PRIMORSKI DNEVNIK i« začel izhajati v Trstu 13. rriaja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-*•. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu. kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
JL	dnevni
Os	O
:> X' >
O CT; -C ii O !~i !_]
-5 c 5
_ 5 i ^ P
C O j> ■ti r c. m c i> 5
7:- O ^ •—
r_ -
>P559 I linije)
O o
Poštnina plačana v gotovini Abtx poetale 1 grupoo
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 15 (12.340)
Trst, sobota, 18. januarja
04
ro
Liberalci spet navzkriž z demokristjani
Ukrepi v obrambo lire netijo spore v vrstah vladne večine
RIM — Napetost v vrstah večine se še ni polegla in kaže, da se tudi v Prihodnjih dneh ne bo. Spadolini trdi, da so v petstrankarski koaliciji sprti glede cele vrste vprašanj, vključno s problemom deflovne pogodbe zdravnikov. Denarni ukrepi, finančni zakon, upravni svet RAI, bliž-njevzhodna politika in mednarodni terorizem, vse to so problemi, ki lahke v kateremkoli trenutku povzročijo vladno krizo. Prevladuje mnenje, da KIJ in PSI, pa tudi republikanci, čakajo na odobritev finančnega zakona, da bi potem lahko izbrali najudob-nejši trenutek za odprtje sovražnosti.
Vzroki sporov ne manjkajo. Tu je Predvsem gospodarski položaj ter instrumenti, s katerimi naj bi ga opravili. Ukrepi na denarnem področju, za katere se je zakladno ministrstvo jmklo predvčerajšnjim so povzročili nasprotujoče si reakcije ne samo v vrstah opozicije, temveč tudi v vrstah same večine. Za Spadolinija gre za dokaz zelo hudega položaja, ki je v nasprotju z optimističnimi izjavami zadnjih mesecev. Po njegovem mnenju je šlo za nujen ukrep v o-brambo lire, ki pa bo brez dvoma povečal primanjkljaj. Namestnik de-mokristjanskega tajnika Bodrato je mnenja, da bo ta ukrep spet privle-
kel na dan vsa vprašanja gospodarske politike, o katerih so govorili ko so sestavljali vlado. To pa opravičuje ponovno poglobljeno razpravo o vseh vprašanjih gospodarske politike.
Liberalci so odločno proti vladnim ukrepom, predvsem zato, ker se Golia ni p>osvetoval z drugimi partnerji v okviru vladne večine, pa tudi zato, ker bodo ukrepi imeli pomemben vpliv na finančni zakon. Za komuniste je povsem nesprejemljiva tenden-
ca, da bi rešili sleherno težavo in napetost na področju monetarne politike z zvišanjem obrestne mere javnih vrednostnih papirjev. Načelnik' komunistične skupine v poslanski zbornici Napolitano pravi, da sedaj skušajo zakriti neprevidnost in napake, ki so povzročile špekulativni pritisk, ne da bi pri tem resno pomislili na posledice, ki jih ukrepi utegnejo ime-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
O
o
o
?0
O
Po hladnem sprejemu v Kanadi i
Whitehead zaduvuijcu
z obiskom v Italiji
RIM — Posebni ameriški odposlanec in podtajnik v zunanjem ministrstvu John Whitehead je včeraj obiskal italijansko glavno mesto ter se v svojem nekajurnem postanku srečal z ministrskim predsednikom Cra-xijem, zunanjim ministrom Andreottijem, notranjim ministrom Scalfa-rom in še z obrambnim ministrom Spadolinijem. Whiteheadova misija sodi v okvir akcije, s katero bi ZDA hotele prepričati svoje zaveznike o Gadafijevi odgovornosti za teroristično nasilje v svetu.
■v
Španija uradno priznala Izrael
V Bejrutu ugrabljeni trije uslužbenci španskega veleposlaništva
NA 2. STRANI
Zamrznili prodajo Westlanda
LONDON — Prodaja tovarne helikopterjev Westland konzorciju, ki ga sestavljata FIAT in Sikorsky, je zaenkrat zamrznjena. Tako so sklenili včeraj delničarji angleške tovarne. Za prodajo tovarne italijansko - ameriški skupini se je namreč izreklo 65,2 odstotka delničarjev, za tako prodajo pa jih je po statutu potrebnih najmanj 75 odstotkov. Baje so pravniki ameriške tovarne sedaj že na delu, da preučijo drugačen način prodaje, pri katerem bi zadostovala navadna večina glasov.
Prav tako pa se za protinapad pripravljajo predstavniki evropskega konzorcija, ki jih vodi britanski milijarder Alan Bristow, ki je obenem lastnik 14 odstotkov delnic družbe Westland.
Sicer pa je bil včerajšnji občni zbor delničarjev bolj podoben ameriškemu volilnemu zborovanju kot pa srečanju gospodarstvenikov. Pred glasovanjem je bila namreč triurna razprava, ki je bila v bistvu ena sama volilna kampanja za eno oziroma drugo rešitev.	,
Posebni ameriški odposlanec je že obiskal Ottawo in London, kjer pa ni žel tistega odobravanja, ki si ga je želel. S pogovori z italijanskimi sogovorniki pa je, po lastnih trditvah, celo zadovoljen. Whitaheadovo srečanje s Craxijem in Andreottijem je trajalo dve uri, na tem pa so govorili o možnosti skupnih italijansko-ameri-ških ukrepov proti Libiji, predvsem pa je Craxi izrazil priznanje za prepoved izvažanja orožja v Libijo. A-meriški posebni odposlanec je nadalje izročil Craxiju Reaganovo pismo.
Na tiskovni konferenci, ki jo je Whitehead sklical takoj po srečanju s Craxijem in Andreottijem, je dejal, da ima dokaze o libijski odgovornosti pri podpiranju mednarodnega terorizma, vendar pa so ti dokazi o-stali tajni, češ da bi njihovo razkritje škodilo samemu boju proti terorizmu.
Včeraj je Gadafi preko svojega veleposlaništva v Italiji posredoval deželi Siciliji poslanico, o kateri so javno razpravljali v deželnem svetu in v kateri svari italijansko vlado, naj ne ogroža libijske varnosti. V njej je še rečeno, da je pač Sicilija Libiji naklonjena dežela in da se tako ena kot druga borita za mir v Sredozemlju. Predsednik deželnega sveta Sicilije Rino Nicolosi je odgovoril, da je pripravljen na diale®.
Petnajst in deset let zapora za mlada morilca iz Vidma
Predsednik IS SRS Šinigoj na obisku v deželi Venetu
Po desetih urah posvetovanja je tržaško sodišče za mladoletne izreklo zvečer razsodbo proti dijakoma, ki sta julija lani ubila v Vidmu svojega 15-letnega temnopoltega sošolca Gia-w>ma Valenta. Petnajstletni Daniele P- je bil obsojen na 15 let zapora. Šestnajstletni Andrea P. pa na 10. riba je sodišče spoznalo za kriva na-fnernega umora ob obtežiini okolišči-ni, da sta zločin izvedla iz nizkotnih nagibov in brez razloga. Daniele je bil obsojen tudi zaradi skrivanja in skrunitve Giacomovega trupla.
Javni tožilec Rosario je zahteval veliko. višje kazni: za Danieleja 29
Trst
postojanka
razpečevalcev
mamil
NA 5. STRANI
let zapora, za Andrea pa 15 z utemeljitvijo, da sta dijaka ubila Giacoma premišljeno in povsem prisebno, vendar ne iz rasističnih razlogov. Branilci mladoletnih obtožencev pa so prepričevali sodišče, da sta fanta nedolžna in da sta se hotela le braniti pred Giacomovim napadom. Njihovi verziji sodišče očitno ni verjelo, kajti težko je tako opravičiti kar 63 vbod-Ijajev in skrbno pripravljen ritual.
Kot so povedale številne priče, sta bila Daniele in Andrea (ki še vedno trdi, da je nedolžen) vneta privrženca nacističnih metod in sta rada nosila na oblekah kljukaste križe ter brala filonacistične risanke. Ko sta 9. julija lani pričakala v razpadajoči hiši Giacoma, kamor sta ga privabila z zvijačo, sta že imela pri sebi nož, kirurške rokavice in lepilni trak. Verjetno pa bo držalo, da ju je fanatični delirij presenetil in da nista bila kos svojim občutkom, tako da sta šla, prav zaradi mladca sti, preko nameravanega. To je sodišče upoštevalo in prav zaradi tega ovrglo obtožbo o premišljenem umoru.
BENETKE — Predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj je včeraj pričel uradni obisk dežele Veneto, kjer se je razgovarjal s svojim gostiteljem predsednikom Berninijem. Takoj po dopoldanskih razgovorih sta oba predsednika potrdila skupni konkretni interes na dobro obiskani tiskovni konferenci, kateri je prisostvoval tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič.
Pri teh skupnih ugotovitvah sta predsednika izhajala predvsem iz uveljavljanja skupnosti Alpe - Jadran, ki dvostranske stike še pospešuje. Skupnost se je okrepila z vključevanjem Lombardije, sedaj pa so prvi kontakti, da bi vključili tudi madžarski pokrajini Vas in Zolar in to v soglasju s tokratnim predsednikom skupnosti predsednikom hrvaške vlade Markovičem in ob predhodnem posvetovanju z madžarsko vlado.
Osrednji del razprave in razmišljanj se je nanašal na gospodarska vprašanja, ki so zapletena, saj gre za navijanjem skupne finančne družbe, ki naj finansira znanstvenih dosežkov, mladinsko brezposelnost in dri{go pri čemer so koristne izmenjave skupnih izkušenj. Celotna skupnost Alpe - Jadran se v tej zvezi pripravlja na naslednji konkretni korak sodelovanja z ustanavljanjem skupine finančne družbe, ki naj finansira medsebojno poslovno izmenjavo in se ukvarja s skupnimi vlaganji. Vse dežele članice skupnosti so se že pozitivno izrekle, zainteresirane so najmočnejše banke,
ki bodo nosilci družbe, ki naj bi razpolagala z začetnim kapitalom desetih milijard lir. Predviden je ozek poslovni direktorij in širši upravni svet sestavljen iz dežel in zainteresiranih finančnih in drugih zavodov. Sestavljen je že pismeni predlog in pobuda ima že prve konkretne oblike.
Med take konkretne stvari spada tudi skupna predstavitev turističnih zanimivosti celotnega področja Alpe - Jadran, ki bo v Londonu 5. februarja. Prišlo je do padca zanimanja turistov in je taka skupna predstavitev koristna, saj bo ustvarila širši tok, povečala prisotnost turistov. Celotno področje pa nudi turistom izredno mnogo.
O dvostranskih vprašanjih so razpravljali popoldne ob prisotnosti zainteresiranih odbornikov in strokovnjakov. Gre za zelo razvejano dejavnost, saj obstajajo tesni gospodarski, kulturni in drugi stiki. Dobro sodelujejo univerze, še zlasti pa je kontinuirano sodelovanje v zdravstvu. Pričelo se je razpravljati o ekologiji, kar seveda presega dvostranske odnose in pogosto tudi področje Alpe - Jadran in zahteva obravnavo širšega prostora. Končno je prisotne časnikarje še zlasti zanimal razvoj avtocest, ki je bil usklajen prav v okviru delovne skupnosti AJpe - Jadran.
Delegacija slovenskega izvršnega sveta bo danes v Padovi, kjer se bo sestala z županom, na trgovinski zbornici pa s predstavniki poslovnega sveta, končno si bo ogledala še univerzo.	B.. S.
Reagan sprejel tajnika KD De Mito
WASHINGTON — Tajnik Krščanske demokracije De Mita se je v okviril svojega potovanja po državah Severne in Latinske Amerike včeraj sestal s predsednikom ZDA Ronaldom Reaganom. Govor je bil o odnosih med Vzhodom in Zahodom, o položaja v Sredozemlju, o terorizmu, o položaju v Srednji Ameriki ter o sta-niu italijansko - ameriških odnosov.
Tako De Mita kot Reagan sta pogovor zelo ugodno ocenila. Kar zadeva oceno odnosov med Vzhodom jn Zahodom je v tiskovnem sporočilu rečeno, da sta slednje ocenila dokaj optimistično, vendar pa ni bil Sovor o zadnjih predlogih sovjetske^ Sa voditelja Gorbačova o prepovedi vsega jedrskega orožja. Kar zadeva Libijo je tajnik KD dejal, da je Predsednik Reagan ugodno ocenil i-talijansko stališče do vprašanja bor-de proti terorizmu.
POSPEŠEVATI UČENJE MANJŠINSKIH JEZIKOV
STRASBOURG — Se fašizem in rasizem v Evropi obnavljata? O tem bistvenem vprašanju so ta teden razpravljali v evropskem parlamentu v Strasbourgu. Pred kratkim je namreč parlamentarna raziskovalna komisija zaključila daljšo raziskavo, ki so jo začeli oktobra 1984 ter izdala 105 strani dolgo študijo o tem argumentu.	i
V razpravi je kot edini itabjanski poslanec spregovoril tržaški komunist Giorgio Rossetti, ki je član te komisije, ter med drugim dejal, da je »treba poostriti demokratično budnost, saj smo že na kritični meji«. V dolgem zaključnem dokumentu so evropski poslanci - preiskovalci zaobjeli vse aspekte tako fašizma, kot tudi rasizma na splošno v vseh njihovih pojavih. V študiji je namreč govor tako o nevarnih rasnih izpadih dvoumnega Le Pena ki je v Franciji že žel nekaj volilnih uspehov, kot tudi o nevarni zaostritvi odnosov do črncev in raznih emarginirancev
Po pisanju zaključne študije, naj bi to bilo posledica vse hujše gospodarske krize, vendar pa je še rečeno, da ima »Evropa dolžnost zoperstaviti se takim nadvse negativnim tendencam s skupnim nastopom vseh politič-
SÌMed konkretnimi predlogi dokumenta evropske preiskovalne komisije je potrditev nujnosti strogega izvajanja in stalnega prirejanja zakonov, ki se neposredno tičejo fašizma in rasizma, predlog o združitvi raznih protifašističnih in protirasističnih gibanj in ne nazadnje pospeševanje učenja manjšinskih jezikov in kultur v vseh evropskih državah.
Zdravniki v bolnišnicah stavkali že tretji dan
RIM — Zdravniki so včeraj stavkali že tretji dan zaporedoma. Stanje v italijanskih bolnišnicah je že skoraj dramatično in zato se je s tem vprašanjem sinoči ukvarjal tudi kabinetni svet. Po koncu seje pa so bili ministri zelo redkobesedni in so se omejili na nekaj lakoničnih stavkov, kot na primor na upanje, da bodo zdravniki prekinili stavko ali vsaj preklicali naslednjo stavko, ki je napovedana za 23. januar. Nedvomno
ODBOJKA: ŽENSKA B LIGA
Za Meblo najtežje gostovanje doslej
NA 11. STRANI
pa je kabinetni svet neke ukrepe že izdelal, saj je minister Spadolini dejal, da je odločitev, da ne objavijo uradnega sporočila »zelo modra«. Minister Scalfaro, katerega so vprašali, ali namerava prisilno priklicati zdravnike v službo, pa je odgovoril, da se »nihče ne bojuje -z zdravniki«, drugih pojasnil pa ni hotel dati.
Kar zadeva zdravnike same pa nič ne kaže, da bi se stavkovno gibanje bližalo koncu. Nasprotno, avtonomne sindikalne organizacije so povsem negativno sprejele vabilo federacije CG IL - CISL - UIL na skupni sestanek z utemeljitvijo, da vodijo predvsem boj za avtonomijo in da jih torej sodelovanje s sindikalno federacijo ne zanima. Tak sestanek bi bil torej po njihovem mnenju neučinkovit in celo brezpredmeten.
Španija vzpostavila odnose z Izraelom
Prva reakcija: ugrabitev treh španskih diplomatov v Bejrutu
MADRID — Španska vlada je včeraj uradno vzpostavila diplomatske odnose z Izraelom, ki ga do sedaj še ni priznala kot suvereno državo. Novico je na neki tiskovni konferenci v Madridu posredoval vladni glasnik, minister za kulturo Javier Solana. Slednji je nadalje izjavil, da sta v jutranjih urah v Haagu diplomatska predstavnika obeh držav podpisala skupni dokument, poleg tega pa je Španija priložila ločen dokument o svojih stališčih do bližnjevzhodne krize.
Istočasno pa je v Tel Avivu glasnik izraelskega ministrskega predsednika Simona Peresa Uri Savir objavil isto vest ter še dejal, da se bosta Peres in španski ministrski predsednik Felipe Gonzales srečala že v nedeljo. Pravzaprav so v izraelskem glavnem mestu novico vsi pričakovali, saj so pogajanja v Haagu trajala že daljše obdobje.
Španija je bila edina država članica Evropske
gospodarske skupnosti (pač od letošnjega 1. januarja), ki še ni diplomatsko priznala države Izraela, za to priznanje pa je v zadnjem obdobju še posebno vztrajal Izrael zaradi prodaje svojega sadja tudi na španskem tržišču.
Tako Španija, kot Izrael nista ob podpisu haaš-ke pogodbe odstopila od svojih načelnih stališč. Španski predstavnik je še pwsebej vztrajal za pri-ložitev svojega dokumenta, v katerem je jasno rečeno, da je »treba priznati palestinskemu ljudstvu vse zakonite pravice, ki mu pripadajo« in da Španija ne priznava Izraelu tistih teritorijev, ki jih je okupiral po šestdnevni vojni leta 1967.
Predsednik španske vlade Felipe Gonzales je v prejšnjih dneh poslal vsem voditeljem arabskih držav poslanico, v kateri obrazložuje stališča, ki so privedla do priznanja Izraela s strani Španije.
Reakcije arabskih držav na špansko - izrael-
sko pogodbo so bile takojšnje. Predsednik Organizacije za osvoboditev Palestine v Madridu je v imenu Arafata izjavil, da je odločitev obeh držav uravnovešena, čeprav morda pade v neprimernem obdobju zaradi raznih zapletov v bližnjevzhodnem sporu. Predstavniki nekaterih arabskih držav in Arabske lige pa so po drugi strani izrazih svojo zaskrbljenost, vendar na nadvse previden in diplomatski način.
Zunanji pohtični opazovalci so si složni, da sta bila za priznanje Izraela s strani Španije odločilna dva faktorja: nedavni vstop Španije v EGS in pa dolgoletno prijateljstvo Šimona Peresa s Fe-lipom Gonzalesom, ki sta kot predstavnika svojih strank prisotna v Socialistični intemacionah.
Proti vzpostavitvi špansko-izraelskih diplomatskih odnosov pa je bila komunistična partija Španije.
BEJRUT — Neznnci so včeraj n-grabih tri uslužbence španskega veleposlaništva v Bejrutu. Po prvih vesteh naj bi bil eden član diplomatskega zbora, dva pa uslužbenca libanonske narodnosti.
Splošno mnenje je, da je to prva reakcija na dejstvo, da je prav včeraj Španija priznala Izrael. Takoj ko so vest objavili po libanonskih televizijskih poročilih, je prišlo v Bejrutu do streljanja in baje je šlo za znak odobravanja te ugrabitve.
Podatkov o včerajšnjem dogodku je zelo malo in španski veleposlanik Pedro Manuel de Aristegui ni hotel niti sporočiti imen ugrabljenih.
Priprave na vrhunsko srečanje neuvrščenih
• Ukrepi
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ti na perspektivo dejanskega razvoja italijanskega gospodarstva.
Tudi iz vrst podjetnikov in bančnikov je slišati vrsto protestnih izjav. Confindustria, Bančno združenje, Zveza obrtnikov in lastnikov javnih lokalov negativno ocenjujejo Goriove u-krepe. Zakladni minister pa se zagovarja, češ, da vlada ni izbrala simpatičnih ukrepov, temveč ukrepe, ki so bili neobhodno potrebni.
Tudi sociahstično glasilo Avanti zagovarja sprejete ukrepe, za katere trdi, da so premišljeni in začasni. Vendar pa mnogi menijo, da bodo finančni ukrepi vplivali tudi na nekatere aspekte finančnega zakona, ki ga bodo le s težavo utegnili odobriti preden zapade začasni proračun in to bo 31. januarja. Komunisti opozarjajo, da si večinske stranke ne smejo delati utvar.
G. R.
BEOGRAD — Jugoslavija je povsem pripravljena aktivno prispevati k uspešnemu poteku in izidu osmega vrhunskega srečanja neuvrščenih, ki bo sredi septembra letos v Harareju. Takšen je soglasen vtis z včerajšnjega posvetovanja v jugoslovanskem centru za strateške študije v Beogradu, ki je bilo posvečeno pripravam na prihodnji vrhunski sestanek neuvrščenih. Sodelovalo je trideset u-glednih znanstvenikov, politikov in drugih strokovnjakov za neuvrščenost iz vse države med njimi Sergej Kraigher, Miloš Minič, Budimir Lončar in drugi.
Kot so poudarili udeleženci posvetovanja, bodo ohranitev in krepitev miru in varnosti v svetu, razoroži-
tev in razvoj med osrednjimi vprašanji na dnevnem redu prihodnjega vrha neuvrščenih. Prav tako menijo, da bi moralo osmo vrhunsko srečanje neuvrščenih dati nove pobude in akcije neuvrščenih pri reševanju ključnih mednarodnih političnih in ekonomskih problemov. Pri tem so posebej poudarili nujnost krepitve enotnosti in solidarnosti med neuvrščenimi državami ter akcijske sposobnosti gibanja neuvrščenih, dd)
□ BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič bo 20. in 21. januarja na delovnem obisku v Zvezni republiki Nemčiji. Povabil ga je zahodnonemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher. (dd)
Požar v Benetkah
V veleblagovnici COIN v Benetkah je sinoči izbruhnil silovit požar, v katerem so izgubili življenje tri osebe, 15 pa je bilo ranjenih. Ne izključujejo, da je število žrtev še večje	(Telefoto AP)
V ponedeljek odločitev o prometni povezavi med Anglijo in Francijo
PARIZ — V ponedeljek bosta Francois Mitterrand in Margaret Thatcher v Lilleu razsodila, kateri od treh ali štirih predloženih projektov za kopensko zvez čez La Manche, oziroma pod Rokovskim prelivom, se jima zdi najboljši. Napetost med posameznimi konzorciji, nosilci projektov narašča.
Po predsinočnjim zadnjem koordinacijskem sestanku med ministroma za promet Jeanom Aurouxom in njegovim britanskim vrstnikom Nicho-lasom Ridleyem se zdi, da vladi ne dajeta prednosti nobenemu od projektov, temveč, da sta tako Pariz kot London naklonjena kompromisu med projekti.
Glavna dilema je: cestna ali železniška zveza in rešitev, ki se nakazuje za priporočilo predsednika republike in premierke je najbrž v povezavi obeh.
V teh sto dneh, od 31. oktobra, ko so konzorciji predložili svoje projekte, se je spričo velikanskega naročila za petdeset kilometrov dolgo povezavo med britanskim otokom in evropsko celino, vrednega od 30 do 50 milijard jrankov (4 do 8 ali 9 milijard dolarjev) med tremi glavnimi kandidati v konkurenci bil oster boj pred devetimi člani mešane francosko - britanske komisije strokovnjakov, ki je pripravljala svoje mnenje za predsinočnji ministrski sestanek, pri čemer seveda ni manjkalo raznih političnih »lobbyjev«. Dva dni pred arbitražo v Lilleu tako nobeden od treh načrtov, Euroroute, CTG-France Manche in Channel er-pressway ni izrazit prvak. Z britanske strani kaže, da je minister Rid-ley naklonjen konzorciju Channel ex-pressway, (30 milijard frankov), ki povezuje železniški in cestni predor, pri katerem so udeležene britanske železnice, francoski kapital pod vodstvom Credit du nord in SC REG, predvsem pa James Sherwood, ki je lani kupil denacionalizirano British Ferries (trajekti).
Na francoski strani je menda minister Jean Auroux naklonjen zgolj železniškem predoru skupine France-Manche tunnel group (konzorcij največjega zasebnega gradbenega podjetja v Franciji, Bouygues, in Banque nationale de Paris, Credit Lyonnais in Indosuez). Projekt naj bi bil najcenejši (22,5 milijarde frankov), po zaslugi sistema »čolnička«, vlaka, ki
bi nalagal avtomobile in tovornjake. Temu se upirajo cestni prevozniki — češ da postavlja železnico v privilegiran položaj. Za železnico pa se močno zavzema močni sindikat CGT, ki sodi, da bi zveza brez železniške proge definitivno destabilizirala francoske, pa tudi evropske železnice. CGT, najmočnejša sindikalna organizacija v francoskih železnicah, pa tudi vplivna v regiji nord-pas-de Calais, kjer je brezposelnost med najhujšimi, zahteva ob projektu tudi »natančen načrt gospodarskega razvoja«, ki naj spodbudi zaposlitev v regiji.
Ostane še tretji projekt — Euroroute — konzorcija Barclays bank na angleški strani in CGE, GTM, Al-sthom in Banka Paribas. Načrt predvideva dva viseča cestna mostova, ki bi na vsaki strani povezovala u-metna otoka pred obalo, med katerima bi sestavili potopljen predor, zgrajen iz prefabriciranih segmentov. Projekt, ki dopušča tako motorni kot železniški promet, je tudi najdražji: skoraj 55 milijard frankov.
