Leto LXIX Stev. 184 a V Ljubljani, v Četrtek, 7. avgusta 1941-XIX *>«»<»« • o***«1 Preizd — Cena L 0.70 Naročnina me*e£no 12 Lk, ca inozemstvo 20 Lir — n®« deljska izdaja celoletno 34 Lir, ta inozemstvo SO Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inaerate. Podružnica« Novo mesto. Izključna pooblaSčenka ca oglaševanj« Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano, VENEC Izhaja vsak daa ifatraj raaaa poaadalfka h dneva p« prazniku. g Uradaiitvo la upravai Kopitarjeva 6, Lfubljana. g | Redaziona, Ammlnistrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana, | I Telefon 4001—4005. 1 Abbonamantl: M«i« 12 Lire: Estero, me-•« 20 Lira, Edizion« domenica. anno 34 Lire, Estero 50 Lira. C. C. P.l Lubiana 10.650 per gli abbo-namenti: 10.349 pet le inserzioni. Filial*! . Novo meato. Concessionaria esclnslva per la pubblielfl di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano, Uspešni boji na vzhodnem bojišču Nemške in zavezniške čete so že zasedle velike dele sovjetskega ozemlja Berlin, 6. avgusta, lp. Nemške radijske postaje so snoči oddajale poročila očividcev z vzhodnega bojišča. Neki dopisnik, ki se je udeležil bitke pri Smolensku, je poročal o bitki za Smolensk, da bo ostala zaradi svoje strahote v neizbrisnem spominu vsakomur, kdor se je je udeležil. Boriti se je bilo treba v krvavih naskokih za vsako ped zemlje, pri čemer so seveda tudi Nemci imeli hude izgube. Boji tam so bili taki, da ni bilo nič ujetnikov, temveč samo mrtvi in ranjeni. Berlin, 6. avgusta lp. Kakor poroča DNB, se uničevalna bitka v Ukrajini nadaljuje s pospešenim korakom. Pri zadnjih akcijah je bilo zajetih 0000 ujetnikov in veliko vojnih potrebščin, med njimi 50 topov. 308 tovornih avtomobilov in cel prevoz streliva. Število padlih je seveda višje od števila ujetnikov. V enem samem kraju so našteli 1600 mrtvih, med njimi več višjih častnikov in sovjetskih političnih komisarjev. Na severu je nemška prednja straža zajela 92 mož, ki so pripadali osemnajstim različnim skupinam, kar priča, da je razkrajanje sovjetske vojske tam v polnem teku. Vsi nemški listi razpravljajo o položaju v Ukrajini po obkoljevanju Nemcev in poudarjajo, da se nemška ofenziva nadaljuje brez prenehanja v okviru natančno določenega načrta. Angleški tisk, ki je pretekli teden trdil, da so se boji na Vzhodu nekako ustalili in da se že kaže na obzorju propad nemške ofenzive, mora obmolkniti. More biti govora le o krajevnih in posamičnih sovjetskih protinapadih. Sam sovjetski tisk pravi, da je nemška napadalna sila nedotaknjena in da bo prišlo kmalu do novih važnih dogodkov. Helsinki, 6. avgusta, lp. Iz pooblaščenega vira poročajo, da je na osrednjem delu finskega bojišča finski napad v polnem teku. Severozahodno od Ladoškega jezera je docela propadel sovjetski protinapad, izveden z znatnimi silami. Ruski bataljoni so bili docela uničeni, Finci so dobili v roke velik vojni plen. Finsko letalstvo je z velikim uspehom bombardiralo umikajoče se sovjetske čete. Sovjetska letalska delavnost je bila ne-matna. Rim, 6. avgusta, lp. Angleške radijske postaje priznavajo, da so nemške in zavezniške vojske zasedle ogromna ozemlja v Rusiji. To se vidi tudi iz tega, da so sovjetske oblasti ukazale, da se naj odpelje vse, kar je kaj pomembnega iz področja Dona v Sibirijo. Berlin, 6. avg. lp. Nemško letalstvo je tudi v ponedeljek na vzhodnem bojišču podpiralo nemške oddelke pri bojih na vzhodu od Smo-lenska. Letala so uničila 11 sovjetskih tamkov in 100 tovornih avtomobilov, prav tako pa so letala v nizkem poletu napadla topove in sovražne strojnice. 11 topniških baterij in mnogo strojnic je bilo izločenih iz boja. Z letalskimi bombami je bilo na tem odseku vrženo v zrak 1 municijsko skladišče in 2 tovorna vlaka, ki sta bila natovorjena s strelivom. Berlin, 6. avgusta, lp. Veliki oddelki nemških letal so včeraj napadli sovjetsko pristanišče Niko-lajevsk, ki je vzhodno od Odese. Bombe so zadele pristaniške naprave in pet ladij 6 skupno 20.000 tonami je bilo zažganih in razdejanih Sovjeti odvažajo žito Rim, 6. avgusta, lp. Londonska radijska postaja je objavila, da so sovjetske oblasti odpeljale oziroma ukazale prepeljati vse žito okoli Dona in Kuhana v Sibirijo. Sovjetske oblasti so ukazale delati podnevi in ponoči, da se žito čimprej požanje, znilati in odpravi. Kjer ni na razpolago dovolj delovnih moči, uničujejo žito po določenem načrtu. Prebivalstvo opazuje brez moči to blazno uničevanje, kajti vsi ljudje so na la način obsojeni na lakoto. Vsa ta poročila londonske radijske postaje napovedujejo, da se sovjetske vojaške oblasti pripravljajo na to, da bo nemška vojska kmalu zasedla razsežno sovjetsko ozemlje. Budimpešta ni več zatemnjena Budimpešta, 6. avgusta, lp. Včeraj je bil objavljen ukaz, ki pravi, da zahodna Madžarska nt več zatemnjena, v ostalem delu Madžarske pa se začne zatemnitev ob 0.30. Zatemnitev v Budimpešti so ukinili zaradi tega, ker ni računati s tem, da bi sovjetska letala mogla prileteti nad madžarsko prestolnico, Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 6. avgusta. Ip. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: O uspešnih bojih na vzhodu je bilo čez dan poročano s posebnimi poročili. Močnejše letalske skupine so v noči na 6. avgust pri dobri vidljivosti napadle vojaške naprave v Moskvi in so zmetale mnogo ton rušilnih bomb in na desettisoče zažigalnih bomb. Zadetki v polno na tovarnah in letalskih napravah in mnogo požarov na oskrbovalnih napravah je dokazovalo popolni uspeh tega napada. Na angleški vzhodni obali je letalstvo potopilo 6000 tonsko tovorno ladjo in je močno poškodovalo neko drugo trgovsko ladjo. Ostala bojna letala so ponoči bombardirala z dobrim uspehom pristaniške naprave na severovzhodu in na vzhodu tega otoka. Ostali letalski napadi so veljali mnogiu letališčem. V severni Afriki so Angleži v noči na 4. av- !;ust izvedli nov izpad iz Tobruka, toda ta izpad e nemško topništvo razbilo. Sovražnik je imel krvave izgube in je bilo mnogo vojakov ujetih. Sovražnik je ponoči na raznih krajih zahodne in severozahodne Nemčije, zlasti pa v Karlsruhe in Mannheimu metal rušilne in zažigalne bombe. Civilno prebivalstvo je imelo izgube na mrtvih in ranjenih. Protiletalsko topništvo in nočni lovci so skupno sestrelili 8 napadajočih angleških bombnikov, Formazioni aeree hanno bombardato Cipro e Malta II Quartiere Generale delle Forze Armate comunica: Formazioni della R. Aeronautica hanno bombardato nella notte sul 5 1'aeroporto di Nicosia (Cipro) e nella notte sul 6 la base navale di La Valletta (Malt a). N e 11' A i r i c a settentrionale sul fronte di Tobruk attivita di artiglieria. Aerei italiani e germanici hanno attaccato obiettivi militari della piazza di Tobruk e Marsa Ma-truh 11 porto di Sidi el Barrani e 1'aeroporto di Fuka. Velivoli nemici hanno lanciatobombe su Bardia Derna Bengasi Misurata. Lievi danni; un morto o cinque ieriti tra la popolazione in-digena. Durante 1'incursione avversaria sulla Cirenaica, di cui al bollettino 426, la difesa C. A. di Bengasi ha abbattuto due apparecchi sella di Culquabert nostri reparti hanno ef-fettuato ardite puntate ricacciando con per-dite elementi nemici che tentavano avvici-narsi alle nostre posizioni. (Štefani.) nemici che sono precipitati in mare. Nell'Africa orientale 1'abitato ( di Gondar k stato sottoposto a ripetute azioni aeree britanniche. Alcuni danni ai fabbricati; due morti e dieci ieriti. A Uolchefit ed alla L'Alto Commissario Ecc. Emilio Graz;oli ha visitato gli stabilimenti tipograf.ci Lubiana 6. L'Alto Commissario ha visitato ieri gli stabilimenti tipogralici dei giomali locali ed ha parlato alle maestranze e ai redattori, ai quali ultimi ha annunciato che la conlederazione professionisti e artisti ha destinata una somma per cassa mutua giornalisti. Eguale somma 1'Alto Commissario ha, da oarte sua, elargito per i tipografi disoccupatL L'AIto Commissario ah'ospeda!e militare Lubiana, 6 agosto. Poco prima delle 18 l'Alto Commissario ha visitato 1'ospedale militare. Erano a riceverlo sulla porta del nosocomio, il direttore medico, numerosi ufiiciali superiori, uno dei quali rappresentava pure il Comandante la divisione militare assente per ragioni di servizio. L'Alto Commissario ha visitato i reparti, »i e sofferinato presso i letti dei ricoverati interrcs-sandosi alle loro condizioni di salute e di fami-glia; poi ha visitato i gabinetti, le autoambulanze i servizi varii dell'osDedale e poco dopo le 18 e rientrato in sede. Vojno poročilo štev. 428: Letalski napad na Ciper in Malto Glavni stan Italijanskih Vojnih Sil objavlja: Oddelki kraljevega letalstva so v noči na 5. avgust bombardirali letališče Nieosio na Cipr u in v noči na 6. avgust pomorsko oporišče La Valetto na Malti. Severna Afrika: Na bojišču pri Tobruku delovanje topništva. Italijanska in nemška letala so napadla vojaške cilje v trdnjavi Tobruk in Marsa Matruh in pristanišče v Sidi el Baraniju in letališče Fulpa. Sovražna letala so metala bombe na Bardio, Derno, Benghazi in Misurato. Škoda je majhna, med domačini prebivalstvom en mrtev in pet ranjenih. Med sovražnim poletom nad Cirenaiko, o katerem govori uradno poročilo št. 426, je protiletalska obramba v Benghaziju sestrelila dre sovražni letali, ki sta padli v morje. Vzhodna Afrika: Angleška letala so ponovno napadla Gondar. Nekaj škode na raznih napravah, dva mrtva in 10 ranjenih. V Uolchefitu in na sedlu Culcquaberta so naši oddelki izvedli srdite napade in spodili sovražne skupine, ki so imele izgube, ko so se sovražni oddelki skušali bližati našim postojankam. In una stazione delPUn-gheria ufficiali unghe-resi fraternizzano rnn i mlleghi italiani del Comando truppe diret-te al fronte russo. — Na nekem madžarskem kolodvoru se madžarski častniki bratijo z italijanskimi tovariši Poveljstva žet, ki so namenjene na rusko fronto. Uspešen napad na Sueški kanal Ankara, f>. avg. lp. Napad, ki ga je nemško letalstvo v noči na 4. avgust izvedlo na naprave ob Sueškem kanalu, je bil kronan z največjim uspehom. Napad so izvedla velika bombna letala in sicer nenadoma. Poškodovan je bil nasip, prav tako pa je bilo poškodovanih mnogo oskrbovalnih ladij, ki so bila v pristaniščih. Med napadom sta bili zadeti v polno tudi 2 veliki »ingleški vojni ladji. Napad je bil zelo važen, ker je prekinil zvezo med mostom Suezom in pristaniščem, ki je na umetnem otoku. V isti noči pa so nemška letala še enkrat uspešaio napadla letališče lsmailijo v Egiptu. Admiral Campioni — guverner italijanskih otokov v Egejskem morju Riin, 6. avgusta, lp. Na meslo armadnega generala Ettora Bastica je bil za guvernerja italijanskih otokov v Egejskem morju in za vrhovnega poveljnika tamošnjih oboroženih sil imenovan admiral pomorskega oddelka Inigo Campioni, kraljevi senator, rojen v Viareggiu 14. novembra 1878. V svetovni vojni je izpolnil številne naloge, v Jadranu kot poveljnik rušilca, po vojni je bil mornariški odposlanec v Parizu, nato načelnik kabineta v mornariškem ministrstvu, admiral pomorskega oddelka, glavni ravnatelj mornariške oborožitve, nato pa podnačelnik mornariškega glavnega stana. Kot vrhovni poveljnik prvega pomorskega oddelka je vodil bitko pri rlu Stilo in pri rtu Teulada s kar najsrečnejšim uspehom. Podnačelnik mornariškega glavnega stana je bil od 18. decembra lani. Francoska vlada ni v krizi Pariz, 6. avg. lp. Glavni zastopnik francoske vlade v Parizu veleposlanik g. Brinon je izjavil včeraj zastopnikom ti>ka, da niso resnične govorice, da bi francoska vlada v Vichv-ju bila v krizi. Resnično je samo lo, da hočeta Potain in Darlan ostati zvesta svoji politiki in nadaljevati svoje delo za novi red v Evropi. List »Oeuvre« pa kritizira delo vlade in pravi, da bi vladna politika morala biti bolj jasna in lx>lj točna, Čas dvoumnosti jc mimo, Rabindranath Tagore umira Bern, 6. avg. Ip, Švicarski listi objavljajo i* Kalkute novico, da jc moral slavni indijski pesnik Rabindranath Tagore biti operiran in da je njegovo zdravstveno stanje silno vznemirljivo, ker je pesnik nad 80 let star. Napetost med Ameriko in Japonsko narašča Washington, 6. avgusta, lp. Pristojni politični krogi napovedujejo, da 6e bo razmerje med Ameriko in japonsko na Pacifiku kmalu zelo poslabšalo, to poslabšanje razmerja pa je v glavnem posledica tega, da je Amerika obljubila pomoč sovjetski Rusiji. Iz Moskve se je izvedelo, da je ameriška vlada izrazila željo, da naj sovjetska vlada da na razpolago zadostno število ladij za prevoz vojnega gradiva čez Pacifik. Toda malo verjetno je, da bi Amerika resnično mogla dovažati v Rusijo mnogo vojnega gradiva, ker ga niti Anglija ne more v Ameriki dobiti dovolj. Washington, 6. avgusta, lp. Dnevniki objavljajo novico, da je prišlo v neki vojašnici do upora, ker 6e je uprlo 350 vojakov in to prav jasno dokazuje, kakšno je razpoloženje v ameriški armadi. Po drugih vojašnicah je bilo mnogo ameriških vojakov zaprtih, ker so protestirali proti gonji za vstop v vojno. Tokio. 