali. Zahvala z nekaj mislimi v razmislek! Ker so lokalne volitve v Občini Luče za nami, sem spodaj podpisani dolžan izreči iskreno zahvalo vsem, ki ste mi v tako velikem številu dali svojo pod poro ob kandidaturi za župana. Posebej poudarjam veliko zato, ker sem pričakoval, glede na vsa dogajanja v času pred volilvami, da bo še več volilcev klonilo in se raje odločilo dali glas dosedanjim vodjem občine. Za kaj pravzaprav gre? Že sama ponudba programa sedanjega župana je bila naravnana tako, da je mene kot protikandidata prikazovala kot, da sem proti določenim investicijam, oz. bi denar občinskega proračuna namenjal za investicije, ki niso v interesu občanov. Pri tem izstopa obvoznica s predorom, gradnja smučišča z občinskim denarjem, športni center na "Šmici". Župan ROSC invsi, ki že natančno vedo, kako bo obvoznica izgledala, točno ve, da bo tudi on moral pri odločitviza varianto obvoznice v Lučah poleg interesov občanov v veliki meri upoštevati stroko. Zato sejaz vsvoji ponudbi nikakor nisem želel strogo opredeliti za eno izmed variant. Nikakor pa nisem proti obvoznici, kot je bilo interpretirano občanom. Kar se pa tiče pretoka Savinje, pa sem prepričan, da tako prejšnji kot sedanji župan in še kdo točno vesta, da skozi predor, kjer bi naj potekala cesta, reka Savinja nikoli ne bo tekla, poseben predor za samo Savinjo pa po podatkih stroke enostavno ni izvedljiv. Gospod Rose pa kljub vsemu obljublja predor in celo elektrarno vtem predoru. Posebej zavajujoča je bila interpretacija gospoda Rosea, da se bo zavzemal proti gradnji smučišča zobčinskim denarjem. Niti toliko se mu ni zdelo vredno, da bi navedel pravilni naziv projekta. On, kakor ludi bivši župan, pa dobro vesta, da sem kot bivši občinski svetnik prvi ugotovil in tudi predlagal, da moramo za takšen projekt pridobiti zunanjega vlagatelja. Prav zaradi tega je bila ustanovljena firma, katere solastnik je tudi občina. Zanimivo pa se mi zdi, da ta ista do sedaj nista imela nič proti trošenju občinskega denarja vta projekt. Temu kot občinski svet-nikfudijaz nisem nasprotoval, kerta projekt podpiram. Povsem korektno pa se mi ne zdi, da so bila določena dela z naročit- nico občine naročena pri določenemu podjetniku brezvednosti svetnikov in smo to obveznost reševali naknadno s spreminjanjem proračunskih postavk, pa še takrat sta oba zamolčala za kaj pravzaprav gre. Na takšno početje smo bili s sirani predsednika nadzornega odbora resno opozorjeni tako župan kot svetniki in prisotni tajnik. Menim pa, da kakorkoli že, občina pri tem projektu ne bo mogla stati povsem ob strani, že iz razloga, ker je solastnikfirme. Preseneča me ponudba gradnje športnega centra na "Šmici". Ni mi povsem jasno, zakajje občina pravvzadn-jem obdobju vlagala toliko milijonov v obnovo igrišča pri šoli, dograditev raznoraznih žičnih in protihrupnih ograj, svetniki pa trošili časz brezplodnim razpravljanjem o pritožbah sosedov ob igrišču. Kot kaže je bil to trenutni navdih in ugotovitev, daje na ta način možno pridobiti glasove proti občini nastrojenih navedenih sosedov in pa seveda določenih nogometnih rekreativcev. Menije povsem jasno zakaj, sicer pa občani, ki jih dogajanje na občini bolj malo zanima, najbrž bolj težko razumejo angažiranje zaposlenih na občini v zadjem tednu pred volilvami, ko so bili osebno oz. telefonsko pozvani, kako naj glasujejo, da se slučajno ne bi zgodilo, da bo za župana