Projekt ima seveda vso podporo cestnih prevoznikov, toda sinoči je generalni direktor Societe generale Mayoux sporočil, da sta SNCF (francoske železnice) in British Rail (britanske) sklenila »načelni sporazum« o tehnični in komercialni delitvi poslov pri železniškem delu projekta Euro-route. Mayoux trdi, da je načrt tudi finančno najzanesljivejši. Vsekakor je to edina resna alternativa projektu Expressway, do katerega so Francozi nezaupljivi zaradi interesov Shervoooda, lastnika flote trajektov British ferries, torej pomorskega prevoznika, po drugi strani pa Euro-route ustreza britanskim željam po cestnem in železniškem predoru. Mayoux in britanski vodja konzorcija Euroroute sir Ni-gel Broakes sta ponovno predlagala vodjem projekta France - Manche sodelovanje, po katerem naj bi Euroroute prevzela cestni del projekta, France-Manche pa železniškega, toda odgovor je negativen.
Zagrizen boj do zadnjega trenutka, torej, in ni izključeno, da bosta v ponedeljek Margaret Thatcher in Francois Mitterrand zahtevala od vseh treh skupin, naj skupaj izdelajo nov načrt cestno-železniškega prehoda.
JAKA ŠTULAR
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
PREDSEDSTVO ODBORA
AVTONOMNI ODDELEK ZA IZSELJENIŠTVO
Razpis natečaja za dodelitev posebne nagrade za diplomsko delo ali specializacijo s tezo o izseljeništvu v deželi Furlaniji - Julijski krajini
1.	člen
V skladu z deželnim zakonom št. 51, z dne 27. okt. 1980, in z njegovimi naknadnimi spremembami in dopolnitvami pod naslovom »Reforma deželnih posegov na področju izšeljeništva« ter v skladu s sklepom deželnega odbora št. 6635, z dne 20. dec. 1985, je razpisan natečaj za dodelitev diplomske nagrade v višini 2.000.000 lir. Na natečaju lahko sodelujejo diplomiranci z italijanskim državljanstvom, ki bivajo v Italiji ali v tujini in šo v akademskih letih 1983/84 in 1984/85 diplomirali ali dosegli specializacijo s tezo o izseljeništvu v Furlaniji - Julijski krajini.
2.	člen
Upoštevane bodo diplomske naloge ali specialistične teze, ki obravnavajo izseljemštvo v Furlaniji -Julijski krajini iz enega ah več naslednjih vidikov: pravnega, gospodarskega, statističnega, jezikovnega, ah drugega, ki po mnenju komisije, o kateri govori 4. člen, zadeva področje izseljeništva.
3.	člen
Za sodelovanje na natečaju morajo interesenti vložiti prošnjo na predsedstvo deželnega odbora — avtonomm oddelek za izseljeništvo, Ul. Pascolle 11/a, Videm — najkasneje do 30. junija 1986. Prošnja mora biti napisana na predpisanem kolkovanem papirju, v njej pa je treba navesti vse osebne podatke in točen naslov za potrebna sporočila.
K prošnji je treba priložiti: kopijo opravljene teze, ki jo podpiše kandidat. Kopija diplome mora biti overjena in če je potrebno, mora biti prevedena v italijanščino.
Prevod lahko opravi pooblaščeni prevajalec, verodostojnost diplome pa lahko potrdijo tudi pristojne konzularne oblasti. Na predpisanem kolkovanem papirju je treba priložiti:
—	potrdilo univerze o datumu opravljene diplome, o eventualm specializaciji in o doseženi oceni na diplomi;
—	potrdilo o italijanskem državljanstvu;
—	potrdilo o stalnem bivahšču.
4.	člen
O podelitvi nagrade, ki je lahko podeljena ex aequo, bo brez možnosti pritožbe odločala komisija, ki jo bo imenovala deželna uprava. Sestavljali jo bodo:
1.	direktor avtonomnega oddelka za izseljemštvo ali njegov pooblaščenec kot predsednik;
2.	dva strokovnjaka s področja izseljeništva (eden od njiju mora biti univerzitetni docent) kot člana;
3.	uslužbenec avtonomnega oddelka za izseljeništvo, ki ga določi direktor, kot tajnik.
Videm, 20. decembra 1985	'	Odbornik:
odv. VINICIO TURELLO
Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina Oddelek za izseljeništvo
Vprašanje narodnostnih skupnosti v Sloveniji
Napredek, vendar tudi razglas j a med zakonodajo in življenjem
LJUBLJANA — Kot smo poročali, so na seji komisije za mednarodne odnose pri slovenski skupščini o-bravnavali položaj italijanske in madžarske skupnosti v Sloveniji tudi v luči priprav na sejo republiške skupščine, ki bo to temo načela na svoji prvi letošnji redni seji. Izhodišče seje je bilo izčrpno poročilo, ki obsega obdobje zadnjih petih let.
Glavna ugotovitev, ki so jo podprli razpravljalci, je bila, da zakonodaja, tudi novejša, ki je bila sprejeta leta 1982, omogoča vsestranski razvoj in uveljavljanje narodnostnih skupnosti, da pa so še praznine med njo in vsakodnevnim življenjem. Bodoče napore bo treba namenjati temu, da bi te praznine zapolnjevali yse bolj življenjsko. To je bilo tudi jedro posega člana komisije Mira Kocjana, ki je soglašal s trditvijo, da je pred nami zdaj čas, ko bo treba vse bolj organsko spraviti v življenje tako imenovane »Sklepe 77«, ki so v ustrezni slovenski zakonodaji bili kakovosten zgodovinski samoupravni premik v odnosu do na-fadnostnih skupnosti.
Razprava pa je zaobjela še druge vidike, ki so zadevali tako mednarodno sfero, s katero se ukvarja komisija (na primer potrebo po utrjevanju stikov z matico) kot tudi neposredno življenje narodnostne skupnosti v optiki povezave in sodelovanja z večinskim narodom. Rečeno je bilo na primer, da naglasa poročilo »homogeno etnično skupnost« in da bi bilo prav, če bi ta pojem ne veljal samo za področje Slovenije, pač pa tudi za tisti del Hrvaške, na
katerem živi italijanska skupnost. Razlika v odnosu do pripadnikov italijanske skupnosti kajpak lahko pomeni oviro tudi v meddržavni razsežnosti.
Pozornost razpravljalca se je osredotočila na dejavnost pripadnikov skupnosti na gospodarskem področju, ki je navsezadnje vitalnega pomena za njihovo nadaljnjo rast. Vpetost pripadnikov skupnosti v gospodarske tokove in dejavnost je tema, ki bi jo kazalo dodobra proučiti seveda v samoupravnem kontekstu združenega dela. Še zmeraj je med drugim pomanjkljivo, da v posameznih gospodarskih delegacijah ah skupinah, ki odhajajo na pogovore in dogovore v sosedno deželo, navadno ni delegatov skupnosti, ah pa so primeri zelo redki.
Raziskovalne dejavnosti, ki jih marsikje razvijajo v zvezi s položajem in problematiko narodnostnih skupnosti, so bile v diskusiji kajpak pozdravljene, vendar s priporočilom, da bi jih morah bolje koordinirati, saj bodo le tako imele potreben učinek. Danes raziskujemo vsepovsod razhčne teme, skupnega imenovalca pa pogosto ni.
Miro Kocjan je ob ugotovitvi, da je javna uporaba italijanščine v našem dvojezičnem prostoru ne le pomanjkljiva, pač pa tudi slaba in da bi jo morah zategadelj reševati na kvalificirani ravni, priporočil tudi doslednejše posege organov, ki jih o-menja gradivo. V njegovi razpravi pa je izstopilo priporočilo, naj bi odslej zlasti družbenopolitične organizacije posvetile večjo pozornost ustvarjanju pogojev za še bolj življenjsko uvelja-
vljanje tako rekoč dvojezičnega duha v dvojezičnem prostoru.
Kot sestavni del tega priporočila je razpravljalen dal v razmislek sicer še ne povsem oblikovano zamisel o vsebinski širitvi delokroga Samoupravne interesne skupnosti italijanske (in seveda madžarske) narodnosti, ki zaenkrat zadeva le področje prosvete in kulture.
Ob koncu razprave, ki jo bodo, kot so dejali, pred sejo republiške skupščine strnili v poročilo z ustreznimi dopolnili za skupščinsko gradivo, so bih med drugim naglašeni še trije problemi. Večina še zmeraj ni dovolj na tekočem s prizadevanji in napredkom narodnostnih skupnosti, zato pa so hvalevredne na primer razne kulturne in druge prireditve pripadnikov skupnosti v širši družbenopohtični skupnosti (nedavno je na primer »Zajčevo« gledališče iz Reke uspešno gostovalo v Ljubljani).
V zvezi s tem je bilo ugotovljeno tudi, da zlasti Osrednja sredstva obveščanja v Sloveniji premalo obravnavajo narodnostne skupnosti in njihovo razvojno problematiko. Prav tako ni izostalo priporočilo, naj bi gradivo za sejo republiške skupščine na nek način le vsebovalo tudi zamejski segment.	AC
Prispevajte za
Dijaško matico
Odbornik Turello je sprejel sinove slovenskih izseljencev
ŠPETER — Deželni odbornik za izseljenstvo, Vinicio Tureho, je sprejel v Špetru dve skupini sinov slovenskih in furlanskih izseljencev, ki so pred kratkim prispeli na študijsko bivanje v Furlaniji - Julijski krajini. Tureho jim je v pozdravnem govoru izrazil željo, da bi jim srečanje z domačim sr: lem do oì gaio h globi en i sdo2 rav iniu iružin kih ka e dn. Tu di zato jim Dežela Furlanija - Julijska krajina nudi priložnost, da se udeležijo študijskih dnevov v krajih, kjer so se rodili njihovi predniki. Tokrat se je v špetru zbralo 19 furlanskih mladincev, ki prihajajo iz Avstralije, Argentine, Brazihje in Južne Afrike ter 16 sinov Slovencev iz Nediških dolin in Terske doline, ki danes živijo v Avstraliji in Argentini. Mladi beneški Slovenci so že prebih nekaj dni na Matajurju, nato so se spustih v dolino in se- ustavih v Podbonescu. Za mesec dni bodo sedaj, skupno s furlanskimi kolegi, obiskovah posebno bogate zgodovinsko - geografske tečaje o dežeh, kateri v resnici pripadajo. Odkrih bodo različne aspekte tako furlanske kot slovenske kulture, spoznali bodo današnje stanje Furlanije - Julijske krajine, časa pa bo vseeno na pretek tudi za ekskurzije v Gradež, Oglej, Palmanovo, Kamijo in Benetke. Na voljo jim bo »cineforum« in srečah se bodo s predstavniki kulturnega, pohtičnega in ekonomskega deželnega življenja.
Sicer pa so mladi sinovi izseljencev že ta teden srečali v Špetru poleg Turella, ki je spregovoril na sprejemu, tudi deželnega svetovalca Specogno, pokrajinskega svetovalca in špetrskega župana Mariniga, župane Podbone-sfca in drugih bližnjih krajev, ter predstavnike izseljenskih organizacij.
Pomanjkanje uradnikov v Bocnu
BOČEN — Proporčni sistem pri najemanju uslužbencev poraja v Bočnu precejšnje težave. V Gornjem Poadižju je tako v marsikateri javni ustanovi premalo uradnikov in drugega osebja, saj če ostane mesto namenjeno Nemcem, ga italijansli delavec ne more zasesti. No, in tako primanjkujejo sedaj uradniki v samem uradu za delo.
Ker ni dovolj tipkaric pošiljajo iz urada sporočila in dokumente pisane na roko. Treba je namreč povedati, da skrbi omenjen urad za poklicno usposabljanje, urediti mora dokumente za približno 25.000 ljudi južnotirolskih izseljencev, urejati mora vprašanje 800 delavcev, ki prihajajo preko meje itd.
Popolnoma jasno je, da takšni primeri in problemi sejejo med dvema skupnostima, italijansko in nemško, precejšnje negodovanje in tudi spore. Verjetno je Bočen med redkimi italijanskimi mesti, kjer je državnih uradm-kov premalo in ne preveč . . .
Nova knjiga Enciklopedije F-JK
TRST — Italijanska literatura v Furlaniji je naslov nove knjige iz o-°Pusa. »Monografije enciklopedije Furlanije - Julijske krajine«, ki jo izdaja istoimenski videmski inštitut.
Predsednik Inštituta enciklopedije Romano Scarcia in urednik izdaj Ce-sare Russo sta včeraj dopoldne v Časnikarskem krožku predstavila predsedniku deželnega sveta ter novinarjem knjigo in avtorja pregleda italijanske literature v Furlaniji. Prof. Domenico Cerroni Cadoresi, ki je ®ed drugim tudi član izvršnega odbora Inštituta, je obsežno monografijo razdelil v poglavja, ki zaobjemajo razen prvega in zadnjega, časovno obdobje enega stoletja. V sklopu po-
sameznih enot je Cerroni Cadoresi odmeril krajši prostor zgodovinsko -kritičnim posegom in prepustil dobršen del poglavja avtorjem in primerom njihove proze, poezije in dramskega ustvarjanja. Vsi teksti so bogato ilustrirani. Največ je ponatisov naslovnih strani in ilustracij predstavljenih tekstov, poglavje o drugi polovici tega stoletja, pa bogatijo reprodukcije del najvidnejših predstavnikov likovnega ustvarjanja v Furlaniji - Julijski krajini.
(Na sliki: od leve proti desni) avtor knjige prof. Domenico Cerroni Cadoresi, Romano Scarcia in Cesare Russo.
OD 14. JANUARJA DO 7. FEBRUARJA
UGODNI JANUARSKI NAKUPI
VELIKO SEZONSKO ZNIŽANJE
Moška, ženska in /"\D| A<^II A otroška zimska dežni plašči, pletenine, moške, ženske in otroške srajce, nočno perilo (razen v športnem oddelku)	20-30-50-80% POPUSTA za nakup v gotovini
JAKNE IN PLAŠČI usnjeni in podloženi s krznom	od 15 do 50% popusta za nakup v gotovini
KRZNENI OVRATNIKI	ì iS % pOpUSta za nakup v gotovini
OBUTVE za moške in ženske	POSEBNE PONUDBE 20-30-50% popusta za nakup v gotovini
KRZNENI PLAŠČI iisica bober- svi zec, volk, murmansky, perzijaner, nerc, opossum, jagnje, s krznom podloženi dežni plašči	20% POPUSTA za nakup v gotovini IN ZADNJI PRIMERKI SERIJ 30 - 50% POPUSTA za nakup v gotovini
POZOR: Popusti v oddelku krznenih oblačil veljajo TUDI za nakupe z bančnim posojilom »Prestito amico« bančnega zavoda CRT in »Prestitempo« banke Banca d’America e d’Italia.
---- Marko Waltritsch ----
ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI
41.
r juliju 1915 So se v Gorici pričele persekucije Slovencem. 15. julija je policija izwsila preis-v čitalnici. Sokolu, Adriji, Prosveti, Slovenskem iem in podpornem društvu, Čitalnici na B anci, Ikanu, na Tržaški cesti in pri mnogih dijakih, kave je povzročil policijski nadkomisar r. a cola. Med Slovenci je nastalo silno ogorčenje, tacija slovenskih prvakov je protestirala na irstvu. V njej so bili dr. Alojzij Franko, ki i e bil deželni podglavar, dr. Karel Podgornik dn lij Gradnik in dr. Bogumil Vosnjak. Zahtevali so nadkomisarju Casapiccoli disciplinsko preiska-:asi za proteste pa so že bih mimo. Casapiccola lei že vsa pooblastila. »Soča« je napadla Casa-da, a zaman.
26. julija so se pričele aretacije najbolj znanih goriških Slovencev liberalnega mišljenja. Katoličane je policija pustila pri miru, ker se niso izjasnili v prid Srbom in v prid jugoslovanske ideje. Med prvimi sta bila aretirana Andrej Gabršček in dr. Dinko Puc. Policija ju je zaprla v zapor na goriškem gradu. V naslednjih dneh je policija aretirala okrog tristo vidnih Slovencev. Med njimi so bili dr. Alojzij Gradnik, dr. Alojzij Franko, Andrej Jakil, številni profesorji ter učitelji, znani trgovci in kmetje. Nekaj dni pozneje so vseh tristo ujetih ljudi odpeljali v zapore v Ljubljano. Tu so bili zaprti tudi nekateri Tržačani in Hrvati iz Istre. Internirance so iz zaporov izpustili v kasnejših mesecih, nekatere pa so kasneje spet zaprli.
Te aretacije so dokaz, da ni avstrijska oblast ravnodušno ravnala do Slovencev kot skuša dokazati nacionalistično nastrojeno italijansko zgodovinopisje, ki trdi, da je Avstrija vedno in povsod podpirala težnje Slovencev, da bi se uveljavili v Gorici, Trstu, Istri na račun italijanskega prebivalstva in že ustaljenih predpravic, ki jih je to uživalo. Nasprotno, prav Slovenci so bili med tistimi, ki so si najbolj prizadevali za razkroj avstro-ogrske države. To tudi med vojno, saj je v edinicah, kjer so prevladovali vojaki slovenske narodnosti, enako je bilo to pri Čehih, prišlo večkrat do uporov, ki so jih edinice
sestavljene iz nemško govorečih ali madžarskih vojakov strle v krvi.
* * *
Že pred izbruhom vojne so mnogi šli v begunstvo; iz mesta in tistih krajev podeželja, kjer so divjali boji v prvem letu vojne, se je umaknilo skoraj vse prebivalstvo. Seveda v mestu je pouk prenehal. Slovenci smo takrat veliko izgubili, potem ko je že vse kazalo, da bo prav kmalu prišlo v mestu do slovenske večine. Tako so kazali rezultati ljudskega štetja iz leta 1911. Po prvem pregledu, ki so ga izvedli nacionalistično nastrojeni občinski uradniki, je izhajalo, da je v mestu 17.000 Italijanov in le 7.000 Slovencev. Proti takemu izidu so slovenski prvaki ostro protestirali in podobno kot v Trstu zahtevali od vlade in tudi dosegli ponovno preštevanje. To je bilo tokrat pod državnim nadzorstvom, brez ustrahovanja in napačnega tolmačenja. Rezultat je bil ta, da je bilo v mestu 14.812 Italijanov in 10.790 Slovencev. To razmerje sil se je pokazalo tudi v številu učencev in dijakov, ki so obiskovali razne šole v mestu. V zadnjem šolskem letu pred vojno je bilo v slovenske vrtce, osnovne šole, srednje šole, oziroma slovenske razrede raznih šol vpisanih 2.946 slovenskih učencev. Italijanov je bilo 3.400, Nemcev pa okrog 400. Samo v razne tečaje in šole društva Šolski dom je hodilo 1.961 učencev in učenk.
Predaja poslov včeraj na tržaški Trgovinski zbornici
Videmčan Bravo zamenjal Tombesija na krmilu deželne zveze Unioncamere
Na sedežu tržaške Trgovinske zbornice sta si včeraj izmenjala predsedstvo deželne zveze trgovinskih zbornic Unioncamere dosedanji predsednik Giorgio Tombesi in predsednik videmske zbornice Gianni Bravo, ki bo po načelu letne rotacije vodil to javno telo v tekočem letu. Tombesi pa bo medtem Brava zamenjal na mestu u-pravnega svetovalca v vsedržavni zvezi zbornic.
Na srečanju z novinarji je Tombesi ob predaji predsedstva opozoril na bistvene opravljene naloge, med katerimi je bila okrepitev storitev deželne Unioncamere, dvig bilančne postavke s 150 na 400 milijonov in priprava gradiva za bližnjo deželno gospodarsko konferenco. Novi predsednik Bravo pa je imel daljši, prigramsko usmerjeni poseg, v katerem se je zavzel za o-krepitev vloge zbornic, ki so v krajevnem merilu preveč usmerjene v asistencializem in premalo prilagojene tržnim zahtevam. Njihova vloga je še vedno preveč sekundama, kar dokazuje tudi dejstvo, da je bil deželni razvojni načrt sprejet brez posvetovanja gledališče z Reke uspešno gostovalo z zbornicami, je kritično pripomnil
Bravo, ko je govoril o nujnosti sodelovanja med deželo, družbo Friulgiulia in Unioncamere. Le tako bo namreč mogoče razvijati obmejno gospodarsko politiko, ki mora nujno izhajati iz izkoriščanja ugodnosti zemljepisno-poli-tičnega položaja Furlanije - Julijske krajine. Ta potreba bo po besedah Brava morala priti do izraza tudi na deželni gospodarski konferenci, ki naj bi pomenila tudi tehnični prispevek za uresničevanje te politike.
Bravo je velik pomen pri promociji gospodarskih dejavnosti in njihovem prodiranju na tržišča pripisal vlogi kulture nekega določenega prostora. Gospodarska miselnost in ustvarjalnost se namreč oblikujeta prav na filozofiji kulture, zato je nujno najti tiste mehanizme, ki lahko zagotovijo gospodarski zalet. V Furlaniji so to že v veliki meri dosegli, medtem ko se bo moral Trst nasloniti na svojo mi-televropsko tradicijo in njeno veliko vlogo v preteklosti. Z združevanjem teh dveh kultur moramo na pot novega podjetništva, je dejal Bravo, kar pomeni usmerjanje v intemacionalnost in torej preseganje krajevne zaprtosti.
Le tako je po njegovih besedah mogoče pričakati devetdeseta leta in hkrati ponuditi zgled vsem ostalim. Odgovor bi vsekakor moral priti z gospodarske konference, katere osrednja tema bo prav v vprašalnici: »Kakšno gospodarstvo v Furlaniji - Julijski krajini v letih 90?«
Tudi ko je ugodno ocenil »paket za Trst in Gorico« je Bravo opozoril, da je ob njem nujno prizadevanje krajevnega podjetništva, ob usklajevalni vlogi trgovinskih zbornic. Le te so namreč nepogrešljiv povezovalni člen med javnim in zasebnim gospodarstvom ter med njegovim kulturnim in tehničnim značajem.
Preden so navzoči nazdravili Tom-besiju in Bravu ob zamenjavi funkcije, je v imenu vsedržavne Unioncamere posegel še njen generalni podtajnik Giuseppe Cerroni, ki je prav tako vztrajal pri nujnosti internacionalizacije gospodarstva. V tèm je po njegovem mnenju tudi edina možnost obmejnih gospodarstev, ki se morajo vse manj nanašati na teritorij in vse bolj na tržišče, če nočejo, da jih meja postopoma zaduši, (vb)
Komedija je doživela izreden uspeh
Še dodatne predstave »Hudomušne prikazni«
Angleži imenujejo igro svojega komediografa Noela Cowarda Hudomušna prikazen »neverjetna farsa«,. Štejejo jo za najboljše delo tega vsestranskega odrskega umetnika, ki je v družbi najimenitnejših ljudi londonskega gledališča skrbel za to, da bi njegovi rojaki v imperiju, ki sta ga ranili dve svetovni vojni, ne izgubili
prirojenega smisla za angleški humor. Igra je bila Cowardov absolutni triumf: potolkla je vse dotedanje rekorde londonske scene, v treh desetletjih je doživela filmsko, televizijsko uprizoritev, zabavala je kot glasbena komedija, avtor jo je predelal v balet, njegovi rojaki pa so jo slednjič proglasili za »najbolj duhovito angleško komedijo o smrti«.
V devinsko-nabrežinski občini
Vrsta upravnih vprašanj na zadnji občinski seji
Prva letošnja seja devinsko-nabre-žinskega občinskega sveta, ki je bila v četrtek, je bila v glavnem posvečena vrsti upravnih vprašanj. Konec meseca namreč zapade rok za vložitev prošenj za finančne prispevke, ki jih nudi deželna uprava na osnovi raznih zakonov tako društvom in u-stanovam kot tudi občinskim upravam za razne pobude. Občinski svet je tako z vrsto sklepov pooblastil župana, da lahko vloži ustrezne prošnje za finančne prispevke na deželno u-pravo, ki so bili v več primerih povezani tudi z novimi pobudami, ki jih namerava izpeljati občinska uprava in o katerih bomo podrobneje še spregovorili. Naj v tem okviru omenimo le precejšnjo pozornost, ki je bila v tem okviru namenjena praznovanju 2.000-letnice nabrežinskih kamnolomov (doslej je predvidenih 16 pobud), katerih uresničitev bo seveda terjala precejšnje finančno breme; naj še dodamo, da se bo uradno praznovanje te obletnice začelo 21. februarja v Sesljanu na sedežu turistične ustanove. Dodajmo naj še, da se doslej sindikalne organizacije in NŠK, ki so bile pismeno povabljene na priporočilo KPI na zadnji občinski seji, še niso odzvale povabilu, da bi tudi same sodelovale v celotnem sklopu prireditev s svojimi pobudami.
Med vprašanji, ki so prišla do izraza v okviru obširne razprave o vložitvi prošenj za razne prispevke, naj omenimo tudi to, da je občinska uprava zagotovila, da bo sama poskrbela (v okviru reševanja raznih problemov šolskih zgradb) za ureditev zdravstvenih in sanitarnih problemov v šempo-lajski šoli, kot je na seji opozoril komunistični svetovalec Širca.
Med važnejšimi sklepi drugega dela seje gre podčrtati, da je občinska uprava s tremi vzdržanimi glasovi (Baici LpT, ter komunistov Iskre in Širce) osvojila sklep o javni licitaciji za razširitev sesljanskega pokopališča, ki ga bo za okrog 770 milijonov lir opravilo tržiško podjetje Adriatica costruzioni.