6. avgusta, lp. Dopisnik »Timesa< v Washingtonu poroča dobesedno: »Vse je treba storiti, da se ustavi razmah Japonske in to celo za ceno vojne.« To izjavo v Tokiu zelo komentirajo in ta izjava dokazuje jasno, na kateri strani je napadalec. Pred zasedbo Bangkoka Newyork, 6. avgusta, lp. Časnikarski krogi zatrjujejo, da Angleži pospešujejo priprave za zasedbo važnih oporišč na Taiskem. Zasedba Bangkoka je tudi predvidena. Glasovi o spopadih med Japonci m Rusi Sanghaj, 6. avgusta, lp. Z ozirom na glasove, da je na meji med Mandžurijo in Sovjetsko Rusijo prišlo zadnje dni do resnih spopadov, je pooblaščeni zastopnik japonske vojske izjavil, da ni videti, da bi bilo oh omenjeni meji prišlo do kakih takih dogodkov. Pač pa je prišlo pred kakimi 14. dnevi blizu mesta Mančulija ob meji do spopada med sovjetskimi obmejnimi oddelki, ki so vdrli na mandžursko ozemlje, in med japonskimi stražami, ki so začele streljati nanje. Sovjetski veleposlanik pri japonskem zunanjem ministru Tokio, 6. avg. lp. Sovjetski veleposlanik Konstantin Smetanin se je včeraj popoldne podal k zunanjemu ministru admiralu Toyodi, s katerim je imel razgovor, ki je trajal eno uro. O vsebini razgovora ni bilo mogoče izvedeti ničesar. Amerika kupuje letala v Kanadi Washington, 6. avgusta, lp. Ameriška vlada je sklenila kupiti vojaška letala v Kanadi, da bi jih poslala na Daljni vzhod, ker ameriška proizvodnja ni. zadostna, da bi krila vsa naročila. Po novicah iz Ottavve je kanadska vlada priprav. Ijena sprejeti ameriška naročila, vendar pa se ne mara obvezati glede datuma dobav, ker mora najprej kriti naročilo iz Londona. Roosevelt lahko zapleni zasebno imetje Washington, 6. avgusta. Ip. Reprezentančna zbornica je sprejela zakonski ukaz, ki dovoljuje predsedniku Hooseveltu, da lahko zapleni zasebno imetje, kadar to zahtevajo interesi narodne obrambe. Predlog so predložili senatu. Ameriški železničarji groze s stavko Chicago. 6. avgusta, lp. Osebje železniške družbe zahteva povišanje mezd. vodstvo družbe pa je to zahtevo odklonilo Stavka železničarjev jahko vsak čas izbruhne. Weygand je podrejen Darlanu Vichy, 6. avg. lp. Francoski uradni list ie včeraj objavil ukaz, ki pravi, da ie general Weygand v zadevah, ki se tičejo Severne Afrike, podrejen podpredsedniku francoske vlade admiralu Darlanu. Darlan bo dajal navodila generalu Waygandu in sicer v vseh vprašanjih splošne politike in posebne važnosti. Grondi lovori statali e provinli nella Provincia di Lubiana Nuovi lavori par la nostra cultura, Con i fondi straordinari stanziati dal Ooverno Fascista, in obbedienza agli ordini del DUCE, l'Allo Commissario ha disposto per 1'inizio e per l'ulti-mazione dei lavori sotto eleneati nel capoluogo e aei vari centri della provincia. Un aitro importante lotto di lavori č in corso di studio e di progettazione. Secondo lo stile fascista di questi nuovi lavori verra data coinunicazione non appena l'opera sara iniziata. Lavori statali e provinciali 1) Universita di Lubiana: a) Ultimazione della biblioteca L. 2,150.000; b) istituto di mineralo-gia L.7,880.000; c) istituto di ingegneria L. 2,750.000; d) padiglione chirurgioo L. 190.000; e) aula per lezioni r.liniche L. 113.000. Totale L. 13,083.000. 2) Ospedale generale stalale di Lubiana: Lavori per rampliamento e perfezjonamento dei vari reparti e servizi a) lavanderia, b) cucina, c) locale per le caldaie, d) anipliamento del padiglione per malattie infettive. Totale L. 8,375000. 3) Galleria d"arte moderna di Lubiana: Ultimazione per un totale di L. 2,745.000. 4) Edilizia scolastica: a) Kicostruzione scuola Novo mesto L. 2,200.000; b) completamento della scuola di Šmarje L. 500.000; c) completamento della scuola di Globodol L. 150.000; d) completamento della scuola di Sušje L. 150.000; e) completamento della scuola di Pukojšče L. 69.000. — Totale L. 3.0G9.000. 5) Bagni pubbllci di Kolesia; L. 1,592.000. 6) Opere idrauliche: sistemazione del fiume Luhianica: a) fornitura e posa in opera dei mec-canismi della chiusa del fiume L. 4,000.000; b) sistemazione del fiume ed affluenti nel Coniune di Lubiana e Vrhnika L. 4,000.000; c) sistemazione del fiume Turnsek (I9 lotto) Comune di Dragatuc presso Cernomelli L. 110.000; d) sistemazione del fiume Sajevec L. 160.000; e) sistemazione del fiume Visnica (I« lotto) nel Comune di Stična L. 76.000; f) sistemazione del fiumicello Senusa e Radulja nel Comune di Skocjan Sv. Križ L. 53.000; g) sistemazione idraulica della zona di Metlika — Comune di Metlika L. 240.000; h) sistemazione idraulica della zona di Grakova — Comune di Kostanjevica L, 340.000. Totale L. 8,979.000. 7) Bonifiche: a) prosecuzione parziale della bonifica di Rarje L. 1,083.000; b) sistemazione de-gli inghiottitoi nelle zone di Cerknica e Planina L. 100.000. Tolale L. 1,243.000. 8) Acquedotti: a) acquedotto del comune di Planina L. 140.000; b) completamento deli' ac<|ue-dotto di Vrhnika L. 90.000; c) accpiedolto di Ribnica (II" lotto) L. (M.000; d) accjuedotto della Suha Krajna — Comune di Zagradec e Ambrus (I" lotto) L. 760.000; e) serbatoio accjua piovana in Velike Ban — Comune di Sv. Jernej L. 40.000; f) accpie-dotto di Orehovee. — Comune di Kostanjevica L. 30.000; g) ampliamento deli' acquedotto di Cernomelli L. 375.000; h) acquedotto di Bela Krajna — Comune di Radatovic.i e Metlika L. 560.000. — Totale L. 2,089.000. 9) Sistemazione ferroviaria: L. 5,000.000. — Totale L. 5.000.000. 10) Strade statali: a) sistemazione definitiva della strada Caccia—Lubiana L. 22.000.000; b) sistemazione strade statali L. 3,500.000; c) ricostru-zione del cavalcavia di Longirtico L. 350.000. — Totale L. 25,850.000. 11) Strade provinciali e comunali: a) ponte sul fiump Lubianica in localita Zalog—Lubiana L. 1,018.000; b) ricostruzione del ponte sulla Lo-gasrica — Comune di Longatico L. 210.000; c) ricostruzione del ponte sulla Unsica — Comune di por Todilizla e per la comunicazkmi stradali populazione slovene al Duce I/ongatico L. 136.000; d) costruzione della strada Suzemberg Kadohova Vas — Comune di Novo Mesto L. 525.000; e) costruzione della strada Struga— Vrbovec — Comune di Cocevie L. 1,070.000; f) costruzione della strada Cajnarje—Ravnik L. 820.000; g) spostamento della strada provinciale 11/168 Stari Trg—Tanca Gora—Crnoineli — Comune di Crnomeli L. 550.000; h) spostamento della strada provinciale presso Mala Loka — Coniune Novo Mesto L. 60.000; i) spostamento della strada provinciale 11/330 Drasici—Krinacina — Distretto di Cernomelli L. 485.000; 1) costruzione della strada Novo Mesto—Hmeljnik —Arnuska vas — Distretto di Novo Mesto L. 1,060.000; m) costruzione del ponte di Cermosnjice e spostamento della strada di Klagnifarsi Potok — Comune di Smihel-Stopice L. 340.000; n) strada Tihakoi—Mirna L. 100.000; o) strada Toplice—Ursna Sela L. 100.000; p) strada Sodrasica—Nova Štifta L. 25.000; <|) per sistemazione strade provinciali L. 2,960.000. Totale L. 9,458.000. — Totale generale L. 81,443.000. L. 1,026.000 L. 3,800.000 La riconsoienza della Lavori comunali U comune di' Lubiana sui fondi del proprio bilancio e secondo le direttive delPAlto Commissario ha pure disposto Pinizio e 1'ultimazione dei seguenti lavori: Mercato coperto di Lubiana .... Časa di ricovero Bokafce (1" lotto) . Costruzione del ponte sulla via Stre-liska attraverso il canale Grubariev a Lubiana ......... Fognatura in via Subiceva a Lubiana Pavimentazione della strada Zalozka Marciapedi di asfalto...... Pavimentazion; stradali..... Ricostruzioni di carreggiate stradali Prolungamento della via Subiceva . Lavori vari del Comune..... Lavori deli' acet pobliže seznanil z /i vi jen-skimi pogoji delavstva v ljubljanskih industrijskih podjetjih. Eksc. Grazioli se hoče sam osebno prepričati, kako so posamezne, industrije, ki delajo v Ljubljani, poskrbele za svoje delavstvo, kako ga plačujejo in kaj mu nudijo v zdravstvenem in higienskem oziru. V sredo dojx>ldne je Eksc. Visoki Komisar, katerega so spremljali tajnik Fašistične Stranke Gatti, narodni svetnik Vagliano od Pokrajinske delavske zveze, tajnik Dopolavora Libe-rati in vodja tiskov, urada Commendatore Tigoli, obiskal najprej veliko tovarno Saturnus in Kemično tovarno v Mostah, nato pa papirnice v Vevčah. Pri vhodu v tovarno Saturnus je visokega gosta pozdravil predsednik upravnega odbora Karel Ceč, navzoči pa so bili tudi tajnik zveze industrij-cev dr. Golia, ravnatelj tovarne Loser in obratni zaupniki, ki so pozdravili visokega gosta in se mu zahvalili za vso skrb in naklonjenost delavstvu. Eksc. Visoki Komisar si je s spremstvom ogledal posamezne oddelke sodobne tovarne, ki izdeluje pločevinaste izdelke vseh vrst, zlasti razne škatlice, konzerve, pločevinaste napisne table itd. Prav zanimiv je bil ogled velikih strojnih delavnic. Eksc. Grazioli 6e je ves čas ustavljal ob 6trojih, ter 6e ljubeznivo razgovarjal z delavci in delavkami, jih povpraševal o njihovih družinah, zaslužkih in žtv-ljenskih razmerah. Z zanimanjem je zasledoval izdelovanje pločevinastih reklamnih napisov za nekatere italijanske časopise, ki jih je tovarna prav sedaj začela izdelovati. Prav natančno si je Eksc. Grazioli ogledal še delavsko kuhinjo in menzo, delavske umivalnice, prhe in garderobe. Po ogledu tovarne se je zbralo številno delavstvo na dvorišču, kjer je delavka izročila Eksc. Grazioliju šopek cvetja kot izraz vdanosti in hvaležnosti vsega delavstva za ljubezen, ki jo goji Eksc. Visoki Komisar do industrijskega delavstva. Eksc. Visoki Komisar je nato nagovoril zorane delavke in delavce in poudaril, da je videl v tovarni, kako sposobno je delavstvo, ki streže strojem. Uspeh vsake tovarne je odvisen od dobrega vodstva, dobrih strojev in strokovno izurjenega in izobraženega delavstva. Fašistična Italija z največjo vnemo skrbi za delavstvo, ker ve, da je to eden najbolj važnih činiteljev vsega napredka. Znane so mu razmere delavstva v Ljubljanski pokrajini in zato je določil tudi 20 odstotno povišanje mezd. Sicer to ni mnogo glede na razmere, vendar naj bodo prepričani, da se bo položaj delavstva še zboljšal, kakor hitro bodo gospodarske razmere nekoliko ustaljene. Sedaj se proučuje vprašanje, kako bi se zboljšal položaj delavstva z družinskimi dokladami. Rešitev teh problemov je v sedanjem času seveda težka, ker je vojna vplivala tudi na gospodarstvo. Z dobro voljo in sodelovanjem med delodajalci in delojemalci pa bo tudi to mogoče ugodno rešiti. Tega načina se poslužuje Fašistična Italija v svoji skrbi za napredek delavstva. Vsak poklic in vsakršno delo je častno, saj vsi skupaj doprinašamo h koristi in skupnosti. Z zagotovilom, da bo tudi v bodoče skrbel za dobrobit delavstva je Eksc. Visoki Komisar sporočil svoje pozdrave delavstvu in njihovim družinam. Zbrane delavke in delavci so lepe želje Eksc. Visokega Komisarja sprejeli z navdušenim odobravanjem. Posebno jih je ganilo dejstvo, da je Eksc. Visoki Komisar izročil obratnim zaupnikom znaten znesek kot darilo vsem tistim delavcem, ki imajo največ otrok z željo, naj kupijo svojim malim kak priboljšek ali to, kar najbolj potrebujejo. Nedaleč proč se je ustavil Eksc. Visoki Komisar v Kemični tovarni