izvoljen bivši policaj, priseljenec, komunist itd., poleg tega pa bi z njegovim prihodom dva izgubila službo na občini. Prav to slednje mi pomeni velik kompliment. Vendar sem ravno zaradi dejstva, da se v sredini, kjer sedaj službujem dobro počutim, veliko razmišljal, ali naj sploh kandidiram. Panika pri zaposlenem v primem menjave vodstva pa lahkopomenisamodvoje: da slabo dela ali pa nima kaj delati!? Posebej žalostno je, da so se v dogajanje tako očitno vključili določeni člani PGD Luče, predvsem vodstvo. Vtrenutku so pozabili, da PGD pomeni prostovoljno gasilsko društvo in ne politično gasilsko dmštvo.Topajelahkozeloškodljivo.Zave-dati se morate, da tako župan kot tajnik nista prispevala za gasilstvo v Lučah nič več kot katerikoli drug občan. Vsa sredstva, ki so bila namenjena temu društvu so bila sredslva davkoplačevalcev in le zara- di široke podpore vseh občanov, torej ne samo župana in občinske uprave, so se te investicije lahko izpeljale. Moje zavzemanje za gasilstvo v Lučahje bilo vseskozi na visoki ravni, posebej pa ševčasu po poplavah. Brez pomisleka sem na poziv vodstva društva v decembru 1994izKS na PGD Luče izvršil prepis terenskega vozila NIVA, ker so mi ti isti ljudje pojasnjevali, da tega župan občine sigurno ne bo storil. V zadnjem mandatu pa sem kot občinski svetnik sodeloval pri potrjevanju proračunov, s katerimi je občina pokrila dolg približno 70 milijonov iz prejšnjega mandata za večnamenski objekt, kjer ima prostore PGD (mimogrede: člana občinskega sveta v prejšnjem mandalu sta bila dva člana PGD, na čelu s predsednikom) in dodatna sredstva za nakup gasilskih vozil. Zato tisti, ki se neizmerno veselite, da so volilci le odločili tako, kot ste si želeli, naj vam povem,da kijubvsemuvcelotispoštujem takšno odločitev, saj imajo po mojem prepričanju volilci vedno prav, čeprav sem prepričan, da se je tako moralo zgoditi, morda celo nezaradi Cirila Rosea. Tudi v bodoče mi bodo v življenju na prvem mestu človeške vrednote, kot so odkrit in spoštljiv odnos do slehernega sočloveka, posebej starejših, utrjevanje pozitivnih medčloveških odnosov in skrb za varovanje terspoštovanje narave. Vse to sem prevzel od svojih staršev, ki so vzgojili številno kmečko družino, primerja pa se lahkos krščanskimi vrednotami, kijih nekateri, kljubže na zunaj videnemu, morajo še posebej poudarjati. Jernej Plankl, Luče 128, Luče Retrospekrijo - in moj glas (ob boku volitev letos pri nas) Spoštovani, pisanju teh vrstic meje spodbudila, pritegnila, javna in osebno mi naslovljena pestra vsebina, propaganda za te volitve. Na me, volivca, je naredila močanvtis. Kakšen, bom pojas- nil. Namreč,skorajvsi kandidati (njih štabi) za te volitve so (v lovu za stolčke) želeli trdno prepričati volivce-volivke s poudarjanjem neizmerno veliko skrb, ki jo čutijo za sočloveka... Da je vsak človek najpomembnejši... Da osocialnivamos-ti in pravičnosti sploh ne govorim, oz. pišem. Nadalje ganljivo mamljive besede o nujnosti skrbi za revne... Ubožne... In kako drugače pomoči potrebne. Posebno izpostavljen je bil in poudarjen statistično znan (sloj 14%) naših revnotačnih sodržavljanov Slovencev... Za kar, da se bodo borili, da se odpravi. No, eden od kandidatov za župana moje matične občine Mozirje, je šei še dlje. Na volilni plakat, na katerem seje predstavil,je nam volivcem dopisal: "Da se naj ne veselimo samo dobrih rezultatov, pač pa, da bodimo veseli in