V zadnjem delu seje pa je občinski svet prilagodil razne količnike in tarife (s tem da jih je povišal), kot predvideva vladni odlok štev. 789, ki je bil sprejet dan pred koncem prejšnjega leta, ker se pač razprava o državnem finančnem zakonu zaradi vmesne vladne krize še ni zaključila (in se sedaj v poslanski zbornici nadaljuje) . Omenjeni sklepi so bili sprejeti z glasovi večine in z vzdržanjem komunistične opozicije v tistih primerih, ko te podražitve predstavljajo pač nujno »zlo« (kakor za povišanje davka na reklamo in lepljenje lepakov, podražitev takse za občinske kon-
Nove telefonske številke PD
Javna telefonska služba SIP je dodelila tržaškemu uredništvu Primorskega dnevnika nove telefonske številke, ki so torej odslej naslednje: 764-832, 764-833, 764-834, 764-835 in 723-360.
cesije in povišanje davka za zasedbo občinskih površin), medtem ko so komunisti glasovali proti tistim sklepom (dodatni davek na porabo električne energije za letošnje leto in povišanje takse za zbiranje in depuracijo voda), ki pač odražajo namene osrednje vlade, ki skuša diktirati pogoje občinam o krajevnih financah, proti katerim se KPI sedaj še bori v okviru razprave o finančnem zakonu v poslanski zbornici.
Prihodnja seja devinsko - nabrežin-skega sveta bo prihodnji petek, ko bodo med drugim govorili tudi o spremembah pravilnika občinskega sveta.
Obnova svetilnika
Tržaško združenje Lega navale se je odločilo obnoviti star svetilnik v portiču Sacchetta, ki že dvajset let ne služi več svojemu namenu. Zgradba je sicer narodni spomenik, zato bo združenje zaprosilo za finančni prispevek tudi deželno upravo, ko bo prejelo privolitev Pristaniške ustanove in Nadzorništva za spomeniško varstvo. Predračun obnove svetilnika znaša 200 milijonov lir.
Predstavili so jo v Časnikarskem krožku
»Črna kronika v Trstu« nova knjiga Bruna Steffèja
»Cronaca nera a Trieste« (Črna kronika v Trstu) je naslov nove knjige Tržačana Bruna Steffèja, ki so jo v četrtek predstavili občinstvu v Časnikarskem krožku. Avtor se je v njej lotil resničnega dogodka iz tržaške črne kronike izpred petnajstih let (u-mora paralizirane matere in samomora) in v tem okviru podrobno analiziral protagonistovo življenje od partizanstva do delovanja v zadrugi, od samovoljne osamitve do tragičnega epiloga.
Avtorja in knjigo je občinstvu predstavil prof. Arduino Agnelli. Zaustavil se je tudi ob drugih delih Bruna Steffèja (»I partigiani italiani nella Venezia Giulia«) in podčrtal avtorjevo nihanje med pripovedništvom in e-sejistiko. Slednja je prisotna tudi v novi knjigi, in sicer v krajših esejih o samomoru in evtanaziji, s katerima avtor zaključuje svoje delo.
Mnogo bolj zanimiv, manj učen, a zaradi tega toliko bolj neposreden in živ je bil poseg samega avtorja. Stef-fè je povedal, da je začel pisati po upokojitvi (bil je uslužbenec Tržaškega Lloyda) v spomin na »prijatelja Vallia«. Prvotni rokopis nosi prav ta
naslov, napisal pa ga je »za svoje otroke«. Potem ko ga je pred kratkim prebral založnik založbe »Italo Svevo«, je delo dobilo knjižno obliko s sedanjim naslovom.
»Knjiga nima velikih literarnih pretenzij, saj nisem pisatelj«, je priznal avtor. »Za večino ne bo vabljiva, ker nima srečnega konca; klerikalcem ne bo všeč, saj je po zasnovi povsem laična«, je nadaljeval. Poleg teh »negativnih« pa ima tudi, vedno po avtorjevem mnenju nekatere pozitivne a-spekte. Tako s humanega vidika (pogled v protagonistovo življenje) kot tudi z družbenega (življenje v zadrugi, odklonilen »odgovor« Trsta na družinsko tragedijo). »Protagonist je žrtev okoliščin in samega sebe, njegova zgodba pa lahko prispeva k boljši o-svetlitvi nas samih in okolja, v katerem živimo«, je zaključil Bruno Steffè.
• V gledališču Verdi bo danes ob 17. uri predzadnja predstava baleta Carmen, v katerem imata glavno vlogo svetovno znani plesalec flamenca Antonio Gades in Cristina Hojos. Zadnja predstava pa bo jutri ob 16. uri.
In nedvomno je res, kot je res, da se je za Hudomušno prikazen navdušila tudi tržaška publika, ki še vedno z velikim odobravanjem sledi uprizarjanju slavne komedije na odru Slovenskega stalnega gledališča. Predstave, kot so nam povedali v gledališču, so še vedno prav dobro zasedene, kar je spodbudilo vodstvo in ansambel, da so se odločili še za tri dodatne uprizoritve izven rednega a-bonmaja. In kot dokazuje beseda »razprodano« v oglasih gledališča, vse kaže, da je bila izbira pravilna.
Vodstvo gledališča vsekakor sporoča, da so še na razpolago vstopnice za nedeljsko ponovitev, ob 16. uri, v Kulturnem domu. Vsi tisti torej, in tudi abonenti, ki si še niso ogledali angleške uspešnice, naj ne zamudijo teh zadnjih predstav. Ne samo, da bodo zvedeli marsikaj novega o magiji in spiritističnih seansah, pa o tem kako se pripravlja suhi martini, ampak ob dogajanju na odru se bodo prav gotovo tudi marsikdaj od srca nasmejali.
Naj še omenimo, da je Hudomušno prikazen režiral Dušan Mlakar, njeni interpreti pa so Anton Petje, Bogdana Bratuž, Miranda Caharija, Mira Sardoč, Alojz Milič, Barbara Jakopič in Alda Sosič.
Na sliki (foto Montenero) prizor iz Hudomušne prikazni v postavitvi Slovenskega stalnega gledališča in režiji Dušana Mlakarja. Od leve Barbara Jakopič, Mira Sardoč in Bogdana Bratuž.
Intervju tržaškega škofa o dokumentu vernikov iz treh Benečij
Bellomi: »Iz naših, nekdaj okrvavljenih krajev mora vzkliti kultura miru, sožitja in sodelovanja«
Dokument »Blagor graditeljem miru«, ki ga je v Venetu, na Tridentinskem - Gornjem Poadižju in v Furlaniji - Julijski krajini podpisalo nekaj tisoč italijanskih vernikov, je imel v italijanskem tisku in v političnem svetu mnogo polemičnih odmevov. V dokumentu, ki ga je podpisal tudi tržaški škof Lorenzo Bel-lomi, so bile omenjene nekatere konkretne pobude za mir, kot na primer davčno oporečništvo zoper vojaške stroške. O kopici vprašanj, ki jih je sprožil dokument vernikov iz treh Benečij, je podrobno govoril tržaški škof Bellomi v intervjuju novinarju Lucianu Santinu za agencijo Alpe Adria, ki ga v celoti povzemamo.
Msgr. Bellomi, zakaj toliko reakcij na dokument?
»Tako široka in mestoma tudi trda reakcija na dokument vernikov je presenetila tudi mene. Poskušal sem si razložiti zakaj. Ta predlog namreč že nekaj časa kroži v dokumen-tih italijanske Cerkve; podprli so ga podpisi, uglednejši od mojega. Obstaja knjiga, sedaj že vsem dosegljiva, o boju proti lakoti z naslovom Spremeni življenje, v kateri organi italijanske škofovske konference kot na primer Caritas in tudi Vsedržavna komisija za pravičnost in mir predlagajo med sredstvi, s katerimi bi lahko zajezili oboroževalno tekmo, tudi davčno oporečništvo. Veliko od-
mevnost dokumenta gre verjetno iskati v nekaterih posebnih okoliščinah, kot so na primer predstavitev zadnji dan lanskega leta in nekateri polemični in agresivni, da, agresivni naslovi časopisov, ki so izzvali nasprotujoče si reakcije. Predloga niso vsi sprejeli, kar je po svoje tudi razumljivo, saj vsak lahko izraža svoja mnenja, ta mnenja pa so tudi različna.«
Med tistimi, ki jim dokument ni bil všeč, je tudi obrambni minister Spadolini. Le-ta je na dveh straneh hudo kritiziral Vaš poseg. Med drugim je dejal, da je pravi paradoks, da se med tolikimi škofi prav tržaški škof
bori za razorožitev. To je precej nevarna trditev.
»Da, prebral sem ta poseg; prebral sem ga pazljivo, ker je profesor Giovanni Spadolini izvedenec o zgodovini odnosov med državo in Cerkvijo v Italiji in tudi, ker ima kot minister še poseben ugled. In vprašal sem se, ali ni mogoče paradoks, ki ga o-menja, pravilen, vendar v obratnem smislu, ki mu ga prisoja. Trst in obmejno področje sta v zadnjih dveh vojnah hudo plačala vojni davek in se še vedno vsakodnevno soočata s posledicami vojn. Tu živimo v obmejnem prostoru, ob prisotnosti različnih narodov. Vprašanje miru mora tu nujno zakorakati drugačno pot, ki pa je že zapopadena v kulturni in družbeni strukturi naših krajev. To je pot dialoga, pot, ki premošča ovire meje in strahu.«
Torej, kultura miru kot kultura sožitja...
»Vsekakor. Nekateri jo s tega vidika imenujejo tudi pravo poslanstvo Trsta. Mi, ki živimo v teh krajih, občutimo vso težo in odgovornost; mi moramo vzpostaviti stike, srečanja, sodelovanje, Spoznavanje, in to so poti miru. Živimo ob meji in ob tem se tudi zastavlja vprašanje obrambia meje in domovine, ki je po določilu 11. člena ustave sveto. Domovina mora braniti svojo suverenost, notranji red, braniti se mora pred morebitnimi a-gresijami. Dokument pa ni protimili-
tarističen v prevratniškem pomenu besede. Prepričan sem, da je vojska potrebna, da je orožje tudi potrebno, na primer da bi »prestrašili« nasilneže in tiste, ki se vedejo nasilno. A to ne more biti pravilo, to je možno le v ekstremnem primettu, v primeru potrebe. Paradoks bi bil, če bi te izjeme postale pravilo, medtem ko ni paradoks, če mi sledimo drugim pravilom.«
Kot na primer miroljubnemu sožitju.
»Vemo, kakšno ceno ima tu pri nas miroljubno sožitje. V ta namen vlagamo mnogo moči, ob tem pride tudi do trenj, do konfliktov. Rekel bi, da bojujemo našo majhno vsakdanjo vojno medtem ko delamo za mir. A to je vojna v humanih terminih, polna truda pri obojestranski gradnji miru. V tem boju je lahko izrečeno tudi marsikatero različno mnenje.«
V tem pogledu gre za konstruktiven in ne za destruktiven pojav, za sodelovanje in ne za zoperstavljanje.
»Da, prepričan sem, da gre pobudo ocenjevati v teh terminih. Zaradi česar prosim ministra Spadolinija, da nam zaupa; nobenega dvoma ni, da smo lojalni do države. Nobenega dvoma ni, da je za nas vernike plačevanje davkov in obramba domovine moralna dolžnost. Zaradi tega smo lahko prepričljivo del italijanske stvarnosti, ni pa nobenega razloga, da bi nas vključili v institucionalne konflikte.«
Nobelovec Rubbia bo predsedoval znanstvenemu odboru padriškega centra
Nobelovec za fiziko Carlo Rubbia bo predsedoval znanstvenemu odboru, ki bo usmerjal realizacijo laboratorija »Svetloba sinhrotrona« pri Padričah. Do sklepa je prišlo včeraj v Rimu na srečanju med ministrom za znanstvene raziskave Luigijem Gra-neUijem, predsednikom dežele Furlanije - Julijske krajine in samim prof. Rubbio.
Kot je rečeno v ministrskem tiskovnem sporočilu, bo znanstveni odbor Po svoji sestavi odražal najvišje dosežke, kar jih premore italijansko znanstveno raziskovanje na tem področju. Njegova naloga bo izdelati organski predlog za izdelavo pospeševalca elektronov 1,5 milijarde elektro-voltov jakosti. Nakazati bo tudi moral možnosti njegove uporabe ter začrtati temeljne smernice raziskovanja. Pri tem bo navezal stike z raziskovalci tujih držav, saj bi moral laboratorij biti na razpolago za mednarodno znanstveno sodelovanje. Z izpolnitvijo teh nalog bo znanstveni odbor izčrpal svojo funkcijo, saj bodo konkretno realizacijo laboratorija in njegovo uporabo vodili drugi organi.
Laboratorij se bo imenoval »Svetloba sinhrotrona« po radioaktivnem zarčenju, do katerega prihaja ob pospeševanju gibanja elektronov.
Tudi lanskega novembra redke svetle točke v gospodarstvu
Statistični urad pri tržaški Trgovinski zbornici je objavil svoje redno poročilo o demografskih in gospodarskih gibanjih na Tržaškem v lanskem novembru. Zaokrožena slika, ki jo nudi, ne prinaša presenetljivih novosti. Tudi v tem mesecu se je demografska bilanca kot že dolgo vrsto let prevesila na negativno stran, in sicer za 217 enot. Umrlo je namreč 350 ljudi, živorojenih je bilo 133, priselilo pa se je 33 oseb več kot se jih je odselilo.
V	primeri z letom prej je število prebivalstva v tržaški pokrajini padlo skupno za 2.070 enot.
Stanje na kmetijskem področju je bjlo novembra normalno, če izvzamemo morebitne posledice burje, ki je za tisti čas nenavadno močno zapihala.
V	najpomembnejših industrijskih obratih v pokrajini je proizvodnja na splošno nazadovala. V p»rvih enajstih mesecih lanskega leta ja proizvodnja v primerjavi z istim obdobjem 1984 padla v naftni čistilnici Aquila za 12,6 od sto, v cementarni Italcementi za 20,4 od sto, v tekstilni tovarni Filatura Trieste ed Allessano pa za 2,9 od sto. V isti primerjavi se je v železarni Temi povečala proizvodnja litega železa za 4 od sto, vendar so prav novembra zabeležili 7,6-odstotno nazadovanje v primeri z novembrom 1984.
V	hotelih in drugih gostiščih na Tržaškem so od lanskega januarja do novembra našteli 351.477 nočitev italijanskih in 200.333 nočitev tujih gostov.
V	primeri z istim obdobjem v letu 1984 to predstavlja 6,6-odstotni porast nočitev italijanskih, a 2-odstotni padec nočitev tujih gostov.
Lanskega ^ novembra je bil blagovni promet v tržaškem pristanišču za 4,3 od sto večji kot v istem mesecu lota 1984. Ta pozitivni rezultat je treba pripisati predvsem povečanju prometa mineralnih olj.
V	tržaški pokrajini je 30. novembra lani bilo skupno 85.773 zaposlenih, 511 ljudi manj kot leto poprej in 115 manj kot mesec dni prej. Padlo je predvsem število zaposlenih v industriji in obrtništvu, nekoliko pa se je povečalo število tistih, ki so našli zaposlitev na trgovinskem področju. Zanimivo je, da je 30. novembra 1985 bilo 92 ljudi zaposlenih v kmetijstvu, 4 več kot leto poprej.
V	seznamih brezposelnih je bilo konec lanskega novdmbra vpisanih 7.670 oseb: 1,3 od sto manj kot mesec prej, a 14,2 od sto več kot leto prej.
Življenjski stroški na Tržaškem so se lanskega novembra povečali za 0,4 od sto, v primeri z novembrom 1984 pa za 7,7 od sto.
Pustni sprevod bo na pustno soboto, 8. februarja
Na Opčinah in po vaseh v teku priprave na 20. Kraški pust
Po številnih kraških vaseh in predvsem na Opčinah se tačas mrzlično nadaljujejo priprave na letošnji jubilejni 20. kraški pust. Čez tri tedne, na pustno soboto, bodo na Opčinah spet zagospodarih ošemljeni alegorični vozovi, vesele godbe in pustne šeme, ki bodo s sprevodom od Pi-kelca do tramvaja in do Brdine obnovili sedaj že dvajsetletno organizirano pustno tradicijo na Krasu.
V	teh dneh imajo gotovo še največ dela osrednji Odbor kraškega pusta in vaški pustni odbori. Odbor kraškega pusta mora poskrbeti, da bo za pustno soboto vse potekalo v najboljšem redu, saj organizacija tako velike manifestacije niso mačje solze. Prireditelji so v tem pogledu že poželi prvi uspeh. Dobili so namreč kralja Pusta in kraljico. Oba sta doma z Opčin (povsem razumljivo je, da bosta ob jubileju na Opčinah »kraljevala« domačina) in imata že velike pustne izkušnje. Na pustnem prestolu na Brdini sta namreč skupno sedela že pred desetletjem, ob desetem jubileju Kraškega pusta.
V	tem tednu so imeli prireditelji tudi vrsto neposrednih stikov z vaškimi pustnimi odbori. Le-ti so jim
dovohli, da so lahko pokukali v pustne delavnice, a le pod pogojem, da ne bodo razkrili njihovih pustnih domislic. Prav zaradi tega je bilo poročilo o teh obiskih dokaj skopo. Odbor kraškega pusta je obvestil, da se na pust pripravljajo v Križu, v Šempolaju, Praprotu, v Trnovci (zadnji trenutek so se odločili, da bodo na pustu sodelovali z vozom, ne pa z veselo skupino, kot so prvotno mislili), nadalje v Repniču, v Gropa-di in na Padričah (skupno) in seveda na Opčinah. Ferlugovci so tudi obljubili, da bodo sodelovali, še nič pa ni znano o namerah Saležanov, Prosečanov in Kontovelcev (le-ti so s skupnimi močmi »zmagali« na zadnjih dveh Pustih).
Odbor je nadalje sporočil, da se v baru Prosvetnega doma na Opčinah v popoldanskih in večernih urah nadaljuje vpisovanje za sodelovanje na jubilejnem Kraškem pustu. Rok za prijavo voz, skupin mask in posameznih mask zapade v soboto, 25. januarja.
Odbornik Brancati o problemih skrbstva
Začetek tretjega kongresnega zasedanja sindikata javnih uslužbencev FIFP-CGIL
V	hotelu Europa pri Nabrežini se je včeraj pričel 3. deželni kongres sindikata uslužbencev FIFP-CGIL, ki se ga v zastopstvu 7.2C0 članov omenjene organizacije udeležuje 106 delegatov iz petih okrožij Furlanije -Julijske krajine. V prvem dnévu kongresnega zasedanja so bili na sporedu poročilo glavnega deželnega tajnika Claudia Biancuzzija, pozdravi gostov (med temi bi omenili nagovora deželnega odbornika Nodarija in devinsko - nabrežinskega župana Brezigarja) in seveda začetek razprave, ki se je v popoldanskih urah nadaljevala z zasedanji posameznih delovnih komisij.
V	teku včerajšnjega zasedanja je kil v ospredju vsekakor tajniški referat; poleg prikaza splošne situa-cjje_ v državi so bili poudarjeni specifični problemi, ki zadevajo javni sektor, veliko prostora pa je bilo namenjenega obenem notranji demokraciji v sindikatu in akcijski enotnosti z ostalimi sindikalnimi partnerja Stalen argument je bil osredotočen zlasti na spreminjajoče procese znotraj t.i. »socialne države« ter nenehne poskuse, da bi preko klestenj socialnih izdatkov in zakonodajnih instrumentov kot je npr. finančni zakon, izničili olajšave, ki jih je dr-zavljan deležen v socialnem skrbstvu, zdravstvu itd. Deželni tajnik FIFP-CGIL se je poleg tega odločno izrekel proti poskusom privatiza-cije določenih javnih struktur, kajti
nelahek položaj v katerem se je z razširjeno klientelamo prakso in lo-tizacijo oblasti znašlo javno področje, se da spremeniti le z boljšim upravljanjem teh struktur. Pri o-bravnavanju glavnih problemov organizacije je Biancuzzi obžaloval dejstvo, da se v javnem sektorju ni še razvil tisti solidarnostni sindikalni čut, ki je značilen npr. pri ostalih sindikalnih kategorijah. Stavka zdravnikov v teh dneh, je pozneje med srečanjem s predstavniki tiska dejal deželni tajnik, je dokaz več, da je na javnem sektorju še zmeraj prisotna težnja nekaterih pokhcnih kast po ohranitvi in izboljšanju določenih privilegijev. Le z enotnim nastopanjem, je še dejal, bodo uslužbenci javnega sektorja dosegli izboljšave ter premostili trenutne težave.
Kongresno zasedanje se bo z današnjim dnem nadaljevalo; v ospredju zasedanja bo zlasti poseg člana vsedržavnega izvršnega odbora F. Mazze in izvolitev novih vodstvenih organov.
• Mednarodni inštitut za človekove pravice je razpisal enoletne študijske štipendije za spodbujanje pravnega in interdisciplinarnega študija s področja človekovih pravic, ki so namenjene tako posameznikom, kot skupinam raziskovalcev. Informacije dajejo na tržaškem sedežu inštituta, Ul. Cantù 10, tel. 763970, kjer imajo tudi obrazce za prošnje, ki jih bo treba dostaviti do 28. februarja.
Včeraj stavka delavcev v Arzenalu
Delavstvo tržaškega Arzenala je včeraj stavkalo in v tem okviru priredilo skupščino, da bi na tak način odgovorilo na stališča vodstva obrata glede obnovitve dopolnilne blagajne. Vodstvo obrata je namreč dan prej zahtevalo, naj se dopolnilna blagajna obnovi za dobo šestih mesecev za preko 250 delavcev, tako da bi po mnenju delavstva ostalo v organiku nezadostno število zaposlenih glede na delo, ki ga mora Arzenal opraviti v teku meseca marca Tovarniški svet Arzenala s tem v zvezi poudarja, da vodstvo stmmentalno izkorišča dopolnilno blagajno, da bi na tak način znižalo organike in produktivno raven dela na najnižjo stopnjo. Zaradi teh razlogov je delavstvo včeraj stavkalo in se obvezalo' izdelati platformo o nadaljnji dejavnosti tržaškega Arzenala.
Od ponedeljka dalje stavka živinozdravnikov
Pokrajinski odbor živinozdravnikov, ki so zaposleni pri krajevnih upravah, je na svoji zadnji seji soglasno sklenil, da se bodo njegovi člani udeležili vsedržavne stavke živinozdravnikov, ki se bo začela v ponedeljek, 20. januarja. Podobno kot zdravniki javnega sektorja zahtevajo tudi živinozdravni-ki posebno delovno pogodbo.
V dneh stavke (20., 21. in 22. januarja) bodo živinozdravniki opravili le najnujnejše posege, in sicer: nadzorovali bodo nalezljive bolezni; pregledali bodo pse, za katere sumijo, da so okuženi s steklino; zaklali bodo živali v življenjski nevarnosti; poskrbeli bodo za oskrbo bolnišnic, zdravstvenih domov in domov za ostarele z mesom. V primeru ujm in drugih za javnost posebno hudih dogodkov, bedo živinozdravniki takoj prekinili stavko.
Deželna CISL obsoja stavko zdravnikov
Ob navzočnosti vsedržavnega tajnika CISL Sergia D’Antomja so se včeraj sestala deželna vodstva CISL vseh kategorij javnih uslužbencev, da bi podčrtala stališča, ki jih je ta sindikat skupno s CGIL in UIL zavzel do zdajšnje stavke zdravnikov.
CISL ostro obsoja dejstvo, da je stavka zdravnikov, ki so jo oklicali avtonomni sindikati, ohromila dejavnost ene bistvenih javnih služb, ne da bi zbudila zgražanja političnih krogov, občil in sploh javnosti, ki so v preteklosti takšne oblike sindikalnega boja upravičeno ožigosali kot necivilne. Poleg tega CISL izraža odločno nasprotovanje do pogodbene avtonomije od ostalih javnih uslužbencev, za katero se zavzemajo avtonomni sindikati zdravnikov. Priznanje takšne avtonomije bi pomenilo podrejanje logiki korporativnih interesov, z uveljavitvijo katere bd se lahko okoristile le močnejše kategorije, medtem ko bi šibkejše nastradale. S tem CISL ne zanika potrebe po ustreznem ovrednotenju profesionalnosti zdravnikov in širše po posodobljenju celotne javne zdravstvene službe.
Deželni odbornik za skrbstvo Brancati se je včeraj sestal z obč \ skim odbornikom Colombisom, pokrajmskim odbornikom Locchijem in predstavnico upravnega odbora KZE Erario, da bi proučil težak finančni položaj, v katerem se nahajajo tržaške krajevne ustanove glede potreb skrbstvenega sektorja. Deželni predstavnik je zagotovil, da bo deželna uprava napela vse sile, da bi priskočila na pomoč handikapiranim in ostarelim predvsem na Tržaškem s tem, da bo te njihove potrebe upoštevala pri porazdeljevanju sredstev' v okviru deželnih zakonov in z dodatnimi finančnimi podporami v sklopu sprememb deželnega proračuna.
