VčiželfsKa tislcarna —t Število članov naše največje stanovske zadruge Učiteljske tiskarne v Ljubljani se razveseljivo veča. Priglaša se mnogo agilnih tovarišev in tovarišic, ki imajo vsi globoko ukoreninjeno srtaruovsko zavest in zmisel za zadružništvo. Ker je Učiteljska tiskarna gospodarska hrbtenica vseh naših stanovskih ustanov pa tudi naše učiteljske organizacije in ker smo z Učiteljsko tiskarno tud'i potom šole tesno povezani je moralna dolžnost vsakega našega člana, da postane član tudi tega največjega stanovskega podjetja. S tem ne pomaga le samemu sebi — saj ima pri nakupu 15% popusta — s čim številnejšim članstvom bo tiskarna še pridobila na ugled_ in veljavi in bo še tem bolj lahko delala v korist učiteljstva in šolstva. Delež v tej zadrugi znaša 250 Din, ki pa se lahko plača v 10 obrokih po 25 Din, kar zmore lahko tudi najmlajši(a) tovariš(ica). —t Prva številka »Zvončka« je izšla Učiteljska tiskarna ga toplo priporoča vsem dosedanjim, posebno pa vabi nove naročnike. —t Svoji k svojim, to geslo ne vdja samo za naše domače tvrdke. Geslo »svoji k svojim« kliče tudi vse učiteljice in učiteilje, vse naše člane v Učiteljsko tiskarno in njene knjigarne v Ljubljani in Mariboru. Naša moralna dolžnost je, da v prvi vrsti podpiramo naša stanovska podjetja. Torej še enkrat: »Svoji k svo.jim!« —t Nekaj, kar smo zelo pogrešali. Za praznik I. december ali pa za Vidov dan, so bila naša šolska in sokolska društva vedno v zadregi, ker je manjkalo njihovi mladini (jrimernega gradiva za iproslavo teh slavnostnih dni. Iz te stiske nas je seda.j rešila naša marljiva pisateljica in velika prijateljica mladine Manica Komanova, ki je sestavila za našo mladino dva slavnostna prizora, prvega za Vidov dan drugega za prvi december, in 6icer tako posrečeno in lepo kakor zna samo Manica, ki pozna otroško dušo do dna, pozna razmere in prilike v katerih se giblje naše šolstvo in sokolstvo. Oba prizora sta kratka (vprizoritev enega kakor drugega bo 'trajala 15 do 20 minut), a polna pestrosti in živahnosti in bosta del