srečni tudi takrat, ko se učimo, kako brezpogojno razdajati ljubezen in pomagati pomoči potreb- nim. Da je to slednje največji in najpomembnejši rezultat življenja". Spoštovani, kakor da se ne bi poznali! No, vse to povedano in še drugo, ki je bilo, je vse lepo in prav, a žal, da so to bile le predvolilne fraze (floskule...). Če bi rekel malce ostreje - (metanje peska v oči) nevednim, neinformiranim. To trditev takoj podkrepim. Namreč, spoštovane kandidatke in kandidati teh volitev, lahko bi vas vprašal in tudi povedal: Kje pa ste bili tedaj, ko sem vas željno pričakoval, a vas pogrešal (skozi vso zadnje desetletje) samostojne Slovenije, ko sem recimo, navaden nestrankarski krajan, tod - po naši Sloveniji, še posebej pa po naši Zgornji Savinjski dolini prirejal številne (nad desetero) javnih de brodelnih prireditev- razstav likovnih del z gesto: "Za lačne ljudi - otroke doma in po svetu." Ali za Prostovoljna gasilska društva po vsej dolini. Ali, ko sem (solo) - samoiniciativno v "Mesecu Evropske kulture pri nas" in v "Letu kulture v turizmu pri nas" v letu 1997 po vsej Zgornji Savinjski dolini (v vseh občinah hkrati!) nastopil tako rekoč retrospektivno s sve jimi lastno ustvarjenimi 500 likovnimi deli, pa vas, spoštovani kandidati za te volitve, prav nikogar ni bilo na spregled. Prav nikogar od vas! Ne na svečane otvoritve dobrodelnih postavitev (za lačne), ne na Mesecu kulture, niti ne na Turistične. Nikjer! Pa je bila obveščenost temeljita. Saj so javni mediji, tako lokalni kot nacionalni, o tem korektno, skrbno poročali. Spoštovani, vem, da mi lahko rečete, da so še pomembnejše stvari. Resje. Se popolnoma strinjam. To sem povedal zato, ker so vas bila tako polna usta skrbi za takšno reševanje problemov... Poleg tega pa,marnisotudita kulturna področja ustvarjalnosti, umetnosti, pa nenazad-njetudi dobrodelnost-vrednote in sestavni deli družbe in človeške kultiviranosti. In bi jih že zaradi tega bilo vredno in potreb-. no upoštevati,sprejemati, ne pa se od njih distancirati, oddaljevati, ali jih celo (kot v tem opisanem primeru -primerih), ignorirati. Te vrstice zaključujem z mislijo kandidata teh volitev, spoštovanega starosta dr. Bučarja, koje ob koncu prvega kroga teh volitev rekel, da je v družbi demokracije še kako pomemben in šteje vsakglas volivca, tako ali drugače. No, zato naj tudi te, moje vrstice, štejejo kot "glas" ob boku volitev letos pri nas. Vlado Parežnik, Levstikova 9, Mozirje ČRNA KRONIKA • ZAPELJAL V PEŠKO Mozirje: 11. novembra zjutraj seje na regionalni cesti izven naselja Mozirje zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe. 49-letnl M.J. iz Zreč je vozil osebni avtomobil v smeri iz Mozirja proti Nazarjam. Izven Mozirja je trčil v 59-letno peško H.K. iz Solčave, Pri trčenju seje imenovana hudo telesno poškodovala. • TATVINA LESA Ljubno: Iz gozda v Teru je neznani storilec v noči na nedeljo odtujil okoli 30 kubičnih metrov smrekove hlodovine. Vrednost ukradenega lesa znaša okoli 300.000 tolarjev. • POŽAR NA LJUBNEM Ljubno: 11. novembra okoli 14.30 ure je zagorelo na gospodarskem poslopju, last D.O. v Savini pri Ljubnem. Požar so pogasili gasilci, policisti pa so ugotovili, daje zagorelo zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Kljub hitri in uspešni intervenciji gasilcev,je na objektu nastalo za okoli 500.000 tolarjev škode. • OB MOBILCA Mozirje: U.