Nabrežinski komunisti pri ZK občine Buje
Delegacija nabrežinske sekcije KPI Enrico Berlinguer je bila ta ponedeljek v gosteh pri Zvezi komunistov občine Buje. Z bujskimi tovariši si je izmenjala mnenja in stališča v zvezi s 13. kongresom Zveze komunistov Jugoslavije in s 17. kongresom vsedržavnega kongresa KPI. Delegaciji sta tudi obravnavali občinski problematiki obeh občin in začrtali program sodelovanja za letošnje leto, v okviru katerega bodo nabrežinski komunisti že konec tega meseca nastopili s predavanjem v Bujah.
t
Nenadoma nas je zapustil naš ljubljeni
Ito Koleric
Pri Fernetičih so finančni stražniki zaplenili šest kilogramov heroina
Trst strateška postojanka iranskih razpečevalcev mamil
V mednarodni mreži razpečevalcev 01 amil ima Trst še vedno izredno pomembno strateško vlogo. Dokaz tega Je širokopotezna akcija finančnih stražnikov iz Firenc, ki so v sodelovanju s tržaškimi, avstrijskimi, nemškimi in ameriškimi kolegi prekinili (>dlično organizirano mrežo iranskih razpečevalcev. Prav v Trstu so od-
krili prvi tovornjak TIR, v katerem je bilo skritih šest kilogramov heroina. Preiskava je trajala več mesecev, njeni dosežki pa so zelo tehtni: 67 kilogramov zaplenjenega heroina, osem kilogramov opija (skupna vrednost presega 500 milijonov lir) in 24 oseb za zapahi. Toda pojdimo po vrsti.
Finančni stražniki iz Firenc so a-prila lani osredotočili svojo pozornost na številčno zelo bogato skupnost i-ranskih državljanov, ki živijo v mestu Prato blizu Firenc. Toda skupnost ni bila bogata le po številu (več tisoč ljudi), ampak tudi po zajetnih denarnicah. Nekateri Iranci so namreč razkazovali precejšnjo finančno moč, čeprav so imeli bolj skromne vire dohodkov. Med temi je bil 43-letni Hos-seln Azhar Azari, ki je trgoval z ne-strojenimi ovčjimi kožami in bil lastnik kar treh uglednih restavracij v Firencah. Azari ima dva brata: eden je živel v Bologni, drugi pa na Dunaju. Tudi onadva sta imela velike finančne razpoložljivosti. Ko so se finančni stražniki pozanimali pri avstrijskih kolegih, je bil sum potrjen, kajti tudi v Avstriji so sumili, da gre za razpečevalce mamil. Sprožila se je tako akcija, pri kateri so sodelovali tudi nemški in ameriški preiskovalci, kajti heroin in opij, ki so ju tihotapili prek tržaškega mejnega prehoda pri Fernetičih, sta bila namenjena na Sicilijo, od tod pa naprej v ZDA in ZRN. Na Siciliji se je mreža povezala z mafijsko, drugod pa so jo vzdrževali v glavnem pripadniki i-ranske skupnosti. Če pomislimo, da so zaplenili 67 kilogramov heroina (na drobno stane en gram 150 tisoč lir),
potem lahko sklepamo, da je bil posel resnično ogromen.
Tržaške kolege so finančni stražniki iz Firenc obvestili proti koncu oktobra, da je na poti sumljiv TIR. Ko je prišel 2. novembra sta se 37-let-ni Baba Farhang in 33-letni Amhad Ashouri na tovornem postajališču pri Fernetičih nenadoma znašla v lisicah. Potrebno je bilo več dni, da so financarji prišli do mamila. Bilo je namreč skrito v najlonskih vrečkah pod več tonami smrdljivih kož. Skri-vališče je bilo dobro izbrano, saj je duh po kožah praktično onesposobil izurjene pse. Zato pa je kar šestnajst finančnih stražnikov pregledalo vsak centimeter tovornjaka in njegovega tovora, na koncu pa imelo kot rečeno uspeh. S tem odkritjem je preiskava zadobila veliko hitrejši tempo, kajti treba je bilo le nastaviti pasti že znanim razpečevalcem. Aretacije so si sledile na Dunaju, v Bologni, v Firencah, v Rimu in na Siciliji.
Preiskovalci so tudi ugotovili, da je mamilo potovalo običajno v ZDA in da tudi tam so se širile veje te organizacije. Bila je res dobro orga-mzirana, saj je imela tudi več nesumljivih članov, ki so skrbeli le za u-godne finančne investidjel.
Datum in uro pogreba bomo javili naknadno.
Žalostno vest sporočajo: žena Gro-zdana, hči Sava z družino ter sestri Pavla in Tonka.
Trst, 18. januarja 1986
. Ob izgubi dragega očeta izrekajo iskreno sožalje uslužbenki Savi Kolenc uprava in delovni kolegi Založništva tržaškega tiska in Primorskega dnevnika.
18- 1. 1985	18. 1. 1986
Ob prvi obletnici smrti našega dragega
Albina Guliča
SVOJCI
Šempolaj, 18. januarja 1986
Zaplenjeni tovornjak po temeljitem pregledu finančnih stražnikov. V Trstu aretirana Iranca: Baba Farhand (zgoraj) in Amhad Ashouri
Do konca meseca vložiti prošnje za prispevke za kulturne dejavnosti
Rok za prošnje na Tržaško pokrajino za prisp>evek na osnovi deželnega zakona št. 68 z dne 8.9.1981 »Deželni posegi za razvoj in širjenje kulturnih 'dejavnosti« zapade 31. januarja.
Prošnje sprejema tajništvo pred-sedništva Tržaške pokrajine (Ul. Ceppa 21 — 2. nadstropje) ob delavnikih od 11. do 13. ure. Pri vratarnicah Pokrajine (Ul. Gepipa 21 in Trg Vittorio Veneto 4) so na razpolago okrožnice z natančnimi navodili glede purošnje in potrebne dokumentacije. Podrobnejša pojasnila nudi urad za šolstvo in kulturne dejavnosti (Ul. Gepipa 21 — 1. nadstropje) od 10. do 13. ure.
Po zakonu št. 68 Pokrajine z ustreznimi prispevki podpirajo, v mejah
Za pojasnila in eventualno pomoč glede prošnje in dokumentacije je na razpolago tudi urad Zveze slovenskih kulturnih društev (Ul. sv. Frančiška, 20/11. nad.) v uradnih urah.
sredstev, ki jim jih vsako leto dodeh Dežela, umetniške dejavnosti na pokrajinski in krajevni ravni, ki zadevajo področje proizvajanja, dokumentiranja in širjenja pobud humanističnega, znanstvenega, umetniškega (npr. razstave likovne in vizualne u-metnosti; spoznavanje umetniškega premoženja) ter družbenega značaja (člena 18 in 20). Poleg tega podpirajo tudi dejavnosti za zaščito in ovrednotenje furlanske kulture in jezika ter ostalih jezikov in kultur slovenskega, nemškega in beneškega porekla na naslednjih področjih: pureuče-vanje in raziskovanje, tisk, izdajatelj-stvo, toponomastika, šolstvo: glasbene, gledališke in folklorne predstave (ne p>a zborovska dejavnost), (člen 25).
Za prispevek lahko zaprosijo javne in zasebne ustanove ter društva, v nekaterih primerih pia tudi izvoljeni šolski organi.
Društva, ki nameravajo zaprositi za prispevek, morajo najkasneje do 31. januarja — če je le mogoče pa kak dan prej — predstaviti ustrezno prošnjo na kolkovanem piaprirju za
3.000	lir. Prošnjo mora pxxipisati predsednik ali pooblaščeni predstavnik, v njej sami pa je treba navesti višino zaprošenega prispevka in morebitne prispevke drugih ustanov, ki jih je društvo prejelo ali pa je zanje zaprosilo. Priložiti je treba: poročilo o dejavnosti in pobudah v 1. 1985, v katerem je treba navesti tudi vsa razpoložljiva finančna sredstva; obračun za 1. 1985; pxxiroben piro gram dejavnosti za 1. 1986; proračun za 1. 1986, iz katerega morajo jasno izhajati z gotovostjo predvideni prihodki in izdatki (med prihodke ni mogoče všteti prispevka Pokrajine v smislu D. Z. 68/81); dokumentacijo o pravni ureditvi (ustanovni akt, statut), če ni bilo že priloženo prošnjam za prejšnja leta; seznam društvenih organov: seznam priložene dokumentacije v dveh izvodih.
Vse priloge mora podpisati predsednik oz. pooblaščeni predstavnik in jih opremiti z društvenim žigom, na kopiijah izvirnih dokumentov pia je treba naprisati izjavo, da ustrezajo izvirniku. Če ne bodo izpolnjeni vsi predpisi, prošnja ne bo sprejeta.
Vse to glede prošenj za leto 1986. 28. februarja pa zapade rok za predložitev dokumentacije v zvezi s prošnjami, ki so bile oddane in že sprejete za leto 1985. Do konca prihodnjega meseca bodo morala društva in organizacije predložiti pxjtrdila na osnovi obračuna, ki so ga priložili piismu, s katerim so Pokrajini potrdili, da sprejemajo podporo za leto 1985.
(bv)
SLOVENSKO STALNO „, GLEDALIŠČE		»MITJA ČUK«
Kulturni dom		prireja
NOÈL COWARD		v župni cerkvi na Opčinah
HUDOMUŠNA PRIKAZEN		KONCERT
Režija: DUŠAN MLAKAR DANES, 18. januarja, ob 20.00 — RAZPRODANO JUTRI, 19. januarja, ob 16. uri		cerkvenega pevskega zbora LJUBLJANA - ŠT. VID DANES, 18. januarja, ob 20. uri
		
		kino
gledališča		
	La Cappella Underground. Jutri ob 11.	
VERDI
Danes, 18. januarja, ob 18. uri (izven abonmaja) bo v gledališču Verdi deveta uprizontev »Carmen« z baletom Antonia Gadesa ter v režiji in koreografiji Antonia Gadesa in Carlosa Saure. Izredna predstava za deželo bo 18. t. m. ob 17. uri.
ROSSETTI
Danes, 18. t. m., ob 16.00 (red prost) in ob 20.30 (red 1. sobota) bo gledališka skupina Teatro Eliseo predstavila Ros-sello Falk in Umberta Orsinija v »Miele selvatico« Michaela Frayna. Režija Gabriele Lavia. V abonmaju odrezek št. 6. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti. Predstava traja 3 ure.
CANKARJEV DOM
Mala dvorana
Danes, 18. januarja, ob 10. uri: Zlata ladja in maček Muri. Koncert za male in velike z Neco Falk, Jerkom Novakom in Igorjem Leonardijem.
Okrogla dvorana
Danes, 18. t. m., ob 20.30: Benečanka. Neznani renesančni pisec. Pozorište Dvorište Beograd.
Srednja dvorana
Danes, 18. t. m., ob 19.30: Folklorna skupina »Triglav« - Buenos Aires, Argentina.
Velika dvorana Slovenske filharmonije
Danes, 18. t. m., ob 19.30: Slovenski komorni ansambel.
filma »The Retum of the Seacaucus Seven« John Sayles (1983). Originalna verzija z italijanskimi podnaslovi.
Ariston 16.00 — 22.00 »Tangos«. Marie Laforet.
Eden 15.00 — 21.30 »Calde mogli di provincia« in »Sex college«. Prepovedana mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 — 22.15 »Sono un fenomeno paranormale«. Alberto Sordi.
Excelsior II. 17.30 — 21.45 »Tutta colpa del paradiso«. Omelia Muti, Fran-cesco Nuti.
Fenice 15.30, 18.45, 20.30, 22.15 »Gommando«. Arnold Schwarzenegger.
Nazionale Dvorana št. 1 15.00 — 22.00 »Rambo 2 - La vendetta«.
Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »I Goo-nies«.
Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »Intimità proibite di mia moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 — 22.00 »La carica dei 101«. Risanka Walta Disneya.
Grattacielo 17.30 — 22.00 »Silverado«.
Capitol 16.00 — 22.00 »Cocoon«.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Miranda«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »Maria’s Lovers«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Biade runner«.
Radio 15.30 — 21.30 »Superporno story«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
koncerti
Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 v gledališču Rossetti nastopil pia JEAN-BERNARD POMMIER.
KRZNA — JOPE — NAŠITKI
PELLICCERIA CERVO
Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301
PELLICCERIA ALBERTI
Ulica delle Torri 2
Priporočeni trgovini za vaše nakupe
izleti
SPDT prireja v nedeljo izlet z osebnimi avtomobili na Brestovec na go-riškem Krasu. Zbirališče je ob 9. uri pred tržaško sodno palačo, ali pa ob
9.30	na križišču v štivanu, ali od 10.15 v Devetakih. Hoje bo za tri ure, izlet (ob vsakem vremenu) pa bo vodil Franc Armani.
VARNI pred TATOVI
•	OKLEPNA VRATA
•	BLAGAJNE, TREZORI, OKLEPNE OMARE IN SHRAMBE
•	NEREZLJIVA VHODNA VRATA IN OGRAJE
•	PROJEKTI IN REŠITVE ZA POSAMEZNE PRIMERE
VSE PO MERI
G. MICHELI
ključavničarska — kovaška delavnica TRST — Ulica Grimani 42 — Telefon (040) 948-318
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 18. januarja MARJETA
Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.51 — Dolžina dneva 9.11 — Luna Vzide ob 11.28 in zatone ob 0.45.
Jutri, NEDELJA, 19. januarja KNUT
Vreme včeraj: temperatura zraka 8 stopinj, zračni tlak 1015,4 mb narašča, veter severozahodnik 15 km na uro, vlaga 27-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,1 stopinje.
Plimovanje danes: ob 2.48 najvišja 30 cm, ob 11.13 najnižja —14 cm, ob 15.27 najvišja —10 cm, ob 18.50 najnižja —12 cm.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Francesco Lugnani, Kathrin Visentin, Valentina Felicelli.
UMRLI SD: 59-letna Anita Benco, 71-letni Celestino Pugliese, 70-letni Ermanno Vlahov, 69-letna Laura Gebert, 77-letna Stefania Bencich, 65-letna Emma Celant, 73-letni Vladimiro Ticulin, 84-letni Giuseppe Schromek, 66-letni Eligio Casali.
OKLICI: frizer Francesco Lunetti in gospodinja Maria Rosaria Ronzulli, e-lektrikar Enrico Zacchigna in uradnica Alessandra Muscovich, železniški strojnik Giuseppe Moccia in uradnica Barbara de Cesare, trgovec Giovanni Gian-nella in prodajalka Tania Lovrenčič, laboratorijski tehnik Angelo Pranzo in frizerka Carolina Ficarazzi, financar Saverio Napohtano in gospodinja Lucia Napolitano, podčastnik Giovanni Romano in študentka Santina Di A-scenzi, v pričakovanju zaposlitve Pierluigi Godeas in spretnije valica Alessandra Rebesco, radijski tehnik Gianni Ramani in študentka Roberta Movio, elektrikar Salvatore Caruso in v pričakovanju zaposlitve Giuseppina D’Avola.
DNEVNA in NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 13. januarja, do sobote, 18. januarja 1986 (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Milje (Lungomare Venezia 3).
Fernetiči: samo telefonsko za najnujnejše primere (št. 225-596).
(od 19.30 do 20.30)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta
5.	Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska ce-sta 172, Largo Sennino 4, Trg Libertà
6,	Milje (Lungomare Venezia 3). Fernetiči: samo telefonsko za najnujnejše primere (št. 225-596).
(od 20.30 do 8.30 - Nočna služba) Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6, Milje (Lungomare Venezia 3).
Fernetiči: samo telefonsko za najnujnejše primere (št. 225-596).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Danes je dopolnil 50 let BRUNO ZAHAR iz Boršta. Še na mnoga zdrava in srečna leta mu kliče sestra z družiuo.
Almi in Petru Rogelji se je rodil mali
PRIMOŽ
Bratcu Juretu in srečnima staršema čestita in želi vse najboljše
kolektiv Indutesa
4	---------------------------
Danes praznuje svojo 50-letnico
BRUNO ZAHAR
Dolgoletnemu pevcu in bivšemu odborniku čestita
PD Slovenec
^ -----------------------------
Danes praznuje 50 let
BRUNO ZAHAR
Mnogo sreče, zdravja in veselja v družinskem krogu mu želi
žena Marija s Patricijo in Stojanom
Naši Vami se je pridružila sestrica
PETRA
Srečni družini iz srca čestita vrtec in šola v Skednju
Danes slavi 50 let
BRUNO ZAHAR Ob tej priliki mu voščimo vse naj. . . in želimo, da bi še mnogo let vlekel svojo harmoniko v naši veseli družbi
Zorka in Robi, Marta in Boris, Ude in Mirko, Sonja in Stevo, Sonja in Marjan, Mima in Boris, Livia in Miran ter Vesna in Stanko
PREDNAROČNINA
za
primorski dnevnik
ZA LETO 1986
Plačilo do 31. januarja
CELOLETNA......... 90.000 lir (+ 500 lir kolka)
MESEČNA........... 12.000 lir
Po 31. januarju bo celoletna naročnina znašala 140.000 lir + 500 lir kolka. PLAČILA SPREJEMAJO:
Uprava v Trstu in Gorici
Raznašalci Primorskega dnevnika
Pošta: tekoči račun ZTT 13512348
Vsi slovenski denarni zavodi na Tržaškem in Goriškem
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Slavec priredi v nedeljo, 2. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih 3. srečanje oktetov Primorske.
SKD Vigred vabi v petek, 2j. t. m., ob 20. uri vse člane in prijatnije v gostilno Gruden v Šempolaju na družabnost z včlanjevanjem. Nastopil bo otroški pevski zbor Vigred in kitarist Franko Guštin.
KD F. Prešeren iz Boljunca vabi na predavanje z diapozitivi novinarja Lojzeta Abrama na temo Nepal - treking zamejskih planincev, ki bo v društvenih prostorih v gledališču F. Prešeren v Boljuncu v četrtek, 23. t. m., ob 20.30.
KD Rovte - Kolonkovec, Ul. Monte Sernio 28, obvešča, da se bodo predavanja o kmetijstvu začela v torek, 21. t. m., ob 19. uri. Naslednja bodo 24. in 28. t. m. Vabljeni vsi, ki se ukvarjajo z obdelovanjem zemlje.
V DSI bo v ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 predaval dr. Emidij Susič o temi »Mladi: Stil življenja in vrednote (rezultati sociološke ankete ob meji)«.
SKK (Slovenski kulturni klub) vabi danes, 18. t. m., ob 18.30 na sestanek literarnega krožka, ki ga vodi prof. Zora Tavčar - Rebula. Vsebina: 1. Ed-
ni romanopisci - primerjalna analiza.
V Peterlinovi dvorani v Trstu, Donizettijeva 3, je do 20. t. m. odprta razstava akademskega slikarja MATEJA METLIKOVIČA. Umik ogleda ob delavnikih od 17. do 19. ure.
razna obvestila
Mladinska skupina P. Tomažič obvešča vse člane in prijatelje, da bo v ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 v Partizanskem domu, v Bazovici 2. redni občni zbor. Prihodnje vaje bodo v sredo, 23. t. m., ob isti uri.
Boljunčani! Vabimo Vas, da se udeležite zborovanja, ki bo v torek, 21. t. m., ob 20. uri v dvorani KD F. Prešeren za obnovitev vaške srenje. Pripravljalni odbor.
Sindikat slovenske šole obvešča, da zapade 25. 1. 1986 rok za vlaganje prošenj za premestitve za stalne učitelje osnovnih šol, 5. 2. 1986 pa za stalne profesorje na višjih srednjih šolah.
SSŠ poziva upokojene šolnike, ki so prejeli odpravnino med 1. januarjem 1980 in 1. oktobrom 1985, da se javijo na sedežu sindikata zaradi pojasnil glede prošnje za povrnitev »grabeža« IRPEF. Rok za predložitev prošnje zapade 28. februarja 1986.
Pojasnila in obrazce bodo zainteresirani dobili na sedežu SSŠ, Ulica Filzi 8, telefon 61193, vsak torek od 16. do 17. ure in ob sredah in četrtkih od 11.30 do 12.30.
Sekcija VZPI-ANPI Boljunec priredi 1. februarja ob 18. uri v hotelu Maestoso v Lipici DRUŠTVENI PARTIZANSKI VEČER. Za zabavo bosta poskrbela orkester in Veseh godci. Vpisovanje pri vseh vaških sedežih VZPI-ANPI.
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov iz Podlonjerja sporoča, da sprejema vzorce za analizo vsak torek po 16. uri v prostorih Ljudskega doma v Pod-lonjerju, Ul. Masaccio 24.
prispevki
V	spomin na pok. kolegico Ivanko Cattaneo - Gregoretti darujeta Magda Tavčar in Nevia Obad 20.000 lir za sklad M. čuk.
Namesto cve' ^ na grob Petra Hrovatina darujeta Marija in Elda 20.000 lir za SKD Barkovlje.
Podporni član Vittorio Scocchi (Trst) daruje 10.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na Renata Gombača daruje Silvio Križmančič (Bani) 6.000 lir za TPPZ P. Tomažič in 5.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI iz Bazovice.
Namesto cvetja na grob Mira Prešla daruje Edvard Grgič 10.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
Namesto cvetja na grob Mira Prešla daruje Vida Ražem 20.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na pok. nono Vero štrajn darujejo Matijevi sošolci 3. razreda osnovne šole v Dolini 35.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na drago mamo kolegice Ester Kočevar darujejo učiteljice COŠ F. Venturini - Boljunec 5,0.000 lir za sklad M. Čuk.
Ob 10. obletnici smrti sestre in tete Kristine daruje družina Kralj 20.000 lir za cerkev v Trebčah.
V	počastitev spomina g. Gigie Hrovatin darujeta Armida in Danci 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Vero štrajn darujejo kolegice sestre lei 80.000 lir za sklad M. čuk.
V	spomin na Pepco Žerjal por. Pe-taros daruje družine Hrvat (Boršt 90)
10.000	lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec.
Ob obletnici smrti drage mame Gi-zele in očeta Franca daruje hči Marija 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob pok. prijateljice Marčele Hrovatin por. Boik daruje Miranda Prelec 25.000 lir za cerkev sv. Jerneja in 25.000 lir za ŠD Polet.
N.N. daruje 365.000 lir za zbora Vesela pomlad.
N.N. daruje 20.000 lir za zbora Vesela pomlad.
V	spomin na ženo Drago daruje mož Celeste 100.000 lir za sklad M. čuk in
100.000	lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Namesto cvetja na grob pok. Alojzije Hrovatin roj. Daneu daruje družina Angela Vremca 20.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na pok. Drago Daneu daruje Danica Dolenc 15.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Ob 5. obletnici smrti Jakomine Pahor daruje hči Ida 25.000 lir za ŠD Polet in 25.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Jelkine mame darujeta Riko in Stanka 30.000 lir za SKD Tabor in 30.000 lir za sklad M. čuk.
V	počastitev spomina g. Drage Daneu darujejo Vanijevi sošolci 65.000 lir za sklad M. čuk.
Ob_ 1. obletnici smrti dragega moža in očeta Avguština daruje družina Bartol (Pesek 51) 20.000 lir za KD Krasno polje.,
Namesto cvetja na grob drage Malči daruje družina Bartol (Pesek 51) 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padhm v NOB v Gročani.
V	spomin na preminulo vaščanko Malči so darovali za KD Krasno polje: družina Ražem (Gročana 58) 10.000 Ur, družina Ražem (Gročana 4) 10.000 lir ter družina Rapotec (Gročana 53)
10.000	lir.
mali oglasi
MAČKOLJE - Križpot, prodajamo njive. Tel. na št. 946-281.
PRODAM 120-basno harmoniko vieto-ria, mod. super. Tel. ob urah kosila na št. 212-613.
PRODAM alfa romeo 2000 v dobrem stanju. Tel. .040/231-834 po 14. uri.
KUPIM drva za kurjavo. Tel. na št. 040/227-431 po 21. uri.
PRODAM peč za centralno kurjavo,
25.000	kalorij, vgrajen bojler za toplo vodo inox ter gorilnik na plin. Tel. 040/422-128
GOSTILNA TUL v Mačkoljah obvešča svoje cenjene obiskovalce, da bo zopet pričela obratovati v nedeljo, 26. januarja.
IMAŠ narodno nošo in bi se rad nam pridružil? če te to zanima tel. na št. 200-150 od 16. do 20. ure.
PRODAM fiat 127/77 in fiat 127 special ter fiat 128 coupé, vsi v odličnem stanju. Tel. 826-759.
PRODAM trstje (cannele). Telefonirati ob večernih urah na št. 231-961.
IŠČEM kakršnokoli delo, po možnosti v uradu. Telefonirati po 13.30 na št. 745-762.
STANOVANJE V RONKAH, okrog 80 kv. metrov, z garažo, zgrajeno leta 1969, prodam. Tel. 0481/82253 ob uri kosila in zvečer.
PRODAM dva mala ameriška prašička (cavie). Tel. 227-342.
PRODAM Commodore 64, disk drive 1541, programski jezik logo, urejevalnik besedil easy script in simulator letenja. Tel. (0481) 882-339.
DAJEM skladišče v najem, 72 kv. m, Pulje pri Domju. Tel. 280-959.
OSMICO v Mačkoljah je odprl Ernest Smo tlak.
NA OPČINAH išče slovenska štiričlanska družina neopremljeno stanovanje ali manjšo hišo za največ pet let. Pisati ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Openci«.
