PRIR JRSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	ia >•
Abb. postale I gruppo " L6113 'iU UF
Leto XXI. St. 158 (6136)
TRST, torek 6. julija 1965
RAZGOVORI O NEUSPEHU KONFERENCE V BRUSLJU?
Predsednik republike Saragat danes na obisku v Zahodni Nemčiji
Čilski predsednik Frei pri papežu - Zakon o reformi zunanjega ministrstva - Pred stavko železničarjev
RIM, 5. — Predsednik republike Saragat bo v spremstvu ministra za zunanje zadeve Panfanija jutri uradno obiskal Zahodno Nemčijo. Odpotoval bo ob 8.30, njegov prihod na letališče Wahn v bližini Bonna je predviden ob 11. uri. Na letališču bodo italijanskega predsednika sprejeli nemški zvezni predsednik Liibke, zvezni kancler Erhard, minister za zunanje zadeve Schroeder in drugi člani vlade.
Že jutri bo imel predsednik
vendar ga sedaj spravljajo v zvezo s spori okrog evropske skup. nosti zaradi razbitja konference v Bruslju; verjetno gre za poskus, da se nasprotja s Francijo omilijo, po drugi plati pa tudi za e-notno stališče glede kmetijskih vprašanj med Nemčijo in Italijo.
Predsednik Čila Eduardo Fre.v je zaključil svoj uradni obisk v Rimu in si je včeraj ogledal sedež FAO v Rimu ter nato področja agrarne reforme pri Malagrot-ti. Zvečer je uradno obiskal se-
republike razgovore, ki se bodo 'nadaljevali v sredo, ko bo Fan-fani razpravljal s svojim nemškim kolegom. Saragat bo ostal v Zahodni Nemčiji do sobote in bo obiskal več mest, med njimi tudi zahodni Berlin ter Hamburg, od koder se bo vrnil v Rim, kjer bo predsedniško letalo pristalo ob 20. uri.
Saragatov obisk v Zahodni Nemčiji je bil sicer predviden že prej,
iimiiii   minil     lin iiiiiiii m   Hillu
Odposlanstvo Commonwealtha se ne bo sestalo z U Tantom
Novi napadi osvobodilne vojske na ameriška oporišča - Zopel bombardiranje z bombniki «B-52»
ŽENEVA, 5. — U Tantov predstavnik v Ženevi je davi izjavil, da mirovno odposlanstvo C ommonwealtha za Vietnam ne bo'ec. šlo v Ženevo in se ne bo sestalo z glavnim tajnikom OZN U Tantom.
V Londonu se je zvedelo, da
'je potovanje odposlanstva odloženo, ker so Peking, Hanoj in Moskva odklonili sprejem članov odposlanstva. Toda to še vedno upa, da bodo omenjene tri vlade menjale stališče, in kljub sedanjemu stanju ostane vedno pripravljeno.
' Odpoved potovanja odposlanstva v Ženevo je sinoči sporočil po telefonu U Tantu Harold Wilson. Kakor je znano, sestavljajo odposlanstvo predstavniki Velike Britanije, Gane, Kenije in Trini-dada-Tobaga.
Iz Sajgona poročajo, da so enote osvobodilne vojske izvedle preteklo noč nov napad na Ba-Gia v pokrajini Quang Ngaj, kjer je bila 29 maja srdita bitka. Ameriški vojaški predstavnik je izjavil, da je v nekaj minutah skupina o-svobodilne vojske premagala saj-gonsko posadko v tem kraju ter zavzela važno utrjeno postojanko.
Ba-Gia je 15 kilometrov zahodno od Quang-Ngaja, približno 50 kilometrov severovzhodno od Sajgona. Med bitko so enote o-svobodilne vojske zaplenile dva topa kalibra 105 in več sto topovskih izstrelkov. Celotno saj-gonsko posadko, ki je štela okoli 350 mož, pogrešajo. Včeraj popoldne je bil en ameriški helikopter, ki je sodeloval pri iskanju enot osvobodilne vojske, sestreljen.
Osvobodilna vojska se je čez eno uro umaknila ter odpeljala s seboj ves plen. Na področju Bac-Lieu 175 kilometrov jugozahodno od Sajgona so včeraj prenehali boji Ameriški vojaški predstavnik je izjavil, da je na tem področju padlo 212 članov osvobodilne vojske, ni pa povedal, kolikšne so izgube sajgonske vojske.
Danes so ameriški bombniki «B-52», ki so prispeli z otoka Guam na Tihem oceanu, bombardirali področje severnovzhodno od Sajgona v domnevi, da se tam zbirajo čete osvobodilne vojske. V vojaških krogih pravijo, da bo potrebno počakati ne' aj časa, preden bodo zvedeli, ali je bilo bombardiranje učinkovito. Kakor je znano, so ista letala izvedla 18. junija napad na področje 50 kilometrov od Sajgona, ki pa je bilo popolnoma brezuspešno, in se je zaradi tega vnela v ZDA velika polemika.
Skupina 43 ameriških letal pa je danes izvedla deset bombnih napadov nad Severni Vietnam; e-no letalo je bilo sestreljeno.
dež KD v Rimu, kjer so ga sprejeli tajnik stranke Rumor in o-stali najvišji demokristjanski predstavniki z •ministrskim predsednikom Morom na čelu. Se prej pa se je Frey razgovarjal dve uri z Rumorjem, o čemer ni bilo izdano nobeno sporočilo. Demokristjanski krogi samo poudarjajo pomen teh razgovorov, češ da gre za tesnejše sodelovanje dveh najpomembnejših demokristjanskih strank na svetu. Med uradnim o-biskom na sedežu KD sta spregovorila Rumor in Frey. Danes bo predsednik Frey uradno obiskal Vatikan.
Televizija bo direktno prenašala prihod Saragata v Nemčijo; oddaja se bo začela danes ob 10.50. Nato bo televizija prenašala kroniko obiska predsednika Freia pri papežu Pavlu VI.
Predsednik republike Saragat je poslal notranjemu ministru in prefektom pokrajin, ki so bile prizadete zaradi nedeljskega neurja, solidarnostne brzojavke, v katerih poudarja nujnost, da se naredi vse za pomoč prizadetim družinam. Tudi v poslanski zbornici je več poslancev govorilo o tem vprašanju, nakar je podtajnik An-toniozzi zagotovil zanimanje vlade.
Poslanska zbornica je nato razpravljala o zakonu o pooblastilu vladi, da izvede reformo zunanjega ministrstva. Reforma predvideva preureditev raznih uradov in tečnejše določitve pristojnosti, u-stanovitev novih ustreznih diplomatskih in konzularnih predstavništev, pri čemer upošteva usta novitev novih držav. Posebno mesto imajo trgovski uradi pri veleposlaništvih. Končno se poenostavlja sistem hierarhične lestvice in se ukinjajo razlike med osebjem, ki se ukvarja z različnimi opravki. Z z.akonom, oziroma predlagano reformo, so se strinjale vse skupine v poslanski zbornici; samo komunisti in poslanci PSIUP so izrekli nekaj pripomb, zaradi česar se bodo glasovanja vzdrža li. Ugotovili so namreč, da daje zakon vladi preširoka pooblastila in da izbira diplomatov odraža stare diskriminacijske metode.
Primer Trabucchi je še vedno na dnevnem redu razprav vseh strank. Danes se je sestalo vodstvo PRI, ki je izdalo uradno poročilo, v katerem se govori, da je La Malfa poslal predsednikom poslanskih skupin KD, PSDI in PSI pismo v zvezi z jutrišnjim sestankom predstavnikov večine. Do sestanka opozicijskih strank na pobudo PSIUP, ki naj bi ža-
rni, kar se tiče dohodka na prebivalca, zmanjšanja virov, ki prihajajo iz primarnih proizvodov zaradi napredovanja znanosti in tehnike, demografskega razvoja, ki predstav, lia enega najbolj zaskrblujočih problemov v razvijajočih se državah.
Na koncu je U Tant pozval države članice OZN, naj premagajo meje in praznine, ki še obstajajo, v borbi proti najbolj očitni neenakosti; ter naj na svetu ustvarijo družbo, v kateri bodo plodovi razmaha in napredka, kakor tudi bremena revnih, razdeljeni na podlagi večje enakosti.
BEOGRAD, 5. — Nocoj je prispel v Beograd na vabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Petra Stamboliča na petdnevni u-raden obisk predsednik vlade U-gande Milton Obote, ki bo odpotoval tudi na obisk Ljubljane, Zagreba, Reke in Opatije, od koder bo nadaljeval pot na Brione.
lililHIllllimillniniliMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiininiiiiiimiiiiilllilliiHiiiiniilniimlliilliiliillliiiiiiiiiilililHiliiliimiiiiiiilllliiilllllimiiiiiililliliiiliilniiiiiiiiilHiiiilia
htevale razpravo v parlamentu, pa ni prišlo, ker ni prišlo do soglasnosti med strankami in je bil sestanek odpovedan.
Sindikat strojevodij CGIL, njih pomočnikov in drugega osebja, ki je zaposleno na vlakih, je napovedal vsedržavno stavko, tako da bodo zadržali vlake za eno uro v času od 10. ure v sredo do 10. ure v četrtek. Stavko so proglasili zaradi vrste nerešenih sindikalnih vprašanj, zlasti pa zaradi napadov na pravico do stavke m zaradi omejevanja sindikalne svobode na železnici. Istočasno je sindikat železničarjev CGIL napovedal vsedržavno stavko vseh železničarjev iz istih razlogov. CISL se o tej stavki še ni izjasnila, ker hoče natančneje proučiti razloge, ki 'ih niTvaja CGIL za stavko, UIL pa je že prej izjavila, da pri stavki ne bo sodelovala.
Proslave «dncva borca» po vsej Jugoslaviji
BEOGRAD, 5. — Narodi Jugoslavije so včeraj proslavili 4. julij, dan borca s polaganjem vencev na grobove padlih borcev, s -spominskimi slovesnostmi in manifestacijami, z odkritjem spomenikov in spominskih plošč, s pohodi po partizanskih poteh, s sestanki bivših borcev in mladine in z odkritjem novih objektov. O-srednja proslava na Hrvaškem je bila v taborišču Jasenovac, kjer so nacisti in ustaši med vojno pobili 700.000 rodoljubov. V Sloveniji pa je bila proslava v Ilirski Bi; strici, kjer so slovesno proslavili 22. obletnico ustanovitve prekomorskih brigad. Podpredsednik republike Aleksander Rankovič, ki se je udeležil proslave v Ilirski Bistrici, je izjavil Radiu Koper, da je včerajšnja proslava v Ilirski Bistrici napravila nanj velik vtis, posebno ker so se zbrali stari borci iz mnogih krajev Jugoslavije in ker so se proslave udeležili tudi tisti Italijani, ki so se skupno z jugoslovanskimi borci v jugoslovanskih enotah borili proti fašizmu in skupnemu sovražniku jugoslovanskih narodov in italijanskega ljudstva. «Bil sem priča ganljivih srečanj starih borcev,* je poudaril Rankovič in dejal, da je nanj napravila globok vtis tudi razstava o povojnem razvoju Primorske in ji je zaželel mnogo nadaljnjih uspehov v graditvi socializma ter izrazil željo, da se še nadalje poglabljajo stiki med jugoslovanskimi narodi in italijanskim ljudstvom.
«Prekomorci» so se v nedeljo zbrali na veličastni proslavi v Ilirski Bistrici
Govor Mihe Marinka o zmagovitih zaključnih bojih in o deležu prekomorskih brigad
Kakor poročamo, na tretji strani, je bila v nedeljo v Ilirski Bistrici veličastna proslava prekomorskih brigad, na kateri je imel glavni govor Miha Marinko, ki je med drugim dejal:
«Ko se po dvajsetih letih ozremo na usode-polna politična dogajanja izmed 20 let, velja tudi za današnji
čas in nove spremenjene naloge znova poudariti najodločnejšo vlogo zavestnih socialističnih sil, ki so prav tako danes kakor takrat na čelu progresivnega družbenega razvoja. Zgodovinska dejstva potrjujejo spoznanje, da bi bil izhod druge svetovne vojne brez zavestne in trdovratne borbe naših narodov drugačen, in dvomljiva bi bila tista svoboda, ki bi jo prinesli zunanji osvoboditelji za jugoslovanske narode, posebno pa še za Slovence na Primorskem. Kolikor bi kot narod morda obstajali, pa bi nam drugi vladali po svojem okusu in nam odrejali tudi državne meje. Da so si vsi jugoslovanski narodi v tej odločilni epohi svoje zgodovine lahko pisali usodo sami, je v največjem delu prav zasluga zavestnih socialističnih sil na čelu s komunistično partijo Jugoslavije, ki je idejno monolitna in prekalje-
na v težkih političnih bojih stare teku narodnoosvobodilne borbe za-Jugoslavije in z jasnimi pogledi na čela učiti mladino pisati in brati.
iiiiiiiiiiiiiii........
TRETJA OBLETNICA ALŽIRSKE NEODVISNOSTI
Polkovnik Bumedien predsednik sveta alžirske revolucije
Svet Ima 26 članov, ki so vsi vojaki razen dveh - Bumedien je poudaril, da bo Alžirija še dalje vodila politiko nepovezovanja
ALŽIR, 5. — Danes so v Alžsiru proslavljali tretjo obletnico neodvisnosti. Hkrati so tudi sporočili, da je bil polkovnik Bumedien imenovan za predsednika narodnega sveta alžirske revolucije, ter so objavili imena vseh 26 članov tega sveta.
Zjutraj so na pokopališču po-
častili spomin padlih v osvobodilni vojni. Polkovnik Bumedien ter razni ministri in razne o-sebnosti so položili venec v 1-menu sveta revolucije na grob dveh padlih junakov, ki simbolizirata vse padle. Komemoraciji so prisostvovali tudi člani diplomatskega zbora arauskm držav. Po enominutnem molku je sprevod krenil v mesto.
Opoldne so izstrelili 101 topovsko salvo in hkrati so zapiskale sirene v pristanišču; tedaj se je ves promet ustavil za pet minut. Popoldne in zvečer so bile športne in gledališke prireditve.
MEDNARODNI PEN KONGRES NA BLEDU
SSpenderju ni všeč odgovornost Zakonspirirane okrogle miie»
A. Miller v Begunjah - Tiskovne konference Asturiasa, Nerude, Fernandeza in Millerja
U Tantov poziv na sodelovanje za odpravo revščine
ŽENEVA, 5. — Na zasedanju gospodarskega in socialnega sveta je glavni tajnik OZN govoril danes o gospodarskem položaju na svetu In o desetletnem programu OZN za razvoj. Izrekel je prepričanje, da je sedanja napetost med severom in iugom zaradi velikih razlik na gospodarskem in socialnem področju mnogo hujša kakor napetost med vzhodom in zahodom. Zaradi tega je predlagal glavni skupščini, naj znatno poveča potrebne sklade za razvoj in za gospodarsko in socialno dejavnost. «Upam, je dejal tajnik, da politične .ustavne m finančne težave, ki jih secial ™^m°' kar se tiče vzdrževanja akcije za mir, ne bodo vplivale na dobro vo-lio vlad pri prispevanju k dejavnosti Združenih narodov v okviru desetletja za razvoj.«
Ko je govoril o svetovnem gospodarskem položaju, je U Tant predlagal, naj bogate države dajo na razpolago revnim vsaj en odstotek svojega narodnega dohodka. Samo če bodo razpolagali s temi sredstvi, se bodo mogli Združeni narodi boriti, da odpravijo sedanjo napetost med severom in jugom, ki se še širi zaradi večanja razlik med bogatimi in revnimi država-
(Od našega dopisnika)
BLED, 5. — Ce bi hoteli izbrati Pen kongres poteka, bi mogli reli, da se razvija v obliki odpirajoče se pahljače. Iz prvotno ene same točke, ki je velika festivalska dvorana, se širi naprej po Bledu in okolici, kjer so razne prireditve, a se tudi poglablja, in posamezni listi pahljače zado-biuajo barvo in sijaj. Ze večer na dan otvoritve, v petek, je dal priložnost stotinam in stotinam spremljevalcem oziroma spremljevalkam, da se na blejskem gradu medsebojno spoznajo ob imenitni postrežbi in ob petju Slovenskega okteta. Večer je priredil slovenski center Pen-klub vseskozi odlično in nasplošno zadovoljstvo. Tudi sicer je organizacije vsestransko uspela.	, .
Kot smo omenili ze v prejšnjem poročilu, je imel predsednik Slovenske akademije znanosti in u-metnosti Josip Vidmar otvoritveni govor — s predavanjem -Pisatelj in sodobna družba». Teze, ki jih je tu razvijal, so nam ze znane iz njegovih člankov v -Dnevniku ki jih priobčuje -Delo- pa tudi že. iz prejšnjih spisov. Uvodoma je prikazal svojo tezo o nastanku slovenskega naroda skozi Prešerna in njegovo poezijo. Zavihtel je nato svoj meč zoper razne struje sodobne literarne umetno-*ti kot so angažirana umetnost, umetnost kot odraz svoje dobe in podobno. Dejal je, da je globoko prepričan o škodljivosti take literature sklicujoč se na razne zglede umetnikov velikanov iz davne preteklosti. Udeleženci kongresa so zbrano poslušali njegov govor, ki ga je imel v francoščini.
V poznejšem poteku kongresne^ ga dela je nastopila vrsta znanih piscev raznih narodov, ki so razvijali različne vidike na literaturo in njen vpliv v sodobnem -tuljenju. Zelo originalne poglede je razvil na primer angleški pesnik Stephen Spender, ki je med drugim dejal, da že 35 let posluša na raznih kongresih razne teze. o odgovornosti pisateljev, o katerih pa pripovedniki ničesar ne vedo Dejal je, da bi se moral Pen obvezati, da se na njegovih kongresih ne bi nikoli več govorilo o odgovornosti književnikov. Izrazil je željo, da bi na-teh kongresih poslušali recitacije pesmi raznih svetovnih pesnikov, ki jih je nekaj tudi na tem kongresu. Zaključil je z besedami: -Resničnost je pesnik, ki bere svoje pesmi, med-
tem ko pesnik, ki govori o odgovornosti pesnikov, predstavlja neresničnost,-
Kot da bi hoteli že zdaj ustreči Spenderjevi želji, smo pozneje slišali več pesnikov, med njimi znanega čilskega pesnika Nerudo, potem Gvatemalca Asturiasa; znani madžarski pesnik je recitiral neko svojo pesem v madžarščini, ki jo je nato neka dama brala v odličnem francoskem prevodu. Tudi pisatelj Jože Javoršek je v francoščini prebral neko Kosovelovo pesem.
Delo kongresa je postalo za poročevalca, ki je povrh tega še otn-ran v hoji, skoraj nepregledno. Obod pahljače se je razširil. Tako je bil na primer v nedeljo slovenski piknik za goste v Škofji Loki, kjer so si ogledali naš znameniti muzej na prostem. Novoizvoljeni predsednik Arthur Miller je obiskal med drugim tudi Begunje, kjer so med vojno nacisti pobili nešteto naših ljudi, se ob pripovedovanju o teh zločinih zgrozil in dal priznanje naši narodnoosvobodilni borbi. Ko to poročam,
je v
dvorani Park hotela coctail-
part,y, ki ga prireja zagrebški Vjesnik» za novinarje in nekatere udeležence kongresa. Trenutno pa je v Kazini velik sprejem za vse udeležence kongresa.
Značilnosti tega kongresa so tako imenovane -okrogle mize-, pri kateri se zbere po nekaj delegatov in diskutantov, ne več kot 25, in ki so za novinarje nepristopne. -Okrogla miza» si izvoli svojega predsednika, ki potem po roča novinarjem o poteku diskusije. ne da bi povedal imena diskutantov. Tudi sicer si sledijo tiskovne konference druga za drugo, ki jih dajejo poleg vodstva kongresa razni ugledni udeleženci. Tako je imel tiskovno konferenco že Arthur Miller. Danes Pa so imeli take konference trije u-gledni latinskoameriški pesniki in pisatelji: Miguel Asturias iz Gva temule, Pablo Neruda iz Čila in Pabla Fernandez iz Kube. O njihovem zanimiven orisu kulturnega in političnega življenj a v drža vali Latinske Amerike bomo še poročali.	VL. BARTOL
Ob 14- uri je radio oddajal go; vor polkovnika Bumediena, ki je ostro napadal Ben Belo. Zatem je izjavil, da «je umrl socializem z besedami in se začenja pravi socializem*. Poudaril je, da je potrebno jiredvsem mobilizirati notranje vire dežele še pred pomočjo od tujine, in dodal, da se bo sodelovanje s Francijo razvijalo v medsebojnem zaupanju. Izjavil je tudi, da namerava Alžirija voditi politiko sodelovanja z vsemi narodi v znamenju medsebojnega spoštovanja.
Zatem je Bumedien izjavil, da mora narodnoosvobodilna fronta, ki bo imela v kratkem kongres, da izvoli nove voditelje, nadzorovati oblast, toda ne sme prevzeti njenega mesta. Stranka mora vsekakor biti v prednjih vrstah revolucije in »zopet najti svoj dinamizen v okviru demokratičnega centralizma*. Potrebno bo »moralizirati ustanove, da se okrepita stabilnost in revolucionarni red*. Potrebno bo dalje »napraviti uprave bolj učinkovito, imeti povsem svobodno sodstvo, odvzeti vsak element osebne oblasti v vodilnih organih ter pospešiti gospodarski in socialni razvoj*.
»Gospodarski dvig dežele, je nadaljeval Bumedien, je mogoč, toda potrebno bo strogo varčevanje na vseh sektorjih življenja in še posebno v življenju stranke in države. Potreben je tudi večji čut državljanske odgovornosti.*
Zatem je Bumedien poudaril, da je potrebno doseči enotnost severnoafriškega Magreba, in je dodal, da ostane Alžirija zvesta načelu nepovezovanja ter namerava okrepiti vezi z nevtralnimi in socialističnimi državami, pri čemer bo okrepila tudi sodelovanje s Francijo. Druga afriško-azijska konferenca na vrhu, ki bo novembra, bo omogočila primerjanje stališč in okrepitev borbe proti imperializmu in kolonializmu. Alžirija ne bo dopustila vmešavanja v svoje notranje zadeve.
Bumedien je trdil, da je bil »državni udar proti Ben Beli neizbežen*, ker da je Ben Bela doživel neuspeh v gospodarstvu ter je »prestrašil naložnike, razsipal državni denar in paraliziral gospodarstvo*.
Ko je govoril o gospodarstvu v deželi, je dejal, da »je treba vzpostaviti zaupanje, tako da bo domači in tuji kapital dobil spodbudo za investicije za napredek dežele. Potrebno je tudi, da a-grarna reforma temelji na pravičnosti*.
Nato je poudaril važnost, ki jo bo narodnoosvobodilna fronta i-mela pri pripravljanju politike in gospodarskih direktiv v deželi, in pripomnil, da bo prihodnji kongres, na katerem bodo reorganizirali dejavnost stranke, »avtentičen*; ni pa povedal, kdaj bo kongres.
V Parizu je znani Ben Belov nasprotnik Mohamed Budiaf izjavil, da sicer odobrava odstavitev Ben Bele, pripomnil pa je, da vojska ne sme sama prevzeti oblasti v Alžiriji. Nadaljeval je: »Naj bo patriotizem ali politična zavednost vojske kakršna koli, ne more sama vsiliti rešitev, ki so mogoče samo s povratkom k revolucionarni politični koncepciji, t. j. z obnovitvijo ljudske suverenosti in z neposredno intervencijo množic pri določanju in usmerjanju politične izbire.* Kar se tiče zunanje politike, je Budiaf izjavil, da je potrebno okrepiti sodelovanje s Francijo, vezi z narodi Magreba, arabskega sveta in Afrike ter z narodi socialistič nih držav.
Kakor rečeno, šteje svet revo lucije 26 članov, ki so vsi vojaki z izjemo dveh. Med temi je pet ministrov. Sedaj se pričakuje sestava vlade, ki jo bo sestavil Bumedien.
Predsednik ZAR Naser je poslal včeraj čestitke polkovniku Bu-medienu ob tretji obletnici alžirske neodvisnosti. Naser pravi med drugim, da »ljudstvo ZAR neomejeno in brez pridržkov verjame v iskreno in trdno prijateljstvo, ki vedno veže revolucionarne borbe naših dveh narodov*.
Čestitke sta poslala tudi predsednik Kitajske in zunanji minister.
Napredovanje opozicije pri japonskih volitvah
TOKIO, 5. — Vlada, ki ji predseduje Eisaku Sato, je doživela precejšnji volilni neuspeh. Socialisti, ki so glavna opozicijska stranka, so pridobili do sedaj deset sadežev pri volitvah za obnovitev dela zgornje zbornice.
Manjkajo še podatki 11 okrožij toda zdi se, da je Satova liberalna stranka dožhreia neuspeh v korist socialistične itranke »femeito* (»čista vlada*);; V Tokiu so liberalci največ Jfubi®’* P0 mnenju ministrskega predsednika “* je treba te zgube pripisati odkritju primerov korupcije, v katere so bili zapleteni nekateri predstavniki njegove stranke.
narodnostna vprašanja, strnjena okoli svojega generalnega sekretarja tovariša Tita, predstavljala najučinkovitejši in najodločnejšl čini-telj razvoja, ki je pomenil edino alternativo za dejansko svobodo, samostojnost in enakopravnost vseh narodov Jugoslavije. Samo s tako jasno orientacijo si je bilo mogoče pridobiti polno zaupanje ne samo delavskega razreda, temveč tudi vseh narodnostno zatiranih množic in jih povesti v odločilen spopad s fašizmom.
Ob taki osnovni orientaciji In idejni enotnosti pa je vodstvo komunistične partije Jugoslavije u-melo tudi uporabiti dovolj široke in gibke oblike svoje politične dejavnosti, ki so jih narekovale specifične okolnosti posameznih nacionalnih In teritorialnih območij, vključujoč na ta način vse napredne tokove za uresničenje take o-rlentacije.
Ne bo odveč, če se ob tem spomnimo na zgodovinsko dejstvo, da je centralni komite komunistične partije Jugoslavije na svoji prvi seji po zlomu predaprilske Jugoslavije, maja leta 1941 v Zagrebu, poveril centralnemu komiteju komunistične partije Slovenije nalogo, naj takoj razširi svojo dejavnost tudi na področje Slovenskega primorja, ki je bilo že dvajset let okupirano Ta odločitev Je temeljila na skupni Izjavi komunističnih partij Italije, Jugoslavije in Avstrije Iz leta 1934, s katero so se zavezale k skupni akciji za osvoboditev razkosanega slovenskega naroda; prav tako pa je temeljila tudi na okolnosti. da Je fašizem kruto zatiral vsako organizirano dejavnost komunistične partije Italije in drugih antifašističnih gibanj na tem področju.
Zato je centralni komite komunistične partije Slovenije že v drugi polovici leta 1941 poslal na Primorsko več svojih članov In drugih uglednih komunistov z Oskarjem Kovačičem na čelu. ki so imeli nalogo organizirati narodnoosvobodilno in antifašistično gibanje. Pri svojem delu so dobili splošno podporo primorskega prebivalstva in tako so proti koncu leta 1941 že delovale prve oborožene skupine, jedro, iz katerega so kasneje nastajale vse bolj številčne partizanske enote.
Od teh prvih pobud za organizirano akcijo se je vse hitreje začelo razvijati antifašistično gibanje, tesno povezano z narodnoosvobodilno borbo na Slovenskem. Na Primorskem in v Istri pa ni šlo samo za narodnoosvobodilno borbo nacionalno zatiranih Slovencev in Hrvatov, marveč tudi za osvobodilni boj Italijanskih antifašistov zoper pro-tiljudski fašistični režim. Tako antifašistično bojno enotnost pa so mogli ustvarjati jugoslovanski komunisti zato, ker so imeli jasno izdelane principe o nacionalni enakopravnosti. Zato so uživali moralno politično podporo jugoslovanskih narodov in tudi delavcev antifašistov Italijanskega porekla. Brez njih bi se težko ustvarilo in uveljavilo medsebojno zaupanje slovenskih In italijanskih antifašistov. Komunistična partija Jugoslavije je tako postavila edino možno osnovo za pospešeno razvijanje skupnega boja za nacionalno osvoboditev, za poraz fašizma ter za novo demokratično in socialistično družbeno preobrazbo.
Politične prilike na Primorskem so imele svoje posebnosti, s katerimi je bilo treba računati pri graditvi In razvijanju Osvobodilne fronte. Te so bile med drugimi tudi v tem, da je bil meščanski sloj med Slovenci na Primorskem nepomemben v politično razrednem smislu in je bil zaradi ohranitev svojega gmotnega položaja pasiven Slovenski izobraženci, med njimi vsa nižja duhovčina. ki so živeli med ljudstvom in na lastni koži doživljali raznarodovalni režim fašizma, so skupaj z množicami ohranjali svojo narodno zavest. Proti terorju fašističnega režima se je krepil elementarni odpor narodno zavednih ljudi, ki je pomenil izredno važno izhodišče pri organiziranju narodnoosvobodilnega gibanja, širjenje narodnoosvobodilne vojne v Jugoslaviji je dajalo močne Impulze vstaji na Primorskem. Osvobodilna fronta je tu hitro preraščala v vseljudsko gibanje in ni po znala vseh tistih razvojnih faz, preko katerih se je razvijala in utrjevala v Sloveniji..
Bile so pa na Primorskem druge težave, ki jih je bilo treba premagovati:	posledice raznarodovalne
politike fašizma so Osvobodilni fronti narekovale, da je v samem
Veliko navdušenje na eni strani, na drugi pa odsotnost vsake izkušnje za previdno in tajno organizirano delo, sta spočetka povzročila velike žrtve. Fašistični policiji je uspelo razkriti nekatere organizacije odpora, zato so bili potrebni posebni napori za ustrezno organUac'jo ilegalnega dela.
Spričo brutalne raznarodovalne politike fašističnega režima je bilo še posebej težko odpraviti nezaupanje do antifašističnih borcev italijanske narodnosti. Treba je bilo mnogo naporov, da je bil odpravljen nezaupljiv odnos Slovencev do italijanskih antifašistov, ki Je bH zlasti v začetku globoko zakoreninjen. Prav tako je bilo treba voditi tudi z italijanskimi delavci komunisti, socialisti in drugimi naprednimi silami mnogo idejno po-lltičnih razprav o narodnostnih vprašanj, številne napake z ene in druge strani je bilo treba odpraviti, zato da bi se utrdilo medsebojno zaupanje. To je bilo toliko težje, ker so bili zunanji vplivi večkrat taki, da so škodovali hit rej Samu razvoju naprednega demokratičnega gibania že med samo narodnoosvobodilno borbo, kakor tudi po končni zmagi. Navzlic temu pa so bili pri tem doseženi taki uspehi, ki jih je težko opisati v priložnostnem govoru.
(Nadaljevanje na 3. strani)
V Peruju ukinjena ustavna jamstva
LIMA, 5. — Perujska vlada je sinoči ukinila za 30 dni ustavna jamstva v vsej državi. Ta ukrep so sprejeli v okviru akcije proti dejavnosti gverilcev v notranjosti države. V nedeljo so gverilci ubili sedem policajev na andskem področju.
Perujska vojska je ob podpori letalstva začela obsežno ofenzivo proti skupinam gverilcev na o-menjenem področju. Notranji minister je izjavil, da bodo letala bombardirala Pucato, ki je trnja-va gverilcev, vojaki in policija pa bodo začeli napad s kopnega. Minister je trdil, da Sovjetska zveza, Kitajska in Kuba hujskajo kmete v perujski Sierri.
Danes sta v Limi eksplodirali dve bombi med plesom v nekem klubu; ni bilo žrtev. Policija je uporabljala solzilne bombe proti demonstrantom, ki so protestirali proti razsipanju denarja s tem plesom, medtem ko na tisoče kmetov trpi gladu v Sierri in na drugih področjih Peruja. Druga bomba je eksplodirala pred hotelom Crillon v Limi. Ranjeni so bili trije uradniki.
Zorin pri de Gaullu
PARIZ, 5. — General de Gaulle je sprejel danes sovjetskega poslanika v Parizu Zorina. Razgovor je trajal eno uro in deset minut. Zorin je izjavil, da sta govorila o razvoju francosko-sovjetsklh odnosov in o nekaterih mednarodnih zadevah, ki zanimajo obe državi. Dodal je, da za sedaj ne more povedati drugega.
Na vprašanje, kaj misli o Vietnamu, je poudaril, da sta si stališči pariške in moskovske vlade «zelo blizu«. Ni pa hotel povedati, ali sta z de Gaullom govorila tudi o njegovem obisku v Moskvi.
Pogled na množico v Ilirski Bistrici med proslavo prekomorskih brigad
Razen ogromne škode, ki jo je ▼ srednji Evropi prizadejalo Izredno hudo neurje v noči med nedeljo in ponedeljkom, ni bilo včeraj In predvčerajšnjim v svetu posebnih dogodkov.
Poletno deževje pa ni prav nič pokvarilo uspele proslave prekomorskih brigad v Ilirski Bistrici, ki bi seveda ob lepšem vremenu še bolje uspela. O njej poročamo obširno zlasti na tretji strani.
Med svetovnimi dogodki je bil morda najvažnejši govor glavnega tajnika OZN, ki je govoril včeraj na zasedanju gospodarskega in socialnega sveta v Ženevi o gospodarskem položaju in desetlenem programu OZN za razvoj. Poudaril je, da je napetost zaradi velikih gospodarskih in socialnih razlik med severom in jugom mnogo hujša kakor napetost med vzhodom in zahodom. Predlagal je glavni skupščini OZN, naj znatno poveča sklade za razvoj in za gospodarsko ter socialno dejavnost, v katere naj bi bogate države vložile? vsaj en odstotek svojega narodnega dohodka ter ga dale na razpolago revnim državam.
V	Alžiriji je bila proslava tretje obletnice neodvisnosti in sporočili so, da je bil polkovnik Bumedien imenovan za predsednika narodnega sveta alžirske revolucije, v katerem so vsi vojaki z izjemo dveh. Bumedien je v svojem govoru ostro napadal Ben Belo ter izjavil, da je «umr! socializem z besedami* in da se »začenja pravi socializem*, da bo narodnoosvobodilna fronta na prihodnjem kongresu izvolila nove voditelje, da namerava okrepiti vezi z nevtralnimi in socialističnimi državami, da bo novembrska afriško-azijska konferenca omogočila o-krepitev borbe proti imperializmu in kolonializmu, da je treba vzpo-staviti zaupanje, tako da bo doma-či in tuji kapital dobil spodbudo za investicije, ter da je potrebna tudi pravična agrarna reforma
V	Južnem Vietnamu je 50 kilometrov severnovzhodno od Sajgona osvobodilna vojska zajela celotno posadko, ki je štela okoli 350 saj* tonskih vojakov.
NEURJE, KAKRŠNEGA NAJSTAREJŠI LJUDJE^ NISO DOŽIVELI
Orkan je pustošil po vsej gornji Italiji in čez naše kraje še daleč v Jugoslavijo
Več oseb je izgubilo življenje - Podrte hiše in polomljena ali izruvana drevesa Avtomobile je kar dvigalo v zrak in jih prevračalo - Milijarde škode
Prebivalci kraja Torricella di Sissa (Parma) si vsi zmedeni ogledujejo razdejanje, ki ga je povzročil v nedeljo popoldne zračni vrtinec
Nedeljski popoldan in mnogokje še noč na ponedeljek bosta ostala ljudem še dolgo v spominu. Skoraj nemogoče bo preceniti vso škodo, predvsem pa nihče ne bo mogel v mnogih družinah nadomestiti oseb, ki so postale žrtev strašnega neurja, kakršnega v prizadetih krajih niti najbolj stari ljudje ne pomnijo.
Nepopisno divjanje ciklona je zajelo skoraj vso gornjo Italijo vse do naših krajev in je seglo še daleč na jugoslovansko stran.
V nedeljo popoldne je začel med 15. in 17. uro s strahotno močjo divjati po Emiliji zračni vrtinec, ki je vzdolž reke Pada
puščal za seboj pravo opustošenje: mrtve, ranjene, podrtije.
Orkan se je najprej znesel nad pokrajino Piacenzo, kjer je zlasti prizadel «avto cesto sonca« okrog Fiorenzuole d’Arda ter bližnje ceste, po katerih so se vile cele kolone avtomobilov z izletniki in turisti. Na desetine avtomobilov je vrtinec dvignil v zrak kot bilke ter jih zagnal na polja in po nasipih. Potem je orkan prešel v nižavo pri Parmi med Bussetom, Roncolom, Ragaz-
Parme proti Lombardiji. Z njim je bila njegova 65-letna mati. Vihar je avto dvignil v zrak, ga prevrgel in pokotalii po nekem nasipu na travnik. Mati je po nekaj urah umrla v bolnišnici v Piacenzi, sin pa je mečno poškodovan in njegovo stanje resno.
Neki austin s tremi Turinčani se je ustavil pod nekim mostom avto ceste, ker ga pa tudi ni rešilo pred močjo ciklona, ki ga je zagnal kukih 50 m daleč in ga prevrgel. Vsi trije Turinčani so morali v bolnišnico v Piacenzi, vendar njih stanje ni nevarno. Na avtocesti
in hleve. Neki avto je vrglo v
Pad in vozač je utonil.
Ciklon se Je pomikal proti vzhodu ter prenesel svojo uničujočo silo na področje Ferrare in sicer na pas med Comacchiom in Ostel-latom. Težko je reči, kdaj bo mogoče dati kako približno točno oceno vse škode. Notranji minister je odredil, da je treba prizadetim takoj pomagati.
Koder je šla mimo najbolj divja sila orkana, je to trajala malo časa, mogoče tri minute ali največ deset, toda to Je zadostovalo, da Je za orkanom ostalo uničenje. V Emiliji se Je neki zdravnik iz Bergama, 45-letni dr. Umberto Barbie-ri, peljal proti Riminiju k družini, ki je tam na počitnicah. Toda vrtinec je njegov avto zajel in ga s tako silo treščil ob zidek nekega mosta, da Je bil zdravnik takoj mrtev, ker mu je polomilo prsni koš. To se je zgodilo blizu čuvajnice v Fiorenzuoli d’Arda. Nedaleč od tam je ing. Giancarlo Zehnder iz Milana s svojo giulio vozil iz
osebe, katerih avtomobil je prevrglo na sredi ceste.
Bližnji «autogrill», zgrajen iz železa in stekla, ima vse stene razbite. Ko je pridrvel orkan, je bilo v njem kakih 50 turistov — Nemcev, Švicarjev, Angležev in domačih. Hoteli so zbežati pod most avtoceste, toda vihar jih je zajel na stopnicah in jih pometal na tla. Na srečo niso bili huje ranjeni.
Neki 36-letni kmet je šel na polje po voz sadja. Komaj ga je pripeljal domov in začel razkladati, ko je najprej začel padati močan dež, kmalu pa je pridrvel uničujoči orkan, ki je podrl poslopje, pod katerim je kmet delal. Ljudje so ga kmalu odkopali, toda bilo je zaman; kmeta je neki cementni steber udaril v glavo in ga smrtno ranil.
Na področju Parme je prav tako postal žrtev neki 52-letni kmet, ki je umrl pod ruševinami poslopja, kamor je spravljal seno, pa je nenadni sunek ciklona pos-
lopje podrl. Njegov sin je v bol- je ciklon zajel v bližini Fioren-nišnici močno poškodovan.	zuole. Med temi je tudi neka 9-
V Torricelli je neko 74-letno letna deklica, katere stanje je ze-žensko ubil strop, ki je padel na- lo resno.
njo. Ob obrežju reke Pada so Ranjencev, ki so jih obvezali
našli nekega nepoznanega ribiča, ki je vedel povedati, da je bil s svakom v avtomobilu na nasipu Pada. Uspelo mu je skočiti iz avtomobila, toda veter ga je treščil ob avto s tako močjo, da je nekaj ur pozneje v bolnišnici umrl. Preden je umrl, je še povedal, da nje njegov svak z avtomobilom izginil v Padu.
MILAN. 5. — Posledice orkana, ki je včeraj divjal na področju parmske nižine, se danes zelo čutijo , r»a jselezniškem prometu iz Milana proti jugu. Med Milanom in Bologno se je danes promet razvijal samo po enem tiru. Vlaki za Rim ali tisti, ki so priha-pali iz Rima, so vozili v Verono in Bologno ter narobe. Znatne zamude pa so bile tudi na drugih progah iz Milana zaradi mnogih dreves, ki so padla na progo ali pa so bila v nevarnosti, da se poderejo in je bilo treba vse odstraniti in počistiti.
S parmskega področja je v bolnišnici v Fidenzi 15 oseb; za nekatere zdravniki še niso izrekli prognoze. V Sissi je 24 oseb v bolnišnici; njih stanje razen v treh ali štirih primerih ni nevarno. V parmski bolnišnici so tri osebe, 11 pa jih je v bolnišnici v S. Secondu. Razen teh pa je mnogo oseb, ki niso hotele, kljub ranam, ostati v bolnišnici; računajo, da je takih najmanj štirideset. Vsi ti so se raje vrnili na svoje domove pomagat svojcem. Ljudje prizadetih krajev so se namreč takoj lotili dela, da bi popravili, kar se je dalo popraviti. Tako je bilo videti kmalu po nesreči, kako na neki strehi neka ženska s pomočjo svojih otrok spravlja spet v red opeke.
V bolnišnicah v Fiorenzuoli d’Arda, Cortemaggiore in Piacenzi so predvsem tiste osebe, ki jih
ali pa tudi obdržali v bolnišnicah v Ferrari, Portomaggiore, Codigo-ru in Comacchiu, je 55; od teh jih je šest hudo ranjenih. Na področju Ferrare je ciklon najbolj divjal v predelu med 35. in 42. km ceste Ferrara-Copparo. Najbolj prizadet kraj je tu S. Gio-vanni di Ostellato. Kaj žalostno sliko nudijo razbiti avtomobili, ki jih je orkan pometal s ceste na polja. Dobršen del prebivalstva so čez noč spravili v šolo in tudi v šole bližnjih krajev.
Medtem ko se je ugotovilo, da je bila oseba, ki so jo našli umirajočo na nasipu ob Padu, 51-let-ni uradnik Athos Balocchi, so v Padu tudi našli truplo njegovega svaka, za katerega je on povedal, preden je umrl, da ga je z avtomobilom vred zaneslo v Pad.
Močno prizadet po orkanu je bil tudi Treviso. Tako v tem
kraju še danes ni bilo luči in vode. Tudi področje S. Dona di Piave je prestalo včeraj hude trenutke.
Kakor da ne bi bilo naravne nesreče zadosti, so zmedenost v Trevisu, ki je bil še brez luči, ponoči izkoristili tatovi »hijene*, ki so iz neke trgovine tkanin od nesli za 3 milijone blaga. Nekje pa je lastnik hiše, ki je v nevarnosti, da se podre, zalotil tatu v kleti svoje hiše. Zgrabil ga je In predal policiji.	<
Danes Je beneški prefekt obiskal tudi Cavarzere, Camponogaro ■ in Cono. V teh krajih se je ciklon — kot so ugotovili meteorologi — izčrpal; zaradi izredne koncentracije mrzlega zraka pa Je povzročil silne padavine. Tako je med Cono ih Cavarzere padala toča, debela kakor orehi.
Iz Adrie pa poročajo, da Je tam danes divjal hud vihar, ki je povzročil tudi smrt neke osebe; pozneje se je ugotovilo, da je to 20-letni Giuliano Botten. Ta je plaval oddaljen nekaj metrov od svojih dveh prijateljev, starih 19 let, od katerih je eden Francoz. Nenadoma jih je pokril visok val, ki so ga prinesli prvi sunki viharja, čoln finance v Porto Tolle, ki je šel na pomoč vsem trem, je čisto izčrpana rešil dva mladeniča. Od teh Je eden, ki je bolj sposoben plavanja, hotel rešiti Bottena. Ko je videl, da mu je nemogoče, je ostal pri Francozu in temu pomagal. ,
Orkan v nedeljo popoldne se je pomikal tudi v Piemont. Posebno veliko škodo je utrpel predel blizu Novi Ligure, kjer je v kraju Cas-slnelle izgubila življenje 60-letna Ernestina Gallo, ko se je zrušila streha njenega stanovanja. V bližini Ovade je neki avto, s katerim se je peljalo šest oseb. vrglo s ceste. Pri tem je takoj izgubila življenje 24-letna Wilma Gualco; moža in ostale potnike so odpeljali v bolnišnico.
Na Siciliji pa pritiska vročina :n ne kaže, da bo popustila. Tudi danes je bila temperatura okrog 40 stopinj, v Taormini je bilo ob 15.30 41 stopinj. Ko se Je v Palermu neka 71-letna ženska s svojci peljala z avtomobilom k morju, jo je zadela srčna kap in Je umrla med prevozom v bolnišnico.
Okrog Siracuse pa jft,.bUo danes opoldne celo 45 stopinj in ni nič čudnega, če nastajajo tu in tam požari trave in Jru^ga rastlipja. Požari se lotevajo tudi vinogradov in na tisoče trt je uničenih.
V raznm krajih Italije so bile tudi danes hude nevihte, čeprav ni bilo to nič podobnega včerajšnjemu ciklonu. Med nalivi je marsikje padala toča. Pri Mantovi je veter prevrgel nekega moškega, ki se je peljal s skuterjem. Pri padcu se Je močno poškodoval in umrl je kmalu po prevozu v bolnišnico.
V prihodnjih dneh - Ameriški cirkus
Na športnem igrišču pri Sv. Ivanu se bo od 9. do 22. julija ustavil Ameriški cirkus. Predstave bodo * vsak dan ob 21. uri, v sobotah in nedeljah pa ob 17. in 21. uri
TUDI V JUGOSLAVIJI NEURJE
Slovenija, Bosna in Srbija so to pot najbolj prizadete
Od Postojne do Sežane so vidne posledice viharja, ki je v noči med nedeljo in ponedeljkom divjal s ciklonsko močjo
BEOGRAD, 5. — Nezaslišano neurje z močnim vetrom in točo je sinoči in danes zajelo nekatere kraje Bosne, Srbije in Slovenije. Posebno veliko škodo je nevihta prizadejala na področju Bosanske krajine, v občini Prijedor in v vaseh okrog Bosanske Dubice, v vaseh občine Savski most, Ključ, Doboj, Bjelina. Zaradi prekinjenih telefonskih in telegrafskih zvez s tega področja so podatki nepopolni. Iz nekaterih krajev, kot v Bjelini, so vest o nesreči sporočili v Sarajevo radioamaterji. Močan veter z dežjem in točo Je v mnogih krajih izruval e-lektrične drogove, drevesa, odnesel strehe s hiš, poškodoval sadovnjake, vinograde, potolkel pšenico. V Doboju je na železniški postaji veter odnesel strehe z osmih vagonov potniškega vlaka Pehlič-Doboj. Iz prijedorske občine javljajo o eni smrtni žrtvi.
V južni Srbiji je nevihta v občini Leskovac popolnoma uničila posevke na 20.000 ha in prizadejala mnogo škode mestu. Prekinjeni so telefonski! 'in električni vodi: Debela toča je pobila šipe na oknih, izložbah in stekla na strehah tekstilnih tovarn, z enega dela poslopja “neke tovarne v Leskovcu je nevihta odnesla več tisoč kilogramov težko pločevinasto streho in porušila 50 metrov visok tovarniški dimnik. V Krušev-cu sta dve osebi izgubili življenje, medtem ko je 80 poškodovanih. V kraju Trstenik je nevihta poškodovala, strehe na 5000 kmečkih hišah.
Po poročilih iz Ljubljane je ne-
‘ i* a
■ ,	,	. f .
» V Ji
. . .....
4 mm
>	' '♦ **'i	-
* ; SSaflO*


Trije avtomobili, ki jih je ciklon pri Fiorenzuoli vrgel z «avtoceste sonca* na polje
urje okrog Postojne prizadejalo včeraj mnogo škode na hišah in drevesih. Telefonske zveze med Ljubljano, Novo Gorico in Postojno so bile prekinjene. V Strunjanu pri Izoli je veter poškodoval otroški počitniški dom, tako da so se morali otroci trenutno preseliti v neko novo stavbo. Nevihta je v Koprščini samo v pol ure povzročila 60 prometnih nesreč, pri katerih je ena oseba izgubila življenje, 12 pa je poškodovanih.
Kdor se je včeraj vozil po cesti nied Trstom in Postojno ali obratno, je lahko na mnogih mestih opazoval posledice divjanja orkana, ki je segel tudi še v te kraje. Že drevored takoj iz Po-
stojne je ves okleščen ali pa so drevesa kar podrta. Človeka pa kar zazebe pri srcu, ko se pripelje • Na hojce* in vidi, kako Strle v zrak samo kosi debel, potem ko je orkan prelomil drevesa kar na polovico.
Očitno je, da moč viharja ni bila povsod enaka. Ponovno je videti podrta drevesa in poškodovane strehe v Hruševju ter do odcepa v Ubelsko. Naprej od Senožeč je spet mnogo polomljenega in posebno so bila prizadeta drevesa tik pred Sežano. Tudi na vrtu hotela Triglav sta se podrla dva kostanja. Ceste pa so bile takoj očiščene; drevesa so sežaga-li in odstranili s cest.
■liitiilliitiiiiitiiiliitiiiiiiiiiiiitlliifliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiH
V NEDELJO ZVEČER * V
Izletniki P. d. so se srečni in zadovoljni vrnili iz Prage
V	nedeljo zvečer so se med 22.30 in .,0.30 vr.nilii srečni in zadovoljni vsi udeleženci izleta Primorskega dnevnika v Trst in Gorico. Bilo jih je 430, to je rekordno število, toda kljub temu je šlo vse po sreči predvsem zaradi tega, ker so vsi upoštevali navodila vodičev in bili potrpežljivi ter disciplinirani tudi v tistih redkih primerih, ko se zaradi nepredvidenih zaprek ni bilo mogoče držati točno določenega programa.
Naši izletniki so si ogledali najprej — v torek — Celovec, kjer so obedovali v ogromni restavraciji «Volkskeller», nato pa je vseh deset avtobusov odpeljalo čez Gosposvetsko polje skozi Avstrijo v Judenburg, Liezen in Wels v Linz, kamor so prispeli z eno do dve-urno zamudo zaradi slabe ceste in nekega incidenta na njej. V Linzu so prespali ter bili že ob
9.30	na avstrijsko-češki meji, kjer so obmejne formalnosti trajale nekoliko več-časa kot je bilo predvideno, tako da je bilo tudi kosilo v Pragi nekoliko poznpje, kar pa je omogočilo izletnikom daljši večerni ogled središča zlate Prage do večerje.
V	četrtek so si izletniki ogledali glavne praške znamenitosti pod vodstvom izredno visoko izobraženih strokovnih vodičev. Praga je bila prepolna športnikov, ki so nastopili na Spartakiadi in izlet-nik: so si ogledali tudi ogromni praški stadion. Najbolj veselo pa je bilo zvečer v restavraciji *.U Peku*, kjer prepevanju ni hotelo biti he konca ne kraja.
V	petek so naši izletniki obiska-
li predvsem trgovine in kupovali zlasti izdelke iz znamenitega češkega kristala ter druge spominske predmete. Popoldne pa so nadaljevali pod vodstvom tistih vodičev, ki so jih sprejeli že na avstrijsko-češki meji, pot do Brna, glavnega mesta Moravske, kjer so večerjali in prespali.
V	soboto so že ob 7.30 nadaljevali pot do avstrijske meje pri Mikulovu in dalje na Dunaj, kjer so jih v predmestju čakali avstrijski vodiči ter jim pokazali pot na znameniti Kahlenberg, kjer je bilo kosilo, potem pa ogled središča bivšega cesarskega glavnega mesta ter nekdanje cesarske palače v Schoebrunnu. Večerja je bila med 18.30 in 21. uro v neki domači gostilni v Grinzmgu, na kar je sledila razmestitev po hotelih v bližnji in daljni okolici Dunaja.
V	nedeljo je bil zadnji dan izleta: pred izletniki je bila dolga pot od Dunaia do Trsta — čez Semmering skozi Gradec, Maribor in Ljubljano ter Postojno do meje in Trsta, kier jih je sprejelo strahovito neurje, tako da so se izletniki kar kmalu, precej utrujeni, razšli na svoje domove. Toda niti deževje niti neurje jim ni pokvarilo izredno živahnega razpoloženja in vsi so vodiče avtobusov radovedno spraševali: »Kam nojdemo prihodnje leto? V Pariz?«
O izletu bomo seveda v na*em dnevniku nrihodnjič objavili verjetno več člankov, ki jih bodo ilustrirali zanimivi fotografski posnetki.
. i,.„....................................n,n..m.....mm..........mmmmimim.................»mn.......mmmmmmmiimimmmmmiimmmiimmmmmimmmmimmmmimm  ..................ml  ....................im.......im n.............im ....
pa general Franco?
Protihitlerjevska koalicija Je na razne načine proslavila zmago v drugi svetovni vojni in poraz fašizma. Za dvajseto obletnico tega dogodka je bilo veliko napisanega in povedanega- kako se je končala vojna, kako Je končal Hitler, kakšna usoda Je doletela Mussolinija m kako se je sesul ves »novi red«, ki sta ga namenila Evropi in zavoljo katerega sta bila zanetila vojni požar po vsem svetu...
Da bi ne kazili spomina na zmago nad fašizmom, se ni nihče niti obregnil ob generala Franca, dasiravno Je bil prav on prvi «otrok» politične zveze med Hitlerjem in Mussolinijem Protifašistična koalicija je sicer slavila pomembno obletnico, kar pa ne moti generala Franca, da bi še sam ne proslavil tridesete obletnice, odkar Je prišel na oblast in uvedel v Španiji fašistični režim; po čudnem naključju Je Španija ostala «nevtralna» med drugo svetovno vojno. Veletok svetovnih dogodkov je pustil ob strani Pirenejski polotok, in tako je general Franco preživel svoja »starša«. Kot mu Je prizanesla vojna, tako so mu prizanesli tudi valovi povojnih dogodkov; ves svet Je občutil posledice osvoboditve — celo Azija in Afrika — le Pirenejski polotok na robu Evrope Je še naprej živel staro življenje, ki mu
Raj
ga je fašizem vsilil sredi tridesetih let...
Franco se Je potuhnil in Španija je »mirno« živela naprej, kot da bi se nič ne zgodilo; iz njene osamljenosti prodre le zdaj pa zdaj kakšna novica: tu stavkajo rudarji, tam Je policija zaprla toliko in toliko ljudi, izredno sodišče obsoja nasprotnike režima, študentje demonstrirajo... Vmes zvemo, da Je v Španiji gostovala ta a'l ona umetniška ali športna skupina, potem pa se vse spet pogrezne v pozabo...
In vendar Je tok dogodkov oplazil tudi vase zakrknjeno Španijo. Med redkimi obvestili, ki zaidejo v tuje časnike, so tudi zgodbice, rekli bi politične anekdote, ki nam po svoje pojasnjujejo, kakšne so pravzaprav razmere v današnji Španiji.
Med temi zgodbicami je prav značilna naslednja. Španska prometna policija Je glede prometnih prekrškov prav tako stroga kot vse druge; avto, ki Je peljal mirne rdečega signala, so ustavili, potnike pa postavili pred policijskega komisarja. Trije Francozi so odšteli globo in odšli. Spanec, ki se je vozil z njimi, pa se Je
uprl. Policijskemu komisarju Je povedal, da se imenuje Dlonisio Ridruejo, da Je španski emigrant, ki Je na skrivaj prestopil špansko mejo, in da želi, naj policija o tem obvesti notranjega ministra. Notranji minister se tudi v Španiji ne ukvarja posebej s tistimi, ki kršijo prometne predpise, toda Dlonisio le ni bil navaden pre-krškar. Najprej se je bojeval na strani generala Franca proti republikancem, potem pa je postal generalni sekretar «falange», kot se imenuje španska fašistična organizacija. Bil je torej na vrhu španskega režima. Toda pred leti se Je nekaj sprl in pobegnil čez mejo. Postal Je opoziclonalec in kot tak se Je pred dvema letoma udeležil kongresa španskih emigrantov, ki ga je v Mttnchnu sklical stari Francov politični nasprotnik Gil Foblčs. Na tem kongresu so španski emigranti jasno spregovorili, da Je nastopil čas, ko Je treba generala Franca odstraniti z vodstva španske države. Dlonisio Ridruejo Je bil torej «veltka riba«, kljub temu pa policijski komisar iz Bilbaa zanj ni pokazal nobenega zanimanja, kajti prostodušno mu Je odgovoril: «Sploh se niste
vrnili v Španijo, to pa iz preprostega razloga, ker ne eksistirate. Nihče v Španiji ne pozna človeka z Imenom Dlonisio Ridruejo«. Presenečeni Ridruejo je ugovarjal, vendar brez uspeha. Naložili so ga v avto in odpeljali visoko v Pireneje ter pognali čez mejo.
Toda Ridruejo je bil trmast, že čez dva dni Je na skrivaj vnovič prestopil francosko - špansko mejo in odšel naravnost v Madrid, prav v pisarno notranjega ministra. Le-ta je bil najbrž v zadregi; nekaj Je vendarle moral ukreniti: ali naj političnega nasprotnika aretira ali naj ga izpusti na prostost. Nekaj časa se je obotavljal, potem so Ridrueja brez pripomb postavili na ulico...
Ta zgodbica, o kateri so pisali tuji časopisi, je nemara značilna za najnovejši razvoj v Španiji, že vse letošnje mesece je namreč čutiti, da policijski teror počasi peša. Ali se je španska politična policija po tridesetih letih napornega dela utrudila ali pa dovoljuje polovičarsko svobodo, ker Je tudi najvišje režimske kroge zajel strah pred osvoboditvijo?
V Madridu, Barceloni, Valencii, Salamancl in Bilbau že štiri me-
sece demonstrirajo študentje: na ulicah zažigajo časopise — uradna glasila, nočejo več sodelovati v obveznih študentovskih združenjih, sklicujejo sestanke, čeprav so strogo prepovedani, in skrivaj so se zbrali celo na kongresu. Vse to se dogaja pred očmi policije, katere okrutne metode so znane po vsem svetu. Kljub izzivalnim demonstracijam pa policija ne ukrepa po starem: spoprime se sicer z demonstranti, tolče po njih s pendreki, nekatere tudi aretira... Največ, kar je storila, Je bilo, da je obtožila nekatere univerzitetne profesorje, ker podpirajo študente. Ta obtožba Je veljala Tiernu Galvanu, ki velja za voditelja španske opozicije in sodi med glavne socialistične prvake, in Lopezu Arangurenu, voditelju katoliške levice. Toda oba profesorja sta na svobodi; prepovedali so jima sicer predavati na univerzi, postavili so Ju pod strogo policijsko nadzorstvo, kljub temu pa sprejemata tuje dopisnike in jim pripovedujeta stvari, ki režimu slej ko prej niso všeč...
Vse kaže, da Je španska policija v zadregi. To velja zlasti glede študentov, ki jih polovijo pri de-
monstracijah. Med njimi je vselej kak sin, nečak, vnuk ali pa samo daljni sorodnik kakega uglednega funkcionarja. Zaradi ((porednih sinkov« brnijo telefoni in slišati Je intervencije z najvišjih položajev. Notranji minister in policijski komisariati se neradi ukvarjajo s takšnimi zadevami: zato je treba s študenti ravnati v rokavicah...
Toda od kod nenadoma to popuščanje, ta »liberalni« val? Tuji dopisniki, ki nekoliko bolje poznajo razmere v Madridu, pravijo, d:i so'se ljudje, ki obdajajo generala Franca, razcepili na 2 struji: na konservativce in moderniste. Prvi kot drugi so sicer privrženci režima, toda razhajajo se glede gospodarskih vprašanj: gospodarski problemi so tudi v Španiji takšni, da vplivajo na politično orientacijo...
Tudi Španija se je začela industrializirati in njeno gospodarstvo je doživelo zelo nagel razmah, ki ga tuji tisk ocenjuje kot ((gospodarsko prebujanje države«. Močno se je spremenila struktura prebivalstva: po 200.000 kmetov se vsako leto preseli v mesta, kamor jih priteguje nova jndustrija. Posledice te gospodarske ekspanzije je
čutiti tudi na političnem torišču: Španija je takšna, kot da bi jo zgrabil hudournik. Revna in zaostala Španija je začela počasi bogateti: bogatitev pa pomeni konec osamljenosti! Vrh tega si Španija zelo prizadeva, da bi pritegnila čimveč tujih turistov: kraji so lepi, cene ugodne in iz Francije in Nemčije zares prihaja vsako leto lepo število turistov. Spanci se ob tem sprašujejo: čemu naj bi pri nas živeli drugače od tujih turistov? Nova buržoazija, ki se poraja v španskih mestih, hoče živeti po evropsko...
Poleg prizadevanja za zboljšanje življenjskih razmer, za kar se zavzemajo gospodarski krogi, pa kaže navesti še nekaj, kar tudi vpliva na špansko javno mnenje. General Franco in njegova druščina so na oblasti že od leta 1936. Vse govori, da se poglavar španske države ne zanima več za državne zadeve tako, kot se je nekoč. Razpravljanje med ministri ga menda dolgočasi, čedalje bolj je indiferenten in še bolj neodločen, kot je bil poprej. