24. številka Ljubljana, v petek 30. jaiiuvarja. XXIV. leto, 1801. Izhaja vsak dan »večer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za a vstr o - og e rsk e dežele za vso leto 16 gld., za pol leta 8 gld., zft četrt lota 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poStnina znaBa. Zajoznanila placnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah 5t. 12. Up ravni St v u naj so blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na iiaročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe" vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. y pol leta........6 „ 50 ,, 9 četrt leta........3 ., 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 .. Za pošiljanje na dom «e računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. , pol leta........8 „ — ,, B četrt leta........4 „ — „ 9 jeden mesec.......I „ 40 ,, Naročil je se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. UprtiftttAiro ,,Siov. Naroda*4. „Slovensko društvo'. Prijavili smo pred nekaterimi dnevi oklic osnovalnega odbora „Slovenskega društva" do slovenskih rodoljubov. Čudno naključje je naneslo, da je prišel ta oklic mej slovenski svet baš isti dan, ko se je raznesla po uovinah veBt o ueuadnem raz puščenji državnega zbora. Potreba, da se osnuje, ali bolje rečeno prav za prav na novo oživi že nekdaj obstoječo slovensko politično društvo, kazala se je večja od dne do dne. Čutila se je potrčim, da se osnuje društvo, katero bode na vse struni branilo pravice slovenskega narodu, pospeševalo njegov napredek, ne samo na političnem nego tudi na narodnogospodarskem polji. Veuder so bili osuovalci društva mnenja, da tu ne gre postavljati se na jednostransko tesno atulišče, nego da jedrno prava podlaga društva more in sme biti narodna ideja, okni u katere naj bi se složno zbirali vsi stanovi slovenskega naroda. Le na taki najširši podlagi moglo se bode društvo trdno uko-reuiti in uspešno delovati. Izrecno je izrečeno v oklicu, da novo društvo , n e bode rušilo nurodne discipline in bode rado pripuščalo prvo besedo v vseh važuejih zadevah tudi odslej zvezi naših narodnih zastopnikov." I u sloge in složnega delovanja — v kolikor je to vsaj odvisno od nas — bode nam morda potreba prei nego si mislimo. Se ve da po skušnjah zadnjega časa v tej zadevi ne moremo biti preveč ojitimiBtični, kajti dan za dnevom imamo priliko prepričati se o nasprotnem. A navdaja nas nada, da bode resnost sedanjega položaja vender imela toliko upliva, da se povrne v naše vrste nekdanja jedinost, da pride zopet čas, ko bodemo združeno delovali, ku|ti tudi to se iz rečno poudarja v oklicu, da je novemu društvu „tuja vsaka nakana konkurence v lastnem taboru, ter da ono radovoljno priznava opravičenost vsake druge združitve, ako po drugih potih dosega iste smotre." V teb dveh odstavkih, katere smo naveli do-Blovno iz oklicu, je jasno zaznamovauo stališče, katero hoče zavzemali novo druAtvo, in jasna izjava ne pripušča nikacega krivega tolmačenja ali podtikanja strankarskih namenov. Novo „Slovensko društvo* zjedini naj v sebi vse sinove Slovenije, katerim je mar vsestranski napredek naroda. Na široki narodni podlagi združimo se lahko vsi v močno narodno kolo, ter delujemo za društveni namen, kateri je po §. 2 pravil: Pospeševati slovenskega naroda duševni iu gmotni napredek; razširjati mej njim politično i/.obražcnje in narodno zavest, braniti njegove narodne in državljanske j>ravice in zlasti pri-pomagati, da Re mu uresniči ustavno zagotovl)ena narodna ravnopravnost. Ta namen r.voj bode društvo dosegalo po § 3 pravil: V dosego tega namena vporablja društvo vsa zakonito dopuščena sredstva, zlasti ono naprsivlia na raznih krajih shode, na katerih se pretresajo reči, ki so v narodnem, narodno-gospodarskein, ali v političnem oziru važne, iu izreka o njih svoje mnenje ; poučuje narod z besedo, časniki, knjigami in brošurami; in napravlja razne veselice, n. pr. besede, pevske večere, gledišne in druge igre, berila razlage i. t. d. Društveui ud je — po § 5 pravil — laliko vsak polnoletni avstrijski državljan moškega spola, ako se pri društvenem vodstvu oglasi, in ga odbor Sprejme. Letni donesek jed nega goldinarja je tako neznaten, nasproti pravicam, katere dajo pravila udom, da gotovo nikogar ne bode zaviral pristopiti, da se oglasi zares tako veliko število članov, da bode društvu mogoče začeti krepko svoje delovanje na vse strani. Ker so se poslale nabiralne pole nekaterim znanim rodoljubom po deželi, naj se oglašajo pri njih vsi oni, ki žele pristopiti društvu. Sveta narodna dolžnost vsacega zavednega domoljuba je, da pristopi društvu kot ud in nabira v smislu pravil tudi v krogu svojih znancev in prijateljev nove člane. Ljubljanskim domoljubom pa in onim iz bližnjih krajev, katerim je to mogoče, poklailamo posebno na srce, da se mnogobrojno udeleže ustanovnega društvenega shodi«, ki bode v ponedeljek (svetnice dan) 2 fe br u v a r j a ob 11. uri d o p o l u d n e v dvorani Ljubljanske čitalnice. Časi postajajo reani, treba bode, da se tesno oklenemo drug drasega ! Pokažimo torej koj p»i prvem shodu novega društva z obilno udeležbo, da v združbi in slogi je moč! Zjedinimo se vsi Tjedni misli, ki naj nas navdaja: Vse za blagor naroda! y. Zakaj se je razpustil državni zbor? O tem, zakaj se je razpustil državni zbor, se različno ugiblje. Nekaterniki mislijo, da se je Tuafle bal, da pri budgetni debati ne bode dobil večine, ker se je izneveril vladui stranki trentinski klub iu so Čelu začeli ustavljati češki klub. Nam se pa vender dozdeva, da navedeni uzrok ne velja. Grofu Tantluu bi bila gotovo pritekla na pomoč levica s svojimi glasovi, kajti razmere mej njim in levico 8e nikdar OSSO bile tako prisrčne, nego so bile sedaj. LISTEK. Beseda - kje si? (Dopia i/. Truta.) Pod tem naslovom neki J. M vi. številki letošnjega „Dom in Svetau pretnleva iu pogreva opazke „o slovenskem pisanju". Branijo se oblike tele vrste: ,podučiti' nam. ,poučiti1; »zahvaliti se komu za kako reč" nam .zahvaliti koga na čem"; ,duhovni, pravični, grešni1 uam. .duhovnik, pravičnik, grešnik'; ,peami, živali* nam. .pesmij, živali)1; ,Jurče, J m rek nam. ,Jurijče; Jurijček': tedaj skoro sumo take oblike, preko katerih Brno že prešli na dnevni red. Odveč bi bilo prepirati se z gospodom J. M. o takih stvareh, ki so menj uli več vsakemu razumniku jasue iu doguaue, zlasti, ker se g. J. M. sam „već ue mara spuščati v take jezikoslovne prepire", temuč hoče samo »ruzodeti tu in tam svojo misel ali povedati svoje u a zore o slovenskem pisanju". Niti ue bi bil znanstven prepir možen z njim, kajti jezikoslovna ta črtica ni osnovana na nikakej veduostnej podlagi, ampak na zgol subjektivnih nazorih, in ko bi nam gosp. J. M. ne bil povedal sam, da je „trideset let doslej Že podučeval slovensko šolsko mladino", iz spisa samega pač ne bi mogli uganiti, da se ju kedaj znanstveno bavil a slovenščino; njemu na čast hočemo misliti, da je širjemu občinstvu na ljubo izvolil pisati poljuduo ter se nalašč sam ukand vsakeršnih znanstvenih razlogov. A vsemu spisu se vidi, da g. J. M. pač ni prodrl v globine novodobnega slovenskega jezikoslovja, in Miklošič mu je zapečatena knjiga, zapečatena * sedmerimi pečati I A ne moremo si kaj, da ne bi izpregovorili nekolike besedic o nazorih, principih, ki navdajajo ta spis, ker smo Bi v svesti gesla: ,contra principia neganteiu disputari nun poteat1. Nam mladim, (med katerimi jih je pa že tudi nekaj precej starih), ki .poučujemo, zabvalujemo Boga na dobrotah' itd. velja ta nazor, da naš jezik se je hudo hudo iznesloveuil, ne toliko v oblikah, nego v posameznih rečenicah (frazah) in v obče v skladnji; mi smo uverjeni, da je slovenščina že zdavnai, zdavnaj jela izgubljati prvotno slovensko, ali če hočete, slovansko lice, od onega časa, ko so prišli nafti pradedi v dotiko z Bavarci in pozneje s Franki zlasti pa od 1. 824 dalje, t. j. po porazu Ljudovi-tovem; pr. Krones: Die deutsche Besiedlung der bstlichen Alpenlander etc. st. 44, 45. Mladi učitelji slovenski in s njim vred mnogi, mnogi drugi so prepričani, da od teh dob je mili naš jezik nepre- trgoma trpel namlatvo, naiveč seveda od bavarskega narečju, kateremu je vse polno sledov, smelo rečemo, da temeljito spozna vanje slovenščine ni možno brez znanja bavarščine. Tisoč let vrši se tedaj že ta proces. Ali je tedaj čudo, da jezik ka-keršnega govori preprosti narod, je nasičen in na-pojeu zlasti z nemškimi elementi. Temu sjiozoanju upirati se, bi bil greh zojier sv. duha! A gospodine J. M , kaj pa sledi iz te neovržue resnice za nas omikane«? Ali Vas uič ue gauejo besede našega starine, na katerega tudi Vi prisezate: „Jezik očistite peti, opilite gladko mu rujo?" — Da, polno peg, inurog, ules in tvorov je obličju milej našej materinščini; a kolikor ga jej niso nagrdili tujci, trudijo se še domačini, da izvrše, kar se ni posrečilo onim. In vi upadate tudi med tiste domačine, ki svojo vednost ali nevednost porabljajo ne v to, du bi obličje slovenščini čistili m gladili, ampak da brauite in zagovarjate tiste ostudne pege in maroge, ulesa iu tvore! Menda se vam vse to zdi posehno krasilo jezikovnemu licu, kakor Turkinjam in Srb-kinjuni „beni i mladeži" (Muttermal) na svojih licih, 0 katerih pravi Vuk (srbski rječnik str. 22 suh verbo ben): „misle, da je lijepo Imati bene na licu, 1 zato jih crnom bojom grade i koju nemaju." — Niso li one trditve, katere vi zagovarjate s kukav- Če bi morda levičarji ne bili hoteli sedanji vladi izreki popolnega zaupanja, bili bi jej k večjemu odrekli dispozicijski zaklad. Taaffe je pa že jedno leto vladal brez dispozicijskega zaklada in bi tudi letos bil, kajti denar za vladna glasila se že kju dobi, zato ni treba imeti posebnih skrbi j. Oficijo/.na glasila ho Tanffeovo vlado hvalila (udi tisto leto, ko ni i mola dispozicijskega zaklada — in menda ne zastonj. NemŠk konservativen list na Dunaji razpust popolnoma drugače tolmači. Vlada zato ui imela nobenega pravega političnega namena, temveč imela je le administrativne ozire. Državnemu zboru po tekla bi bila volilna doba v maji in delegacije, ki bi zborovale še le v juniji, bi torej zbor več izvoliti ne mogel. Če bi pa novi državni zbor še le jeseni volil delegate, bi se skupni državni budget več pravočasno ne dovolil in bi se sploh budgetna debata preveč zavlekla. Ta verzije ima pač nekaj zase, in če bi se bil zbor v kaki drugi državi pri podobnih razmerah razpustil, bi jo mi prav radi verjeli. V Avstriji je pa že davno iz navade prišlo, da bi se budget pravočasno rešil. Budgetni provizoriji so se že tako ukoreninili, da bi se čudili, ko bi kdaj budget bil pravočasno rešen. Saj se je že popolno resno razpravljalo uprnšanje, bi li zaradi budgeta ne bilo umestno, da bi se državno leto začenjalo še le z majem, junijem ali pa še le julijem, da bi budget bil že rešen in bi ue trebalo vednih provizorije?. Pri tacih razmerah je pač vse jedno, se h začasni budget dovoli za tri, štiri ali pa za pet mesecev. Taaffe torej ni imel povoda zategadel razpuščati zbora in na zimo razpisovati nove volitve. Dogodki v Češkem deželnem zboru se za vlado pač ueso vršili posebno povoljuo, ali tudi zaradi tega še ni bilo dovoli povoda, da razpuste državni zbor. Prav lahko ni uml|ivo, v kaki zvezi je dižavui zbor, ki je vladi v vsaki malenkosti ustregel, v zvezi z deželnim /borom češkim. 13olj naravno bi torej bilo, če bi se bil razpodil češki deželni zbor. Nekai povoda Taatleovi odločitvi se morda res dali dogodki v Pragi, toda glavni povod pa to ni bil. Kaj je pa glavni povod po tem takem? Ko bi tni živeli v strogo ustavni državi, kakor je Anglija, bili bi pač pravi povod precej pogodili, tako si je pa nad Taotleovo modrostjo marsikdo ubijal glavo. Izjemno je grof TaalTe jtdenkrat hotel biti strogo parlamentaren in se uravnati po angleških običajih, kar si tem ložje tolmačimo, ker mož ima nekaj angleškega na sebi, ime namreč. Na Angie šktui je Že stara navada, da vlada ne čaka, da parlamentu poteče doba, temveč ga razpusti, kadar se jej čas zdi naj ugodne ji za volitve, to seveda, če jo poprej razni dogodki k temu ne prisil i j o. Te parlamentarne navade se je poslužil tudi grof Taaffe. Sedanji čas se mu zdi za volitve jako pripraven, stranke še neso prav pripravlieue in bode vlada lahko nanje uplivala Posebno bode gledala, da kaka stranka ne pride premočna v zbor, da bi potem hotela sama prevzet i vladanje. Tudi levici ue bode vlada pustila, da bi premočna izšla iz tega hoja in potem svoje može postavila na ministerske stole. nimi uezuanstvenimi razlogi, z veČine taki „beni" ? — A vaša, kakor vseh omikancev in zlasti slovenskih učiteljev naloga in »veta dolžnost morala bi biti, naroda in zlasti narodnega naraščaja ne samo ne podpirati v svojem teženji po tuiih, neslovauskih, bodisi nemških, laških ali katerihkoli izrazih, katerih vse mrgoli zlasti v cerkveni slovenščini ali bolje kruujščini, nasproti voditi ga na pravo slovensko ali Hlovansko pot, kazati mu, kje mu je iskati prave čiste slovenščine, iz katere nam je vedno zajemati kakor iz čistega vrelca ter zalivati in oživljati osušeno ali pa s škodi ji vini i nokovi namočeno našo krajnšfcino — z jeduo besedo, ljudje, katerim je sreča naklonila takov posel, kakor Vam, morali bi delati na to, da pomagate po svojih močeh narodnemu jeziku na noge, da ga dvigate kvišku, a ne ponižujte se k prostemu narodu baš oudu, kjer on sam tiči v kaluži, in ne strezite baš njegovim razvadam in izrastkom, katere še nekako strastno ne gujete, kakor Turkinje in Srbkinje tiste „beneu ali „mladeže". Nedoumno mi je, kako morete strinjati žalostni ta poBel z zuanjem stare slovenščine, kla-Biškega jezika naših pradedov, in srbščine, katero Vam morem kolikor toliko pripisovati po samosvojih izjavah. Res je, da bo premnogo ran zasekanih slovenščini od nemščine, ne bode dalo zaceliti; s premno- Taaffe je le pripravljen nekaj levičarjev vsprejeti v ministerstvo, nikakor pa jim vajet) izročiti iz rok. Zato pa tudi ni preosnoval ministerstvo pred vu litvami, da bode sam vodil volitve. Po volitvah bode pa takoj z;ičel sestavljati novo večino. Kaka da bode ta večina, to j ti iriftogo Zfcvisoo od izida volitev in daljnjega razvoja političnega življenja. Toliko je gotovo, da levičarji v njej ae bodo od Milen faktor, temveč se bode jim odmerila le skromna uloga, da bodo vlado podpirali in se bodo za to jim semtertja storila kaka usluga. Vse to slutijo že levičarji sami in so precej potrti. Nadejali so se, da hode Taaffe pred volitvami morda poklical kakega Chlumeckega, da vodi volitve. Če bi levičarski minister vodil volitve pripomogel bi gotovo levičarjem do irapozantnega Števila mandatov, če ne morda do večine. Levica bila bi najmočnejša frakcija državnezborske večine in le uprašanje časa bi bilo, kdaj da levica nase potegne vse ministerske stole. Taaffe pa ni hotel jim napraviti tega veselja in je preosnovo vlade odložil do izvršenih volitev, če po volitvah par levičarjev pokliče v ministerstvo, ne bode to mnogo uplivalo na vladno sisteme. Odločena bode jim v minister-sf vu jednako uepomeiiljiva uloga, kakor so jo igrali v Taaffeovera ministerstvu že Stremavr, Korb in Streit, ki so se kmalu morali umakniti. Isto tako bodo Slovani s svojim uplivom tudi izrinili še morda levičarje iz ministerstva, če bodo zoali umno postopati in bodo složnim postopanjem imponirali vladi. Položaj nikakor ni tako obupen, kakor se je kazal takoj po državnozborskem razpustu in vse stvari se utegnejo še za Slovane ugodno obrniti, in to je največ zavisno od njih zastopnikov v državnem zboru. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 30. januvarja. Razpust državnega zbora* Vlada je razpustila državni zbor, kakor sodi poljski list „Reforma", samo zaradi tega, da utrdi svoje stališče. Ali se jej bodo to posrečilo, je pa dvomljivo. Mladočehi bodo gotovo pri volitvah dosegli lepih uspehov, pa tudi skrajno klerikalna stranka utegne nekaj pridobiti. Zatorej je lahko mogoče, da bode izid volitev tak, da vlada ne bode mogla sestaviti nove večine. DrŽav nozborske volitve* Volilno gibanje v raznih kroaovinah se je že pričelo Posebno nemški liberalni listi so pripravljeni za volitve. Nemci na ČVškem so že sklicali shod zaupnikov v Prago, da postavi kandidate. Posebno je pa oa Dunaji živahno volilno gibanje. Demokratje osnovali so že novo politično društvo, ker se jim je prejšnje raspustilo, da morejo energičneje nastopiti pri volitvah. Več volilnih shodov napovedanih je na prihodnjo nedeljo in ponedel|ek. Češki deželni »bor se je zaključil, ne pa razpuBtil, kakor se je pričakovalo. Vlada se sedaj tudi za razpust ni mogla lahko odločiti, ko se še ne ve, kak bode izid državno-zhorskih volitev Če bi pri državnozborskib volitvah Staročehi dosegli lepih uspehov, ne dvomimo, da bi vlada deželni zbor razpustila, da dobi zanesljivejšo gimi nemčiznami nam bode računati, katerih ne kaže več trebiti. A ne smemo nikakor obupati! Preveč so se zajedle jeziku v mezd ro; ako bi jih hoteli iz rebiti, iztrgali bi zajedno preveč živega zdravega mesa. Priznati treba, da mnogi so res zasadili pregloboko svoja rezila, hoteč odstraniti jeziku vse tvore in ulesa, kraste in garje. A ne smemo obsojati teb mož; vodil jih je najblažji namen; vrhu tega so bile tedaj jezićarske studije v povojih. V obče velja o teh možeh to, kar je rekel Stritar o Levstiku o prvem „Dun. Zvonu", da je L. res včasih pregloboko oral, a bolje je, da je pregloboko, nego preplitvo. Vsekako je pravo to načelo, da likajmo slovenščino v slovenskem zmislu in tiru, a ne v kranjskem. Upam, da se razumemo! Saj narod tudi ni mrtva mana; tudi narod je dovzeten in se da poučiti; prirojene nadarjenosti pa Slovencem nikdo Še ni odrekal, in res smo že mnogo napredovali od l. 1848. Če tudi ue tako hitro kakor omikanci, vender stalno se olikuje in napreduje masa narodova in z njo nje jezik. Koliko novotar-nih oblik in izrazov so možje Vašega kroja že odobrili in jih sedaj sami rabijo, dočim so jih pred tridesetimi leti še strastno pobijali, kakor jih po b'jate Vi še dandanes, ker menda zmatrate za sveto nalogo, zavirati z verigo in cokljo prehitro Vam drdrajoča kolesa slovenskoga jezičarskega voza! večino. Če pa bodo državnozborske volitve pokazale, da se je upliv Mladočehov povekšal, pa vladi deželnega zbora razpuščati ne bi kazalo, ker bi s tem le ustregla Mladočehom. ČeSko zgodovinsko pravo. Angleški list „ Ti men" bavi g* a češkim zgodo-vtssbim pravom in je pfimenaje i irskim prihaja do sklepa, da se niti prvo niti drugo ne atnnja t. blaginjo dotične države. Ta Članek najbrž ni pisan t Angliji, temveč ga je najbrž doposlal kak avstrijski Nemec. Sicer pa Angleži pač premalo poznajo razmere naše države, di bi mogli 0 njih soditi. Tirolska šolska predloga. Zallingerjevo glasilo se veseli, da tirolski deželni zbor ni rešil šolske predloge. Naj je tudi predlogo odsek predelal, vender bi ne bila ugajala, ako bi bila dobila sankcijo, ka|ti sedanja vlada za kaj specifično katoliškega niti sposobna ui List potem priporoča, da bi se osnovala posebna katoliška stranka, podobna oni nemškega centra. Ljudsko števlljenje v Dolenji Avstriji, Nemški listi se jeze, da ob čeških mejah nemški kmetje kaj radi češke posle jemlje in da grajšine Čehom dajo svet v zakup, ker je to uzrok, da se je v Dolenji Avstriji naselilo toliko Čehov. V j"dnem kraji že sedaj češki delavci in zakupniki zahtevajo češko ljudsko šolo. Židovski listi seveda priporočajo prav liberalno, da bi se čehi kar domov pognali. Dobro je, da graišaki iu posestniki znajo bolje ceniti češki živelj in ne bodo ubogali nemških časnikarskih pisačev. Naj se Nemci Še tako ustavljajo vender ne bode več dolgo, da bodo mo rali na Dolenje Avstrijskem osnovati več čeških ljudskih šol. Viianje države* Skupščina srbska imela je predvčeraj prvo sejo po božičnih počitnicah. Predsednik Pas č je naznanil, da se je novi tiskovni zakon znova izročil odseku, ker je odstopil minister notranjih zadev. Bivši minister se baš o novem tiskovnem zakonu ni mogel z radikalnim klubom sporazumeti Vladni načrt jako omejuje tiskovno svobodo in se zatorej radikatci ž njim sprijazniti ne morejo. Novi minister bode morda pripravljen v tej zadevi kaj več odjenjati večini skupščine. Rusija in Bolgarija, Neki rumunski list je izvedel, da bi Rusija priznala sedanje stanje v Bolgariji, če Bolgari 2 njo sklenejo pogodbo zastran izročitve političnih zločinov. Ta vest je pač le časnikarska raca, kajti zaradi nekaterih nihilistov, ki so se nastanili v Bolgariji, se pač Rusija ne bode odrekla politiki, katere se je dosedaj tako dosledno držala, le Bolgari bi se morda radi za tako ceno sporazumeli ž Rusi. Francija in Dahomei, Komisija francoske zboru ce se je izrekla, da naj se mirovua pogodba sklenena z dahonejskiiu kraljem odkloni, ker ne ugaja francoskim interesom. Vlada se nadeja, da zbornica potrdi pogodbo vzlicsklepu komisije. Če bi jo pa zbornica zavrgla, prišla bi vlada v zadrego in bi morda celo morala dati svojo ostavko Hkratu bi se pa z dahomejsko državo zuova začela vojna, da jo prisilijo k ugodneji pogodbi. Dopisi. Iz LJubljane 28. januvarja. (Javna pritožba.) [Izv. dop. J V ponedeljek imel sem opra« vila na živinskem semnji, a kako sem se začudil, „Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo." Bog vedi, kolik rut ste klicali v spomin našej mladini te besede pesnika, ki je sam najmanj jih izpolnoval; a tudi Vi se ne držite tega gasla; temu dokaz jo ves Vaš spis, a rekli smo že, da „centra principia negantem disputari nun potest. Z Vami prepirati Ba bi bilo prazno delo. Samo na neko reč Vas moramo opozoriti. Če Vi zagovarjate, .podučiti, zahvaliti se komu za kako reč', ,pošteni, pravični, grešni1 itd., svobodno Vam, saj tako še vedno pišeio tudi odličnejši naši pisatelji in najbolji naši listi, a ne zagovarjajte tega blaga v ime slovenstva, češ, da podučiti itd. so stare, pristne slovenske oblike, a ,poučiti' itd. novotarne („Sloveuei Brno se doslej zahvaljevali za prejete dan in dobrote itd.); bodite odkriti, pripoznajte in poučite ali podučite tudi Vaše čitatelje, da jedino prava ataronlovenska, srbska itd. oblika je poučiti, a novoslovenski ,podučiti1 da se je porodil iz prvotnega ,poučiti1 z ozirom na nemški ,uuterrichtenk, ,untervreisen', prim. od Vas navedeni ,podvizati*; k temu pa še lahko primaknete, da Vaš .protege- je ,podučiti1, a pristno-slovenski ,poučiti( da Vas mrzi. — A zagovarjati očividne uemčizne v ime slovenstva, slovenske pristnosti in atarodavnosti, to že ni več samo neznanstveno in smešno, to je že skoraj patološko početje. (Dalje prih.) ko zapazim že v Gruberjevih ulicah vse polno živine in mefietarjev, kateri so pridno Živino kupovali, tako da dolgo Časa nisem mogel z vozom naprej. Pa boljše Se le pride! Komaj zavozim na Poljansko cesto, vidim, da od živinozdravnice nadalje proti semnji stoji vse polno živine in se prodaja kakor na semnji tako, da je bila taka gnječa, da sem le z veliko težavo preril do Predovičeve gostilne. Ker živina ni mogla na semenj, je vsa na cesti stala, da se ni moglo na semenj. Da, tacega nereda de nisem videl na nobenem semnji, niti na deželi ne, kakoršen je bil na sv. Pavla semnji tti v stolnem mestu, kjer je bil semenj takorekoč na cesti, navzlic temu, da je jako lep prostor zato odločen, a živina ni mogla na prostor, ker se je uhod kmalu tako zastavil z živino, da ni mogel nihče ne noter ne ven. i Na semnji — srečen, kdor je sploh noter mogel — je živina stala vsa navBkriŽ, gneča je bila že pri uhodu taka, da se ni bilo mogoče ganiti. Kako je tu možno kupovati živino, ko se niti do nje ne more?! Novi živinski semenj poleg klavnice je pač lepo urejen, a kaj hasne to, ko se oe stori prav nič, da bi se red vzdrževal! Dva bora redarja Bta se na vse načine trudila, da bi vsaj pri uhodu red napravila, a vse zaman. Kje pa je tudi mogoče dvema možema pri takem navalu red vzdr-žavati?! Naravno je, da je ljudstvo silno zabavljalo, ker se le visoka pristojbina pobira, a druzega ne stori prav Bič. Kes je sicer, da se je sneg nekoliko odmetal, a to ni dovolj, ker ako se mora plačati po 30 in 40 novcev od glave se že sme zahtevati, da se Biieg popolnoma odpravi s semnja, ker le tako je mogoče, da se napravi dovolj prostora. No, znabiti semenj ne daje lepega dobička mestu? Ali ui to lepa vsota, da se je nabralo na tem semnji nad 700 gold. samo tržne pristojbine od živine na semenj pripeljane?! — Na semnji treba bi bilo najmanj 8 —10 paznikov, ki bi red vzdr Zavali in skrbeli za to, da se živina priveze za leseno ograjo, da ne bo stala vsa nBVskriž, kakor je to sedaj, ko vlada na sejmišči popolna anarhija. Redarji bi tudi imeli biti nastavljeni po Poljanski cesti in strogo paziti, da se z živino ne ustavlja in ne kupčuje po cesti. Skrajni Čas bi tudi bil, da mesto razširi Poljansko cesto na spodnjem konci, posebno pa nasproti Capovi tovarni, kjer je sedaj najožja, in kjer je ob semnjih največja gneča. Iz 6k.of|eluke 29. januvarja. [Izv. dop.] Iz vseh krajev sliši in bere se, kako da čitalnice napredujejo, napravljajo predpustne veselice, igre i. t. d., a samo v naši čitalnici vse spi Na novega leta dan volil se je nov odbor, in Ločani pozdravili smo ga z veseljem, misleč, da se bode sedaj kaj oživelo, a žal, zmotili smo se. Pri zadnji odborovi seji upal si je odbornik O. omeniti zaradi predpustne veselice, katere so bile že veliko let v na&i čitalnici imenitne, a glej, gospodje dubovuiki, kateri so seveda tudi v odboru, napadli so tega gospoda odbornika: „Kje bomo denar vzeli, in kakšno ve* selico hočete napraviti?" Gosp O. jim odgovori: „Pa prosimo gospo D, katera je že veliko let na glasovirji iz prijaznosti igrala!" A tudi to ui bilo tem gospodom dovolj, izrekši: .Seveda, še prosili bomo!" Seveda, za te gospode ni ples v čitalniški dvoraui, a Ločanoin pa gotovo ni po volji, ker ravno letos pri novem odboru Čitalnica ničesar ue napravi. Domače stvari. — (Društvo „Pravnik" v Ljubljani) ima jutri, dne 31. januvarja, zvečer ob 7. uri v tukajšnjem hotelu „pri Slonu" (I. nadstropje) svojo redno glavno skupščino, ua katero opozarjamo