OSMICO je v Borštu odprl Danilo Glavina.
film - film - film
ureja kinoatelje
filmi na tv zaslonu
KAGHEMUSHA 1980
Režija: Akira Kurosawa. Igrajo: Tatsuya Nakadai, Tsutomo Yamaza-ki, Kenichi Hagiwara in drugi. Italia 1, v ponedeljek, 20. januarja, ob 23.15.
Kaghemusha, kar prevedeno pomeni »senca vojščaka«, je glavni junak filma. Je sicer razbojnik, a ga pomilostijo, ker je zelo podoben generalu Shingenu Takedi. General namreč u-mre v boju in preden izdihne, izda ukaz, naj prikrijejo za dve leti njegovo smrt. Tako na mesto generala postavijo njegovega dvojnika Kaghe-musho. V svojo vlogo se dvojnik popolnoma uigra in se istoveti s Shin-ginom tudi v čustvih. Ko mu povejo, da jim ne služi več in ga spravijo na cesto je popolnoma uničen. Drugega mu ne preostane kot da zaigra svojo vlogo do konica (kot Henrik IV v Shakespearejevi drami). V zadnji bitki, ko sovražnik popolnoma uniči Ta-kedove čete, se tudi Kaghemusha požene s sulico v roki v samomorilski napad. Poleg Shakespearjevih motivov srečamo v filmu tudi »citate« iz Pirandella (Fu Maria Pascal) in Dostojevskega, skratka, evropska kultura se prepleta s kitajsko pesnitvijo Heiké Monogatari, ki opeva sijaj in propad dinastije Taira. Ta je značilnost in tudi veličina celotnega Ku-rosawinega opusa.
I CATTIVI DORMONO IN PACE
Warui yatsu hodo yoku
nemuru
Hudobni spijo v miru, 1960
Režija: Akira Kurosawa. Igrajo: To-shiro Mifune, Takeshi Kato, Masa-yuki Mori. RAL
Ekonomski boom na Japonskem (1960), nove možnosti razvoja, ekonomsko sodelovanje z ZDA in predvsem uspeh Kurosawinega filma »U-trdba« nudijo priložnost japonskemu mojstru, da ustanovi lastno producentsko hišo. Prva proizvodnja Kurosawe Film Production je prav Hudobni spijo v miru, ki ima namen socialne kritike, s tem da prikaže korupcijo in nepoštenost bogatih slojev in vodilnih organov industrije. To prav v obdobju, ko se japonska industrija opomore z novimi usposobljenimi kadri. Zgodba se v začetku odvija v dveh okoljih, v veliki dvorani, kjer poteka poročno kosilo in hallu, kjer so zbrani novinarji, ki nam posredujejo prve podatke o glavnih osebah in njihovih življenjih, dokler ne pride do nove afere ...
FORZA BRUTA
Brute Force
Divja moč, 1947
Režija: Jules Dassin. Ingrajo: Burt Lancaster, Humer Cronyn, Charles Bickford, Canale 5, v torek, 21. januarja, ob 00,30.
S filmom Rififi je leta 55 Dassin zmagal na Festivalu v Cannesu. Pred tem je njegovo najuspešnejše delo Brute Force, za tem pa nič zanimivega. Torej skoro neznan režiser, ki je prebil meja povprečnosti, a ne brez Polemik. Saj za takratne pojme je bil film pravi šok. S krutim realizmom je namreč prikazal jetniško stanje in njene razmere. Brutalnost jetniških stražnikov in humanost direktorja zapora se trčita v surovem konfliktu, ki ima za ozadje upor zapornikov. Boj in odpor kaznjencev se spremeni v tragedijo poraza in »negativnim« junakom je smrt edina rešitev in edina svoboda.
Berite
iVori
Matajur
GIUNGLA D'ASFALTO The Asfalt Jungle Asfaltna džungla, 1950
Režija: John Huston. Igrajo: Ster-ling Hayden, Sam Jaffe, James With-more. RAI 2, v sredo, 22. januarja, ob 21.30.
The Asfalt Jungle je klasičen primer »črnega« filma; Huston je bil med očeti tega žanra. Njegovo ime je vezano na Hammetta, pisatelja in scenarista, med drugim avtorja romana po katerem ju Huston povzel svoj prvenec The maltese Falcon (gotovo med najboljšimi črnimi filmi). S Hu-stonom je veliko delal tudi Humphrey Bogart, kajti njemu je najbolje uspelo zaigrati lik surovih a obenem o-čarljivih Hustonovih junakov. Primer takega junaka je tudi Doc v pričujočem filmu. Poleg njega, ki je »tehnik« skupine, so v tolpi, ki oropa veliko zlatarno tudi killer Dix, podkupljeni odvetnik Emmerich, gobavec Gus in mehanik Ciavelli. Rop seveda uspe, a v stilu črnega filma jim je skoro usojeno, da propadejo, saj sreča negativnim junakom ni nikoli naklonjena.
BOOMERANG, L'ARMA CHE UCCIDE Boomerang, 1947
Režija: Elija Kazan. Igrajo: Dana Andrews, Arthur Kennedy, Karl Mal-den. RAI 3, v četrtek, 23. januarja, ob 22.05.
Boomerang je prva Kazanova u-spešnica, čeprav še vedno v mejah filmske tradicije. V njem ni še režiserjevega filmskega pečata in ne opazimo njegove osebnosti. Iz gledaliških vrst (Group Theatre) je Kazan prišel do filma, a ne da bi popolnoma opustil gledališče, saj je med ustanovitelji Actor’s Studija, iz katerega je črpal veliko igralcev za svoje filme. Boomerang je napol dokumentarec, »poziva« na nepravičnost sodnijskega sistema, ki večkrat po pomoti kaznuje nedolžne in tako ustvarja žrtve sodobne družbe.
2001: ODISSEA NELLO SPAZIO 2001: A space odyssey Odiseja 2001, 1968
Režija:	Stanley Kubrick. Igrajo:
Keir Dullea, Gary Lockwood, William Sylvester. RAI 1, v petek, 24. januarja, ob 20.30.
Kubrikova odiseja je klasik znanstvene "'fantastike, ki zdaleč presega nivo Spilbergovih Vojn Zvezd in filmov o marsovcih ali vesoljskih ladjah. Kubrik razmišlja tu o življenju, o rojstvu, razvoju in smrti človeka, skratka, o skrivnosti našega obstoja. Pot, ki jo ubira Kubrikov film, da bi odkril to skrivnost je natanko pot, ki j;, je začela naša civilizacija — da bi v vesolju odkrila skrivnost človeka. Od »zore človeštva«, odkritje orožja in prvega boja za obstanek Kubrik preskoči celotno našo zgodovino in preide na življenje človeka v vesolju. Osrednjo vlogo igra črni monolit, ki predstavlja pravzaprav skrivnost človeške eksistence, ki vsebuje ciklus življenja: prebujenje, smrt in rojstvo. Fizična smrt v filmu je le priprava za prebujenje ali reinkarnacijo, ki se zgodi v vrtincu nadsvetlobne hitrosti. Astronavt Dave se spusti v ta vrtinec, naenkrat se znajde v metafizičnem prostoru, hitro se postara oziroma vidi samega sebe, ki se stara in umre ter se nato spet rodi. Njegov fetus nosi na licu blažen nasmeh, ko se spet vrača na zemljo.
Danes bo na sedežu Kinoateljeja, Ul. della Croce 3, ob 10. uri tiskovna konferenca. Predstavili bomo spored 1. FILM VIDEO MONITORJA, ki bo v goriškem Kulturnem domu od 23. do 26. januarja. Na filmski štiridnevni-ci bomo prikazali lanskoletno slovensko proizvodnjo filmov in videov.
Veliki testament po radiu Trst A
Nocoj ob 18. uri se na valovih Radia Trst A spet obeta zanimiv večer umetniške besede. V sklopu uspelega in zelo odmevnega niza »VEČNI SO POTNIKI« bodo predstavili prvi del pesnitve »jeznega mladeniča« francoske poezije Francoisa Villona »VELIKI TESTAMENT«.
Posebna odlika te najbolj človeške izpovedi pesnika XV. stoletja, so balade, ki najbolj ilustrirajo globinske plasti njegove človeške izpovedi. V »Velikem testamentu« je Villon upo-
dobil tisti svoj drugi jaz, ki so ga v biografskih potezah prekrile tolike nevšečne peripetije njegovega življenja.
Pesnitev »Veliki testament« je v slovenščino prevedel pesnjk Janez Menart. Sklop velikih pesnitev za včerajšnjo in današnjo rabo, kot je podnaslov tega niza oddaj, je uredil in jih interpretira Vladimir Jurc. Pesnitev, ki jo dramsko uredništvo Radia Trst A ponavlja še v nedeljo ob 14.40, je v stereofoniji režiral Sergej Verč.
radioteleviaija
italijanska
Prvi kanal
9.00 Televideo - poskusni program
10.00	Martin Eden - TV nadaljevanka
11.00	Sobotna tržnica - vodi: L. Rivedi
12.00	Dnevnik 1
12.05	Sobotna tržnica - vodi L. Rivelli
2. del
12.30	Checkup - medicinska oddaja
13.30	Dnevnik 1
14.00	Prizma - Tednik Dnevnika 1
74.30	II bacio di Venere - film 15.50 Včerajšnje, današnje, večne
zgodbe - dokumentarec
17.05	D sabato dello zecchino - otroška oddaja
18.05	Izžrebanje loterije
18.10	Nabožna oddaja
18.20 Programi prihodnjega tedna 18.40 Pan : naše živali. . . - dokumentarec
20.00	Dnevnik 1
20.30	Io, a modo mio - variete z Gigijem Proiettijem
21.45 Dnevnik 1
21.55 Le canaglie dormono in pace - film
Drugi kanal
9.00	Televideo - poskusni program
9.55	Programi prihodnjega tedna
10.10	Ladro in casa - po delu Itala Sveva
11.55	Evrovizija: Avstrija - Kitzbuhel Smučanje: svetovni pokal, smuk moški
13.00	Dnevnik 1 - Ob 13. uri
Ljubljana
8.05	Poročila 8.10 Voda
8.20 Pesmi in zgodbe za vas:
Tri basni
8.35	Miti in legende: Biblijski miti: Zgodba o Tobiju in Suzani -TV nanizanka
8.50 Vsak regrat dobi enkrat lučko
-	portret ilustratorke Ančke Gošnik - Godec
9.05	Pesnik o otrocih: Kako napišeš pesmico?
9.35	Potovanje skozi osončje: Merkur - predstavitev planeta
1)103 Slovenski ljudski plesi:	Go-
renjska - 3. del
10.35	Ščepec širnega sveta: Muškatni oreh - izobraževalna serija
11.00	Vojna: Dober je sin kogarkoli
-	dokumentarna serija
12.00	Poročila
12.10 Svetovni pokal v alpskem smučanju
15.05	O kralju, ki ni imel srca - mladinski film
16.30 Poročila
16.35	Zgodbe iz življenja rastlin -poljudnoznanstvena serija
17.00	PJ v košarki: Šibenka - Partizan
CANALE 5
8.40	Alice - TV film
9.10	D molto onorevole Mr. Penny-packer - film
11.10	Come stai
11.40	Kmetijska oddaja
12.40	n pranzo è servito - nagradno tekmovanje
13.30	Anteprima - programi prihodnjega tedna
14.10	Un giorno in pretura - film
16.15	Freebie & Bean - TV film
17.15	Big Bang - dokumentarna od-daja
18.00	Record - športna rubrika
19.30	Zig Zag - nagradno tekmovanje
20.30	Grand Hotel - variete
23.40	Šerif v New Yorku - TV film
ITALIA 1
8.30	Gli eroi di Hogan
9.40	Fantasilandia - TV film
10.30	Wonder Woman - TV film
11.30	Quincy - TV film
12.30	L’uomo dai sei milioni di dollari - TV film
13.30	Help - nagradno tekmovanje
14.15	Americanball - šport
17.50	Musica è - glasbena oddaja
16.00	Bim Bum Barn - otroška serija
18.50	II gioco delle coppie - nagradno tekmovanje
19.30	La famiglia Addams - TV film
20.00	Kiss me Licia - risanka
20.30	American Graffiti n. 2 - film
22.45	Boks
23.45	Grand Prix - športna rubrika
RETEQUATTRO
8.30	Soldato Benjamin - TV film
9.00	Destini - TV novela
9.40	Lucy Show - TV film
10.00	Le astuzie di una vedova -film
11.45	Tre cuori in affitto - TV film
12.15	I Roopers - TV film
12.45	Ciao ciao - otroška oddaja
14.15	Destini - TV novela
15.00	Agua Viva - TV novela
16.10	La ragazza di Manhattan -film
televizija
13.30	Dnevnik 2 - Lepa Italija
14.00	Šola in vzgoja - Odprta šola
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Izžrebanje loterije
14.40	Športna sobota
16.30	Kruh in marmelada - otroška oddaja
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Življenje Leonarda Da Vincija - TV nadaljevanka
18.30	Športne vesti
18.40	Ceste v San Franciscu - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.20	športne vesti
20.30	Non rubare. . . se non è strettamente necessario - film
22.10	Dnevnik 2 - Nocoj
22.20	H cappello sulle ventitré - variete
23.10	Srečanje s kinematografijo 23.15 Športne vesti
Tretji kanal
15.45	Programi prihodnjega tedna
16.00	Šola in vzgoja
16.30	Lui e lei - film
Nastopata: K. Hepburn in S. Tracy
18.05	Košarka
19.00	Dnevnik 3
19.30	Dnevnik 3 - Deželne vesti
19.35	Dokumentarec
20.05	šola in vzgoja - Odprta šola
20.30	Bernstein dirigira simfonije G. Mahlerja
22.20 Dnevnik 3
22.55 Pirandello v gledališču in drugod - »H piacere dell’onestà«
18.35 Na zvezi - oddaja za stik z gledalci
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik 19.50 Vreme
20.00	Quillerjevo poročilo - film
21.45	Zrcalo tedna
22.05	Letni koncert Big Band RTV Ljubljana - 2. del
23.05	Poročila
Koper
13.15	Smučanje - svetovni pokal
14.15	TV novice
14.20 Sherlock Holmes - TV film
14.45	Zgodba o grehu -. film
16.15	Snežni planet
17.00	Košarka - jugoslovansko prvenstvo
18.30	Zgodbe iz življenja rastlin * dokumentarec
18.55 TVD ' Stičišče
19.50	Po sledeh prednikov
20.30	Recital Renata Brusona
22.00	TVD - Vse danes
22.10	Koncert iz Budimpešte
22.50	Nobelovi nagrajenci - Alfred Nobel
23.25	Zdravnik in pacient - medicinska oddaja
postaje
17.50	Lucy Show - TV film
18.20 Ai confini della notte - TV film
18.50	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - TV nadaljevanka
20.30	Angelica, femmina ribelle - TV nadaljevanka
22.40	Programi prihodnjega tedna
23.00	La mantide omicida - film
TELEPADOVA
12.00	II ritorno del Santo - TV film
13.00	Dottor John - TV film
14.00	Športna rubrika
15.00	Šport - catch
16.00	Spazio 1999 film
17.00	Bryger - TV film
17.30	Lamù - risanka
18.00	Coccinella - risanka
18.30	Capitan Futuro - risanka
19.00	Piccole donne - risani film
20.30	Keoma - film
22.30	Šport - catch
23.30	Chips - TV film 00.30 TV film
TRIVENETA
14.00	Disperatamente tua - TV film
15.00	Monitor
15.30	Ancora una volta a Venezia -film
18.30	Film
20.30	Primo piano
21.00	Uccidete il padrino - film
22.30	Taxi Driver - TV film
23.30	L’ultimo indizio - TV film
TELEFRIULI
11.00	Si o no - predstavitev in prodaja
13.25 Dober dan Furlanija
13.30	Sonorità Andrea - TV novela
14.30	Nogomet: Udinese - Roma
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Športna rubrika
19.00	TV dnevnik
19.30	Senorita Andrea - TV novela
20.30	Doppio gioco a San Francisco - TV film
21.45	TV dnevnik - posebna oddaja
22.45	Nice priče - predstavitev in prodaja
radio
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica za dobro jutro -Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Kulturni dogodki; 8.40 mozaik;
10.10	Koncert v Kulturnem domu v Trstu: zbor »Ivo Lola Ribar« iz Beograda; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo - Sestanek ob 12.00 - Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah;
14.10	Čas in prostor: Pogovori o
kulturi sožitja, nato: Glasbene skice; 15.00 Otroški kotiček: »Iz kota v kot«, nato:	Glasbene skice; 16.00
Zbornik: Popotovanje Duška Jelinčiča po Južni Ameriki, nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: kitarist Igor Starc; 18.00 Dramska vetrovnica: »Večni sopotniki«. Sklop velikih pesnitev. Francois Villon: »Veliki testament«. Prvi del; 18.45 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 0.00 - 4.30 Nočni program Radia Koper; 6.00 Glasba za dobro jutro;
6.05	Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis, ep; 6.45 Cestne informacije, objave; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik, Pesem tedna; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7 15, 12,30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček;
7.00	Dober dan; 8.00 Cordialmente vostri; 9.03 Ultra light; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Glasba po željah; 12.40 Pike na i; 14.33 Poročila v nemščini; Popoldanski spored: Glasba - Popevka tedna; 14.45 Siamo tutti nel pallone;
15.45	Glasbeni weekend; 16.15 Pier Buongiorni; 16.32 Film in glasba; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Disco magic; 17.32 V dvoje je lepše; 18.00 Znane melodije; 18.32 Vse iz New Yorka;
20.00	Nočni spored.
RADIO 1
6.00,	7.00. 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.05 Glasbena matineja; 9.00 Vikend; 10.15 Blackout; 11.00 Sobotni odprti prostor; 11.10 Glasbena srečanja z Or-nello Vanoni; 11.43 Čudežna svetilka; 12.26 Zgodovinske osebnosti: Murat; 13.25 Šola in vzgoja; 14.03 D. J. story;
14.41	Glasba; 15.03 Variete; 16.30 Dvojna igra; 17.30 Napotki za avtomobiliste; 18.00 Objektiv Evropa;
18.30	Glasba; 19.20 Pogovor s poslušalci; 19.25 Black-out; 20.35 Tudi mi smo tu; 21.03 »Z« kakor zdravje; 21.30 Večerna kriminalka; 22.00 Večer z Al-dom in Carlom Giuffrejem; 22.27 Radijska priredba; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje;
8.00	Igrajte z nami; 8.05 Šola in vzgoja; 8.10 Radio 2 predstavlja; 8.45 Tisoč in ena pesem; 9.32 Jutranji variete; 10.30 Gledališče; 11.00 Glasba;
12.45	Plošče; 15.00 Radijska priredba; 15.50 Plošče; 16.37 Kmetijska oddaja; 17.02 Tisoč in ena pesem; 17.32 Srečanje z gledališčem; 19.50 Glasba; 21.00 Simfonična sezona 1985-86;
22.50	Glasba; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 22.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov;
8.05	Pionirski tednik; 9.05 Sobotna matineja; 10.05 Pojte z nami; 10.25 Dopoldne ob lahki glasbi; 11.05 S poti po Jugoslaviji; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Na današnji dan; 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.10	- 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin;
18.00	škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.35 Za naše najmlajše;
19.45	Minute z ansamblom Greetown jazz band; 20.00 - 23.00 Slovencem po svetu, Domovina je ena, Mladi mostovi, Naši kraji in ljudje; 22 20 Poročila - Iz naših sporedov; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Od tod do polnoči.
jugoslovanska televizija
zasebne
Pogovor z državnim pravdnikom dr. Mancusom
Na Goriškem lani ni bilo
Nakazuje se možnost za rešitev gmotnih težav pri Zelenem križu
povećanja kriminalne dejavnosti
Začetek sodnega leta — slovesnost je bila v sredo na porotnem sodišču v Trstu, ob prisotnosti ministra Mar-tinazzolija — je bil povod za krajši pogovor z dr. Raffaelom Mancusom, državnim pravdnikom pri goriškem sodnem okrožju, o dejavnosti sodnih organov v lanskem letu, o nekaterih ugotovitvah splošnega značaja, pa tudi o nekaterih, žal še zmeraj nerešenih vprašanjih, ki močno ovirajo redno delovanje bodisi okrajnih, kakor okrožnega sodišča (Tribunala) v Gorici. Velja opozoriti predvsem na velike praznine v organiku, tako v staležu sodnikov, kakor v staležu pomožnega osebja. Praznine, ki jih je, zaradi različnih razlogov, kot kaže, zelo težko zapolniti.
V primerjavi z drugimi deželami in drugimi sodnimi okrožji, na Goriškem tudi v lanskem letu ni bilo ugotovljenih hudih zločinov, oziroma drugih zelo težkih kaznivih dejanj. Nismo imeli opravka z organiziranimi oblikami kriminalne dejavnosti, povsem odsotna so bila teroristična dejanja. Glede tega smo, kot kaže, še zmeraj nekakšen srečen otok v sicer zelo razburkanem morju drugod po, državi. Toliko glede hudih zločinov! in hudih kaznivih dejanj. Nekoliko -
drugače je stanje na področju kaznivih dejanj proti premoženju občanov ali drugih osebkov. Dejavnost, po u-gotovitvah državnega pravdništva, ne pojenja. Eden od razlogov bo najbrž tudi v tem, da ostane večji del avtorjev tovrstnih dejanj neodkrit in nekaznovan.
Zaskrbljujoča novost lanskega leta je po besedah dr. Mancusa, precejšen porast kaznivih dejanj namernega požiga gozdov, oziroma povzročitve požarov zaradi malomarnosti.
Na dveh področjih se je pričela krivulja, vsaj na podlagi podatkov za lansko leto, spuščati navzdol. To so kazniva dejanja v zvezi s tihotapljenjem in razpečevanjem mamil, pa tudi kazniva dejanja nenamerne povzročitve telesnih poškodb v prometnih nesrečah, nezgodah na delovnem mestu itd. Vzpodbudni pokazatelji, bi lahko zapisali.
Kljub takšnemu razmeroma usmerjenemu stanju, pa se delo sodnih organov odvija počasi in z dokajšnjo zamudo. Stanje bi bilo, zlasti po u-vedbi sprememb v kazenskem postopku in po razširitvi pristojnosti pre-:torjev, lahko bistveno drugačno. Žal pa prepotrebne reforme, ni sprem-
ljala primerna izpopolnitev organika in tako se, lahko rečemo že kronična kriza glede pomanjkanja osebja, pravzaprav nadaljuje. Zgovoren je podatek, da sta od šestih predvidenih mest pretorja v goriškem sodnem okrožju zasedam le dve. Na okrožnem sodišču (Tribunalu) je ostal samo predsednik z dvema sodnikoma; kmalu bo premeščen še en sodnik. Namesto treh tajnikov na sodišču razpolagajo z enim samim itd. Nič čudnega torej, če je treba na kazenski proces pred Tribunalom čakati dve, tri ali še več let. Velike težave so tudi s tehničnim osebjem. Že leta, po besedah dr. Mancusa, čakajo, da bi na sodišču namestili veščega stenografa; ugradili so vrsto dragih elektronskih naprav za nadzorstvo nad celotnim poslopjem, ki pa so v glavnem neizrabljena, ker nimajo osebe, ki bi znal z njimi ravnati. »Imamo veliko najsodobnejšo opremo, a nimamo ljudi«. Tak je na žalost položaj na goriškem sodišču, položaj na katerega vsako leto pravzaprav znova opozarjajo. Če je to lahko v tolažbo, pri goriškem sodišču pravzaprav niso izjema, saj se s takimi podobnimi težavami že leta in leta o-tepajo tudi drugod.
Nakazuje se stvarna možnost za pozitivno rešitev težavnega stanja v katerem se je znašel goriški Zeleni križ. Kakor izhaja iz tiskovnega poročila, je predsednik goriške Krajevne zdravstvene enote prof. Cesare Calzolari na zadnjem sestanku na goriški prefekturi zagotovil, da bodo tudi Zelenemu križu zagotovili enake gmotne pogoje za opravljanje različnih uslug, kakor so jih s pogodbo zagotovili podružnici Rdečega križa v Tržiču. Počakati je menda treba le na to, da deželni nadzorni organ potrdi veljavnost sklepa.
Po nekajmesečnem obdobju nejasr nosti — omeniti velja, da so pri Zelenem križu spričo velikih ekonomskih težav načrtovali prekinitev skoraj vseh dejavnosti že ob koncu decembra, oziroma so ta sklep lahko odgodili za en mesec — so, kot kaže, dane možnosti za pozitivno rešitev. Trenutne gmotne težave goriške humanitarne ustanove bi lahko začasno rešili s tem, da bi krajevna zdravstven na enota nakazala določena denarna sredstva v obliki anticipacije na usluge v letu 1986, oziroma kot akontacijo na nakazila, ki ji pritičejo za leto 1985. Opozoriti velja, da ima Zeleni križ s Krajevno zdravstveno enoto že sklenjeno konvencijo, vendar so pogoji, kot kaže neustrezni.
Sicer pa je bilo na sestanku na prefekturi, kjer je bil prisoten tudi deželni odbornik za socialno skrbstvo
Živahna razprava na deželnem kongresu FIOM-CGIL
Novim organizacijskim oblikam navkljub stremeti za enotno sindikalno akcijo
Rekorden promet v tržiški luki
V tržiškem pristanišču so v lanskem letu dosegli nov rekord glede količine izkrcanega, oziroma vkrcanega blaga. O tem smo sicer poročali že pred dnevi, ko pa še ni bilo na razpolago točnih številčnih podatkov. Zdaj so tudi ti razpoložljivi. Iz poročila, ki ga je posredovala ustanova, ki upravlja pristanišče, izhaja, da se je promet povečal skoraj za 17% v primerjavi z letom 1984. Lani so namreč v Portoro-segi pretovorili 1.892.000 ton različnega blaga. Pretežni del (1.663.000 ton) odpade na prispele pošiljke, manjši del (228.000 ton) pa na vkrcane pošiljke. Ob tem velja posebej naglasiti, da se je količina utovorjenega blaga v odnosu 'na leto 1984 lani povečala za 153%.
Glede na vrsto tovorov velja poudariti tudi, da se je povečala količina premoga, odpadnega železa, celuloze, zmanjšal pa se je promet z lesom (za celih 15%) in kaolinom.
Izrazit porast prometa preko tržiške-ga pristanišča so zabeležili v zadnjih mesecih leta.
• Gobarji imajo do marca čas, da obnovijo ali zaprosijo za novo dovoljenje za nabiranje gob. Za dovoljenje lahko zaprosijo na županstvih (za gorata oziroma gričevnata območja), oziroma na pokrajini.
Več posvetovanj med sindikalnim vodstvom in delavsko bazo. Več pogodbenih razprav v posamičnih tovarnah in tudi razprava o produktivnosti z delodajalci. To sta osnovni premisi razprave na deželnem kongresu najmočnejšega strokovnega sindikata kovinarjev FIOM CG IL, ki je trajal dva dni v Tržiču. Približno dvesto delegatov iz vseh štirih pokrajin je aktivno sodelovalo v živahni razpravi, ki je tudi pokazala da v različnih okoljih prihaja tudi do različnih pogledov na sindikalno aktivnost.
Kongres je pravzaprav potekal na nekam čuden način, skoro za zaprtimi vrati. Delegati niso poslušali tajniškega poročila, kajti dosedanji deželni tajnik Carlo Capezza, iz Trsta, sploh ni prišel na kongres ter tudi poročila ni pripravil. Zaradi tega so člani deželnega vodstva FIOM pripravili kratko poročilo, ki ga je prebral en delegat, in ki je služilo kot odskočna deska za raz-
pravo. Prisostvoval mu je in tudi sodeloval član vsedržavnega tajništva Gino Mazzone.
FIOM - CGIL je najštevilnejši strokovni sindikat v deželi. Ima nad 12 tisoč članov. Po skoro štiri tisoč jih je v Trstu in Pordenonu, manj na Goriškem, še manj na Videmskem. Tem bi bilo trebo prišteti še tiste kovinarje, ki so bili doslej včlanjeni v enoten sindikat FLM in ki naj bi se od novega leta dalje opredelili za enega od zveznih sindikatov.
O opredelitvi bo govor v tem letu. Doslej so namreč kovinarji imeli v žepu izkaznico FIOM - CGIL, FIM - CISL ali pa TJILM. Kdor se ni hotel javno opredeliti za enega od treh je imel izkaznico enotnega sindikata FLM. Ta pa je prenehal delovati z 31. decembrom lani. Zaradi tega se bodo kovinarji v tem letu opredelili za enega od treh zveznih sindikatov. Sindikalisti si bodo prizadevali pridobiti čimveč teh ne-
koč enotno organiziranih delavcev, vendar pa marsikdo meni, da vseh ne bo moč prepričati.
Na kongresu v Tržiču je marsikateri delegat dejal, da marsikdaj vsedržavno sindikalno vodstvo sklepa pogodbe ne da bi sindikalne baze vprašale za mnenje. Delavci zahtevajo več soodločanja. S tem v zvezi so bili številni delegati mnenja, da je treba povečati pogajanja s posameznim delodajalcem in se zavzeti, ne da bi to okmjevalo pridobljenih delavskih pravic, tudi za produktivnost v tovarni. Delegati so izrazili tudi pomisleke o zadnjih pogajanjih za draginjsko doklado, ki niso rodila uspeha, saj delodajalci nočejo o tem slišati.
V ospredje so prišla tudi vprašanja nadaljnje enotne sindikalne akcije. Enotnost je treba gojiti na drugačen način od dosedanjega. To bo še bolj pomembno v trenutku ko bo organizacijsko vsak sindikat spet šel svojo pot.
Danes odprtje sedeža CISL
Prenovljen sedež sindikalne zveze CISL bodo otvorili danes ob 11. uri v Ulici Roma v Gorici. Za to priložnost pride v Gorico član osrednjega tajništva CISL Franco Bentivogli. Zbornično dvorano v prenovljenem sedežu bodo poimenovali po pokojnem sindikalistu in politiku Rolandu Cianu. Pokojnik je bil med pobudniki sindikalne aktivnosti med krščanskimi delavci na Goriškem, že od rane mladosti, ko je organiziral kmečke delavce v Fossalonu in Spodnji Furlaniji. Kasneje je moral v Salerno in Neapelj. Po povratku v Gorico pa je postal voditelj krščanske demokracije, za odprtje do socialistov in laikov, ter tudi za začetek novega odnosa med Italijani in Slovenci. Praznovanje CISL se bo popoldne nadaljevalo v zavodu San Luigi, kjer bodo imeli članski praznik.
RAZPRODAJA S POPUSTI
od 20% do 65%
V TRŽIČU
Ul. Duca D'Aosta 91 - 93
OBIŠČITE NAS!!!
Obv. občini
Že v četrtek prijeli mladeniča ki je oropal tobakarno v Gorici
deni denar, vsega 197 tisoč lir.
Včeraj dopoldne je bilo v tobakarni Fride Lininger Corubolo nasproti cerkve Srca Jezusovega zelo živahno, saj je skoraj vsakdo od klientov hotel vedeti podrobno, kako se je dogodek pripetil.
Perzana, ki je v zaporu, so prijavili zaradi ropa v obtežilnih okoliščinah in zaradi nedovoljene nošnje orožja.
Tudi zamejci na pohodu od Selc do Dražgoš
Med množico udeležencev pohodov »Po poteh partizanske Jelovice«, prejšnjo nedeljo na območju škofjeloške občine, sta bili tudi dve organizirani skupini iz zamejstva.
Na pohodu od Selc do Dražgoš so bili števerjanci in Sovodenjci. šte-verjanci so bili na množični prireditvi že lani in tudi prejšnja leta, medtem ko je bila organizirana skupina iz Sovodenj prisotna prvič. Čeprav so se od doma odpravljali v izredno slabem vremenu in jih je med potjo stalno spremljala megla, jih je na pohodu pozdravilo čudovito zimsko sonce.
Prejšnji teden, 9. januarja ob občinskem prazniku Škofje Loke, pa so bili na slovesnosti predstavniki pobratene sovodenjske občine.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Antonio, Ul. Romana 147, tel.: 40497.
Policijski organi so že v četrtek pozno zvečer, samo nekaj ur po ropu v tobakarni na začetku Ulice Brigata Casale, prijeli 22-latnega Davideja Perzana iz Ulice Montenero 38, sicer Pa že starega znanca policije. Izsledili so ga na podlagi opisa, ki ga je dala 79-letna Olga Scubert, mama lastnice tobakame, ki je bila za prodajnim pultom, ko je, nekaj minut pred 18. uro s pištolo v roki in zakritim obrazom vstopil ropar. Upoštevali so tudi opis, ki ga je nudil korajžen mladoletnik, ki se je ob vpitju Scubertove lotil zasledovanja roparja in ga skušal zaustaviti na vogalu Ulice Angiolina. Med prerivanjem je Perzan padel in se ranil v obraz in prav to je^bilo odločilno za njegovo identifikacijo in aretacijo. Mladoletniku, imena iz razumljivih razlogov ne objavljamo, je kljub vsemu uspelo iztrgati orožje (kasneje so ugotovili, da gre za strašilno pištolo) in ukra-
Mario Brancati, govor tudi o dejavnosti in vlogi Zelenega križa na Goriškem, o odnosih s KZE, ki odgovarja za javno zdravstveno službo. Dogovorili so se za sestavo začasnega okvirnega programa v pričakovanju odobritve področnega načrta reorganizacije javnega zdravstva.
Nova sezona Kinoateljeja
V	kratkem bo Kinoatelje pričel z letošnjo filmsko sezono. Pet let je minilo odkar smo v Gorici imeli retrospektivo slovenskega filma. Obeta se nam vrsta predvajanj slovenskih filmov, ki so bili narejeni v zadnjem času. Danes, ob 10. uri, bodo zastopniki Kinoateljeja predstavili letošnjo sezono. Predstavitev bo na sedežu v Ulici della Croce.
Posvet o kritiku Renatu Serri
V	goriškem avditoriju v Ulici Roma se bo danes zjutraj, ob 9. uri, nadaljeval posvet o enem največjih in obetavnih italijanskih literarnih kritikov začetka tega stoletja, Renatu Serri, ki je padel kot vojak na Soški fronti med prvo vojno. Posvet se je pričel včeraj. Prireja ga pokrajinska uprava. Danes bosta o Serri poročala prof. Mario Isnenghi in prof. Umberto Carpi.
V spomin sovaščanov
V Štarancanu se bodo danes, ob 20.30, s koncertom polifonskega zbora iz štarancana in otroškega zbora iz Rude, spomnili sovaščanov, ki so izgubili življenje v prometni nesreči pri Pesaru. Koncert z verskim obredom bo v cerkvi v Štarancanu.
razna obvestila
Slovensko planinsko društvo Gorica
obvešča udeležence tečaja smučanja, da bosta avtobusa jutri vozila po sledečem redu: prvi avtobus odpelje ob 6.45 iz Štandreža in ob 7. uri iz Sovodenj, drugi avtobus pa ob 7. uri s Koma.
SEZONSKA
RAZPRODAJA
LA
L. 5.000
OB RAZPRODAJI NUDIMO ŠE DODATEN 10% POPUST ZA
BODOČE POMLADANSKE NAKUPE
TRŽIČ — UL. ROMA 58 Tel.: 0481/73174
kino
Gorica
VERDI 18.09—22.00 «Sono un fenomeno paranormale«.
CORSO 18.00—22.00 »Commando«.
Prepovedano mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.00—22.00 »Miranda«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Krmin
OBČINSKO GLEDALIŠČE 21.00 »C era una volta in America«.
Tržič
EXCELSIOR 17.50 — 22.00 »Joan Luis«.
COMUNALE 18.00 — 22.00 »BaUando con uno sconosciuto«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 — 20.00 »Doktor«;
22.00 »Poletno zapeljevanje«. SVOBODA Ni predstave.
DESKLE 19.30 »Bolero«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
San Giusto, Korzo Italia 244, tel.; 83538
Razmišljanja ob poizkusih zapiranja mejnih prehodov
Cimveč odprtih prehodov na meji v službi človeka
Ko sem pred nekaj meseci, ob deseti obletnici podpisa osimskih sporazumov, gledal na ljubljanskem televizijskem ekranu priložnostno oddajo, ki jo je pripravil delovni kolega Jure Pengov, sem se za trenutek zaustavil z mislijo ob njegovem intervjuju z Mirencem, ki mu je pravil, kako je bilo dolgo časa od septembra 1947 dalje, ko je bilo miL rensko pokopališče razdeljeno v dvoje, med Italijo in Jugoslavijo. Mi-renci so, takrat ko je bila naša meja še skoraj hermetično zaprta, lahko prihajali čez mejo, iz Jugoslavije na tisti del pokopališča, ki je bil ostal v Italiji, izjemoma le 1. novembra vsako leto, pod skrbnim nadzorstvom oboroženega jugoslovanskega graničarja ter italijanskega financerja. To je bilo naravnost groteskno.
V že navedeni televizijski oddaji je Jure Pengov dal še nekaj podobnih primerov!. Primerov, ki nam povedo, da ob meji živijo ljudje, sožitje ustvarjajo preprosti ljudje, prej in še bolj kot državniki, diplomati, vojskovodje.
Goričani se spominjamo kaj je pomenila državna meja od 15. septembra 1947 dalje, vsaj v prvih letih. Pravzaprav smo na razne ovire navajeni že prej. Že v času nemške zasedbe, od septembra 1943 tja do konca aprila 1945 je bil okrog Gorice stisnjen obroč fašističnih postojank: pri Rdeči hiši, na škabri-jelovi cesti, na Svetogorski ulici, na Permskem in ločniškem mostu, pri Štandrežu, Vrtojbi in Šempetru 7 na Tr-
žaški cesti. Če si hotel iz mesta si moral skozi kontrolo nacističnih hlapcev, ki pa jim ni uspelo preprečiti pretakanja orožja, sanitetnega materiala, oblačil, hrane, partizanske literature itd. Spominjamo se, da smo kasneje, od junija 1945 pa do septembra 1947 imeli pravcate mejne prehode med conama A in B sicer nekoliko bolj oddaljene od Gorice, tam nekje na Lijaku ter vzdolž vse demarkacijske črte.
Meja začrtana po mirami pogodbi je v zadnjih mesecih leta 1947 pomenila za Gorico nekaj skoro nepojmljivega. Odrezana je bila od ozemlja, ki je bilo z nje tesno povezano stoletja. Goričani nismo več mogli v Jugoslavijo, ljudje iz Brd, s Krasa, z Banjške planote, z gora, iz Soške ter Vipavske doline, niso več smeli v Gorico.
Edini mejni prehod pri Rdeči hiši je bil trdno zavarovan. Skozi njega so smeli le maloštevilni izbranci, taki, ki so imeli kak trgovski posel. Za prehod meje v obe smeri je bil potreben vizum, ki si ga čakal dolgo časa. Zato da si lahko šel čez z avtomobilom si moral imeti trip-tik, ki so ga dobili lahko le člani avtomobilskega kluba. Ker pa Slovencev v Gorici niso hoteli sprejeti v ta klub so se morali ti vpisati v avstrijski avtoklub in tam dobiti triptik.
Sčasoma so se stvari pričele spreminjati. Prišle so dvolastniške prepustnice. Kdor je na drugi strani meje imel kmečko posest je lahko šel čez mejo. A le ob delavnikih in
le od zore do mraka. Odprli so se novi mejni prehodi, najprej samo za dvolastnike. Prišlo je do srečanj sorodnikov tia mejnem prehodu pri Rdeči hiši. Sredi petdesetih let je prišlo dp znanega, nepozabljenega, vdora več tisoč jugoslovanskih državljanov v Gorico. Podrli so policijska kordona, jugoslovanskega in italijanskega in prišli na ogled mesta, ki so ga do takrat lahko gledali le z vrha Kostanjevice. Prišlo je do odstranitve cestnih pregrad na mejnem prehodu pri Rdeči hiši. Prišel je videmski sporazum. Prišle so obmejne prepustnice, da si lahko šel čez mejo štirikrat mesečno (jugoslovanskemu konzulu v Trstu ni bilo več treba prihajati enkrat mesečno v Gorico, da bi v hotelu Pri Zlatem jelenu dajal vizume za vstop v Jugoslavijo.
Odprli so se novi mejni prehodi, mednarodnega značaja, za imetnike prepustnic, za pešce, za dvolastnike. čeprav je prišlo do občasnih
težav, kakršen je bil depozit, so ti prehodi ostali. V Brdih se dogaja celo, da je mejni prehod za dvolastnike brez nadzorstva in ga kmetje z obeh strani sami upravljajo.
Našo odprto mejo nam mnogi zavidajo. Še najbolj Madžari, Romuni, in drugi državljani evropskega Vzhoda, taki, ki pridejo v Gorico na Seghizzijevo tekmovanje ali na folklorni festival, ki se kar ne morejo načuditi, da je državna meja takšna kakršna je pri nas. Sicer ni to niti najbolj čudno, saj bi bilo dovolj, da bi šli na italijansko - francosko, nemško - francosko, italijansko - avstrijsko mejo, pa bi ugotovili, da so tudi te zelo odprte. Naziv »najbolj odprta meja v Evropi« pa naši meji pristaja, saj, konec koncev, gre za mejo dveh držav z različnim politično - socialnim sistemom.
Prav zaradi tega v Gorici nasprotujemo kakršnemukoli zapiranju te meje. Kot smo protestirali proti u-vedbi depozita jugoslovanskim držav-
ljanom, ki so hoteli v tujino, tako smo protestirali tudi proti namenom poveljstva italijanske finančne straže, ki je hotela zapreti nekaj stranskih mejnih prehodov. Mislimo na prehode na robu goriškega mesta, t.j. Rafut - Pristava, tistega med Štmavrom in Podsabotinom, tistega v Števerjanu. Finančno poveljstvo hoče štediti z osebjem. Trdi, da gre skozi te prehode premalo ljudi. Čisto upravičeno pa so na seji pristojne italijansko - jugoslovanske komisije, ki je sredi decembra zasedala ■>' Novi Gorici, sklenili, da prehodi ostanejo, pa čeprav s skrajšanim umikom. V Gorici je v teh dneh prišlo do raznih protestov. V občinskem svetu in v rajonskem svetu za Svetogorsko četrt so zastopniki zelene liste sprožili proteste. Zeleni so demonstrirali pred mejnim prehodom Rafut - Pristava. Rajonski svet za Pevmo, Oslavje in štma-ver je sklenil sprožiti protestno akcijo. Goriška prefektura je izdala pomirjevalno izjavo, da prehodov ne bodo zaprli.
želeli smo in si še seveda želimo da bo meja odprta. Da ne bo ni-kakšnih omejitev na njej. Marsikdo, tako v Italiji kot v Jugoslaviji, je mnenja, da bi za prehod meje zadoščale osebne izkaznice. Odprta meja s čimveč prehodi pa je porok, da se bomo ljudje ob meji dobro počutili, da bomo gojili prijateljstvo, da se bomo med seboj spoštovali. Odprta meja služi nam, ki živimo ob meji, ne pa visokim državnim birokratom. MARKO WALTRITSCH
Nad osemdeset udeležencev na letošnjem tečaju smučanja v priredbi SRD Gorica
Tolikšnega zanimanja za tečaj smučanja pri planinskem društvu menda še ni bilo, odkar so to dejavnost obnovili, pred dobrimi petnajstimi leti. V tečaj smučanja, začetni in nadaljevalni, se je prijavilo nad osemdeset tečajnikov. Več kakor dobra tretjina je smučke prvič nataknila šele v letošnji zimi. Prevladujejo mladi, čeprav je med tečajniki opaziti tudi kakšno mamico in očka.
Neugodne snežne razmere v decembru — takrat naj bi namreč izvedli tečaj — so vso zadevo nekoliko zakasnile. Tako se je dejavnost pravzaprav pričela šele prvo nedeljo januarja. Na Nevejsko sedlo vozita vsako nedeljo po dva avtobusa, marsikdo pa se tja gor pripelje z avtom. Doslej je bilo januarsko vreme še kar naklonjeno in so učitelji smučarske šole lahko povsem nemoteno izpeljali zastavljeni program.
V nedeljo, ko so nastali gornji posnetki, so se zlasti malčki - začetniki, že spretno vijugali po strmini, seveda pod skrbnim nadzorstvom učiteljev, poskusili pa so tudi, kako deluje prava vlečnica. Prvič je šlo še nekoliko nezaupljivo in je bilo potrebno spremstvo učitelja, do konca vadbe pa so se s to napravo, brez katere si sodobnih smučišč ni mogoče zamisliti, sprijaznili že vsi.
Pod nadzorstvom veščih in resnih (to velja posebej naglasiti) učiteljev smučarske šole so znanje in spretnost dokaj izpilili tudi udeleženci nadaljevalnega tečaja. Nekateri smučajo zares dobro, kakor smo slišali oceno s strani samih učiteljev.
Pravijo, da je za smučanje pomembno, kako shodiš, saj je potem marsikaj odvisno od vadbe. Tečaj planinskega društva je nekako na sredi. Udeleženci se bodo na Nevejskem sedlu zbrali še dvakrat, jutri in v nedeljo, 26. t.m. Zatem bodo pridobljeno znanje izpopolnjevali sami. Priložnosti za to bo še v letošnji sezoni dovolj, tudi v okviru dejavnosti SPD. Pri društvu namreč načrtujejo v februarju in marcu nekaj smučarskih
izletov. Kraj in datum bodo pravočasna sporočili, pripravljajo pa tudi, ob zaključku sezone, tradicionalno društveno tekmovanje. Predvidoma bo sredi marca. Vsakoletna pobuda SPD Gorica — ob tem velja zabeležiti, da so pri društvu začeli ponovno prirejati smučarske tečaje, ob koncu šestdesetih let, na Lažni nad Lokvami — je torej naletela na zelo ugoden odziv. Sicer pa je živahnejše za nimanje za smučanje in nasploh zim skošportno dejavnost v tej sezoni opaziti tudi na nekaterih osnovnih šolah. Na počitnice na snegu se tako pripravljajo v doberdobski osnovni šob, pa tudi učenci in učitelji osnovne šole Franceta Bevka v Gorici.
VLADO KLEMŠE
V kratkem času začetek del
•V
za novo igrišče v Standrežu
Obnova nogometnega igrišča v štan-drežu je bila ponovno predmet razprave na rajonski skupščini tega slovenskega mestnega predela. Poleg članov skupščine so bili na seji prisotni tudi predstavniki športnega društva Ju ventina, na žalost pa je bil odsoten občinski odbornik za javna dela Del Ben, od katerega so si na skupščini pričakovali nekatere objas-nitve, kar zadeva nekatere spremembe načrta igrišča.
Odbornik je svoje mnenje sicer telefonsko objasnil predsedniku skupščine Reščiču, ki je povedal, da je treba ovreči nekatere predloge skupščine, saj bi te zahtevale dodatne zakasnitve pred začetkom gradbenih del. Na zadnji seji skupščine, pred novim letom, so predlagali, da bi za potrebe nogometnega igrišča odvzeli del zemljišča, ki je trenutno namenjen ljudskim gradnjam. S tem pa, tato menijo na županstvu, bi bilo treba spremeniti regulacijski načrt in to bi romalo na deželo v odobritev in začetek gradnje seveda zakasnilo.
O podrobnostih načrta je spregovoril njegov načrtovalec arh. Jože Cej, ki je povedal, da bodo za nekaj metrov povečali zeleni pravokotnik, {»leg sanitarij in slačilnic pa bodo u-redili še betonsko tribuno za gledalce. Ob tej razlagi so nekateri člani skupščine vprašali, kako pa bo s parkiriščem, ki ga načrt ne predvideva. Nekateri so bili mnenja, da bi parkirišče lahko uredili ob Kraški ulici,
pred vhodom na igrišče.
Ob zaključku so na skupščini enoglasno sprejeli predlog, da se čim-prej prične z obnovo girišča, saj bi vsako zavlačevanje škodilo predvsem domačim športnikom.
Vedno v zvezi z dejavnostjo društva Juventina je predsednik Brajnik orisal nevzdržno stanje, predvsem s finančnega vidika, ki ga mora društvo prestajati, odkar je prefektura prepovedala uporabo domačega igrišča. Sicer o tem se bodo predstavniki Ju-ventine in krajevne skupščine pogovarjali v ponedeljek na goriški občini.
Pred zaključkom seje so člani rajonske skupščine odobrili denarni prispevek za didaktične potrebe italijanskega in slovenskega vrtca v Štandrežu.
Srečanje v Starem selu
Občinska konferenca Socialistične zveze v Tolminu bo tudi letos priredila že tradicionalno srečanje predstavnikov Slovencev iz Benečije in drugih območij v videmski pokrajini, ter zastopnikov tolminske občine. Pogovorili se bodo o delu, načrtih in sodelovanju, zatem pa bo sledila družabnost. Srečanje bo danes, v soboto, 18. januarja, ob 16. uri, v gostišču Pri Franku v Starem selu pri Kobaridu.	(m. d.)
V prostorih nad Lutmanovo gostilno je bila prosvetna dvorana
Dolfrotonpo-i novnvodio številnih štandreških pevskih zbonov	Domačini so ob vsaki prireditvi do kraja napolnili zares premajhno V dvorani prosvetnega društva Oton Župančič v Štandrežu so
Frane*» T ..nin,» vidima n*, tei «liki s takratnimi člani mladinskega dvorano. V njej so bile vaje, koncerti, predavanja, občni zbori,	bili tudi občni zbori in konference. Na naši sliki predsedniška
anca Lupina ^^“a^tva Oton Župančič	kongresi	miza enega takega posveta
Že več let so prireditve kulturnega, rekreacijskega, športnega značaja v Domu Andreja Budala na Pilošču v štandrežu. Tu ima svoj sedež kultur-n° društvo Oton Župančič s svojimi °dseki pa še kaka druga vaška sku-ttoa. V tem domu se odvija kar prejšnja dejavnost. Tako v notranjih
prostorih kot na prostem. Marsikatero prireditev pa so v poletnem času pripravili tudi na trgu pred domom t.j. na Pilošču. Ta stari vaški trg je ob takih priložnostih dobil nazaj svo je nekdanje lice, trga sredi kmečkih hiš.
Dolgo vrsto let pa so se številne
prireditve društva Oton Župančič vršile v pretesni društveni dvorani pri Lutmanovih. Društvo je imelo v najemu dvoranico v prvem nadstropju stavbe, kjer je bila nekdaj znana Lut-manova gostilna. V tej stavbi, ki še danes stoji na glavnem vaškem trgu, je bila svojčas v pritličnem prostoru,
ki je bi], podoben tistemu v prvem nadstropju, tudi domača kinodvorana. Društveni prostori v prvem nadstropju so služili za vse: vaje pevskega zbora, sestanke raznih društev, občne zbore, predavanja, družabne večere, nastope pevskega zbora, proslave, itd. Prostor je bil seveda pre-
tesen. Ko si bomo ogledovali spodaj objavljene stare slike bomo lahko ugotovili kako majhen je bil ta prostor. Na sliki vidimo nekatere štan-drežce v otroških oziroma mladinskih letih. Marsikoga p« danes ni več. Letnice kdaj so bile napravljene te slike nismo dobili.