v Mostah, kjer ga je v imenu ravnateljstva prisrčno pozdravil g. Karis. Tovarna dela noč in dan in*ima vsega skupaj 150 delavcev. Predeluje iz bauksita aluminijev oksid, iz katerega druge tovarne naprej izdelujejo aluminij. Prav tako pa izdelujejo aluminijev sulfat in galun. Bauksit dobiva tovarna sedaj iz Istre, izdelani aluminijev oksid pa pošilja v Kraljevino in sicer v Turin v na-daljno predelavo. Ek6c. Visoki Komisar, katerega je tudi tukaj pozdravil v imenu delavstva obratni zaupnik, je povprašal, kakšno je delo v tovarni, kakšen zaslužek in si dal pokazati obednico za delavce ter higienske naprave. Med delavstvom v papirnici Vevče Eksc. Visoki Komisar se je odpel ial še v Vevče, kier obratuje sedaj največje industrijsko podjetje Ljubljanske pokrajine — velika vevška papirnica. Ob vhodu v tovarno s« pričakovali Eksc. Graziolija predsednik upravnega sveta g. Jelačin, tehnični ravnatelj inž. dr. Krofta, komercialni ravnatelj dr. Guzolj in člani upravnega sveta tovarne. Prav tako so prihiteli k sprejemu številni obratni zaupniki delavstva, katerega zaposluje tovarna 600 do 700. Predsednik g. Jelačin se je v kratkem nagovoru zahvalil Eksc. Visokemu Komisarju za vso naklonjenost, ki jo kaže za podjetja in ga povabil, naj si ogleda veliki obrat. Eksc. Visoki Komisar je obiskal vse razsežne delavnice, tako strojno delavnico, mizarsko delavnico, delavnico zabojev in nato prave papirniške obrale. S posebnim zanimanjem je krenil proti lepo urejenemu gasilnemu domu, v katerem so vzorno Eksc. Visoki Komisar v knjigoveznici Ljudske tiskarne. urejene garderobe, umivalnice in kopalnice za delavstvo in uradništvo. Posebne pohvale pa je bilo deležno zelo lično delavsko kopališče s kabinami in velikim betoniranini bazenom, v katerem tovarna vodo tudi segreva in sicer z odvisno paro. To kopališče je prav gotovo najlepša higienska in socialna institucija, kar jih ie doslej kalero podjetje uredilo za svoje delavstvo. Sledil je še ogled velike in zanimive brusilnice lesa, kalorične centrale z velikimi parnimi turbinami. Zanimiv je bil obisk velike papirnice, v kateri je tekel 30 m dolgi papirni stroj, na katerem so izdelovali papir za časopis »Corriere della Sera«. Mogočna stavba papirnice za fine izdelke pa ni bila v obratu, ker primanjkuje zaradi izrednih razmer celuloze. Po ogledu laboratorija je Eksc. Visoki Komisar sprejel v upravnih prostorih vse obratne zaupnike. V razgovoru z njimi se je informiral, koliko so znesla dosedanja povišanja mezd, če prejemajo v redu živila na nakaznice, mleko in drugo. Obratni zaupniki so se Eksc. Visokemu Komisarju prisrčno zahvalili, da ie omogočil, da je tovarna mogla zopet začeti z delom potem, ko je dva meseca počivala, hkrati pa so se mu zahvalili za odrejeno povišanje mezd. Eksc. Vis. Komisar je naročil obratnim zaupnikom, naj vedno sporočajo upravičene želje delavstva, hkrati pa naj sami po svoji dolžnosti neupravičene in neutemeljene zahteve delavstva preprečujejo. Fašistična Italija vidi namreč uspeh in napredek le v smotrenem in dobrohotnem sodelovanju delavstva in delodajalcev. Če bo delavstvo lojalno, ho tudi oblast skrbela vedno za to, da bo delavstvo imelo delo in zaslužek. — Eksc. Visoki Komisar je obiskal nato še v bližini nastanjeni bataljon Črnih srajc, ki mu je izkazal vojaške časti, nalo pa si je s spremstvom ogledal še hidrocenlralo na Fužinah. Grad, kjer je hidrocentrala, prezidava papirnica Vevče sedaj v stanovanja za svoje uradništvo. Po prisrčnem slovesu, pri katerem se je predsednik Jelačin zahvalil za vso skrb, ki je je. bilo podjetje doslej deležno s strani oblasti, se je Eksc. Grazioli vrnil v Ljubljano. Eksc. Visoki Komisar v vojaški bolnišnici Ljubljana, dne 6. avgusta. Eksc. Visoki Komisar Emilio Grazioli je včeraj popoldne obiskal vojaško bolnišnico na Zaloški cesti. Visokega gosta je pri vhodu sprejel šef zdravnik v družbi mnogih častnikov in častnikov-zdrav-nikov. Eksc. Visokega Komisarja je pozdravil tudi zastopnik odsotnega divizijskega komandanta. Visoki gost si je ogledal nekatere bolniške sobe in se z bolniki prisrčno razgovarjal in vpraševal posameznike, kako je z njihovim zdravjem. Vsem bolnikom je izrazil željo, da bi čimprej okrevali, njihovim družinam pa izročil prisrčne pozdrave. Razen bolniških sob si je Eksc. Visoki Komisar ogledal še nekatere druge zgradbe, ki spadajo k vojaški bolnišnici. Posebno zanimanje je pokazal Izkazujmo pravico in ljubezen Ali se bo svet po tej grozni katastroli, ki je prišla nadenj, zavedel, spoznal in zmodril, da krene v drugo smer? Ker če gre v sedanji smeri dalje, bodo sledile vedno nove kataslrole, znorom strašnejše. To je tako gotovo kakor da je dvakrat dve štiri. Iz enakih pogojev ali predpostavk logično pridejo enaki zaključki, iste posledice. Resnično: nor red nam je potreben! Ta boljši red pn je red pravice in I j u h e z -n i. Obe ti dre sta božji hčerki, božjega izvira. Le ti dve sta zmožni napraviti na svetu lepšo življenje. Pravica da vsakemu, kar mu gre. In če človek ali narod ima, kar mu gre, je življenje že znosno. Ljubezen pa delo pravice še spopolni, na pravičnost nekaj navrže, kar življenje še po-lajša in polepša. Zato nam ura, ki jo preživljamo, veleva: Oznanjujmo svetu, narodu in vsem ljudem na ves glas pravičnost in ljubezen! Brez teh dveh ni rešitve, ni izhoda iz zagate, v katero je človeštvo zašlo. V tem znamenju pa je zmaga, zmaga nad hudobijo in nad bedo, v kateri tičimo. In nad propastjo, ki nam grozi. Koliko se pri nas in drugod javno govori in koliko piše! Koliko papirja vsak dan popiše? O čem? 0 vsem mogočem. Potrebnem in nepotrebnem, pametnem in nespametnem. Koliko o tem, kar streže samo radovednosti — kar seveda tudi sme in mora biti — a koliko malenkostnih ciljev ima večina pisanja in govorjenja! Malenkostnih, četudi morda koristnih, ako ne tudi škodljivih. A o teh dveh božjih hčerkah, ki nas bi rešile — koliko?!... Niti eno stotinko od vsega pisanja in govorjenja no. Zato pa taka mizerija na svetu; zato toliko tožbi in gorja, prepira, sovraštva, zavisti, nezadovoljnosti. »Totus inundus vae cla-mabit.f Ce hočemo razumeti prst božji, s katerim nas tipa, nas tako boleče pritiska, — začnimo drugače! »Otročiči moji, ljubite se med seboj!« je neprenehoma ponavljal učeiiec ljubezni, apostol Janez. »Oče. zakaj nam to vedno ponavljaš?« so ga vprašali njegovi verniki. »Zato, ker jc to zapoved Gospodova in če samo to izpolnimo, je zadosti.« je odgovoril apostol. »Zapoved Gospodova?« Saj je Gospod dal več zapovedi, ne samo ene: a ta ena je taka, da presega in obsega vse druge. »V tem je vsa postava in vsi preroki.« »Spolnje-nje postave je ljubezen.« Kdor to stori, stori vse. Kjer je ljubezen, je vse. Predvsem pravica; saj brez pravice ljubezni ni. Na to smo preveč, veliko preveč pozabili. Dajmo krščanstvu spet pravi pomen! Vlijmo mu pravega duha: dušo mu vlijmo! Brez duše ni življenja, brez ljubezni ni krščanstva. Po naših cerkvah naj doni beseda ljubezni; po naših hišah, po cestah in trgih; po listih in knjigah! V vseh mogočih oblikah, z ozirom na vse različne razmere in potrebe. To bo več vredno kakor cele knjižnice druge vsebine. Kdor pa noče tega delati iz verskih nagibov, naj dela iz motiva kulture, olike! Kajti brez pravice in ljubezni tudi nobene olike n i, nikake prave kulture. Vsak meni. da je olikan, pa ne pozna pravice in ljubezni, je za-govednež in surovež. Oznanjujmo in skazujmo, i z v r -š u j m o vedno in povsod pravičnost in ljubezen! To nam veleva ura. ki io preživljam« Eksc, Visoki Komisar ii ogleduje v Ljudski tiskarni veliki rotacijski stroj {na levi) ia veliki knjigoiiskarski stroj »Planeta« (na desni). visoki gost za bolničarske avtomobile, ambulance in druge naprave, ki služijo vojaškemu zdravstvu. Potem, ko si je do podrobnosti ogledal vzorno urejeno vojaško tolnišnico, se je ob 18 spet prisrčno poslovil in se odpeljal na Visoki Komisariat. Z obiskom vojaške bolnišnice je Eksc. Visoki Komisar pokazal kako ozke vezi vežejo v veliki fašistični Italiji fašistično stranko in hrabro italijansko vojsko. E. I. A. R. - Radio Lubiana PAHLAMO ITALIANO Shema della XIII lezione che verra tenula dal prof. dott. Stanko Leben mercoledi, 6. VIII. 1941-XIX, ore 19. Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske lekcije so na sporedu ob ponedeljkih, sredah in petkih, vselej ob 19. uri zvečer. Lezione tredicesima. Passato p r o s s i m o. arrivare vergognarsi sono arrivato, -a io mi sono vergognato, -a sei arrivato, -a č arrivato, -a siamo arrivati, -e siete arrivati, -e sono arrivati, -e sono stato, -a sei stato, -a 6 stato, -a tu ti sei vergognalo, -a egli si e vergognato ella si e vergognata noi ci siamo vergognati, -e voi vi siete vergognati, -e essi si sono vergognati esse si sono vergognate essere siamo stati, -e siete stati, -e sono stati, -e 'A quella conferenza mi sono molto annoiato. — Si č macchiata d'inchiostro. — Le giornate si sono allungate. — Ho sentito che sei stato malato. — Ho saputo che e arrivala. — Ha lasciato la famiglia ed e partilo per rAmerica. — Mia sorella e tornata ieri. — Quante disgrazie sono accadute dalTanno passato! — La nave, colpita in pieno, 6 affondata. — E stato un bello spettaeolo, ci siamo molto divertiti e siamo tornati a časa sod-disfalti. — Sono state punite senza alcuna ragione. — Buon giorno, cari amici, dove siete stati ier-sera? Siammo stati al teatro. — Sempre si k ricordata delle belle ore passate con lui. — Ier-sera mi sono cork>ato verso la mezzanotte, ma mi sono addormentato soltanto alle due; e sta-mattina mi sono levato un po' tardi. — Non mi 6 stato possibile di venire per mancanza di tempo. — E scoppiato uno sciopero tra gli operai. — Vi siete guastato lo stomaco, perchč avete mangiato troppi fichi. — Siamo partiti iersera e siamo arrivati stamattina. — E andato a ietto per tempo c ha dormito tutta la notte. E s e r c i z i o. Coniugate al passato prossimo Ie proposizioni seguenti: Non essere passato all'esame. — Essersi stancata rol troppo lavoro. — Essere partito eol treno e essere rilornato con la corriera. — Non essersi immisehiato in quella faccenda. — Essere stato al caffč e aver bevuto una tazza di caffe e iaite. ^ho&jfte ft&toce Koledar Četrtek, 7. avgusta: Kajetan, »poznavalec in ustanovitelj reda; Donat. škof in mučenec; Pavst, mučenec; Kasij. mučenec. Lunina sprememba: ščip ob 6.58; Herschel napoveduje spremenljivo vreme. Petek, 8. avgusta; Avguštin Kazotič, škof; Cirijak, mučenec; ,Sever, spoznavalec. Novi grobovi + V Kozaršah pri Starem trgu je mirno v Gospodu zaspala gospa Terezija Šumrada roj. Žni-daršič. Pokopali jo bodo v petek, 8. avgusta ob 10 dopoldne na pokopališču v Viševku. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! Datu n osmrtnice po pok. go*p. ing. Pavel Koblar-ju se mora pravdno glasiti dne 4. avgusta in ne 5. avgusta, kakor je b lo pomotoma objavljeno. Osebno novice = Srebrno poroko sta obhajala v sredo, 6. avgusta šef javne borze dela in občinski svetnik gospod Josip Vončina in njegova gospa soproga Vida. Srebrnoporočnc obrede je opravil na Žalostni gori pri Preserju stolni župnik in kanonik g. dr. Tomaž Klinar. Uglednima srebrnoporočeneema iskreno čestitamo in jima želimo, da bi v zdravju in veselju dočakala tudi zlato poroko in še čez. = Lep jubilej tihega, velikega dela. Dne 1. avgusta letos je poteklo 25 let, odkar deluje v župniji Sv. Jakoba v Trstu gospod Ivan Omerza. Prišel je v tržaško škofijo iz Ljubljane kot gorenjski korenjak. V teku teh dolgih let pa se je ves potržačil, postal je pravi domačin. Svoje prvo dušnopastirsko mesto je nastopil pri Sv. Jakobu v Trstu ter je tu tudi ostal do danes. Sv. Jakob je največja tržaška župnija, saj šteje nad 40.000 duš ler je zaradi svoje obsežnosti in velikega števila prebivalstva tudi ena najbolj napornih. Kljub temu, da ga dušnopastirsko delo v župniji vsega prevzame, pa je še našel časa, da je prevzel vodstvo Marijine družbe po smrti msgr. Frančiška Guština, ki jo je vodil celih 30 let. Kakor je neumoren v dušnopastirski službi pri Sv. Jakobu, kjer ga vsi farani globoko spoštujejo in ljubijo, tako je požrtvovalen v vodstvu Marijanske kon-gregacije in v drugih tihih, velikih delih za dušno in telesno dobro vernikov. — 40 Kitajcev je bilo krščenih. Apostolski nuncij, določen od sv. očeta, je podelil pred nekaj dnevi zakrament sv. krsta, sv. birme in prvega sv obhaiila 40 Kitajcem, ki so bili v enem izmed koncentracijskih taborišč. Po naročilu papeža je apostolski nuncij obiskal koncentracijsko taborišče in začel poučevati 40 Kitajcev o nauku katoliške vere. Pri delu mu je pomagal kitajski duhovnik Anion Cang, ki ie bi! že več let dušni pastir med Kitajci v Italiji. Tudi civilne italijanske oblasti so podpirale to misijonsko delo. Pouk Kitajcev v veri je trajal tri mesece. — Proglasitev za svetnika. V cerkvi sv. Petra bo na dan Marijinega vnebovzetja svečano cerkveno opravilo, med katerim bodo prebrani dekreti o proglasitvi svetnikom blaženih jezuitov Bernarda Healina, ki ie deloval kot misijonar v raznih krajih I tali ie ter Portugalca Ivana de Britla, ki je misijonaril v Vzhodni Indiji in je umrl mučeniške smrti. Obenem bo prebran dekret, s katerim se proglaša za blaženo Maria Magdalena di Canossa, ustanoviteljica reda usmil lenih sester v Veroni. Pri tem svečanem dejanju bo navzoč tudi sv. oče Pij XII. — Prehranjevalni zavod Visokega Komisa-riata poziva vse živinorejce na področju mesta Ljubljane, ki dobavljajo mleko neposredno svojim strankam ali prekupcem, da se zgla-se najpozneje do sobote dne 9. t. m. dopoldne med uradnimi urami pri Prehuanjevalnem zavodu, odseku za mleko. Gosposka ulica 12, kjer bodo dobili formularje prijav za proizvodnjo in porabo mleka ter prejeli potrebna navodila. Prehranjevalni zavod opozarja, da bodo za bodočo oddajo in prodajo mleka potrebne posebne legitimacije, katere bodo izdane samo osebam, ki bodo pravilno izpolnile navedene prijave. — Poštni uradi v provincah .Split, Zader fn Kotor ter v Kraljevini črni gori. Trgovsko-in-dustrijska zbornica v Ljubljani obvešča vse interesente, da jim je seznam poštnih uradov v provincah Split. Zader in Kotor ter v Kraljevini črni gori na razpolago za vpogled v zborničnem uradu. — Rdeči križ — sekcija za socialno pomoč pro^i vse priseljence zdravnike, ki nimajo zaposlitve. da se zaradi evidence zanesljivo oglasijo v prostorih Rdečega križa, Frančiškanska ulica 6-1. v četrtek 7. t. m. ob 18. — Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč sta darovala kluba »Ilirija« in »Primorje« izkupiček nedeljske tekme lir 500.— Najlepša hvala. — Dobre ljudi prosimo, da nam pomagajo kriti stroške za pogreb revnega akademika, ki ie umrl pred nekaj dnevi. Njegovi starši so na Štajerskem in niso mogli kaj prispevati. Rajni je bil zelo nadarjen in priden dijak. Prispevke pošljite po ček. računu št. 15.838 ali oddajte v pisarni od 11—12. Se priporoča: Vincencijeva konferenca za akademike, Semeniška ulica 2-II. — »Nevihta na Balkanu«'— tako se naziva dokumentarni film o borbah in zmagah Italije na Balkanu nad vojsko bivše Jugoslavije, ki se predvaja sedaj v kinematografih. Film ie izdelal zavod Luce. Isti zavod predvaja sedaj v kinih tudi film »Boj sovjetonu. — Tržafani bodo gojili doma piščance. Tudi v Trstu so se pojavili na trgu— kakor smo nedavno čitali o Ljubljani — mladi, umetno izva-Ijeni piščanci, ki jih meščani kar na veliko kupujejo, da jih bodo gojili doma po stanovanjih ter si tako sami zredili okusno pečenko. Tržaška mestna občina je to akcijo močno podprla, prav lako tudi tržaško časopisje, ki prinaša navodila, kako se morajo piščančki gojiti in hraniti, da bodo delali svojim lastnikom primerno »veselje«. — Zaključek tržaškega glasbenega festivala je bil v nedeljo zvečer. Festival je obsegal deset prireditev. Devet izmed teh se je vršilo v odprli areni na tržaškem gradu, ena pa v prostorih gle- dališča Politeama Rossi. Na sporedu so bile orkestralne, pevske in plesne produkcije, ki jih je izvajal orkester Verdijeve opere pod vodstvom priznanih dirigentov domačinov in gostov, pevske točke so absolvirali sami znani italijanski pevski umetniki, plesne nastope pa je izvajala izvrstna umetniška skupina, pri prvem večeru sta pa gostovala tudi oba soloplesalca ljubljanske opere Moharjeva in Pilato. Letošnji festival je bil na visoki umetniški stopnji ter je bil tudi zelo dobro obiskan. — Velika požrtvovalnost podjetnikov. Kakor drugod v Italiji, so tudi v Trstu izplačale vse tvrdke in industrije svojim uslužbencem in delavcem. ki se nahajajo pri vojakih, posebne nagrade. Uslužbenci so prejeli z 31. julijem enomesečno plačo, delavci pa 18 dnevno mezdo. Za gospodarska podjetja je to znatna obremenitev, saj je veliko njihovih nastavljencev v vojni službi, toda priznati je trpba, da so podjetja to breme rada prevzela ter so pokazala s tem veliko patriotično zavednost. — Delavci odhajajo v Nemčijo. Iz Trsta je odšel večji transport delavcev iz tržaške province v Nemčijo. Prpd odhodom jih je pozdravil v dvorani industrijske zbornice Federale dr. Piva: ostal je v daljšem razgovoru z delavci, zanimal se za njihove domače razmere in družine ter jih pred slovesom pozdravil s toplimi besedami. Delavci so sprejeli njegov govor z velikim navdušenjem in vzklikanjem Duceju. — Čudna pota strele. Nenavadno pot si je izbrala strela, ki je v nedeljo udarila v hišo Deme-trija Prevedella v Trevisu. Doma ie bila gospodinja s svojimi tremi hčerkami. Strela je udarila v električni vod, po njem udarila v stanovanje. začela zažigati opravo in obleke, viseče na stenah, nato pa skočila v kaščo. kamor se je bila zatekla najmlajša 13 letna hči Olga. Strela ji ie zažgala obleko in jo butnila proti oknu. nakar le dekle zmedeno od bleska luči in strahu padlo 5 metrov globoko na dvorišče. Tam so jo potem našli nezavestno. Prepeljali so jo v bolnišnico, kier fo zdravniki tirotovili. da noškodbp niso težke. Muhasta strela je v stanovanju naredila veliko škodo, ženskam pa se, izvzemši Olgo. ni zgodilo nič drugega, kakor da so preživele nekaj minut velikega strahu. Ljubljana R&zdeSfevanle mesa Kakor že vemo, bo prva razdelitev mesa na novi način v soboto, 9. avgusta. Mesarji morajo dobljeno meso tako prodajati, da bodo vse stranke v razmerju števila družinskih članov dobile enako količino mesa. Vsaka stranka pa mora dobiti temu številu ustrezajočo količino mesa pri tistem mesarju, kjer se je prijavila. Šele tedaj, če stranka ne vzame mesa vsaj do ponedeljka do 10. ure, sme mesar prodati meso drugi 6tranki. Stranke, ki se doslej iz kakršnih koli razlogov še niso prijavile, naj se prijavijo še v četrtek, 7. avgusta, mesarji naj pa predlože sezname teh strank v treh izvodih v petek, 8. avgusta, mestnemu preskrbo-valnemu uradu. Če bo na razpolago dosti mesa, bodo te stranke upoštevane žo v soboto, 9. avgusta, pri oddaji mesa. Ker sta po odredbi Visokega Komisarja zaprta mesarska obrata Musarja Josipa in Podborška Pavla, opozarjamo odjemalce teh dveh mesarjev, da bodo stranke Musarja Josipa, ki so se prijavile za centralo na Sv. Petra cesti, dobile meso na stojnici Kocjana Alojzija na Vodnikovem trgu, oni odjemalci pa, ki so se prijavili pri podružnici Musarja Josipa na Celovški cesti, bodo pa dobili meso pri Jelene Josipini na Celovški cesti št. 54, a stranke Podborška Pavla bodo dobile pri Podboršku Antonu v Linhartovi ulici št. 4. Obenem pa opozarjamo vse stranke teh treh zaprtih mesnic, naj se ne prijavljajo pri drugih mesarjih, ker bodo meso dobile samo pri imenovanih dveh mesarijah, a nabavne knjižice bodo odjemalci dobili pri mesarjih, kjer so vložili prijave. • 1 Z univerze. Ob 10. obletnici smrti za univerzo velezaslužnega častnega doktorja g. dr. Danila Majarona, bo v petek, dne 8. t. m. ob 8. zjutraj 6v. maša-zadušnica v stolnici. K cerkvenemu opravilu so vabljeni vsi gg. predavatelji, uslužbenci in slušatelji ljubljanske univerze ter pokojnikovi prijatelji in spoštovalci. V isti namen bo v soboto, dne 9. t. m. kot rektorjev dan prosto. Tega dne univerzitetni uradi ne bodo poslovali. 1 V cerkvi sv. Jožefa bo devetdnevnica za praznik Marijinega Vnebovzetja zvečer ob pol osmih od 7. do 15. avgusta. Pred izpostavljenim Najsvetejšim bomo molili rožni venec in lita-nije. I Namesto cvetja na grob pokojne ge. Šumra-dove, trgovke iz Kozarišč, je darovala družina Tomšič 100 lir Vincencijevi konferenci za akademike. Bog plačaj! 1 Brivske in frizerske pomočnike in pomočnice vabimo na sestanek, ki bo v petek, 8. avgusta ob 20 v Pokrajinski delavski zvezi (Delavski zbornicil, Miklošičeva cesta 22, pritličje. Na sestanku se bo razpravljalo o sklenitvi nove kolektivne pogodbe za brivsko in frizersko stroko ter je zaradi tega dolžnost vseh brivskih in frizerskih pomočnikov in pomočnic, da se sestanka udeleže. — Pokrajinska delavska zveza. 1 Souvan Co. modni salon, Ljubljana, Mestni trg 24, ne posluje od 7./8. do 22./8. 1941. 1 Odri na gradu marsikoga motijo, da je mestna občina že začela s prezidavo in obnavljanjem tega najbolj častitljivega, a tudi po stoletjih trajno zanemarjenega poslopja Zato pa moramo povedati, da sedaj mestni tehnični oddelek prezidava samo severovzhodni trakt na desni strani glavnega vhoda, kjer dobimo v okroglem stolpu gradu dostojno restravraeijo z veliko razgledno teraso na slikovitih arkadah. K restavraciji bo spadal tudi ogalni stolp z go-stilničarjevim stanovanjem v zgornjem nadstropju, spodaj bodo pa javna stranišča. Razen tega pa dobi grajsko poslopje monumentalen portal. Nove odre so pa postavili zaradi proučevanja detajlov pročelja, da ugotove njih prvotno obliko, kakšne so bile okenske odprtine, kje so bile strelne line, kje ogelni in vzidani morda tudi rimski ali poznejši kamni z napisi itd. Za vse to je pa treba s pročelji na marsikaterih krajih odluščiti omet in preiskati zid. Sedanji odri so bili torej postavljeni samo zaradi priprav za poznejše restravraei je gradu in obnovo njegove prvotne oblike. Prvi del raziskavanj je že končan, ko so bili ugotovljeni raznovrstni prizidki, ki bodo odstranjeni, sedaj jc pa treba najti še prvotno obliko pro- čelij, lorej raznih podrobnosti. Ko bodo po teh raziskavanjih napravljeni načrti, bo šele mogoče pričeti z obnavljanjem, kar se bo zgodilo v treh odsekih, kar bo trajalo kaka tri leta. Tudi preprostemu človeku je popolnoma jasno, da je za tako veliko delo treba tudi dolgotrajnih priprav in znanstvenih raziskav, posebno pa ljubljanska občina sama v sedanjih časih ne bi zmogla stroškov za obnovo in prezidavo vsega gradu brez pomoči pokrajine in države. Ker je pa ljubljanski grad krona vse pokrajine, Ljubljančani upravičeno pričakujejo, da bo ljubljanski grad gotovo v tem času prenovljen in prezidan za muzejske namene, ki naj predstavijo svetu Ljubljano in njeno pokrajino v preteklosti in sedanjosti z najrazličnejših strani. I Stojnice za sadje po vsem mestu. V torek so prodajalci postavili stojnice za sadje na najbolj prometnih l jubljanskih točkah. Na stojnicah so imeli obilo krasnega južnega sadja Največ vredno pa je bilo, da so to sadje prodajali veliko cenejše, kakor pa ga prodajajo na trgu. Stojnice so lično izdelane, vse enako in že od daleč jih je mogoče videti, saj imajo nad seboj rumeno platneno streho. Največ je na teh stojnicah breskev, katere prodajajo celo po 5 in pol lire,.dočim so breskve na trgu po 7 do 8 lir. Danes pa so prodajali breskve še cenejše. Bile so po 5 lir. Prav tako ceno so imele dinje in lepa debela jabolka. Papriko so prodajali po istih cenah kakor drugod. Bila je po 6 lir kilogram. Paradižniki so bili tudi mnogo cenejši, kakor pri drugih Prodajali so jih kilogram po 2.20 lir, dočim so drugod po 5 lire ali pa še dražje. Seveda je okrog stojnic velika gneča in blago gre hitro v denar. Včeraj so po vsem mestu razpostavili 15 takih stojnic. Celo pred pošto je bila ena. Prav tako na Marijinem trgu, pred fivropo, pred glavnim kolodvorom in drugod. Če bodo prodajalci na teh stojnicah še nekaj časa prodajali, bodo cene južnega sadja gotovo še t>olj parile kot doslej, saj prodajalci, ki bi hoteli dražje prodajati, ne bodo mogli vzdržati hude konkurence. Radio Ljubljana Četrtek, 7. avgusta. 