p. n. gg. društvenike. Na dnevnem redu so: nagovor načelnikov, običajna poročila, volitev načelnika, odbornikov iu preglednikov račuuov. — (Volitve na Primorskom) so določene tako: Za mesto Trst in okolico: Prvi volilni razred voli dne 27. februvarja t. 1. ; drugi volilni razred 2. marca t. 1.; tretji volilni razred 5. marca t. 1. vsak razred jednega poslanca. Kupčtjska in obrtniška zbornica voli dne 8. marca t. 1. jednega poslanca. Za mejno grofijo Istro: 1. Volilni razred kmetskih obiin. Volilni možje sodnijskih okrajev: Poreč, Matavun, Buje (volilni kraj Poreč); Koper. Piran, Buzet (volilni kraj Koper); Vodnjan, Pulj, Kovini (volilni kraj Vodnjan), volijo v omenjenih volilnih krajih dne 4. marca t. I. jednega poslanca. Volilni možje sodnijskih okrajev: Pazin, Lnbin (vo- lilni kraj Pazin); Voloska, Podgrad (volilni kraj Volo-ska); Krk, Čres, (volilni okraj Krk); Lošin (volilni kraj Lošin mali), volijo v omenjenih volilnih krajih dne 4. marca jednega poslanca. Volitve volilnih mož v kmetskih občinah se imajo vršiti o pravem času v občinah samih. II. Volilni razred mest. V ta volilni razred uvrščenih kraji, in sicer : Poreč, Koper, Piran, Rovinj, Buzet, iRola, Milje, Cittanuova, Umug, Matavun, Buje, Vižinada, Pazin, Labin, Plomin, Vodnjan, Pulj, Lošin mali, Lošin veliki, Čres, Krk, Voloska, Kastav, Lovran, Moščenice, volijo dne 6. marca t 1. jednega poslanca, in pri tem je vsak omenjeni kraj volilni kraj. III Volilni razred kupčijske in obrtniške zbornice. Kupčijska in obrtniška zbornica v Roviuji, ki voli s kraji, omenjenimi pod II. jednega poslanca, voli v svojem sedeži dne 8. marca t. 1. IV. Volilni razred velikega posestva. Za volitev opravičeni izmej velikega posestva volijo dne 9. marca t. 1. v Poreci jednega poslanca. Za pokneženo grofijo goriško in grudiščanBko: Volilna razreda kmetskih občin volita dne 4. marca po jednega poslanca. Volilni razred mest in trgov voli dne 6. marca jednega poslanca. Kupčijska in obrtniška zbornica voli dne 8. marca jednega poslanca. Veliko posestvo voli dne 9. marca jednega poslanca. — (Sokolovo mask ar a d o) počastilo bode, kakor se nam poroča, tudi večje število udov čilega bratskega društva Sokola Celjskega. Nadejamo se, da jim bode prijetna prilika preveriti se tudi letos, da sijaj Sokolskih maškarad še ni izumrl in da bodo prav prijetno preživeli zadnji pustni večer v bratskem krogu. — (Predavanje.) V muzejski bralui sobi predaval je včeraj zvečer g. profesor Wal 1 n e r o gospodarstvu in javnih narcdhah mestne občine Ljubljanske leta 1591. Seznanil nas je z mnogimi zanimivimi podrobnostmi iu dobro označil razloček mej sedanjimi razmerami iu o lnošaji- "pred 300 leti. Poslušalcev bilo je lepo število in predavanje bilo bi še bolj ugajalo, da je bilo malo krajše. — (Slovensko del. pevBko društvo „ Slavec") je začelo te dni razpošiljati vabila za svojo maska rado, ki bode na pustno nedeljo dne 8. februvarja t. I. Ako bi kdo po pomoti ne dobil povabila in se želi udeležiti, naj se blagovoli oglas.ti pri gosp. J. Vičiči, trgovci na glavnem trgu ali pa pri gosp. A. G j udu, brivci na Kon-gresuem trgu. — (Kraje pisna imena). Ugodnih rešitev so poslali v zadnjem času upravnlštvu »Matice Slo venske" sledeči gospodje: kaplan Fr. Pokorn: za Jesenice, Planino in Ur ušico na Gorenjskem; bogoslovec Št. Rihar i. dr. za politično ob čino Pol ho v Gradec; župnik Wurzer : za Ruše, Smol ni k, Lobnico in H is trico; stolni dekan Orožen v Mariboru po razli-nih sotrudnikih : za občine Št Peter pri Mariboru, Sv. Martin pri Vurborgu, Sv. Marjeta na Pesnici (Fr Ferk), Št. Ilj v Slov. Goricah (župnik Kelemina); Jarenina (dekan Flek); Sv. Jakob v Slov. Goricah (Župnik Fišer); Spodnja sv. Kungota (kurat Pignar); sv. Jurij na Pes-rici in Svičina (Župnik Vagaja). Lepo hvalo za marljiv trud — (Župnijo v Keblu) pri Konjicah dobil je g. Lovro Kramberger, kapelan v Slivnici pri Mariboru. — (Vodnikov spomenik.) Letos bode ato h t, odkar je Koprivnik na (iorenjskem samostojna lokalija, kjer je služboval tudi naš Valentin Vodnik. Tem povodom hočejo postaviti — kakor poroča „Slovenec" — v cerkvi Vodniku primeren spomenik. V ta namen se je sestavil odbor, v katerem so p. n. gospodje : Anton Payer, administrator v Ko-pri mu ku, predsednik; Mati ja Zarnik, Žujmik v Srednji Vasi, podpredseduik; Josip Ravhekar, tajnik; Ivan Slakar, kupelan v Bohinjski Bistrici, blagajnik; Ivau Berlic, župnik v Dob. Beli, odbornik. Doslej je ta odbor nabral nekaj nad 20 gld. za spomenik. Ker je gotovo umestuo, da se Vodniku postavi primeren spomenik tudi v tem planinskem kraji, kjer je bival nekaj nad tri leta in se navdušil za pesništvo, blagovole naj čentilci Vodnikovi poslati svoje prispevke imenovanemu odboru, oziroma bla gajniku. — (Ljudevit Kuba) znani nabiratelj iu izdajatelj slovanskih narodnih pesni, v katerega zbirki se nahaja tudi veliko število slovenskih, daje po čeških mestih slovanske koncerte. Dno 1. iu 15. marca bode priredil v Pražkem Rudo linumu dva velika koncerta slovanskih narodnih pesni. — (K ljudskemu štetju.) Prvi (šolski) oddelek Ljubljanskega mesta šteje 4011 prebivalcev, ki se tako razdele: Absolutno prebivalstvo Ulice, trg, steza, g? >—— - 31. dec. 1890. o v o i. t. «1. op m. 1 sploh — T-> n Barvarska steza . . . 9 7 9 15 24 27 Cesarja Josipa Trg . % 29 136 79 215 213 Kapiteljske ulice . ■. 1 14 39 36 75 60 Lingarjeve ulice . . . 5 17 24 40 64, 88 Lončarska steza . . . 6 16 27 43 70 75 Mesarske ulice . . . 2 4 8 9 17 — 1 7 17 16 33 i 9 Poljanska cesta . . . GO 278 705 913 161811566 Poljanski nasip . . . 8 61 452 117 5G9 478 Poljanski trg .... 3 24 97 90 187 63 Semeniške ulice . . . 2 4 97 20 117 85 3 18 30 52 82 57 Streliške ulice . . . 13 56 112 155 267 241 0 17 30 42 72 105 23 81 124 201 825 367 Šolski drevored . . . 1 1 — 2 2 — Št.udentovske ulice 0 28 40 73 113 108 Valvazorjev Trg . . . i 12 17 29 46 33 Vodnikove ulice . . . 3 13 22 43 65 66. 2 9 19 31 50 40 Sploh . ir>7 696 2005 2006 4011 3681 Kran/Bkem so naslednje službe okrožnih zdravnikov razpisane: v Senožečah, Kočevski Reki, Železnikih, Šraarji pri Izubijani, Ložu Bohinjski Bistrici, vsaka z letno plačo 800 gld., nadalje v Trebnjem s plačo 700 gld. In Radovljici s 600 gld Stalno nameščeni okrožni zdravniki imajo razuu plače tudi pravico do dveh starostnih doklad po 50 gld., ki se uštejeta v plačo iu do pokoiuiuskih iu pteakrbinakih užitkov. Prosilci morajo izkazati svojo starost. Upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse v Cislitaniji, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomade-vano življenje, dosedanje služliovnnie, znanje slovenskega ali kakega drugega slovanskega in nemškega jezika. Prošnjo za katero teh mest jo uložiti pri deželnem odboru do 2*. februvarja t 1. — (Seme ruskega lanu) C. kr. kmetijska družba kranjska hode tudi h>toa naročila semena pravega ruskeg.i lanu iz Rige na Ruskem. Kdor hoče dobiti kaj tega semena, naj se kmalu zulasi ustno ali pismeno v pisarnici e. kr. kmet)jake družbe kranjske v Ljubljenj, v Salendrovih ulicah štt-v. 3. Naročnik mora nekaj za aro priložiti, da ob BVOiem času gotovo pride pe naročeno seme. Stari mernik semena bode stal okula .'J gld. 50 kr. — (Poman kanje vode.) Na Notranjskem, kjer so toliko trpeli preteklo poletje zaradi suše, tUdI letošnja snežna zima pri hudem mrazu dela vHikc ueprilike. PomanUanje vode je prav občut-jivo ne samo za žage in mline, nego tudi pitne vode za živino pnmankuje in morajo ljudje sne« v kotlih tajati, da dobe potrebne vode. — (Tramvaj v Cel ovc i.) Nadinžener J Ro-haček z Dunaja biva v Celovci. da končno določi progo za tramvaj, ki se bode gradil od železniške postaie do vojaške plavalnice na Celovškem jezeru Ce ne bode nepričakovanih ovir, bode delo do konca maja gotovo. — (Nesreča.) Na novem parobrodu „San Guisto" v Trstu dogodila se je v sredo velika nesreča Trije delavci privezali so veliko halo blaga ua bruno parnega snmotežmka, ko se je najeden-krat pri vzdigovanji zlomilo teško bruno in delavce tako uesrečno zadelo, da je bil jeden takoj mrtev, druga dva pa hudo poškodovana. Jeduemu zlomljen je hrbtenec in desna roka in so ga umirajočega prenesli v bolnico. Druzemu zlomljena je desna noga in so ga tudi prenesli v bolnico. — (Obesili so v Gospiču) v sredo dva seljaka, ki sta umorila lausko leto dva žandarma. — (Za dijaško kuhinjo v Mariboru) so darovali gg : J Greif, lekar v Priedoru, 2 gld. ; Fe|. Kramberger, zlatomašnik v V«ravu, 2 gld.; neimenovan iz Ljutomera 6 gld. 70 ki.; Vil. Venedig, župnik pri Sv. Juriji, 5 gld. — (Razpisano) je mesto načelnika poinnož-niti uradov pri okrožnem sodišči v Novemmestu. Prošnje do 10. februarja t. 1. — Pri okrajnem sodišči v Škofjiloki raz|»isano je mesto pristava. Prošnje do 10. februvarja. Telegrami „Slovenskomu Narodu': Bel igra d 28. januvarja. Vse ministerstvo dalo svojo ostavko. Najbrže bo bode I Mišiću naročilo, da sestavi nov kabinet. Berolin 29. januvarja. „Nordd, Allg. Zeitung" javlja: Načelnik generalnega štaba grof Waldersee prev/el bode kot Lescinskega naslednik vodstvo 9. voja. Dunaj 30. januvarja. Cesar in cesarica molila sta skupaj pri pokojnega cesarjeviča krsti, bila potem v dvorni kapeli pri tihi maši, pri kateri je bila Štefanija tudi prisotna. Bruselj 30. januvarja. Včerajšnji pogreb princa Balduina vršil se je ob najmno gobrojneji udeležbi prebivalstva ob prisotnosti pruskega princa Henrika in dru/ih visocih tujih osel). Pariz 30. januvarja. Včeraj bile so zopet demonstracije v „Theatre frangaisea. Trideset oseb, ki si kričale in ropotale, odpravili so i/ gledališča, ko se jim je vrnila ustopnina. Atene 30. januvarja. V okraji Atha-mani blizu Trikale udri se je plaz snega, kije podsul blizu 70 hiš. Do 25 oseb mrtvih, mnogo baje poškodovanih. Novi York 30. januvarja. Končavši svoj govor na banketu Novo-Vorškega trgovinskega sodišča, umrl je zakladni tajnik Windoin imgloma. Razne vesti. * (Ivan Oith) Iz Kuna ho javlja, da bodo „Propaganda" poslala 20 misijonarjev v Ogn|eno zemljo, da ob lednem tam poizvedujejo po Ivanu Orthu. * (Ruski carje vič v stnrtni nevarnosti.) Kakor poroča „Tempa" bil je ruski car jevič v okolici Hyderabad, predsedstva MadraB, v veliki nevarnosti. Pri lovu, prirejenim njemu na čast, skočil je panter, ki ga je zgrešit nek lovec, naravnost proti eatjeviču. Knez Obolenski pobil )e divjo zver z puškinim kopitom, kuez Variatinski pa jo je usmrtil s strelom prav iz bližine. * (Električno razsvetljenje v Berolin u) nameravajo prirediti za imendan cesaria Viljema. Vse mesto bode razsvetljeno s 25.000 svetilkami v raznih barvah. Zgradba glavnega društva /a električno razsvetljavo bode razsvetljena s 6000 svetilkami. * (Zamrznen vodovod.) Vodovod v okolici Pariza je tako zamrznil, da morajo vodo v sodih dobavljati. Tudi na Dunaji in v mnogih drugih mestih delala je huda m dolgotrajna zima mnogo neprilik. * (Nemška poštenost). V Monakovem ho nedavno prišli ua sled praviln j oiganizovam tatinski družbi, ki ima mej Svojimi člani tudi državne uradnike. Ta družha kradla je iz državnih skladišč predmete za hrano iu oblačila za voisko kakor tudi naboje. Kur je bilo ukradeno, donaSalo se je drža\-nim dobavijalcem, ki si ukradeno b'ago zopet prodali Sporaeumljvnl so bili tudi neki uradniki ioten ilance, ki so po nadzornikih skladišč dali odpirati-jib, da se je potem mastno kradlo. Iznosilo se je razno blago a potem zopet prodajalo po dva ali tri krat Zarad te lepe poštenoati zaprli bo več oseb, mej njuni več. uradnikov intendance. * (V Parizu) je vsled hudega mraza se neizmerno podražilo sočivje, ker je po vrtovih okolice vse pozeblo. Cena raznemu Bočivju je poskočila neizmerno, in veljajo nekatere stvari desetkrat toliko, kakor navadne zime. — Ta draginja posebno hudo zadeva delavske in srednje kroge. ;*.<,r>J-T— fmjSi-- »i „LJUBiJiM! nor S »I leltt J • «•><*• j zii vmc leto gJ«l. -l.liO ; z» pol gld. St.SOj za rein leta gl4 Državne srečke iz I 1MH1 ngeruka zlata rotita l ' „.......104 , 15 Ogeraka papirna renta 5°/u......100 , 7-') Dunava le*, srečke nw'u . . . loo gld. lil „ — Zomlj. obč. avstr. 4*/«''/• z'Hl' zast. listi . . 113 „ — Kreditne srečke......100 gld. 181 , 50 Uudoltove srečke..... 10 „ 20 n 50 Akcije anglo-avstr. banke . I'M _ 166 , 25 Train\vay-driiAt. vel j. 170 gld. a. v. ... 218 „ — 9-04'/. — . 9 04'/, 40 — , r. 40 I ti O.i — , r>6-05 'J5 I gld. 131 gld. 2f> kr. lOo, 180 . 25 . Vsak slovenski gospodar, 7 gospodarski list ,,Kmetovalec" s prilogo „Vrtnar", pošlje naj svoj naslov o. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani, katera imi dopošlje prvo Številko brezplačno in iz katere more sprevideti, d* }e list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (60—2) Stanovanje pripravno za prodaja III loo ali g*o-slillio. v mestu ali na deželi, Iščem V najem ali na račun. Več pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 183—11 Išče se gozdar, Neoženjen in krepak gozdar, ki dobro zna pečati se z gozdno kulturo, se vsprejmo. — Znanje nemškega in slovenskega jezika se zahteva. Ponudbe v nemškem jeziku naj se pošljejo pod naslovom: Gutsvervvaltung Weixelstein (Unter-krain), Station Steinbriick, Siidbahu. (M—4) Ženitvena ponudba. Krfuiar, uiesjur, poseatuilc milim In kmetije, vdovec, okrog 50 let star, v jako živab-neiu kraji na 6tHjerMkem, išče znanju z varčno odgojeno deklico ali vdovo brez otrok, da bi jo vzel v zakon. Nekaj premoŽenja se želi. — Le resno ponudbe s pridejano fotografijo prosi ho poslati pod šifro: ««F. 1». K. posto restaute ltw|henl»ura ob St*»i, štuJerNli«'- do konca januvarja t. 1. (56-3) Dr. Frideriku JLeiiglel-u Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče It breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot nnjizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaze zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, loćlfo mv že tli-iigl dsn ne-■umIik* luskiue od polti, ki poatune VHled teK» claito bela In iiežim. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje uiladostno harvo; polti podelil je baloto, nežie>st in čvrstost; odslrani kaj naglo pege, zoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedee in drugo nesnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred kI«1. l.SO. (179—47) Dr. Friderika Lengiel-a ĐENZOE-MILO. Nhjmileise in najdolirodejnej o milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad oo kr. Dobiva se v Ljubljani v 1 l». pl. Trnk6o«y-J« lekarni in v vseo večjib lekarnah. — Poštna naročila vBprejouia W. Ileun, llnua), X. Hranilno in posojilno društvo na Ptuji registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Bilauoa z a. lato 1890. k t i v a gld. kr. gld. kr. 1 16000 585 06 Glavni 1 . , .. . oro„ . .... gld 2000 — ^ 1 deleži Od 2527 UdoV ° Opravilni J . . . . „ 4078912 42739 82 i 406124 1593 14100 270 248 7 565 42 4855 26 ! 46 23 61 21 74 91 Hranilne uloge od 872 uložnikov .... gld 358419.20 KapltalfeoVane obreati od hraniln b ulog od 31. decembra 1890 ......... „ 13494 87 366914 16 1 (illlii |i<,> \ rit'i.i ,r ilni« '4 1 lii'ciMnl iVi 1 S'll) Splošni rezervni fond dne 1. januvaria 1890. teta..........gld. f)424 — Ustopnina leta 1890. ... „ 1060•— gld. 6482' — 4410 1561 72 24 S|>ecijalni rezervni fond /a slučajne izgube /nafta 1. januvarja 1890 ....... w 13376 — 198C8 Vkup . . . gld 198o8 — in ker se je dal ostanek čistega dobička v vsled sklepa denaftujega občnega zbora k posebnemu rezervnemu fondu, zuaAata oba Čiati dobiček leta 1890 ............... 890S F ■ 57 •1443512 51 444392 1 51 NA TTUJ1, dne 27. januvitrja 1891. <*>7) 1 il 1 Ravnateljstvo. Izdajatelj in odgovorni urednik: J ob i p Noili. Lastnina in tis1«. „Narodne Tiskarne".