Na moškem smuku v Kitsbuhlu
WIRNSBERGER ZE TRETJIČ
Ženski superveleslalom za SP
Spet Hàcherjeva (ZRN)
K3TZBÙHEL — Veter in sneženje sta prisilila avstrijske organizatorje smuka za SP na sloviti progi »Streif«, da so start dovolili ob nenavadni 14. uri. Veter je bil tedaj še zelo močan, snežilo pa je manj.
Domačin Peter Wimsberger se je znašel najbolje in osvojil že tretji zaporedni smuk. Zamuda drugouvrščenega rojaka Reseha je znašala dobro sekundo. Slabo so šli Švicarji. Zurbriggen je bil sicer odličen tretji, povsem pa je odpovedal Miil-ler, ki je zaostal za skoraj pet sekund. Italijanski velikan Mair, ki je na uradnih treningih dosegel dvakrat najboljši čas, se je v vetru zmedel (bil je šele 15.) in »azzurre« je rešilo 7. mesto Sbardellotta. Dobra sta pa bila tudi Marzola in Cigolla.
Danes bo v Kitzbiihlu še drugi smuk za SP.
VRSTNI RED: Wimsberger (Av.) 2’01”77; 2. Resch (Av.) 2'03"00; 3. Zurbriggen (Šv.) 2’0S’”12; 4. Belczyk (Kan.) 2’03”43; 5. Lewis (ZDA) 2 minuti 3’59;	7. Sbardellotto (It.)
S tekmo v Padovi bodo jadranovci sklenili prvi ciklus tekmovanj v drugi italijanski ligi. Sedaj lahko rečemo, da je Jadranova uvrstitev, glede na konkurenco v tej ligi, zadovoljiva. Dejstvo je namreč, da je bila še lani italijanska B liga na znatno nižjem nivoju, resnici na ljubo pa nihče ni pričakoval, da bo V letošnji sezoni tak kakovostni skok. Vsaj za prvo šesterico moštev velja, da so v letošnje prvenstvo vložila bajne vsote, da bi si zagotovile napredek ali vsaj udeležbo v bodoči »kvalitetni B ligi«. Ostala moštva so v glavnem izpolnila pričakovanja. Nekatera (Teorema Arese v prvi vrsti) so presenetila, nekatera (Čelana Bergamo) razočarala.
Splošni obračun Jadrana po prvem delu torej sploh ni tako negativen, kot je kazalo v začetku tekmovanj.
LESTVICA SMUKA: 1. Wimsberger (Av.) 102; 2. Muller (Švi.) 84; 3. Alpiger (Švi.) 55; 4. Mair (It.) 48; 5. Resch (Av.) 47.
SKUPNI VRSTNI RED ZA SP: 1. Girardelli (Luks.) 109; 2, Wimsberger (Av.) 106; 3. Muller (Švi.) 90; 4. Križaj (Jug.) 75; 5. Petrovič (Jug.) 68; 6. Strolz (Av.) 66; 7. Stenmark (Šve.) 62; 8. Gaspoz (Švi.) 61; 9. Erlacher (It.) 60; 10. Nilsson (Šve.) 57; 11. Alpiger (Švi.) 55; 12. Wasmeier (ZRN) 50; 13. Mair (It.) 49; 14. Resch (Av.) 47; 15. Hoef-lehner (Av.) in Zurbriggen (Švi.) 42.
»Plavi« lahko obžalujejo le dve zamujeni priložnosti: domačo tekmo z Vicenzo in srečanje s Facibo v Bu-stu Arsiziu. V ostalih tekmah so bili nasprotniki objektivno boljši od naše združene ekipe, ki je vsekakor poskrbela za precejšen podvig z nepričakovano zmago proti Pordenonu.
Jutri bo torej na vrsti Kidland Padova, ki v tej ligi s spremenljivo srečo nastopa že dvanajst let (v sezoni 1973-74 je bil klub Gorena Petrarca Padova zadnje leto v A ligi).
Moštvo iz Padove nima posebnega skrivnega orožja. Njegova največja vrlina je stabilnost v igri in to gre pripisati predvsem izkušenosti posameznikov, saj je Kidland ekipa, ki ima verjetno najvišjo poprečno starost v letošnjem prvenstvu. Glavna njena aduta sta krilni center Desio Flebus, ki je vrsto let igral v
PUY SAINT VINCENT — Traudì Hacher, smučarka iz ZRN, se je izkazala kot prava specialistka za superveleslalom in v tej panogi osvojila svojo drugo zmago letošnje sezone. Skupinsko močnejše Švicarke je pustila dokaj jasno za seboj in preprečila podvig tudi domačim Francozinjam, ki so vsekakor zablestele s četrtim in petim mestom.
Najboljša Italijanka je bila Miche-la Marzola (10. mesto), Jugoslovanka Mateja Svet pa se je uvrstila na 16. mesto. Veronika Šarec je bila 48.
Vrstni red: L Hacher (ZRN) 1T5”
vrstah goriškega Petrarca in pa Mario Zorzenon, ki ga tržaški ljubitelji košarke še pomnijo v dresu Pallacanestro Trieste - Hurlingham. Zorzenon v prejšnjem kolu sicer ni igral zaradi poškodbe, ni pa rečeno, da ga ne bo tudi jutri. Moštvo iz Padove
POSTAVA KIDLAND PADOVA
Valentino Battisti	1959	201	c
Gherardo Bonetto	1966	194	k-c
Massimo Tesato	1957	194	k
Mario Zorzenon	1955	203	c
Stefano Buccilli	1955	183	b
Antonio Campiglio	1960	188	b
Desio Flebus	1952	198	k-c
Lucio Laganà	1963	195	b
Riccardo Mazzoleni	1965	180	b
Andrea Pavanello	1965	200	c
TRENER: Frank Valenti
46; 2. Walliser (Švi.) 1T6”09; 3. Schneider (Švi.) 1T6”37; 4. Rey (Fr.) 1T6”41; 5. Quittet (Fr.) 1T6"76; 6. Figini (Švi.) 1T6”85; 6. Savijarvi (Kan.) 1’16”96; 10. Marzola (It.) 1’ 17”04; 16. Mateja Svet (Jug.).
Lestvica SP: 1. Walliser (Šv.) 164 točk; 2. Hess (Švi.) 152; 3. Schneider (Švi.) 125; 4. Kiehl (ZRN) 100; 5. Gutansohn (Av.) 99; 6. Figini (Švi.) 91 točk.
Izbrali Santano
RIO DE JANEIRO — Brazilska nogometna zvoza je odločila, da bo državno reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Mehiki vodil 55-letni Tele Santana, ki je brazilsko izbrano vrsto vodil tudi na svetovnem prvenstvu v Španiji in na junijskih kvalifikacijskih srečanjih proti Paragvaju in Boliviji.
Dirka tris
RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 13 - 15 - 9. Dobitnikov je bilo skupno 129, ki bodo prejeli po 7.510.673 lir.
so letos okrepili še trije bivši člani prvoligaša iz Reggio Calabrie Battisti, Campiglio in Lagana. Za Padovo igra tudi Buccilli, ki se ga Jadra-novi navijači verjetno spomnijo iz playoff proti Vicenzi.
Na krmilu Kidlanda je letos Američan italijanskega porekla Frank Valenti, ki je v Italijo prispel pred leti kot igralec (nastopal je v vrstah turinskega prvoligaša) in se nato o-predelil za trenerstvo pri turiniskem klubu, kjer je bil nekaj sezon odgovoren za mladinski sektor.
V trenutku, ko pišemo, so vsi Ja-dranovi igralci čili in zdravi. To pomeni, da bodo »plavi« odšli v Padovo z najboljšo postavo.
Srečanje med Kidlandom in Jadranom bo jutri v Padovi, v telovadnici »Tre pini«, s pričetkom ob 17.30.
(Cancia)
V ORGANIZACIJI ŠK KRAS
Jutri v Zgoniku deželni turnir v namiznem tenisu
Prvič odkar razpolaga z novimi prostori v zgoniškem športno-kultur-nem centru, bo športni krožek Kras jutri organiziral deželni turnir veljaven kot kvalifikacija za meddeželno fazo. Tokrat bodo tekmovali v vseh mladinskih kategorijah (posamezno, v dvojicah in mešanih dvojicah). To je drugi izmed treh takih turnirjev.
Istočasno bo tudi tekmovanje tretje kategorije (posamezno in dvojice), kjer se bodo najboljši iz izločilnega dela uvrstili neposredno na državno prvenstvo.
Nekaj Krasovih igralcev in igralk ima že zagotovljen nastop na med-dieželnih kvalifikacijah (Tanja Ukmar, med posameznicami, v dvojicah skupno z Borisom Štoko, v ženskih dvojicah skupno z Alenko Obad).
Tekmovanje se bo pričelo ob 8.30, zaključilo se bo predvidoma okrog 19. ure. (Z.S.)
Rally Pariz - Dakar
LABE (Gvineja) — Na avto-moto-rallyju Pariz - Dakar je novo etapno zmago med motociklisti osvojil Italijan Marinoni (yamaha), na skupni lestvici pa vodi Francoz Neveu (honda - 51.18’48) pred rojakom La-layem (honda - 51.36’48”) in Italijanom Balestrierijem (honda - 52 ur 33’05”).
Med avtomobilisti se je od Bama-ka do Dabole uveljavil Francoz Za-niroli (mitsubishi), skupna lestvica pa je naslednja: 1. Metge - Lemoyne (Fr. - porsche); 2. Ickx - Brasseur (Bel. - porsche) po 2.08’25”; 3. Rigal - Jjaingret (Fr. - mitsubishi) po 6.1718”; 4. Kussmaul - Unger (ZRN-porsche) po 7.21’59; 5. Lartigue -Giroux (Fr. - lada) po 7.28’26”.
Rally Montecarlo
MONTECARLO — Danes bo start 54. avtomobilskega rallyja Montecarlo, na katerem se bo pomerilo 160 tekmovalcev in ki velja za svetovno prvenstvo pilotov in avtomobilskih hiš. Tekmovalci bodo startali iz 6 različnih mest (Pariz, Montecarlo, Lousanne, Bad Hombourg, Barcelona, Sestrieres), v Aix Les Bains, kjer bo kvalifikacijska etapa, bodo prispeli jutri zjutraj. Rally se bo končal 24. t.m.
2’04 04.
Tenis: Becker in Gomez v polfinalu
NEW YORK — Iz »outsiderja« so je Ekvadorec Gomez spremenil v junaka in si z zmago nad Američanom Kriekom priboril nastop v polfinalu masters turnirja. Dvoboj je trajal vsega 64 minut. Zelo kakovostno je bilo srečanje med Beckerjem in Wilanderjem. Po hitri in agresivni igri z močnimi udarci je zmagal 18-letni Nemec (6:4, 4:6, 6:3). Za ostali polfinalni mesti se bosta pomerila Jarryd (Šve.) in Gilbert (ZDA) ter Lendl (ČSSR) in Mayotte (ZDA). Medtem si je izločeni McEnroe nakopal globo 1000 dolarjev.
Košarka: v jutrišnji zadnji tekmi 1. dela drugoligaškega prvenstva
Jadranovci v gosteh pri izkušenem Kidlandu
mladinska košarka - v središču pozornosti
Jadran Farco: optimizma ne manjka
domači šport
Preteklo soboto so košarkarji Jadrana Farco, ki nastopajo v državnem prvenstvu kadetov, doživeli hud poraz proti Don Boscu, to je proti isti postavi, ki so jo v prvem srečanju na stadionu »1. maj« že premagali. Kljub porazu so na drugem mestu razpredelnice skupaj s Sorvolano Leasest. Prvo mesto na lestvici zaseda premočni Segafredo, ki je bržkone najboljše moštvo v tej konkurenci. O sedanjem trenutku naše združene kadetke ekipe smo se pogovarjali s play-makerjem Jadrana Farco Darjom Kovačičem.
»Sfe zadovoljni s svojo sedanjo u-vrstitvijo?«
»Nikakor ne. Nadejali smo se, da bomo sami na drugem mestu lestvice, po porazu z Don Boscom pa moramo uvrstitev deliti s Sorvolano.«
■»Vam je poraz proti Don Boscu do lake mere prekrižal račune?«
»Niti ne. Prepričan sem, da bomo osvojili vse preostale tekme, razen tiste proti Segafredu. Kategorični imperativ povratnega dela pa je vsekakor zmaga proti Servolani.«
Kras Trimac čaka danes odločilna prvenstvena tekma. Ekipa, ki bo prišla tokrat v goste v Zgonik, je Pallamano Videm, ki je lani igral v C ligi. Gostje so trenutno na vrhu lestvice tako kot krasovci in so še nepremagani. po rezultatih sodeč pa so daleč najboljši v prvenstvu. Krasovci imajo torej malo, možnosti za zmago, vseeno pa so zmožni pripraviti presenečenje, saj so trenutno v dobri formi. Vsekakor bi bil remi že velik uspeh.
Ta teden so krasovci pridno trenirali, trener Maglica pa razpolaga s popolno postavo in upati je, da se bodo čimbolj potrudili.
»Zakaj ste proti Don Boscu izgubili s tolikšno razliko?«
»Po tekmi so v slačilnici prišla do izraza najrazličnejša mnenja. Nekateri menijo, da smo za poraz krivi sami, drugi da imamo letos za sabo premàjhno število treningov in da nasploh vadimo s premajhno gostoto, spet tretji pripisujejo krivdo za poraz tekmi s Slovanom, ki smo jo v Ljubljani odigrali dan prej, češ da nas je potovanje preveč utrudilo.«
»Je kdo pomislil, da je bil nasprotnik morda dejansko boljši?«
»Nasprotniku ne misli nihče jemati, kar mu gre, ampak dejstvo je, da smo prav isto ekipo v prvem delu premagali...«
Farco se bo tokrat doma spoprijel s Pordenonom. V ostalih prvenstvih bodo naši predstavniki imeli sledeči spored: Borovi mladinci bodo i-grali v gosteh z A postavo Barcolane, ki zaseda prvo mesto v skupni razvrstitvi. Kontovel Electronic Shop se bo doma pomeril z miljskim Interjem, Dom bo gostoval pri zadnjeuvrščeni
Danes start za Kras Trimac
Krasovi mladinci bodo svojo prvo prvenstveno tekmo odigrali v gosteh pri San Sergiu. Poleg Krasa Trimac in San Sergia bodo nastopali še na-brežinski Inter, tržaški Cividin ter Pordenone. Cilj krasovcev je zgolj nabiranje izkušenj, saj nimajo velikih ambicij. Prvenstvo bo razmeroma kratko, saj se bo zaključilo že prve dni marca.
Ekipo Krasa trenira Miloš Cotič,
Sabi. Polet bo tokrat počival. Med naraščajniki se bodo igralci Bora A-driaimpex na tujem spopadli z Li-bertasom, Sokol pa bo sprejel v goste CGI Ancifap. Med dečki bodo Furlanovi varovanci Bora Adriaim-pex gostovali pri Stelli Azzurri Frut-tetni. (Cancia)
KOŠARKA: naraščajniki Bor — Alabarda 83:77 (38:26)
BOR: Starič, Simonič, Gašperini, Krasna 2, Škerk 29 (3:6), Pertot 11 (1:1), Race 2, Zupin 13 (1:2), Bajc 16 (0:1), Smotlak 10 (2:8).
V zadnjem srečanju 1. dela prvenstva se je Bor prikazal v najlepši luči doslej in tako tudi zasedel 4. mesto na lestvici (lani je bil šele 8.). Borovci sicer niso začeli najbolje (pjosebno v obrambi), vendar so sredi prvega polčasa, ko so zgubljali z 10 točkami razlike, dosegli delni izid kar 22:2 in vodstva odtlej niso izpustili vse do konca. Tokrat velja pohvaliti zlasti škerka in Smotla-ka. (Vascotto)
ki je lani vodil prvo Krasovo ekipo in se je letos posvetil izključno mladincem. Tudi to ekipo sponsorizira, podobno kot prvo, podjetje Trimac.
Seznam igralcev, ki bodo letos sestavljali mladinsko ekipo Krasa: Peter Klinc (letnik 1969), Mitja Grilanc (1968), Davorin Kralj (1969), Leo Horvic (1968), Ivo Gruden (1969), Tomaž Milič (1969), Janko Milič (1969), Aron Marčelih (1969), Adam Sdmoneta (1969), Marko Milič (1970), Michele Predoncan (1970), Peter Janežič (1969), Aleš Košuta (1967), Matija Betocchi (1986), Igor Pegan (1971).
Danes
Sobota, 18. januarja 1986
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
21.00	v pordenonski športni palači: Mobilcatalogo - Meblo
MOŠKA C-2 LIGA
19.00	v Trstu, na 1. maju: Bor JIK banka - Olympia Terpin; 20.30 v Štan-drežu: Val - Libertas Sacile
ŽENSKA C-2 LIGA
20.30	v Sovodnjah:	Sovodnje Cen-
tralsped - Crisci; 20.00 v Fontanafreddi: Angelella - Sloga
MOŠKA D LIGA
18.30	v goriškem Kulturnem domu: Naš prapor - Katalan; 18.00 v štan-drežu: Val - Fincantieri
ŽENSKA D LIGA
15.30	v Trstu, šola Suvich: Le Volpi - Dom Agorest; 19.00 na Opčinah: Sloga - Kontovel Electronic Shop; 18.00 v Trstu, Montecengio: CUS - Breg Agrar
UNDER 18 ŽENSKE
16.00	v Trstu, šola Da Vinci: Volley 80 - Friulexport; 17.00 v Nabrežini: Sokol - OMA Armes
UNDER 16 ŽENSKE
15.30	v Trstu, Ul. Zandonai: Volley Club - Sloga B
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
20.00	v goriškem Kulturnem domu: Dom - POM
MLADINCI
15.00	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Intermuggia
KADETI
17.30	v Trstu, na 1. maju: Jadran Farco - Pordenone
NARAŠČAJNIKI
16.30	v Trstu, Vrdelska cesta 23: Libertas - Bor Adriaimpex
ROKOMET
MOŠKA D LIGA
19.00	v Zgoniku: Kras Trimac - Pallamano Videm
MLADINCI
14.15 v tržaški športni palači: San Sergio - Kras Trimac
Jutri
Nedelja, 19. januarja 1986
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
17.30	v Padovi, palača Tre pini. Prato della Valle 56: Kidland - Jadran
MLADINCI
10.30	v Trstu, šola Addobati: Saba
- Dom; 13.00 v Trstu, šola Suvich: Barcolana A - Bor
NARAŠČAJNIKI
11.00	v Nabrežini: Sokol - Ancifap
DEČKI
9.00	v Trstu, šola Morpurgo: Frut-tetna - Bor Adriaimpex
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Križu: Vesna - Campi Elisi; 14.30 v Bazovici: Zarja - San Sergio
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Nabrežini: Aurisina - Kras;
14.30 na Padričah: Gaja - Union; 14.30 v Ribiškem naselju: San Marco - Primorje; 14.30 v Trstu, igrišče Campanelle: Chiarbola - Primorec; 14.30 na Opčinah, Ul. Carsia:	CUS - Breg;
14.30 v Doberdobu: Mladost - Tomana; 14.30 v Sovodnjah:	Sovodnje -
Staranzano; 14.30 v Zdravščini; Poggio - Juventina
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Dolini: Doralo - Breg
NAJMLAJŠI
11.00	pri Sv. Sergiju: Triestina -Breg; 9.45 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS - Primorje
ODBOJKA
UNDER 18 MOŠKI
9.00	v Trstu, Montecengio: CUS -Bor
UNDER 18 ŽENSKE
11.30	v Trstu, šola Morpurgo: Le Volpi - Friulexport
UNDER 16 ŽENSKE
10.00	v Trstu, licej Petrarca, Ulica Rossetti: Montasio - Sokol; 11.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop -Sloga A
NAMIZNI TENIS
DEŽELNI TURNIR
8.30	v Zgoniku: nastopajo tudi krasovci.
snežne razmere
Cortina d’Ampezzo 10-70 cm; Mi-surina 65-85; Sappada 20-70; Forni di Sopra 15-45; Fiancavano 55-65; Ravascletto 10-55; Sauris 20-35; Ne-vejsko sedlo 80-140; Trbiž - Višarje 30-35; Madonna di Campiglio 70-110; Corvara Colfosco 35-70; Dobbiaco 40 -70; San Candido 40-70; Sesto Val Pusteria 50-90; Val Senales 60-120; Mokrinje 110-120; Kanin 60-150; Lokve nad Novo Gorico 20; Kalič 20-25; Pokljuka 40; Zatrnik 50; Vogel 145; Kranjska gora 45-100; Krvavec 45; Golte 40; Mariborsko Pohorje 30-45.
Rokomet: drevi v Zgoniku v moški D ligi
Kras Trimac pred odločilnim nastopom
ROKOMET: MLADINCI
Meblo v brlogu nepremaganega Pordenona
Za prvovrstno presenečenje
Za Slogo in Sovodnje Centralsped
Točki bi bili zlata vredni
Meblo se bo danes popoldne podal na doslej najtežje gostovanje letošnjega prvenstva. V pordenonski športni palači se bo namreč ob 21. uri pomeril z nepremaganim Mobilcatalogom, ki je že pred pričetkom lige napovedoval svoj naskok na A-2 ligo in je vlogo samozvanega favorita doslej tudi povsem upravičil, saj je v devetih srečanjih prepustil svojim nasprotnikom le dva niza, e-nega, na gostovanju v Nervesi (!), enega pa doma s Tregarofanijem (!!).
Če objektivno analiziramo položaj pred tekmo ima Meblo drevi kvečjemu deset odstotkov možnosti za zmago. Razlogov za pesimizem je več: neizpodbitna moč nasprotnika, ki ima na voljo zelo visoko in tehnično odlično ekipo, na čelu katere je Daniela Turchet, verjetno najboljša posameznica v ligi; dejstvo, da se na gostov srnjih Meblo doslej, razen v Fiessu, ki najbolje obnesel; nasprotna tradicija v neposrednih obračunih, Mo-bdlcatalogo je bil namreč že lani močnejši; velikost por-denonskega igrišča, saj gre za pravo športno palačo s stopnišči za več tisoč gledalcev in izredno visokim stropom, v katerih se ekipa s slabšim sprejemom servisa, kaj rada izgubi.
Vse govori torej v korist domačink in proti Meblu, ki je med drugim imel med tednom že skoraj običajne težave (Miro Grgič še vedno boli palec, Garbinijeva je
zbolela), čeprav bi morali drevi vseeno nastopiti v popolni postavi.
Zato pa je še toliko bolj prisotna v Meblovem taboru želja, da bi poskrbeli za senzacijo, morda doslej največjo, odkar je bila združena ekipa ustanovljena. Povsem na dlani je namreč, da je slovenska ekipa ena redkih, ki bi lahko ogrozila nepremaganost Pordenon-čank, ki so se morale že lani pošteno namučiti, preden so na domačih tleh strle odpor Mebla. Konec koncev pa je srečanje pomembno tudi za lestvico, saj bi zmaga nudila Meblu zanimivo perspektivo najmanj glede uvrstitve na drugo mesto, saj ni pričakovati, da bi Pordenone po morebitnem drevišnjem spodrsljaju še komu doma prepustil točki. Kljub temu pa lahko stopijo naše igralke na igrišče mnogo bolj mirne od domačink, kar je lahko lepa prednost, saj treba objektivno priznati, da bi lahko bila zmaga Mebla, ne le posledica prvovrstne igre naših igralk, temveč tudi manj prepričljivega nastopa Mobilcataloga. V športu pa je tudi to več kot možno.
Za gostovanje v Pordenon bo navijačem na razpolago tudi avtobus. Ta bo ob 16.30 krenil s trga pri Sv. Jakobu med ulicama Frausin in Veronese, ob 17.15 bo v Nabrežini in ob 17.30 še v Sesljaun. Vodstvo Mebla toplo vabi vse ljubitelje odbojke, da se gostovanja udeležijo.
F Trstu derbi med Borom JIK banka in Olympio Terpin
Točki služita obema,
Bor JIK banka (na sliki proti Vivilu) je naša doslej najvišje uvrščena moška odbojkarska ekipa v C-2 ligi
a cilja sta nasprotna
V	devetem kolu moških deželnih odbojkarskih lig je seveda v ospredju tretjeligaški derbi med Borom JIK banka in Olympio Terpin, ki bo drevi ob 19. uri na Prvem maju v Trstu. Po dosedanjem poteku prvenstva, še zlasti pa spričo poraza Vala v četrtkovi zaostali tekmi z NPT, so borovci edina naša ekipa, ki se lahko realno poteguje za napredovanje, čeprav so Grilanc in tovariši izgubili že dva neposredna obračuna s CUS in Inter-jem 1904. Res je tudi, da so imeli Tržačani doslej dokaj ugoden koledarski razpored, saj bo drevišnja že sedma zaporedna tekma, ki jo bodo igrali v Trstu, pred prvim potovanjem iz pokrajine pa bodo v svojem mestu igrali še trikrat, od tega dvakrat na domačih tleh. Kakorkoli že, pa je na dlani, da sodijo borovci med močnejše ekipe v ligi.
Tudi zato nimà Olympia Terpin v drevišnjem derbiju kaj izgubiti, saj bi bil poraz skorajda normalen rezultat, čeprav treba poudariti, da se Goričani ne nahajajo ravno v povsem mirnih vodah. Treba pa hkrati povedati, da skrbi glede obstanka ni, saj je Olympia Terpin letos že večkrat ugodno opozorila nase, a točk pač ni osvajala. Tudi zato bi moral biti derbi dokaj izenačen, čeprav so domačini v prednosti.
Val bo gostil zelo dobri Libertas iz Sacileja. Štandrežcem se torej ponuja lepa priložnost za dokaj prestižno zmago, na domačih tleh pa valovci le redkokdaj zatajijo.
V	D ligi bosta slovenska predstavnika spet pred dokaj zahtevnima nalogoma. Naš prapor bo gostil nevarni Katalan iz Trsta, Val pa še za odtenek boljši Finfcantieri. Obe naši ekipi igrata doma in je zato pričakovati, da se ne bosta kar tako predah. Objektivno lahko pričakujemo torej najmanj eno zmago, čeprav bi bile glede obstanka v ligi potrebni obe.
obvestila
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da se bo v kratkem začel vsakoletni plavalni tečaj na Alturi za osnovnošolce. Predvidoma bo potekal pb ponedeljkih in sredah popoldne. Vse informacije in vpisovanje še danes, 18. t- m., v uradnih urah v tajništvu ŠZ Bor (tel. 513-77).
SK DEVIN
sporoča, da bo jutri, 19. januarja, odhod avtobusa za smučarski izlet v Trbiž: iz Praprota ob 6.15, Nabrežine ob 6.25, Sesljana ob 6.35, Devina ob 6-45 in štivana ob 6.50.
ŠK MLADINA
organizira jutri, 19. januarja, smučarski izlet na Nevegai. Odhod avtobusa z Opčin (bar Centrale) ob 5.30; iz Križa ob 5.45.
ŠD POLET
sklicuje v ponedeljek, 27. t. m., REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red obsega poročila in volitve novega odbora.
Uspehi lokostrelcev Našega prapora na tekmovanjih v Ceggii in Bibionu
Lokostrelci društva Naš prapor so se ponovno izkazah. V prvi polovici januarja so nekatetri člani društva sodelovali v Ceggii in Bibionu na dveh tekmovanjih, katerih so se udeležili najboljši lokostrelci iz severne Italije.
V	Bibionu je Vesna Lutman streljala ponovno kot zna in zasedla prvo mesto v svoji kategoriji, kar je odličen rezultat, če pomislimo, da je bila konkurenca zelo ostra. V tem kraju sta na tekmovanju sodelovala tudi Boris Lutman in Diego Makuc, ki sta dosegla dober uspeh.
V	Ceggii pa je lep uspeh dosegel David Coceani, ki je zasedel tretje mesto, njegov brat Aleksander pa si je v isti kategoriji priboril šesto mesto.
Na sliM: skupina lokostrelcev Našega prapora med treningom v sovodenj-ski telovadnici.
V	ženski C-2 ligi bosta tokrat Sovodnje Centralsped in Sloga pred zelo pomembnima nastopoma. Sovodenj-ke bodo namreč gostile povprečni Pastificio Cri sci. Na dlani je, da potrebujejo zmago, če nočejo čedalje bolj izrazito izgubiti stika z ostalimi ekipami, ki se otepajo izpada. Pokrajinski derbi je dobra priložnost za ponoven vzpon sovodenjske ekipe, ki za sedaj zelo drago plačuje davek svojemu novinstvu v ligi. Bajtove varovanke so v zadnjih tekmah igrale dokaj zaskrbljujoče, težave verjetno pa niso samo tehnične narave. Drevi bo torej še posebej potrebna podpora navijačev, da bodo Sovodenj ke znova pokazale svojo običajno zagrizenost.
Sloga se bo v Fontanafreddi pomerila s pomlajeno Angelillo, ki s So-vodenjkami deh zadnje mesto na lestvici. Naše igralke bodo drevi menda spet nastopile v popolni postavi, saj je tudi Valentina Vidah okrevala. V tem srečanju so slogašice favorit, a na dlani je, da jih nikakor ne čaka lahka naloga. Treba bo igrati zelo zbrano, da ne bo prišlo do spodrsljaja, kakršnega je Sloga beležila v 7. kolu na gostovanju v Terzu. Bor Friulexport bo v tem kolu počival.
V	D ligi bo vodilni Canon iz Tržiča počival, zato se bo še bolj izrazito razvnel boj za vrh. Ker bo Pieris proti NPT najbrž zmagal, potrebuje Dom Agorest na gostovanju v Trstu pri Le Volpi zanesljiv uspeh. Domov-ke so že dokazale, da so na domačih tleh prav nezadržne, sedaj morajo bolj samozavestno igrati tudi na tujem, kjer so okoliščine včasih drugačne. Le Volpi ni tako nevaren nasprotnik, da bi ga Goričanke ne mogle ugnati pred mnogo zahtevnejšimi gostovanji povratnega dela prvenstva.
Na Opčinah bo na sporedu tudi derbi med Stogo in Kontovelom Electronic Shop. Tekma je za obe ekipi dokaj delikatna. Slogašice namreč nujno potrebujejo kak uspeh, Kontovelke pa si ne smejo privoščiti poraza, sicer bi tudi zanje, žal, postalo aktualno vprašanje obstanka.
Brežanke, -ki so doslej gotovo dosegle manj od pričakovanega, imajo na gostovanju pri CUS, ki se očitno nahaja v precejšnji krizi (izgubh je z Intrepido), lepo priložnost, da z zmago obračunajo z dvomi o realnih sposobnostih šesterke, da se enakovredno kosa z ostalimi hgaši.
Na sliki: z derbija med Kontovelom Electronic Shop in Bregom Agrar.
ospredju San Marco - Primorje in Sovodnje
NOGOMET: v
*
Prvi del nogometnega prvenstva 2. amaterske lige je za nami. V nedeljo bodo namreč igrah že pare prvega Povratnega kola. V 3. amaterski hgi Pa je na sporedu drugo povratno kolo.
2. AMATERSKA LIGA
VESNA — CAMPI ELISI
Kriška Vesna, ki ima za seboj serijo trinajstih pozitivnih nastopov, igra Ponovno na domačih tleh, kjer (kot že lani) ne igra najboljše. »Plavi« so namreč doma premagali le Arri-gosport in Fogliano, petim ekipam so Prepustih točko, Stocku pa kar obe. Ta je bil sicer edini letošnji poraz yesne. Navijači Vesne seveda upajo, da bo ekipi šlo na domačih tleh v Povratnem delu boljše, čeprav se zavedajo, da proti Campi Elisiju »plavim« ne bo lahko. Tržaška enajsteri-ca je izredno slabo startala, šele v zadnjih nastopih si je znatno opomogla in je sedaj na sredini lestvice.
ZARJA — SAN SERGIO
Tudi Zarja bo igrala drugič zaporedoma doma. San Sergio je bil v začetnem delu protagonist, odkar pa je klubu zmanjkal napadalec Punis, ne igra več tako zanesljivo. San Sergio je namreč v zadnjih sedmih nastopih izbojeval le eno zmago in tri remije. Nekateri navijači bazoviške enajsterice mislijo, da ima Zarja deseto prvenstveno zmago že v žepu, vendar San Sergio ne bo tako lahek plen, ker še računa na napredovanje.
3. AMATERSKA LIGA
AURISINA — KRAS
Po nepričakovanem spodrsljaju v derbiju z Gajo čaka Kras težko gostovanje, saj je Aurisina letos na domačih tleh klonila le Primorcu. Zato si Kras ne more privoščiti napak, kot v derbiju z Gajo. Če hoče ostati pri vrhu mora nepremagan zapustiti igrišče Aurisine,’ ki bo tokrat igrala
brez svojega najuspešnejšega napadalca Bortolottija (šest golov), ki je izključen.
GAJA — UNION
Gajevci imajo proti povprečnemu nasprotniku priložnost, da popravijo položaj na lestvici, čeprav jih je U-nion v prvem delu, sicer z dvomljivo 11-metrovko, presenetil. Poleg M. Grgiča in Alfierija (izključena) ne bo igral zaradi četrtega opomina niti Gabrielh.
CUS — BREG
Brežani res ne bi smeh imeti problemov, da ponovno pospravijo par točk, kljub temu da igrajo v gosteh. CUS je doslej izbojeval le skromni točki, dobil kar 36, dal pa le 8 golov.
CHIARBOLA — PRIMOREC
Tudi Primorec bi moral neporažen zapustiti igrišče. Chiarbola je po solidnem začetku dobesedno odpovedala,, saj so Tržačani v zadnjih sedmih nastopih izbojevali le tri točke.
SAN MARCO — PRIMORJE
San Marco ni še izgubh upanja za napredovanje, kljub temu da je izredno slabo začel, in se je le s serijo osmih pozitivnih nastopov povzpel na četrto mesto lestvice. Prosečani bi se v tem srečanju zadovoljih tudi z delitvijo točk, San Marco pa ne, zato, vsaj kar se tiče psihične obremenitve, je Primorje na boljšem. Prepričani smo, da bodo v Ribiškem naselju ljubitelji nogometa prišli na svoj račun, ker je v tem dvoboju možen vsak izid. (B. R.)
SOVODNJE — STARANZANO
Po vsej verjetnosti bo jutrišnje srečanje odločilnega pomena za nadaljnji potek prvenstva sovodenjske enajsterice. Marsonovi varovanci so namreč trenutno na 4. mestu s 5 točkami zaostanka za vodečim San Lorenzem in s 4 točkami za Torriano in Staran-zanom. Jutri pa se bodo srečah prav z neposrednim tekmecem za napredo-
- Staranzano
vanje. Sovodenjcem ostaja odprta samo ena pot: zmaga proti Staran-zanu. Le v tem slučaju bodo lahko še upali na uspešno nadaljevanje. POGGIO — JUVENTINA Štandrežci bodo jutri gostovah v Zdravščini, proti ekipi, ki bo igrala na vse ah nič, da bi dosegla pomembni točki. Tudi Poggio (deh s So-vodnjami in Sagradom 4. mesto) namreč računa na vrh lestvice. Sicer, čeprav v manjši meri, isto velja tudi za Juventino, ki mora v tem smislu jutri zmagati.
MLADOST — TORRIANA Doberdobci bodo po neuspehu proti prvouvrščenemu San Lorenzu gostih Torriano, ki je na 2. mestu razpredelnice. Zmaga proti tej ekipi bi za Kraševce bila tudi prestižnega pomena, istočasno pa bi na ta način pomagali Sovodenjcem, ki imajo še nekaj možnosti, da bi prišli do vrha razpredelnice.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir (prednaročnina do 31.1.1986 je 90.000 lir); v SFRJ^ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din.
Poétnl tekoči račun za ltali|o
Znložm&tvo tržaškega tiska. Trst Ì3512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII DZS 61000 Liubliana Kardeliova 8/11 nad. • telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. . Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih , povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalia po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Juliiske krajine se naročalo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi '6 - tel. 775275, tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v ltali|i pri podružnicah SPI.
primorski
M	dnevnik
18. januarja 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 • 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L J m tiska
ZTT
Trst

zatažnfcov F1EG
Nafta vse cenejša
LONDON — Dokaj mila zima in znatna proizvodnja sta v teh dneh povzročili znaten padec cene nafte na svobodnem tržišču. Že vrsto let pravijo izvedenci, m bil sodček nafte tako poceni kot v teh dneh, ko se družbe dobesedno borijo za vsakega klienta.
Surova nafta tipa Brent, ki je osnova za ceno petroleja, ki ga črpajo na Severnem morju, je v četrtek veljala 22,55 dolarja za sodček, saudsko arah light pa so prodajali po 27,20 dolarja za sodček, medtem ko je uradna cena, ki jo je določil OPEČ 28 dolarjev. Še večji padec so zabeležili na newyorskem tržišču, kjer se je teksaška nafta v nekaj mesecih pocenila za šest dolarjev.
Po mnenju izvedencev je padec cene nafte, ki že dolgo časa ni bil tako izrazit, saj velja sodček »črnega zlata« toliko kot konec sedemdesetih let, posledica dejstva, da so evropski kupci zelo previdni. Tako ravnanje jim narekujeta mila zima, predvsem pa vtis, da države OPEČ ne bodo znižale proizvodnje, tudi ko bo ixj vpraševanj e spomladi in poleti še manjše. Prav zato izvedenci sodijo, da bo cena nafte v prihodnjih mesecih še padala, če proizvajalci ne bodo zmanjšali proizvodnje. Ponudba na tržišču je namreč znatna. Saudska Arabija je prav v teh dneh zvečala proizvodnjo, obenem pa sklenila vrsto dogovorov, ki ji jamči, da bo imela tudi na pomlad dovolj odjemalcev. Dokajšnja je tudi ponudba nafte, ki jo črpajo v Severnem morju, šušlja se, da bo tudi SZ znižala ceno petroleja, Nigerija in Kolumbija pa ponujata morebitnim kupcem dokajšen popust.
Pocenitev nafte je poživila borzno dejavnost v New Yorku: delnice naftnih družb so sicer izgubile na vrednosti zato pa je zrasla cena drugih delnic, saj je cenejša nafta tudi pogoj za manjšo inflacijo.
Pirova
BOSTON — V svoji bitki proti tekmecu Kodak je ameriški koncem Polaroid prejšnji teden dosegel važno zmago. Zvezno razsodišče je namreč prepovedalo družbi Kodak proizvodnjo in prodajo fotoaparatov z neposrednim in takojšnjim razvijanjem. Sedaj pa se izvedenci že vprašujejo, ali ni Polaroid dosegel Pirove zmage, saj se tržišče teh fotoaparatov v ZDA postopno zmanjšuje. Leta 1978 je Polaroid prodal devet milijonov in pol svojih aparatov, lani pa komaj tri_ milijone in pol in predvidevanja za prihodnost niso optimistična.
Vzrok vse manjšega povpraševanja po kamerah z neposrednim razvijanjem je zlasti v dejstvu, da so običajni 35-milimetrski aparati veliko bolj priročni, kakovost fotografij je boljša, cene konkurenčne in razvijanje fotografij precej hitro. Poleg tega pa običajne fotoaparate nadomeščajo postopno videokamere, ki so vse cenejše in
zmaga
prožnejše.
Proti tem težnjam je Polaroid pripravil protiukrep; gre za nov model fotoaparata z neposrednim razvijanjem, ki je cenejši in obenem jamči podobno kakovost kot tradicionalni 35-milimetrski aparati. Vendar na obzorju je že zaznaven nov tehnološki dosežek, ki bo nedvomno povzročil pravi potres v fotografiji. Gre za fotokamero brez filma, ki so jo razvib japonski koncerni in ki se poslužuje namagnetene plošče in elektronike. Kakovost teh posnetkov je zaenkrat še slaba in cena a-paratov znatna, vendar pravijo, da bodo aparati »filmless« konec desetletja že kakovostni in da bodo čeme dostopne. Nov fotoaparat je podoben videokameri, posnetki so vidni takoj na ekranu ali s pomočjo tiskalnika, predvsem pa jih bo v kratkem mogoče prenašati na daljavo s pomočjo telefona. Prav zato izvedenci prerokujejo tem novim aparatom veliko bodočnost.
Spet vrsta potresnih sunkov v Isernii
ISERNIA — Prebivalci Isemie so tudi minulo noč preživeli na prostem zaradi vrste potresni sunkov, Id je vzburila mesto in okolico. To noč so na območju Isernie seizmografi zabeležili nad 46 sunkov, od katerih sta dva presegla četrto stopnjo, eden pa peto stopnjo Mercallijeve lestvice. V strahu pred hujšim potresom so ljudje preživeli noč na trgih ali pa so zapustili mesto in poiskali zatočišče na podeželju.
Zaradi neprestanih sunkov je prefekt včeraj odredil zaprtje šol, banke in uradi poslujejo s skrajšanim umikom, trgovine pa so odprte le za nekaj ur. Dopoldne so celo prekinili proces, ko je močnejši sunek stresel do temeljev sodno palačo.
Izvedenci, ki pozorno sledijo pojavu, menijo, da se bo le-ta v kratkem izčrpal.
»Obrite glave« proti Turkom
HAMBURG — Oblačijo se v črne usnjene jopiče, širijo časopise, ki se ogrevajo za slepo nasilje, njihov glavni razpoznavni znak pa je obrita glava, po kateri je gibanje dobilo tudi ime skinheads. Doslej so dajali duška svojemu srdu in napetosti predvsem na stadionih med nogometnimi tekmami, sedaj pa so poštah osrednja tarča njihovega nasilja turški priseljenci.
Že lani poleti so se huligani spravili nad mladega turškega delavca in ga pretepli do smrti, druga njihova žrtev je bil ob božiču 26-letni zidan Ramazan Avci, pred nekaj dnevi pa sta dva turška fanta za las ušla njihovemu besu.
Policija dokaj strogo nadzoruje skupino, tudi ker »obrite glave« iščejo vezi s skrajno neonacistično desnico. Predvsem pa prevladuje med huligani rasistično sovraštvo do Turkov.
Kurilno olje onesnažilo Reno
VERGATO (BOLOGNA) — Zaradi neprevidnosti in prekomerne hitrosti se je predsinočnjim v vasi Vergato v Apeninih prevrnila avtocistema, iz katere se je 135 stotov kurilnega olja zlilo v bližnjo neko Reno, čeprav so tehniki bližnje hidroelektrarne ENEL z učinkovitim posegom preprečili hujše posledice. Kljub temu pa so župani občin Casalecchio in Sasso Marconi zaenkrat priporočili ljudem, naj ne pijejo vode iz pip in iz zasebnih vodnjakov, medtem ko vodovod Bologne na srečo ni bil ogrožen.
Nesrečo je zakrivil šofer aviocisterne, ki je s prekomerno hitrostjo zavozil v središčni trg v Vergata. Težki tovornjak se je prevrnil in nafta je odtekla v reko. Na srečo so se tehniki ENEL znašli in odprli zapornice jezu, tako da je močnejši tok spral rečno dno in odplavil nafto.
»Težave« Omarja Sharifa v Sovjetski zvezi
Rusi so dobri ljudje, toda...
NEW YORK — Znani egiptovski filmski igralec Omar Sbarif je pred kratkim v mestecu Suzdal, severno-vzhodno od Moskve, končal snemanje sedemurne televizijske nadaljevanke o carju Petru Velikem. Omar Sbarif, ki je pred leti zaslovel z odlično interpretacijo glavnega junaka v filmu »Doktor Živago«, je o svoji sovjetski izkušnji na dolgo govoril v nekem intervjuju.
Izjavil je, da je v tem obdobju sko-^. raj dobil živčni zlom zaradi pomanjkanja... spolnega občevanja. Filmski igralec, sicer znan kot velik ljubimec, je šest dolgih mesecev, v naj-
hujši zimi, v kateri je temperatura dosegala —35C, ko pač ni snemal film, sameval v svoji hotelski sobi. Izjavil je, da je jedel zelo slabo, predvsem pa da se je neverjetno dolgočasil.
Ko je namreč skušal v svojo sobo »vtihotapiti« kako dekle, ga je debela matrona v uniformi, ki kraljuje v vsakem nadstropju hotela, takoj zasačila in ga spet poslala... v njegovo samoto. Sbarif je skušal ukreniti vse, kar se je ukreniti dalo, vendar ni dosegel nobenih konkretnih rezultatov. Debelo žandarko - matrono je najprej skušal podkupiti, nato pa prepri-
čati, naj mu dovoli vsaj enkrat na mesec, da ima v sobi obiske, vendar mu je ženska vedno odgovorila s svojim mrzlim »njet«.
Vintervjuju je Sbarif dodal, da so Rusi izredno prijazni in vsestransko zelo dobri ljudje, da pa se ne bo vračal za daljše obdobje v Sovjetsko zvezo, ker se pač ne more odpovedati nekaterim užitkom... Sbarif bo sedaj daljše obdobje »počival« v Parizu, v upanju, da ga ne bodo klicali na snemanje v državo, ki mu je posredno z doktorjem živagom, pomenila življenjsko afirmacijo.
VTWTV 'HI rni M V A '■'k	BESEDILO BLAŽ LUKAN
(J	J m J M im h J i'm. mW 90 im.	slike valtek Valenčič

52.	Mita so zbudile sanje. Sanjal je, da je iz tistega koščka ladje, ki ga je prejšnjega večera spravil v žep, zraslo veliko košato drevo, z majhnimi lističi, ki so vsak zase zveneli v vetru. Ura je bila peto, toda Mito m mogel več zaspati. Oblekel se je in nekaj ga je kar povleklo na obalo. Pihal je rahel jugozahodnik in nebo je bilo brez oblačka. Pogledal je proti barki, ki ga je zadnje dni prav obsedla, pravzaprav ga je spravila v nekakšno žalost, ki ji ni vedel pravega vzroka. Korala je bila nekoliko dlje od obale kot prejšnji večer, ter — to je Mito z grozo opazil — oddaljevala se je.
53.	Poskočil je, zamahnil je z roko za barko kot bi jo hotel priklicati nazaj. Zabrodil je v vodo in skoraj zaplaval za njo. Zaklical je: »Vrni se!« Nato se je nemočen obrnil v breg Pa spet proti barki. »Toda ne. Saj moraš iti. Srečno pot!« Mito ni mogel več zdržati in moral si je obrisati solzo z lica. »Dober veter,« je že zašepetal ter sedel na prod. Ladja se je bolj in bolj manjšala, v Mitu pa se je občutek žalosti spreminjal v nekaj drugega, česar do zdaj še ni poznal. Čutil je, da je pravzaprav vesel, da se je tako izteklo, da je to celo nekaj več od veselja.
54.	Bolj ko je gledal za barko, bolj se mu je zdelo, da ga barka gleda nazaj, da mu mežika in da se mu nasmiha. Saj ni vedel, kako naj bi barka to počela, a bil je srečen. Srečen, da ga je naključje privedlo na obalo prav takrat, ko je Korala odplula. Srečen, ker je bil prepričan, da tudi ona ne odhaja žalostna. Mito ni vedel za pravi vzrok ladjinega odhoda. Pohlep naključnega in neznanega potapljača je barko napotil iz teh krajev na jug. Ladja se je navidez nekoliko izneverila legendi, ki jo je pripovedoval barba Just. A Mitu tega niti tega ni bilo potrebno vedeti.
IZREDNA
PRODAJA
PLAŠČEV PLAŠČEV PLAŠČEV VSEH VELIKOSTI
žmrnim
TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Tra Ospedale) - Tel 794669
enenkel enenkel enenkel enenkel
Zavod ENENKEL deluje v Trstu že od leta 1919 dalje in je specializiran za poklicne tečaje. Njegovi tečaji imajo to prednost, da so kratki, a intenzivni. Namenjeni so mladim, ki se morajo odločiti za specializacijo, da lažje dobijo zaposlitev in tistim, ki so že zaposleni, želijo pa izpopolniti ali razširiti svoje znanje iz naslednjih področij:
TEČAJI TIPKANJA
—	OSNOVNI TEČAJ na električnih in navadnih pisalnih strojih traja 2 ali 4 mesece (10 ali 5 ur tedensko)
—	IZPOPOLNJEVALNI TEČAJ na električnih pisalnih strojih traja 15 dni (5 ur tedensko)
—	TEČAJ ZA HITRO TIPKANJE na električnih pisalnih strojih traja 15 dni (5 ur tedensko)
—	IZPOPOLNJEVALNI TEČAJ na elektronskih pisalnih strojih z video sistemom traja 1 mesec (5 ur tedensko)
TEČAJA STENOGRAFIJE
—	OSNOVNI TEČAJ traja 4 mesece in pol (3 ure tedensko)
—	TEČAJ ZA IZPOPOLNJEVANJE IN HITRO ZAPISOVANJE traja 2 meseca (3 ure tedensko)
TEČAJA ZA ELEKTRONSKO RAČUNANJE
—	OSNOVNI TEČAJ traja 1 mesec in pol (6 ur tedensko)
—	IZPOPOLNJEVALNI TEČAJ traja 1 mesec (3 ure tedensko) t
TEČAJ ZA REGISTRIRANJE PODATKOV NA IBM
—	OSNOVNI TEČAJ na strojih IBM modela 3742 traja 3 mesece (5 ur tedensko)
TEČAJI PROGRAMSKEGA JEZIKA BASIC
—	TEČAJ INFORMATIKE (25 ur)
—	TEČAJ PROGRAMSKEGA JEZIKA BASIC (36 ur)
—	INDIVIDUALNO DELO NA PROGRAMIH (24 ur)
SPLOŠNO KNJIGOVODSTVO — IVA — PLAČE
—	4-mesečni tečaj (5 ur tedensko)
REDNO KNJIGOVODSTVO NA PERSONAL KOMPJUTERJIH
—	tečaj traja 50 ur
ZAČETEK TEČAJEV V JANUARJU IN FEBRUARJU
Urnik tajništva:
od 9. do 12. ure in
od 17. do 20. ure (ob sobotah zaprto)
enenkel enenkel enenkel enenkel
enenkel
TRST - ULICA BATTISTI 22 - TEL. 040/761989
m
k
k