Š. je 12. novembra obvestila mozirske policiste, da ji je neznanec ukradel mobilni telefon znamke ericsson. Njegova vrednost je znašala okoli 20.000 tolarjev. • TATVINA NA VENIŠAH Nazarje: V noči na sredo (13. november) je neznanec v Lačji vasi vlomil v gostinski objekt Hotela Veniše in odnesel nekaj menjalnega denarja. Z vlomom in tatvino denarja je povzročil za skoraj 60.000tolarjev škode. • TELEFONIRA NA TUJ RAČUN Rečica ob Savinji: M.H. iz Varpolj je 15. novembra policiste obvestila, da je pred dnevi izgubila svoj mobilni telefonski aparat znamke simens. Ob izstavitvi računa s strani operaterja mobitel pa je ugotovila, da ga nekdo uporablja in pridno telefonira na njen račun. • PORAVNAVALI RAČUNE Nazarje: Dežurni policist je bil 16. novembra okoli polnoči obveščen, da se pred lokalom Izoles v Nazarjah pretepa skupina mlajših moških. V pretepu sta dva izmed njih utrpela lažje telesne poškodbe. • MOTENO TELEFONIRANJE Bočna: V noči na 16. november je neznani storilec poškodoval oziroma uničil razvodno telefonsko omarico. Zavoljo tega je bilo pri mnogih krajanih telefoniranje moteno. • SMRT TRAKTORISTA Ljubno: 16. novembra popoldan seje v Primožu pri Ljubnem poškodoval 61-letni traktorist J.P. Imenovani je zapeljal s ceste na nabrežino, kjer se je traktor s prikolico dvakrat prevrnil. Voznik je pri tem padel s traktorja in se poškodoval. Kasneje je zaradi hudih poškodb umrl v celjski bolnišnici. OBVESTILO Proizvodnja električne energije, Krajnc Branko s.p., Planina 3, Ljubno preneha z dejavnostjo 18.2.2003. Vseje milost. Preden kaj dam, sem dobil, preden kaj izgubim, sem bil obdarjen, preden kakšno izgubo obžalujem, se moram za izgubljeno stvar zahvaliti, da mije sploh bila podarjena. (dr. Anton Stres) ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega ljubljenega Luka GRUDNIKA (12.2.1980-8.11.2002) se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in kakorkoli pomagali. Iskrena hvala reševalnima ekipama iz Mozirja in Velenja, policistom in gasilcem za čuteč odnos med reševanjem. G. msgr. Jožetu Vratanarju za podelitev zakramenta bolniškega maziljenja, dr. Blažičevi, dr. Slaviču, in dr. Žunterju. Hvala tudi Prodnikovim iz Juvanja, Mlinarjevim iz Okonine in med. sestri Maji Kaker. Posebej hvala vsem Lukovim prijateljem in najožjim sorodnikom, ki so pristopili na pomoč in odvzeli del bremena. Hvala g. dekanu Martinu Pušenjaku, g. msgr. Jožetu Vratanarju, g. msgr. Milanu Gosaku in g. misijonarju patru Mihu Drevenšku za vse besede tolažbe, molitve za rajnega Luka, darovane pogrebne maše in pogrebni obred. Hvala tudi ljubenskim gasilcem, pevcem ter govornikom: Dejanu Ugov-šku, Mariu Šlogarju in Davidu Jeraju. Zahvaljujemo se tudi za vse osebne in pisne izraze sožalja, za vse molitve, darovane sv. maše, cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in tistim, ki nam še vedno stojite ob strani. njegovi mamica, ati in Ika Že deset let naš dom je prazen, ko nehote smo šli narazen, usoda je tako hotela, da tebe nam je vzela, tvoj večni dom le rože zdaj krasijo, in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN 19- novembra mineva 10 let, odkar si nas zapustil naš dragi Franc PREPADNIK p.d. PROŠ Njegovi domači V življenju veliko si trpel, za svoje delo, dom, družino si živel, a kruti val bolezni, smrti mnogo prerano te je vzel. ZAHVALA ob boleči izgubi ljubega moža, atija, dedija in brata Rada RAKUNA iz Mozirja (18.3.1939-28.10.2002) se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom, sošolcem, sodelavcem in znancem za pisna in osebno izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se želimo zahvaliti vsem, ki ste ga obiskovali med njegovo boleznijo, še posebej dr. Butu, sestri Sonji, dr. Pečnikovi, sestri Nataši, dr. Fuerstovi, dr. Kovaču in vsem reševalcem. Zahvaljujemo se tudi vsem, kiste sodelovali pri njegovem pogrebu; g. Flor-jancu, Gasilskemu društvu Mozirje, Komunali Mozirje, KS Mozirje, Občini Mozirje, društvu Mlajevci, Društvu Savinjski Gaj, društvoma invalidov in upokojencev iz Mozirja, g. župniku, pevcem, godbi, trobentaču, praporščakom, govornikoma ge. Pavli in g. Romanu ter pogrebni službi Morana. Žalujoči vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni je mnogo prerano odšel k Nebeškemu Očetu naš dragi mož, oče in dedek Franc PODBREGAR iz Podvolovljeka (15.2.1940-9.11.2002) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku Jožetu Gračnerju, pevcem iz Luč, g. govorniku Kovinarstva Ljubno ter govorniku Občine Luče Cirilu Roscu za poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga tako v velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči - vsi njegovi Bolečina da se skriti, tudi solza zatajiti, le tebe draga mama nikoli več nihče ne more nam vrniti. ZAHVALA Ob smrti žene, mame in stare mame Frančiške PEČNIK iz Okonine 30 (11.9.1924 10.11.2002) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi gospodu župniku monsignorju Vratanarju za opravljen pogreb in gospe Štiglic za poslovilne besede. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pokojno mamo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči domači Prazen dom je in dvorišče naše oko zaman te išče ni več tvojega smehljaja le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni nas je zapustil naš nenadomestljivi mož, ati, brat, dedi in tast Franc ZAVOLOVŠEK Tirosek Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darove svete maše, sveče, cvetje; ki ste nam stali ob strani v teh neizmerno težkih trenutkih slovesa. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, dr. Logarjevi za nudeno zdravniško pomoč, praporščakom, gasilcem, pevcem in vsem govornikom. Hvala vsem in vsakemu posebej za spremstvo na njegovi zadnji poti in besede slovesa. Žalujoči vsi njegovi: Nova Štifta, Mala Lasna, Kamnik MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041 665-329 državljanski priročnik Goljufi "Od kod tako slabi rezultati?" se čudi vodja stranke, ki je na volitvah neslavno propadla. "Na vsakem volišču smo imeli nastavljenega kandidata, rezultat je pa nikakršen!" Oglasi se tajnik stranke: "Oprostite, ampak pozabili ste podtakniti volilni imenik s sedemnajstletniki..." Neobzirnež Če so volilci galantni, lahko Drnovšek nap-ram Brezigarjevi v drugem krogu volitev za predsednika še izgubi, saj ni kavalir. Kavalirji dajo dami prednost. Brez izračuna "Za našo luknjo v proračunu smo našli izvrstno zdravilo. To je Lek!" reče premier D/novšek. "Žal smo ga že potrošili..." reče 'financ' minister Rop. Pretreseni tehni razlogi Najprej potresi, potem zemeljski plazovi, nato še naravne ujme! Povejte mi, zakaj ljudje sploh živijo v Bovcu? . Zaraditurizma! Tretji krog Nekateri bi šli na drugi krog volitev samo v primeru, če bo zmagal tretji kandidat. Zdaj pa res bolje vidim mlečno cesto! Nobenih zastojev ni videti. Joj, zdaj sem se spomnila. Hotela sem kupiti