7.30 Poročila v slovenščini — 7.43 Lahka glasba. Med odmorom ob 8 napoved časa — 8.15 Poročila v italijanščini — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Simfonična glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.15 Uradno vojno poročilo — 13.17 Operetna glasba na ploščah — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Vojaška godba Kr. Karabinerjev — 14.45 Poročila v slovenščini —17.15 Radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom Marija Šijanca — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Solo-harmonika, izvaja Vladimir Golob — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Pogovor v slovenščini — 20.30 Koncert altistinje Pranje Golobove in basista Toneta Petrovčiča. pri klavirju Marijan Lipov-šek — 21 Koncert violinista Karla Rupla, pri klavirju Lucijan Škerjanc — 21.20 Predavanje v slovenščini — 21.30 Izbor operet pod vodstvom mojstra Petralie — 22 Zbor značilnih italijanskih pesmi pod vodstvom mojstra Prata — 22.25 Pisana glasba — 22.45 Poročila v slovenščini. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resi jeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič — Tržaška cesta 48. Novo mesto Vse novomeslne trgovine imajo tedaj dvojezične napise. Po odločbi Visokega Komisarja je bil zadnji julij določen kot skrajni rok za opremo trgovin z dvojezičnimi napisi. Slikarji in pleskarji so imeli zadnje čase z izdelovanjem dvojezičnih napisnih tabel obilo dela in so bili zaradi tega trgovci, ko so čakali z naročili dvojezičnih napisnih tabel v veliki zadregi, ker so se obrtniki zaradi prezaposlenosti branili sprejemati tozadevna naročila. S pospešenem delom pa se jim je vendarle posrečilo zmagati vse delo in za vse trgovine izdelati dvojezične napise, s katerim so sedaj vse trgovine opremljene. Za rodbinske pole je potreben vpis v družinsko knjigo. V novomeškem župnijskem uradu se često oglašajo Novomeščani s prošnjo za rodbinske pole, to je za uradno potrjene podatke o vsej družini. Župnijski urad pa more v tem oziru ustreči le tistemu, ki se je ob prihodu v župnijo prijavil tudi župnijskemu uradu in ob tej priliki predložil rojstne, poročne in mrliške podatke. One družine, ki se še niso prijavile, naj to takoj store, da ne bodo » "-^Tocri ko h~io hotele dobiti družinske pole. Iz Goriške pokrajine Cerkno. (Praznik sv. Ane in birma.) Sv. Ana je varuhinja naše obsežne župnije. Na njen god je pri nas vsako leto velika cerkvena slovesnost, ki privabi z vsega Cerkljanskega mnogo vernega ljudstva. Zelo razumljivo, da se je cerkvenemu shodu pridružil razgiban in pester kramarski sejem, ki tudi privleče marsikoga' v naše že itak živahno središče. Letos smo poleg vsega tega imeii še sv. birmo in se je zaradi tega nateklo še toliko več ljudi. Ko se je pripeljal prevzvišeni nadpastir v spremstvu stolnega kanonika msgr. Valentinčiča, ga je sprejela res ogromna množica. Pri slavoloku pred cerkvijo ga je pričakovala duhovščina in zastopniki raznih uradov z županom na čelu. Dve deklici sta mu v pozdrav poklonili dva krasna šopka. Peto sv. mašo, pri kateri je asistiral g. nadškof, je daroval msgr. I. Kunčič. naš dekan. Veseli smo bili, ko smo videli, da se je po zadnji bolezni krepko popravil in bil dobro razpoložen. Želimo, da bi povsem okreval in še lepo vrsto let deloval med nami, ki smo z njim tako tesno in toplo povezani. Med sv. opravilom je v obeh jezikih pridigal prevzvišeni. Po sv. maši je bilo kratko izpraševanje nauka, nato pa sv. birma, pri kateri je bilo okrog 850 birmancev. Pri popoldanskem blagoslovu se je nadškof v slovenskem nagovoru poslovil in nas blagoslovil. V poslovilni besedi je izrekel svoje priznanje g. dekanu in g. kaplanu. To pohvalo sta oba gospoda v polni meri zaslužila. Pomislimo samo na priprave za birmo ter na nekaj sto birmancev in sto prvoobhajancev od prejšnjega tedna. Iz Trsta Zborovanje vojnih invalidov Tržaške pokrajine je bilo v Trstu. Udeleženci so se polnoštevilno zbrali v Liktorski dvorani. Važnost zborovanja je poudarila prisotnost najvišjih predstavnikov države, vojske in stranke, ki so s svojo navzočnostjo pokazali, kako skrbi vsa Italija za invalide, ki so v bojih za državo in narod žrtvovali svoje zdravje. Navzoči so bili Prefekt Tullio Tamburini, Poveljnik pokrajinske obrambe general Corte, Vice-federale Foggia, mestni Župan Ruzzieri, poveljnik skupine Črnih srajc general 1'agani ter mnogi drugi visoki državni in strankimi funkcionarji. Zborovanje se je pričelo s pozdravom Duceju, potem pa je imel predsednik organizacije vojnih (invalidov Bazilij Fasil navdušen patriotičen govor. Najprej se je spominjal hrabrih padlih tovarišev ter tistih, ki stoje na bojiščih ter se bore za slavo in koristi Italije, potem je govoril o vojni proti boljševizmu ter pozival vse tovariše, naj sodelujejo, da se bo ves narod tudi duhovno boril proti boijševiški nevarnosti, nato pa je podrobno poročal o delovanju organizacije, zlasti na socialnem področju. Končal je s pozdravom Kralju in Vladarju, Duceju in Oboroženim vojnim silam. Prefekt Tamburini se je prisrčno zahvalil v imenu vseh predstavnikov oblasti za izraze zaupanja in prijateljstva ter je pozivaf vse, naj vztrajajo v navdušenju in odpornosti do konca zmagovite vojne. Z vzkliki Duceju in s petjem Giovinezze se je lepo uspelo zborovanje končalo. Nove cene za pivo. Ministrstvo za poljedelstvo in gozdove je določilo nove cene za prodajo piva, ki so, prikrojene za vsako posamezno pokrajino. Za tržaško pokrajino je določena hektolitrska cena za nove odjemalce na 410, za stare odjemalce pa na 397.50 Ta cena velja za prodajo v sodčkih in steklenicah. Specialna piva se smejo prodajati 10 odstotkov dražje od navedenih cen. Smrtna nesreča dveh mladeniče^. V Miljah se je pripetila tragična nesreča, ki je zahtevala življenje .dveh mladih ljudi 38 letni Franc Sano iz Genove in 26 letni Albin Vasallo iz Vado Li-gure sta napravila izlet na kolesu iz Trsta v Milje. Nesreča je hotela, da sta padla z vozila s tako silo, da sta obležala nezavestna. Prepeljali so ju v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da imata smrtnonevarne poškodbe — prelom hrbtenice in vratnih vretenc. V bolnišnici se nista več prebudila '» nezavesti ter sta eden za drugim umrla. Iz Gorenjske Odredbeni in uradni list šefa civilne uprave na zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske objavlja v zadnji številki naslednje odredbe in naredbe: Uredbo' o ureditvi delovnega razmerja oseb, ki so zaposlene v gospodinjstvu na zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske, prvo dopolnilno naredbo k naredbi za uvedbo predpisov delovnega prava na zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske z dne 23. maja 1941. nadalje, prvo dopolnilno naredbo k naredbi o začasni ureditvi službenega in mezdnega razmerja za nameščence javne službe, ki niso uradniki z dne 23. maja 1941, odredbo o ureditvi uporabe izdelkov iz mila in pralnih sredstev vseh vrst ter odredbo o vpeljavi semena in o trgovini s semenjem. Bled. Od prvega avgusta dalje se vrši ves poštni promet v zasedenih delih Kranjske in Koroške po predpisih in pristojbinah, ki veliaio za Reich. Od 25. julija dalje so na vseh progah nemške državne železnice, torej tudi na zasedenem ozemlju, ukinjene vse vozne olajšave in ugodnosti, nanašajoče se na nedeljske povratne vozovnice. na izletniške in kopalne vlake in za vse ostale vožnje, za katere so dosedaj veljale zadevne olajšave Iz Spodnje štajerske Novi tržni red v Mariboru. Po odredbi političnega komisarja je v bodoče dovoljeno nakupovanje in prodajanje sadja, povrtnine, krompirja in drugih deželnih pridelkov, razen v trgovinah z živili, samo na trgu. Dosedanji manjši nakupi pri kmetu na domu so dovoljeni še zanaprej. Branjevci na trgu ne smejo kupovati od kmetic sadja, krompirja. jagod in ostale povrtnine pred deseto uro. V Konjicah je umrl dosedanji uradni župan Ladislav Walland. Razen otrok iz Nemčije bodo v kratkem prišli na Štajersko tudi otroci iz Amsterdama. Vse planinske koče v Julijskih Alpah, v Južnih Karavankah, Kamniških planinah in na Pohorju je prevzelo v oskrbo Nemško planinsko društvo POŠTNI PILOT »A kdo pa poveljuje zrakoplovu?« »Nekdo, ki mu pravijo njegovi ljudje Visokost Admiral, ime pa mu je Črni bič neba.« »In ali ga niste nikdar videli?« je vprašal Mišek. »Ne, zares ne!« je vzkliknil kapitan. »Vse svoje jetnike takoj ubije«. Tedajci so se vrata ječe odprla in stražnik visoke postave, z nasajenim bajonetom ie vstopil. Zazijal se je v Miška in se je postavil pre-denj. Pred 20 leti je umrl slavni tenorist Enrico Caruso sP°r< KULTURNI OBZORNIK Nova knjiga o materi V založbi Naši obrazi Je izšla nova zbirka Teposlovnih sestavkov z materinskimi motivi pod naslovom Materi, ki jo je spisal mladi režiser Emil Frelih. (Str. 107, cena 15 L.) Emila Fre-liha poznamo po nekaterih člankih v dnevnikih ter po zadnjem nastopu na recitacijskem večeru mladih v Frančiškanski dvorani, kjer je bral dve zgodbi iz te, tedaj še rokopisne knjige: Zdaj vem, zakaj, in Gospa Olga. Zdaj je v »spomin svoji materi« kot pravi posvetilo, zbral 13 svojih stvaritev na materinski motiv ter jih obdal — na režiserski način — z lepimi »kulisami«: s prvim posvetilom slovenski materi sploh: Tebi, slovenska mati, Tvojim hčeram in sinovom, naj dnevi zasijejo zlati, lepšim, srečnejšim domovom 1 nato z lepo risbo materinske ljubezni Franceta G o d c a , s posvetilom svoji materi ter s predgovorom Vide Tauferjeve, ki je o knjigi zapisala: »Pisatelj, ki je posvetil knjigo svoji mrtvi materi, nam je živo orisal trenutke iz življenja žene-matere. V njegovih besedah se zrcali iskrena ljubezen otroka do matere. Iz nje vstaja po njegovih občutjih svetla podoba matere, ki ji srce utripa za blagor otroka in človeštva.« Nato razporedi nekaj citatov o slovenski materi pisateljev Meška, Cankarja, Stritarja, Pajkove, Kve-drove in Preglja. Nato šele sledi njegov uvod, v katerem je prepričan, da bi bila knjiga materinih žrtev večja in težja od mašne knjige, da je 6vojo knjigo pisal, kakor mu je narekovalo srce, ki je občutilo materino ljubezen in njeno bolečino ter želi, da bi vsakdo prebral knjigo z istim občutjem in bi v težkih trenutkih poletel v spominu k ženi, ki mu je dala življenje, živela zanj in trpela. Kot izzvenjajoče akorde pa je dodai knjižici lepe, klene in globoke misli iz pisem svoje matere ter svoj epilog z zaključkom: »Mati je sila, ki ne pozna zaprek, je moč, ki zmore tudi čudeže!