torbico, ne čevlje. Kako do boljših rezultatov? Vodilna stranka je s svojimi sateliti v Sloveniji tudi glede na občinske volitve še vedno ista. Ali bi verouk v šolah to kaj spremenil? Težko. Vsekakor pa lahko utrdi vero v boljše prihodnje življenje. Medalja za zaslugo Zakaj imajo menedžerji tako visoko plačo? Ker imajo tajnico in ženo kljub temu, da so 12 ur odsotni na delu. Neprimerljivo "Le kako lahko primerjajo mojo plačo z menedžersko?" se čudi košarkaš. "Ko jaz zadanem trojko, je vsa raja vesela, ko pa menedžer preskrbi delo, so vsi delavci slabe volje!" Primerljivo "Moja plača je tako nizka," pravi orodjar, "da je z evropsko povsem neprimerljiva. Sem pa zadovoljen, da z vodstvom vred dosegam povprečje Evrope. Zvezane steze "Ati mene kakat!" pove najmlajša. "Že spet! Da nisi bolna?" "Ne, saj nisem jedla antibiotikov." "Kaj? Kaj praviš?" "Ja, kaj ne veš? V mleku so antibiotiki, pa je bila mlečna cesta zato takoj zaprta, jaz pa nisem!" Povsem razumno "Glasba, ki jo posluša današnja mladina mi je povsem nerazumljiva!" se žali Ralf. "Pa res!" mu pritrdi Jedrt. "Kje je zdaj tisti punk, ki ga niso razumeli naši 'ta stari'?" Ni drobnega tiska "Šef je rekel, da ti bo dal povišnico, če ne boš šel na dopust, ko bo največ dela," reče tajnica računovodji. "Prav, ampak bolniške ni nič omenjal, kajne?" Dolgoročna rešitev Z izgraditvijo avtocest pomagamo turistom, da nam hitreje utečejo v druge države. Za vsak problem se najde rešitev. V Zgornji Savinjski dolini policisti lovijo ilegalce, da bi obdržali vsaj te. EkoTiček Romp in pomp v Nazarjah Civilno iniciativo, ki nastopa proti onesnaževanju je preglasil hrup tovarne iver-nih plošč. Alergije, ki se pojavljajo v Nazarjah, niso posledica onesnaženja, ki ga povzroča industrija, ampak posledica njihovega načina življenja. Rečičani, naprimer, znajo živeti neprimerno bolj zdravo. UČENJE Splošno znano dejstvo je, daje naša dolina država v državi. To je spoznala tudi naša urednica, ki se hočeš- nočeš mora naučiti zgornje-savinjskih zakonov. Da bi učenje potekalo hitreje smo na uredništvu ubrali nasledno pot: akt nad glavo, pa če pade kaj noter pade, vse skupaj pa poplaknemo z metinim čajem. (UK JE SAVINJČANOM V DOLG CAJT PRESS) Cvetke NADSTRANKARSKI KANDIDAT "Kandidiram na volitvah, ker pa nimam denarja za plakate, se na vsako oglasno desko postavim za pol ure." (VOLTE MENE PRESS) SRBENJE "Klanjam se gospod Lojze. Mimogrede, me lahko po glavi? Vi mene, jaz mačko, mačka miško..." (PISTA PRESS) LEOPARDU PODOBNA DIVJA MAČKA IZ MEHIKE ZAČETEK GESLA KRAJ V ANGOLI ANGLEŠKA GLASBENA SKUPINA NAJVIŠJI ČIN V MORNARICI PREPROSTA VRATA IZ LAT V OGRAJI OKRASNI PTIČ ODGOVOR NA KONTRO ROBERT REDFORD VRSTA NUKLEAR. REAKCIJE PRIDOBIV. ŽIVEGA SREBRA SPREVOD TRGOVCEV ALI ROMARJEV ŠAHOVSKA FIGURA, KONJ NEMŠKI PISATELJ-, OTT.P.... KRATICA ZA AVSTRIJSKI ŠILING ENOTA ZA ČISTINO ZLATA ONASISS. VZDEVEK OČE STADION V BUDIMPEŠ. VESOLJČEK UČITELJ PRVEGA RAZREDA O.Š. (ŽARG.) GOSTA KEPRASTA TKANINA IZ KITAJSK. BOMBAŽA SPORAZUM, ZVEZA MED DRŽAVAMI OZEK USNJEN TRAK STARA RUSKA POLŽ. MERA SAMUEL BAKER ORODJE ŽAN J 1C STAN LAUREL SLOVENSKI PEVEC {PLESTENJAK) KRAJ NA GORENJSK. POLOTOK V JADRANU AMERIŠKA PEVKA- . PRIJETEN VONJ IGNAC KAMENIK NEMŠKI FILOZOF- IMMANUEL JUTRANJA PADAVINA TOVARNA AROM PRI CELJU INDIJSKO 2. NARODNO OBLAČILO FORDOV MALČEK S?' RUSKA IGRALKA SAVINA) TIBETAN. GOVEDO EGIPČANSKI BOG SONCA NEPREVOD- NIK, IZOLATOR PRIPOVED. PESNITEV ZAPOR, AR EST JETNIK, ZAPORNIK (POG.) JAVOR (LAT.) NAGLAVNO POKRIVA- LO NEKDANJI TURŠKI VELIKAŠ IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kr«*): REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Sestava, Emerson, ped, akt, trma, AA, pušeljc, vsemir, ais, dekokt, češnja, ekskurz, citat, US, Apian, Ra, Stalin, ab, rak, Renn, Atri, da, Danaa, Drinov, Iko, irigator, etnarhija, ako, toaleta, drvar, ar, Akan, Alata MINI SLOVARČEK: OZELOT- leopardu podobna divja mačka iz Mehike ZOBENDA-junakinja iz Tisoč in ene noči DESJATINA- stara Ruska dolžinska mera SPALACIJA-vrsta nuklearne reakcije OTOČE- kraj na Gorenjskem NANKING- gosta keprasta tkanina iz Kitajsk. Bombaža GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB Mozirje organizira SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME Sejem bo potekal v soboto, 23.11, in nedeljo, 24.11., od 9.00 do 19,00 ure v športni dvorani TVD Partizan Mozirje. Vabljeni! Napovednik • Petek (22. november), ob 21.00. Športna dvorana Nazarje Tekma malega nogometa - KMN Nazarje : KMN Opiast Kobarid • Petek (22. november), ob 16.00 in 18.30. Dom kulture Velenje Medobmočno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov • Petek (22. november), ob 20.00. Rdeča dvorana Velenje Koncert Severine • Sobota (23. november), ob 19.30. Slomškova dvorana v Mozirju Koncert ženskega kvarteta Vita. Gosti: Koledniki iz Mozirja in kitarist Jože Lesjak • Sobota (23. november), ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Koncert Marjana Zgonca z gosti • Sobota (23. november), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma ■ Davidov hram Nazarje : Kranjska gora • Sobota (23. november), ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Refleks Nazarje : Prebold (kadeti) • Sobota (23. november), ob 21.00. Kokarje (dvorana) Rok žur • Nedelja (24. november), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Tinex Medvode (pionirji) • Ponedeljek (25. november), ob 19.30. Dom kulture Velenje Gledališka predstava Večna mladeniča • Torek (26. november), ob 11.00. Muzej novejše zgodovine Celje Otvoritev razstave Droga ni moda • Četrtek (28. november), ob 19.00. Likovni salon Celje Češnje v decembru ■ novoletna prodajna razstava Kupim telička starega en teden in kravo za zakol. Tel: 01 83 25 400 Prodam svinjsko mast. Tel: 5 845 367 (zvečer) Prodam stanovanje veliko 52 m2 v več stanovanjski hiši na Rečici, nad pošto. NEPREMIČNINE Prodam manjšo hišo z vrtom v Za-drečki dolini. Cena ugodna. Gsm: 041 783 544 KMETIJSKI PRIDELKI Prodam suha drva. Gsm: 031 628656 ŽIVALI-KUPIM Telico visoko brejo ali kravo po telitvi kupim. Tel: 5 841 196 ŽIVALI-PRODAM Prodam prašiča, težkega 180 kg. Tel: 5 841 891 Prodam prašiča - krmljenega z domačo hrano, cca 180 kg. Gsm: 041 657 638 Prodam težkega prašiča za zakol. Tel: 5 835 289 Prodam telico in kravo - obe simetelki, breji 5 in 8 mesecev. Gsm: 031 738 101 Bikca ali teličko, staro 1 teden - prodam. Gsm: 041 912 735 Prodam brejo telico sivo rjavo, a kontrola. Tel: 5 841 550 Prodam teličko limuzin, staro štiri tedne. Tel: 5 671 2 92 KUPON zo brezplačni mali oglas do 10 besed v 48. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. Cena: 4.500.000,00 sit. Gsm: 041 269 103 Prodam stanovanjsko hišo v Gavcah pri Paški vasi za 25 mio. Tel: 5 866 227 Iv. Cena 19.000 sit. Gsm: 041843995 Prodam žago za razrez hlodovine. Cena po dogovoru. Gsm: 031 714196 Prodam kombinirano peč emo central 24 z gorilcem in radiatorje. Tel: 838 31 55 AVTOMOBILI IN MOTORNA KOLESA Prodam Renault elio 1,2 RL, letnik 1997, zelene barve, 85.000 km. Gsm: 041 728 722 Prodam novo, 5 kg polnilko za klobase in salame. Gsm: 040 548 820 Prodam čevlje burton, številka 44. Cena po dogovoru. Tel: 5 844 581 AVTOMOBILSKA OPREMA Prodam4zimskegumesplatišči 155/ 70R/13. Cena po dogovoru. Tel: 5 885 447 Prodam molzni stroj westfalia. Tel: 5 841 550 Prodam 60 basno klavirsko harmoniko. Tel: 5 845 211 (popoldan) Ohranjen dekliški kombinezon št. 12, prodam za 5.000 sit. Tel: 5 846 173 DRUGO-PRODAM Prodam črno belo kamero primerno tudi za nadzor živine v hlevu. Priklop na Prodam nokio 3310 in nokio 3210. Gsm: 031 422 924 1 j MORDA STE 1 SKALI PRAV TO RTV S€RVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMGTJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388. Pogrebne storitve, Anubis, Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10,3333 Ljubno ob Savinji. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla, uokvirjanje slik. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 5832-525, GSM 041/727-861. Servis in vzdrževanje, Dobrovc Jure s.p., Žlabor 8,3331 Nazarje. PIROTEHNIKA Rakete, ognjemetne baterije, fontane, rimske svečke, petarde, bakle, pištole za rakete, pasje bombice,... Tel. 03/58 33 626. Proizvodno trgovsko podjetje DIANA d.o.o., Obrtniška ulica 8,3331 Nazarje. DELO V BISTROJU Za december iščemo dekle s prakso za delo v bistroju. Tel. 5834-030, Nazarje. Boštjan Dobrovc s.p., Lesarska 27,3331 Nazarje. ZAPOSLIM KV natakarja ali natakarico in kuharja. Lokacija Ljubno ob Savinji. Tel. 031/286-886. Herbst Tomi, Tomšičeva 1,3320 Velenje. mmimmwmwm 30. NOVEMBER OTVORITEV TRGOVINE S TEKSTILOM PINOCCHIO V MOZIRJU NA TRGU 26, MOZIRJE j PRESENEČAMO: -S SUPER IZBIRO KONFEKCIJE LASTNIH BLAGOVNIH ZNAMK ZA VSO DRUŽINO -15% OTVORITVENI POPUST TOREJ VABLJENI NA SUPER UGODNE NAKUPE V TRGOVINO PINOCCHIO V MOZIRJE! PINOCCHIO TEAM! OB PREDLOŽITVI TEGA KUPONA VAM OB VSAKEM NAKUPU PODARIMO PRAKTIČNO DARILO Vabljeni v salon pohištva z ugodno ponudbo: Celje - skladišče D-Per 7/2002 - pisarniškega pohištva - otroških sob Obiščite nas v našem salonu vsak dan od 9. -16. ure - garderobnih omar -spalnic in v soboto od 8. -12. ure. COBISS e - dnevnih sob - predsob ■ računalniških miz ■ komod Od 15. novembra dalje mali gospodinjski aparati podjetja B/S/H/ Nazarje na voljo tudi v naši prodajalni. Glin K&M d.o.o., Lesarska cesta 10,3331 Nazarje * http://www.glin-km.si * e-mail: prodaja@glin-km.si * tel.: 03 83 93 138 * faks: 03 58 32 341 S4VI_____________ Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. ® SMNAZf\Rjt Lesarska 26, Nazarje m Telefon: 03/839 4130,8394191 839 4 7 71; fax: 03/839 47 72 AKCIJA BRAMAC klasic, donav 1.765 SIT/m2 BRAMAC Markant. 1.509 SIT/m2 CENA DO RAZPRODAJE ZALOG BLOK MODUL 125,58 SIT/kom Cena velja pri plačilu z gotovino AKCIJA LAMINATI CLIK... 1.841 sit/m2 UGODNE CENE GIPS PLOŠČ IN KERAMIČNIH PLOŠČ Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV! DOSXAYA 1AVFODVIGALOM NA DOM! Bogatejša serijska oprema vozil Golf: • centralno zaklepanje • električni pomik stekel spredaj (pri 4-vratniku tudi zadaj) • električno nastavljivi in Golf. ogrevani zunanji ogledali Vaš Volkswagnov trgovec Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 OSREDNJP KNJ. CELJE