« V ta okvir je vključil svoijh 13 zapiskov, ki so pisma, hipni zapisek, črtica, zasnove za nove-lico oz. fel.jton, največ pa opisov resničnih dokumentov materinske skrbi, jia tudi sinovske ljubezni do matere-vdove. Tu je pismo materi v onostranstvo, izraz osamelosti v zapuščenem domu; spoznanje materinega žrtvovanja, ko noči in noči prebedi ob bolniški postelji sina; opis materinega bivanja v bolnišnici, prenašanje bolezni in vrnitev na dom; reminiscenca ob kolodvoru, ko vidi zgarano slovensko mater na poti v bolnišnico, pa se mu ponesreči poanta: »Narod in zemlja potrebujeta takih mater« (bolnih?) Potem slede spomini iz tujine (Zdaj vem, zakaj), dogodek iz cerkve sv. Štefana, kjer je na materin god pri maši; hudo mlad zapisek »Za mamico-mrtvo«. Nato nekaj planinskih spominov z rahlo zvezo z ljubeznijo do matere: Pozdrav s nlanin. Planike s simboliko: Planika — Mati višin. Mati — Planika nižin! ter tura na Jalovec (Življenje je lepo). Vse te črtice so čustvene, osebne zveze pisatelja z njegovo materjo, dočim zadnje tri (Rezika, Vrnitev, Olga) hočejo biti objektivne novelice z materinskim motivom: ko mati skoči v vodo, da reši življenje hčerki, pa utone; ko čaka vrnitve sina iz vojske in jo dočaka ob smrtni uri; in prizor iz gledališkega življenia, kb gospa Olcra igra Madame Butterfley, pa ji resnično umira sin. Knjiga je napisana in urejena zelo čustveno, včasih naravnost ginjeno in je dokument resnične sinovske ljubezni do matere, njene ljubezni in žrtve. Kot taka zasluži gotovo populariziranje ter ima veliko snovi, primerne za materinske dneve. Veliko manjša pa je umetniška vrednost. Frelih še ni prišel do svojega individualnega sloga, temveč je še ves v neizrazitem, splošno rabljenem izražanju, kar uvršča njegovo literaturo v vrsto feljtonov, ne pa še v pravo literaturo. Njegove zgodbe so čustvene in resnične, toda z ginjenostjo in resničnostjo ter veliko srčno dobroto, ki sije iz vseh zapiskov, zakriva umetniške slabosti. Je to vse bolj meškovska literatura, kakor cankarjanska: iz stvarnosti še daleč ne zna odkriti takih duhovnih presenečenj, kakor jih Cankar v svojih materinskih črticah in kakor se tudi včasih posrečijo n. pr. Plestenjaku (Potre-buježi). Frelih govori z lepimi besedami o lepi stvari, manj pa je v njem ustvarjalne moči. Nekajkrat se pokaže tudi ta (V cerkvi sv. Štefana, Našel sem spoznanje, Rezika, V bolnišnici) toda tudi v teh je ostal bolj pri zasnovi, ne da bi privzdignil pravo poanto, ali pa se je izgubil v ginjenosti koledarske romantike (Vrnitev). Ce tako ta knjižica ne pomeni velikega literarnega uspeha najmlajših, je pa po svoji čustveni in vsebinski plati lep spomenik slovenski materi in sinovski ljubezni do nje ter je že zato v današnjih časih še posebej priporočljiva. td. Italijanska slovnica Mare Gregorič Pri Učiteljski tiskarni je izšel sedaj tretji ponatis Italijanske slovnice za Slovence, ki jo je spisala Mara Gregorič-Stepančičeva. Potreba tretjega natisa govori gotovo o njeni porabnosti. Slovnica sama se deli v štiri dele in sicer: I. Gla-soslovje in pravopis, n. v slovnico in jezikovne vaje, kar je glavni del kniige, potem DI. posebno italijanskih in slovenskih besed, ki so po izreki no je razvrščeno slovnično gradivo ter uvaja z lahkoto učenca v poznanje italijanskega jezikovnega ustroja. Posebnost te slovnice pa je zadnji del Razno, kjer ima vaje v govorjenju, nato pa slovarčke italijanskih besed, za katere je v slovenščini več izrazov, dalje slovenskih besed, za katere ima italijanščina več izrazov, nato prevod pregovorov in izrekov; navodilo, kako se prevaja iz italijanščine v slovenščino in obratno; zbirko italijanski hin slovenskih besed, ki so po izreki podobne, po pomenu pa različne ter končno italijansko slovenski slovarček in slovensko italijan-■k« besednjak. (169 do 222 str.) Za uvod je prirediteljica napisala naslednje besede: »Pričujoča italijanska slovnica je v svojem tretjem ponatisu. Uvažujoč po možnosti vse dobrohotne nasvete, da bo marsikomu dobrodošla prav taka, kakršna je: preprosta v podajanju učne •novi, preprosta sploh v vseh svojih sestavkih in zatorej umljiva tudi našemu najpreprostejšemu človek In hasnila bo brezdvomno tudi takemu, ki italijanščino sicer že dobro pozna, vendar znabiti le površno ali pa v tako zvanem primorskem narečju. — Smotrno sem si prizadevala, da učečemu — dasi v tesni obliki — vendar dokažem bogastvo našega slovenskega besednega zaklada, da se nam naše govorice ni treba sramovati, saj vsebuje vse izraze, in da se z njimi lahko kosa z besedami tujih jezikov, da se nam ni treba pačiti z mednarodnicami. — Vsakomur pa naj bo v olajšavo pouka zavest, da ima Siovenec take darove sposobnosti, kakršnih za tuje jezike doslej še ni dokazal noben drug narod.« Še danes vsi uživamo ob lepoti barve in sočnosti glasu slavnega italijanskega tenorista Carusa, pa naj bo to ali čisto navadna melodi-ozna italijanska narodna popevka, ali pa arija iz katere koli Puccinijeve ali Verdijeve opere, ki jih imamo ohranjene na številnih gramofonskih ploščah. Starejši ljudje, ki so bili v svetu, so pa lahko slavnega pevca poslušali v največjih svetovnih gledališčih, ki so bila vsa nabito polna, samo, če je bil na programu Enrico Caruso. Njegova življenjska pot ni bila postlana z rožicami Prav tako, kakor pot tudi marsikaterega drugega svetovnega velikana ne. Njegov oče je bil siromašen strojnik v Neaplju. Na vrata njegovega doma, v katerem je prišlo na svet 21 otrok, sta trkala večkrat revščina in siromaštvo. Od 20 dečkov in treh deklic, katerim je darovala življenje Carusova mati, jih je 17 umrlo v zgodnji mladosti. Da bi se družina lahko preživljala, je moral desetletni Caruso zapustiti šolo ter jo zamenjati z delom v tovarni. Toda Caruso je živel v Neaplju, mestu pesmi, kjer je tudi njegov fini glasek kmalu prišel do izraze in veljave v raznih cerkvenih zborih. To je bil začetek Carusove poti navzgor. Povsod so ga radi poslušali kot pevca. To je bila njegova prva šola v pevski tehniki. Fant je imel silno odločnost in voljo za nadaljnjo izobrazbo. Kljub težkemu delu v tovarni, se je ure in ure vadil v petju in je imel vedno dovolj časa za sodelovanje v raznih cerkvenih zborih, kljub temu, da je bil od narave slaboten in bolehen. Pozneje se mu je sreča malo nasmehnila in je v tovarni napredoval od navadnega tovarniškega delavca do kontorista. Sedaj je imel za petje in šolanje svojega glasu še več časa. Toda šele z 21 leti je Caruso lahko zapustil tovarno ter se vsega posvetil samo petju. Tu pa pričenja takoj njegov vzpon in slava. Najprej je nastopal v manjših operah pri raznih gledaliških družinah v Južni Italiji in Siciliji, pozneje ga je pa umetniška pot zanesla že tudi v Kairo. Po vrnitvi v Italijo so se mu pričeli odpirati tudi večji gledališki odri. Leto 1897. je za Carusa izTedno važno in Cembno. Tedaj je namreč spoznal slavnega :inija, ki je takoj spoznal velike fantove sposobnosti aer se je zanj močno zavzel. Caruso je sedaj že lahko z velikim uspehom pel Rudolfa v »Boheme«, Mimi pa je pela Ada Gia-chetti. Med obema se je pozneje razvilo tudi toplo ljubezensko razmerje. Leta 1904 je Caruso prvič odšel v Nemčijo ter je nastopil z največjimi uspehi v Berlinu in Dresdenu, nato se je pa poslovil od Evrope in se podal v Ameriko ter sklenil pogodbo za daljšo dobo z opero Nekaj kulturnih novic iz Hrvatske. — Nova izdaja del Ivana Kozarca. V Zagrebu bo izdala »Suvremena biblioteka« zbrano delo Iva Kozarca, znanega hrvatskega pisatelja, in sicer v redakciji znanega pesnika in prijatelja Slovencev Dragutina Tadijanoviča. Kot uvodna študija bo ponatisnjena študija pokojnega literarnega kritika dr. J. Bog-nerja, ki jo je napisal pred leti ob priliki 25 letnice pisateljeve smrti (1925). Nato bodo sledile njegova avtobiografija, njegove pesmi, novele, povesti, roman ter še neobjavljena dela. Zbrano delo bo izšlo v eni knjigi (čez 500 strani velikega oktav formata) ter bo izšlo že letos pred božičem. Znani zbiratelj narodnih melodij dr. Vinko Žganec je izdal sedaj tretji in četrti zvezek »Hrvatskih pučkih popijevaka iz Medjimurja«, peti zvezek pa je žc v tisku ter bo v kratkem izšel. Posebno danes, — kakor pišejo hrvatski listi — •e goji po hrvatskih koncertih medjimurska narodna pesem v izvrstni harmonizaciji dr. Žganca. Hrvatska bibliografija. Kakor je znano, so na Hrvatskem začeli izdajati Hrvatsko bibliografijo, ki bo zabeležila vse, kar izide v hrvatskem jeziku knjižno za tekoče leto, pa tudi za nazaj. Zato bo v kratkem izšel tudi knjižničarski zakon, ki bo uvajal pošiljanje dolžnostnega izvora vsake knjižne izdaje, kar dosedaj po zakonu ni bilo urejeno. Da pa se delo nekoliko olajša, je sedaj izdal knjižničar Marko Ošrekovii iz Zagreba kot prilogo Nastavnega Vjestnika Izbor knjiga izaSlih g. 1939, v zadnji številki pa tudi Izbor knjiga izašlih u Hrvatsko) g. 1940. To je res izbor glavnih knjig, dočim bo za letošnje leto že preskrbela založba Hrvatske bibliografije, da bo izžla popolna bibliografija vseh knjižnih izdaj. Te dni so se hrvatski listi spomnili 30 letnice smrti hrvatskega političnega pesnika Avgusta Ha-rambaiiča, ki je tedaj umrl v Stenjevcu. Za življenja je bil pristaš Starčevičeve stranke ter je postal njen bard, danes pa ga proglašajo za barda vsega hrvatskega naroda ter napadajo bivšo državo, da ga niti z imenom ni vzela v imenik hrvatskih pesnikov. Metropolitan. Iz Amerike je nato prihajal v Evropo kot slaven svetovni tenorist samo še na gostovanja. Carusova slava je bila brezmejna ter je bil najboljše plačani umetnik vseh časov. Zgodilo se je, da je prejemal po 10.000 dolarjev za en večer. Večino svojega premoženja je porabil za nakup dragocenih umetniških slik, kipov in starinskega denarja. Svojo veliko slavo je pa mogel v miru uživati samo nekaj let, ker se je že pričela javljati zahrbtna bolezen. Toda Caruso je kljub silnim bolečinam nastopal na odru popolnoma mirno, kakor da bi bil najbolj zdrav in je prepeval kot slavec. V svoje vloge se je tako vživel, da se je dostikrat zaradi telesne oslabelosti po končani predstavi zgrudil v svoji garderobi. Po predstavi II. decembra 1920, ko je v Broo-klvnu pel v »Ljubavnem napoju«, ga je v gledališču oblila kri. Ko se mu je potem zdravstveno stanje nekoliko zboljšalo, je s svojo ženo Dorothy, rojeno Američanko, odpotoval iskat zdravja v domovino, v svoj rojstni Neapel.j, kjer pa je že 2. avgusta naslednjega leta umri, star komaj 48 let. Carusova zunanjost se v nobenem primeru ni mogla primerjati z lepoto Rudolfa Valentina. To pa tudi ni bilo važno, ker ljudje v njem niso občudovali in iskali zunanje lepote, temveč so uživali v lepoti njegovega glasu, s katerim je omamil prav vsakogar. Iz Belgrada Nemški Rdeči križ za obnovo Smedereva. Predsedništvo nemškega Rdečega križa v Berlinu je odobrilo za ponesrečence pri zadnji težki nesreči v Smederevu podporo 600.000 din. Poveljnik Smedereva, Dingler, je prispevek Nemškega Rdečega križa izročil posebnemu komisarju za obnovo Smedereva, Dimitriju Ljoti-ču, z naročilom, da ga razdeli med najpotrebnejše. Uničena komunistična družina. Srbski komisariat za notranje zadeve sporeča: »V enem področju naše dežele, v katerem je komunistična tolpa ropala in motila delovno ljudstvo, se je oddelku orožništva posrečilo izslediti te temne elemente in jih uničiti. Notranje ministrstvo je vse javne varnostne organe, ki so izsledili in uničili omenjeno tolpo, nagradilo s 15.000 dinarji. Cena letošnji pšenici določena na 350 dinarjev. Srbska žitna centrala je s posebno odredbo določila ceno letošnji pšenici na 550 dinarjev za 100 kg s hektolitrsko težo 78 kg v Srbiji in "9 kg v Banatu. Po isti naredbi morajo mlini iz 100 kg pšenice zmleti 80 kg enotne moke. Izdelava bele moke in zdroba je prepovedana. Prodajna cena za enotno moko je za mline določena na 500 dinarjev za 100 kg. Cena kruha za peke pa na 5.50 dinarjev za 1.100 gr. V maloprodaji se sme enotna moka prodajati po 550 dinarjev za 100 kg. Iz Hrvatske Vse jude v Koprivnici so poslali na prisilno delo. Z ministrsko odredbo so imenovani člani Velikega izrednega narodnega sodišča v Sarajevu. Na poglavnikovo odredbo in željo potuje te dni v Bosno prva skuipina strokovnjakov, zdravnikov, medicincev in bolniških sester, ki bo v posameznih bosanskih mestih pregledovala bosansko ljudstvo zaradi pobijanja bosanskega endemijskega sifilisa. Z najnovejšo poglavnikovo odredbo je postavljen za ravnatelja Državnega ravnateljstva za prehrano Viktor Koban, ki je bil že dosedaj pomočnik ravnatelja iste ustanove. Poročene žene državnih uradnikov ki so uslužbene, bodo na Hrvatskem ali odpuščene ali pa upokojene. Po najnovejšem uradnem tolmačenju zakonske odredbe o prejemkih uradništva in upokojencev neodvisne države Hrvatske, so vse žene, ki so v državni ali drugi službi in katerih možje so državni ali drugi uradniki, avtomatično razrešene vseh službenih dolžnosti, če niso bile v tej službi več kot deset let. V tem slučaju ne bodo odpuščene, temveč upokojene s pokojnino, ki jim po zakonu pripada. Tednik »Nova Hrvatska«. Hrvatski državnj tiskarski zavod v Zagrebu bo začel izdajati novi politično-socialni in kulturni tednik »Nova Hrvatska«. Prva številka novega tednika bo izšla 15. avgusta. Že prihodnji teden bo pa pričel izhajati novi hrvatski šaljivi list »Bic« ki ga bo izdajal prav tako Hrvatski državni tiskarski zavod Šved Hagg je dosegel svetovni rekord. Na nedavnih lahkoatletskih tekmah v Malmoju je Šved ski lahkoatlet Haag dosegel nov švedski rekord * teku na 1500 m, ki jih je pretekel v 3,48,6 in tako dosegel najboljši evropski čas, ki ga je do zdaj imel Madžar Szabo. Naslednji za Ilaggom je Brer Ilellstroem, ki je pretekel isto progo v času 3.48,8. Ob priliki istih tekmovanj je v teku čez zapreke na 110 m dosegel Šved Lindmann čas 14.5. Brer Hell-stroom je nadalje dosegel najboljši čas Švedske v teku na 3000 m v 8.10,6. Do sedaj je imel švedsko državno prvenstvo v tej disciplini Hagg, in sicer s časom 8.19,2. Družina plavalcev. Vallerey, večkratni državni in svetovni prvak v plavanju, ki je tekmoval še z znanimi veterani v plavalnem športu kot so bili Lesseur, Vandeplancke in Taris, ima pet sinov katerim je dober učitelj, kajti on hoče, da bodo tudi oni nekoč želi rekorde v plavanju. Ta družina biva v Casablanki v Maroku, ki je francoski pro-teklorat, in Vallerey je bil član francoskega kluba Piccardia. Bil je tudi učenec Georgesa Hermanta, ki je bil znan kot eden najboljših trenerjev. Kakor se vidi, njegovi sinovi prav lepo napredujejo, da bodo lahko delali čast svojemu očetu in obdržali tradicijo svoje družine. Teniški turnir v Pragi. Pretekle dni je bil v Pragi teniški turnir, pri katerem se je posebno izkazal mladi igralec Drobny, ki je premagal svojega rivala Cejnarja. Rezultati so bili: 6:2, 4:6, 6:1. Drobny je še zelo mlad ir obeta mnogo, ker je njegova igra izredno ostra in borbena ter kaže popolno tehniko v tem športu. Troskolc naj bi ne bil vet v programu lahke atletike. Nemška lahkoatletska zveza proučuje ukinitev troskoka iz disciplin lahke atletike, ker se često dogaja, da se tekmovalci ravno pri tej disciplini ranijo ali poškodujejo. Ta sklep je nemška lahkoatletska zveza sporočila zvezam Italije, Madžarske, Švedske in Finske, izmed katerih sta Italija in Madžarska pristali na ta predlog, Finska in Švedska pa bosta ta problem še natančneje proučili. Kakor kaže, bo torej ta disciplina kmalu izpadla iz programa lahkoatletskih tekmovanj ne samo v Nemčiji, temveč v celi Evropi. Zopet kolesarske dirke v Franciji. Te dni so bile v Parizu velike kolesarske dirke, katerim so prisostvovali že znani kolesarji še iz prejšnjih, vedno tako važnih krožnik dirk. — Zbralo se je ogromno ljudi, saj je znano, da je ta šport v Franciji bil vedno posebno priljubljen. Rezultati teh dirk so naslednji: 1. Terreau (100 km) 1:19.44, 2. Leomine, 3. Minardi. Kroina dirka v Emiliji V nodeljo, 10. avgusta, bo 28. krožna dirka v Emiliji. Za to dirko se že zbirajo dirkalci, ki trenirajo in se pripravljajo za ta veliki dogodek. Med njimi so se priglasili tudi najboljši italijanski kolesarji, saj vemo, da ima Italija veliko število najrazličnejših športnikov. — Proga bo dolga 228 km. Najvišja točka je 1086 m ter je cela proga precej težka in ima dosti vzponov, tako da bodo tekmovalci lahko našli dovolj terena, kjer bodo izkazali svoje sposobnosti. Gluhonemi kot športniki. Tudi med gluhonemimi se v Italiji goji velika ljubezen do športa, predvsem pa do nogometa. V nedeljo pa se je zbralo veliko število gluhonemih iz cele Italije ter so imeli prvo lahkoatletsko tekmo za državno prvenstvo. Tekmovanje je bilo v Milanu. španski kolesarski prvak. V Madridu je bila krožna kolesarska dirka za naslov državnega prvaka, h kateri je bilo pripuščenih 8 najboljših dir-kalcev. Zmagal ze Sancho, ki je prevozil progo v času 4:0455, kar 6e pravi, da je prevozil progo 36,7 km v eni uri. Krožna kolesarska dirka v Romuniji. Pri krož-ni kolesarski dirki Bukarest - Ploesti - Bukarest je zmagal Chicomban. Harbig žanje rekorde. Na lahkoatletskih tekmah, ki so bile v nedeljo v Bruslju, je Harbig dosegel zopet dva rekorda. Progo 400 m je pretekel v času 48,2 ter tako premagal Ahrensa in Graua. Zmagal je tudi v teku na 800 m v času 1:53,6 pred Kaindlom in Dompertom. Na progi 100 m je zmagal zopet Scheuring v ča6u 10,6, za njim Fenrmann v 10,7, Bonecke 10,7, Mellerowitz 10,8. Svetovni rekorder Syring je zopet odnesel rekord v teku na 5.000 m v izvrstnem času 8:28,6, za njim pa Ralf v času 8:29,8. V metu kladiva je zmagal Storch, ki je vrgel na 55.91 m, za njim pa je bil Bla6k, ki je vrgel kladivo na 54,91 m. V metu diska je bil prvak Wenzel, ki je dosegel 64,47 m Berg pa je dosegel topot samo 63,29 m. V štafeti 4 X 100 m so zmagali Grau, Luther. Mersch in Zielinski 6amo za eno desetinko sekunde pred četvorico Fehrmann, Scheuring Bonnecke in Mellerovvitz. Čudežno število Profesor Cervos, vseučiliški profesor na atenskem vseučilišču, je pied kratkim odkril število, ki je pravi fenomen v aritmetiki. To število je 142.857. Če ga pomnožimo s številkami od 2 do 6, dobimo vedno zopet število, v katerem je mogoča ugotoviti prvotno število, Četudi v drugačni oblik' in drugem vrstnem redu. N. pr.: 142.857 X 2 = 285.714 142.857 X 3 = 428.571 142.857 XU 571.428 142.857 X 5 = 714.285 142.857 X 6 = 857.142 Pri množitvi s številko 7 pa dobimo čisto novo število, in sicer same devetice. 142.857 X 7 = 999.999 Stvar pa gre še dalje: 142.857 X 8 = 1,142.856. Enojko, ki zadaj manjka, vidimo čisto spredaj. 142.857 X 9 = 1,285.713. Če seštejemo zadnji dve številki 1 in 3, dobi mo 4. In če jo postavimo spredaj za enoiko, dobimo zopet prvotno število: 142.857. I/otosov cvet ne mara vlage Lotosov cvet, s katerim se ponaša Indija in ki ga je opevalo že toliko znanih in neznanih pesnikov, ima vedno suhe liste. Če pa pride nanje vlaga, se deževnih kapljic otrese približno tako, kakor človek ali pa žival. Ob deževju se na cvetu napravijo posebne cevke, ki sprejemajo vase deževne kapljice. Ko se cevke napolnijo z vodo, se cvet strese in zlije vso nabrano vodo iz cevk in postane zopet suh. Rajska riba lahko utone Malokdo bo to verjel, je pa le res. Rajske ribe, ali makropodi, ki žive samo v azijskih morjih, imajo skoraj neverjetne lastnosti in se lahko tudi utope, čeprav žive samo v morju. To je mogoče zato, ker te vrste rib dihajo s škrgami, kako vse ostale ribe, razen tega imajo pa še ljuč-ne organe, s katerimi si dovajajo zrak v pljuča nad morsko površino. Od Časa do časa ribe skačejo nad vodo in vdihavajo zrak. Če se pa zgodi, da dalje časa tega ne morejo storiti, se zsduse v vodi, ker jim zrak, ki ga Izločajo iz vode in dovajajo s škrgami v pljuča, ne zadostuje. ČETRTI GOST m Roman. »Izvrstno, dragi moj.« Toda zvonec pri vratih ni nehal zvoniti, tako da je šuman moral vstati in iti pogledal k vežnim vratom. Koj nato se je vrnil z nadzornikom Mast erso m. »Upam, da vas ne motim, gospod Šuman«,« je dejal Mastens s pretirano prijaznostjo. »Imel sem v bližini nekaj opravkov, — o, kaj tudi vi ste tukaj, gospod Peelard!« šuman je obstal pri vratih. Obraz mu je postal čudno nemiren. »Ne, prav nič me ne motite, gospod nadzornik. Sedite prosim!« Masters se je približal kaminu in je opazil šilce žganja. »Sicer sem jaz že od zunaj opazil, da imate gosta. Videl sem, kao natakate žganje. Gledal sem skozi okno. Toda, slišite, dragi moj, ali niste pravkar ponudili temle gospodu, da naj nekaj izpije?« »Ali je to prepovedano?« »Seveda je! Prepovedano je najstrožje, da bi policijski uradniki, ki še niso nadzorniki, kaj pili,« je dobre volje odvrnil Masters. »Toda meni lahko mirno ponudite nekaj okrepčilnih kapljic. AH tx>-ste nejevoljni, če izpijem jaz to šilce?« »Čakajte, gospod nadzornik, vam bom dal rajši konjak!« Masters je potreplja! šumana po rami in dejal: »Nikar se ne trudite, gospod Šuman. Imam rajši to žganje.« Vzel ie šilce v roko in se udobno U6edel v naslanjač. Nato je dvignil šilce, rekoč: »Na vaše zdravje, dragi gospod!« Toda namesto da bi ga bil izpil, je postavil kozarček nazaj na kamin. »Nisem mislil, da bi vas dobil tukaj, gospod Peelard,« je dodal nato. »O čem sta se pa pogovarjala?« Šuman je odvrnil: »Pogovarjala sva se največ o zmajih,« je dejal in je primaknil stol. »Gre za Judito Adamsovo,« ie pojasnil Peelard. Dognal sem, kdo je to bil. V Heyevem stanovanju sem dobil eno njenih knjig.« »A tako,« je dejal Masters in se ni niti malo začudil. »Žal mi je, da vam moram pokvarili veselje spričo vašega uspeha, toda o V6em sem že obveščen. Sir Stan!ey Merrywall je bil pri meni in mi je dal mnogo informacij. Sir Dennis Blystone mu je pripovedoval o tej knjigi, mimo tega pa mi je pripovedoval še mnogo drugih zanimivosti.« Izpod čela je pogledal Šumana in mu rekel: »Ali ste vedeli, da je bil Peter Fergusson pred svojo smrtjo napisal nekaj podatkov?« »Nisem vedel, vendar me to prav nič ne zanima.« »Pa vas bo zanimalo, gospod Šuman, čim boste zvedeli, da vas v svojih zapiskih jako hudo obre-kuje. Saj vem, da se lahko v vsem tem operete, vendar...« šuman je jako mirno dejal: »Kajti jaz že dolgo časa čakm, česa me boste obdolžili.« Kar mahoma in brez kakega posebnega povoda, je Peelard spoznal, zakaj mu je Masters za-branil, da bi bil izpil žganje. A kdo bi bil kaj takega pričakoval! Brez dvoma je Masters mislil, da je žganje zastrupljeno, saj ga tudi sam ni izpil. Mlademu uradniku ni bilo bas lepo pri srcu, ko je pomislil, kako je pravkar ušel smrti. Zaslišal je Šumanove besede: »Pravkar, preden ste prišli, sem prosil vašega uradnika, naj mi vendar povč, česa me dolžite in sem mu kot protiuslugo obljubil jako važno novico.« Masters je naglo spremenil svoje vedenj« in je namesto 6 prejšnjim prijaznim glasom dejal jako ostro: »Fergusson vas dolži umora!« »Umora?« »Da, umora m požiga! Kot pravi on, 6te leta 1927. s pomočjo budilkinega kolesja zažgali skladišče Anglo-egiptovske družbe za uvoz m ste izkoristili to priložnost, da uničite truplo nekega človeka, nekega El Hakima, ki ste ga bili prej umorili. Rad bi povsem odkrito govoril z vami. Na takšen požig 6em že sam mislil, zlasti še, ker sem dobil v vašem žepu razstavljeno budilko in ko sem zvedel za požig vašega skladišča v Kairu. Takoj sem brzojavil v Kairo. Ko sem pa danes zvedel še za umor, sem koj odposlal še en brzojav. Odgovor mora vsak čas priti. Medtem pa...« »No — medtem?« »Naj bi izpil tole žganje?« je dejal Masters, kažoč na šilce. »Seveda. Saj ste sami rekli, da bi jako radi izpili čašico alkohola.« »Ali ne mislite, gospod šuman, da bi mi škodovalo, če bi izpil malo 6trupa?« šuman se je stresel, ko ga bi ga bil kdo udaril sredi lica. »Križ božji! Tepec neumni!« je hkrati zavpil. »Kaj zares menite, da je v tem šilcu strup?« »Le to vam lahko povem, dragi moj gospod, da bom takoj odnesel vsebino tega šilca na analizo. In zelo bi se začudil, če ne bo v njej strup in sicer atropin?« »Lejte, tole je moj odgovor!« je dejal Šuman. Tako nenadoma in urno se je okrenil, da Masters tega ni mogel preprečiti. Šuman je bil pograbil šilce z mize in ga zvrnil vase. »Take obdolžitve pa že ne bom prenesel,« je razburjeno vzkliknil in postavil prazno šilce na mizo. Masters je planil pokoncu. »Torej tako! Brž, brž, Peelard, telefon je v predsobi, brž! Poiščite bolnišnico! Primer je jako nujen! Strup ne deluje tako naglo. Zdaj smo ga pa prijeli!« Šuman je dvignil roko, rekoč: »Gospod nadzornik, zakaj že vendar ne nehate uganjati budalosti? Kaj zares verjamete, da bi imel kak vzrok, da bi izvršil samoumor? Ali me hočete zares prepeljati v bolnišnico? Hvala, toda to ni potrebno! Pred tremi dnevi so mi izpraznili želodec- io verujte mi, da to ni toliko prijetno, da bi pristal na to. da bi storili kaj takega še enkrat. Ce me boste navzlic temu skušati nasilno primorati, potem bom dal to v javnost in ves svet se vam bo smejal. Opozarjam vas, gospod nadzornik!« Toda Masters je ostal neizprosen. »Storite, kar vam pravim, Peelard! To je Fer-gireson, štev. 2!« »Samo še malo, gospod,« je Šuman ustavil Peelarda. »Veste, meni zares ni do tega, da bi si pokvarili svojo kariero in se osmešili pred vsem 6vetom. Poslušajte, gospod nadzornik! Doktor Burns, moj hišni zdravnik, stanuje tu blizu. Ce ga pokličete, bo čez deset minut tukaj, torej prej kot sploh kak rešilni avto. Naj me on preišče. Ce sem izpil kako kapljico 6trupa, me boste tem prej rešili, čim prej bo prišla zdravniška pomoč in s tem ne boste ničesar tvegali.« »Kaj naj storim, gospod nadzornik?« je vprašal Peelard in zrl zdaj Mastersa zdaj šumana. »Naj me vrag vzame, če vem, kaj naj varti naročim,« je zagodrnja! Masters. »Niti stari Sokrat ni tako naglo izpil čaše 6 strupom, kakor je ta človek zvrnil vase to pijačo... Katera je številka telefona vašega zdravnika?« Šuman mu jo je povedal. »Tako, Peelara, zdaj pa hitro! Če ta zdravnik sploh je, potem recite, da naj pri priči pride!« Masters je z dolgimi koraki meril sobo gor in dol in je pri tem strupeno pogledoval Šumana. Ta je vzel s stola drugo šilce žganja, ki ga je bil na-točil sebi, in ga je izpil. L3UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16., 18. in 20. nrl Odlična mnzikalna komedija n prekrasno glasbo, razkošnimi plesi in odličnim humorjem Ukradena pesem Nino Taranto, Vivt Gioi, Sandro Rnppini Kino Matica, teleton 22-41 Warner Brosov film iz ameriškega gangsterskega življenja Kvišku roke MARGOT GRAHAM - BASIL SVDNEV Kino Sloga, lelelon 27-30 ŠTUDENT NA KRIVIH POTIH LA GERLA DI PAPA MARTIN - Pretresljiva povest o žrtvah dobrega očeta, za spreobrnjenje sina edinca. Robertn Vitla. Loisella Beghi, Hug-gero Ruggri, Hermana Paotieri itd, — Film je v celoti opremlien s tekočimi slovenskimi napisi! K i n o Union, tele ion 22-21 Napoleonovo pismo za 50.000 frankov Pred dnevi so prodali v Parizu pismo, ki ga je pisal Napoleon Mariji Luizii Ljubitelj in zbiralec zgodovinskih listin je moral zanj plačati 50.000 frankov. Shakespeare v vlogi kralja Znano je, da je Shakespeare dostikrat sam igral vlogo kraljev v svojih žaloigrah. Pri eni takšni predstavi je bila navzoča tudi kraljica Elizabeta, ki se je hotela prepričati, če se bo veliki pisatelj in igralec popolnoma znašel tudi v vlogi kralja. Zato je med predstavo nalašč spustila iz rok robček, da je padel pred noge velikega umetnika. Shakespeare se je mirno in hladnokrvno sklonil, pobral robček, nato pa poklical enega od statistov, ki so bili na odru ter mu je naročil: - »Izroči ta robec moji kraljevski sestri.« Mark Ticain V čast velikega ameriškega pisatelja Marka T\vaina je bil nekoč v Ameriki banket, na katerem je eden od govornikov slavil velikega pisatelja in ga primerjal s Homerjem, Miltonom in Shakespearejem. Po krajšem presledku se je dvignil sam Twain in se je za zdravico zahvalil z naslednjimi besedami: sMalo prej ste me primerjali s Homerjem, Miltonom in Shakespearejem. Primerjava je nadvse posrečena. Homer je mrtev, Milton tudi ni več živ in tudi Shakespeare je že davno na drugem svetu. Tudi jaz se po vsem tem ne počutim najboljše.« Malioglasi V malih oglasih velja pri iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L l«—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu. B SUižte B 1 Sliažte j Jttelo: Dobe: Preddelavca za kamnolom iščemo. Oni z znanjem italijanskega jezika ima prednost. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Takoj« št. 10158. (b Gradbeni inženir za zgradbo cest, se Išče. Ponudbe pod: »Govorim tr pišem italijansko« št. 10.178 upravi »Slov.« b Dojiljo zdravo, takoj sprejmem. Pismene ponudbe »Slov.« pod šifro: »Služba v Ljubljani« št. 10.168. b Strojepisca s perfektnim znanjem slovenskega in italijanskega jezika, iščemo. -Ponudbe pod »Takoj« št. 10.175 na upr. »Slov.« b UMiM'1-.lilt-.l Jttclo: Višji državni uradnik išče mebllrano stanovanje treh ali štirih sob in kopalnico z malo vrta, po možnosti na periferiji. Ponudbe pod: »Državni uradnik« štev. 10.179 na upravo »Slov.« c Uradnica s popolnim znanjem knjigovodstva, trgovskega ln polltlč. računstva, slovenske in nemške korespondence, slovenske in nemške stenografije ter strojepisja, išče primerne zaposlitve. - Ponudbe v upravi »Slov.« pod »Začetnica« št. 10.140. a Vsakovrstno zlato briljante in arebro kupuje po najvišjih cenah Božič, Ljubljana Frančiškanska nlica 8. Vsafcovrš!n3 zlato kupuie po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Volfova ulica ft. S iifTrrnrm Večje skladišče po možnosti s pisarno ob Tržaški cesti med Vičem in Brezovico, najamem takoj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Pogoji ln opis« št. 10157. (m »REALITETA« posredovalnica nepremičnin, kup) takoj po najvišjih dosegljivih cenah vsako nepremičnino v Ljubljani in na deželi. -Prešernova 64-1., poleg trafika — tel. 44-20. p Hišo parcelo in zemljišče — prodam. Ponudbe »Slov.« pod »Izselitev št. 10167«. prodam. - Defar Branko, Višnja gora. j Pisalni stroj s kovčegom, še popolnoma nov, najnovejši model, po ugodni ceni takoj prodam. Gerovac, Kolodvorska ul. 8, dvorišče. Inkarnat deteljo ln repno seme dobite pri Sever ln Komp., Ljubljana, Gosposvetska c. 6. Berite \Slovenca- in oglašujte vn/em! OGLAS OGLAS OGLAS OGLAS OGLAS V SLOVENCU JE NAJUSPEŠNEJŠA REKLAMNO SREDSTVO • POSLU2ITE SE G A' CARTfl KR IMDEBA" PISEMSKI PAPIR POSTA AEREA „lrlrEKU ZA ZRA(N0 P0ST0 CARTELLE da 50/50 fogli e boste BUSTONI da 10/10 formato QUARTTNA BUSTONI da 10/10 formato OLANDINA RICHIEDETELA OVCNQUE MAPE s 50/50 pismi ln ZAVITKI 10/10 formata ZAVITKI KV10 formata ZAHTEVAJTE GA POVSOD ..U NU0VISSIMA" - VIA P0RTAMEDINA, 44 • NAP01I OUARTINA OLANDINA Potrti v neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom in znancem, da je Vsemogočni poklical k Sebi mojo predrago, nadvse ljubljeno ženo, gospo Terezijo Sumrada roj. Žnidaršič Pogreb prezgodaj umrle pokojnice bo v petek, dne 8. avgusta 1941, ob desetih dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Viševek. Kozaršče, Stari trg, dne 6. avgusta 1941. Neutolažljivi soprog Janko in sorodniki. Matija Malešič 38 V zelenem polju rožo izvirna povest »Velik gospod, o, velik gospod!« In teta po-migne na njegove zvezde na ovratniku: Po tri svetle na vsaki strani, vse lesketajoče se, prišite so na pozlačeno podlago. Nato zdrkne njen pogled na njegovo sabljo. Vide teta očividno ne pozna. V zadregi je Tine, tega ne more skriti. Bledica je že zginila z njegovih lic, zdaj je rdeč ko kuhan rak. Prestopa na mestu, menca s sabljo in plaščem, boji se in se izogiblje temu, da bi pogledal na Metko. Da bi ponudil vsaj teti roko, se ne domisli. »Metka! Kaka si! Pa nisi bolna?« Vidin vzklik ni hlinjen. Široko zre v Metkin obraz. Tine sedaj mora pogledai tudi na Metko. Metka čuti, kako se širijo Tinetove oči. Naglo mu gine rdečica z lic. »Metka ... Metka ...« menca ves osupel in preplašen. Teta zapiči svoj pogled v Vido. »Se ne poznate? Pa ste iz iste vasi! Moja bivša gospodinja! Vida, učiteljiščnica, hčerka našega nadučitelja ...« Tine hiti, ko da je vesel, da mu ni treba gledati Metke in reči njej kako besedo. Teta ne seže v ponuieno Vidino desnico. »Niste dobili najinih pisem?« Teti 6e glas trese in očita. In zopet se spremenijo barve na Tinetovem obrazu. Niso samo ljudje, ki ga ženejo proč od tete. »K nam torej ne mislite priti?« Tetin glas je temen. Skoraj grozi. »Pridem ... Pridem ... Na svidenje .. .< Mirno, skoro z veseljem se pusti vleči gneči. Oovoriti z njim ni več mogoče. Tetin obraz je tako mrk, kakor ga Metka še ni videla. Tok ljudi ju potegne za Tinetom. Gneča ju šele na prostranem trgu izpusti. Obe ko dogo^ vorjeno pogledata okoli sebe in iščete z očmi. Tine jo maha z Vido proti mostu, ki ga stražijo zmaji. Mudi se jima. Vida nosi pod pazduho knjige. Tine potrkava s sabljo ob cesto. »Ta je Vida?« Mračen, mračen je tetin glas. »Vida! In pred njo ga je sram...« Žalost v Metkinih besedah teto zbode. »Čakaj!« In zagrozi s pestjo za Tinetom, ki zavija na most z zmaji. »Cul jih boš, ko prideš!« Metka bi povedala teti, da ga sploh ne bo, pa med tem vrvenjem ljudi ni prostora za tak razgovor. Tako prazno, prazno je v njeni glavi. In tako tesno, tesno ji je okoli srca. »Ni mi dobro, teta!« »V posteljo moraš 1 Hitro!« »Tako slabo mi ni, da bi ne mogla sama domov! Le nakupite, kar rabite!« »Res prideš sama?« »Pridem! Brez skrbi!« Tetin pogled jo je spremljal, dokler ni zavila za ogel bukvarne. Sram ga je...,Sram ga je... Sram ga je... Metka je počivala ob kamnih pred škofovo cerkvijo, počivala je pred hišo, v prvem nadstropju je morala počivati. V kuhinjo je prisopla, ko da je prinesla v drugo nadstropje breme, pretežko za njo. Sesedla se je na stol in se zazrla v tla. Sram ga je ... Sram ga je ... Sram ga je ... Seveda! Kaj si ti, Metka, proti Vidi! In še taka, kakršna si sedaj... »Drugo je Vida ... Metka je naglo dvignila glavo. Kaj je res Tine pravkar spregovoril te besede? Kje je? Ah. pusto, pusto je vse drugo nadstropje. Dež bije ob šipe. gradu v megli ni niti videti. Ko v mrtvašnici tiho je v tetinem stanovanju. Pust, pust jesenski dan. Tedaj ko je Tine spregovoril tiste besede, je cvetelo drevje, po belih cvetovih sta stopala tja proti polju... Tedaj je bila cvetoča pomlad ,.i Tedaj je bilo drugače ... Drugače, drugače je bilo tedaj! Tedaj se te, Metka, Tine ni sramovali Nisi ti tekala za njim, sam je prihitel, gotovo je že prej izbiral besede, da so bile tako lepe, omamljive, da so te premotile... Tedaj, o, tedaj... Tisto, kar je tako tiščalo Metko v grlu, da ji niti dihati ni dalo, tisto 6e je raztajalo. Same so privrele solze na oči O, kako je bilo tedaj vse drugače 1 Pa ne bo nikdar več! Nikdar, nikdar več! Zakaj nisi tedaj poslušala, Metka, tistega glasu, ki ti je šepetal: Naj čaka Tinel Nikdar bi ne doživela tega, da bi se Te Tine sramoval! In prav pred Vido ti je moral pokazati, da se te sramuje 1 Vse hudo teh dni se je zgnetlo v solze. Ah, včasih si jih je Metka želela, ker bi ji z njimi odleglo. Pa jih ni bilo. Ah tako hudo, tako hudo ni bilo še nikdar ko danes. Sramuje se je... To je plačilo za vse tisto, kar je Metka lepega o tebi mislila, Tine... Zahvala za vse, kar ti je dala... Metka je pobegnila iz kuhinje v sobico z oknom na grad. Ni hotela, da jo vidi teta v tako obupani žalosti. Tu je menda napisal njeno pesem I Zakaj jo je napisal? On te je premotil, Metka! Pesem je bila most do tvojega srca. Utrgal je na domačih poljih preprosto rožo, marjetico, v zelenem polju rožo. Vprašal je bele lističe za svojo srečo in bodočnost: Metka... Vida, Metka.,. Vida Vida I je povedal za drugo listič. Marjetica je bila z belimi listi oropana vse svoje lepote... Odvrgel je stebelce z rumenim koncem in ga pohodil. Marjetica, bila si v zelenem polju roža! V zavrženem stebelcu z rumeno krono nihče ne opazi rože iz zelenega pol ja... Vse težje je bilo Metki pri srcu, vse bolj grenke solze so lile iz njenih oči, vse bolj črno in obupno je bilo, na kar je pomislila. Saj ne pride! Teta zaman upa Pa že pride. Pa še prisili svoj obraz v prijazen nasmeh: Tu, pri teti, kjer je tolika leta stanoval, se mu ne bo težko zatajiti. Na ulici ga bo vkljub temu sram. Morda pride, ker 6e noče Čisto zameriti teti, ali srce ga semkaj ne žene. V srcu nosi Vido... Kako bi se našla takoj ob njegovem prihodu, če bi ji ne pisal? Pisaril je njej, razumljivo, da ni hotel odgovoriti na Metkina in na tetina pisma. Cemu teta toliko upa od razgovora z njim? Ali njegov molk in današnje spremljanje Vide ne pove dovolj? S silo in grožnjami teta pri Tinetu ničesar ne doseže! Srce ga vleče k Vidi, Metke ga je sram ... Metka je pozabila na previdnost. Žalost je bila prevelika. Šele koraki na hodniku so jo zdramili, da se je potajila v joku. »Nikogar doma?« Pismonoial Ni se oglasila, ni šla pregledat pisem. Tine ni pisal! Teta, z neprijaznostjo Tineta le razdražite! Ali ga morete prisiliti, da bi proti svojemu srcu privolil, kar hočete od njega? Pa če ga prisilite, kaj bo iz tega? Vse črno, črno! Izhoda nikjer in nikamor, vse pusto ko današnji dan In kaj bo po razgovoru s Tinetom? Tudi pri teti ne bo več obstanka. Mladi študentje so zvedavi. S kako radovednostjo ji že sedaj sledijo s pogledi, radi bi jo vprašali, pa se ne upajo... Kam pod milim Bogom naj se skrije Metka? Kam naj pobegne? Vsak čas se vrne teta. V njeni bližini bo premišljale še težje, odločitve ne bo nobene. Solze teko, pred teto ne smejo, ne sme jih videti 1 Metka ni dosti premišljala. Vrgla je z glave čepico, ki ji jo je vsilila teta. in si privezala robec. Stisnila je še ves moker dežnik pod pazduho in s« zagnala po stopnicah ... Kamorkoli!... Proč od ljudi!... Naj nihče ne gleda teh solz! Proč, proč, čim dalje proč od obra. zov, ki jo poznajo. Za Ljudska tiskarno *3 Llubliir.!: Joža Krarr.arii izdajatelj; inž. Joža Ssdjs urednik: Viktor Cenčii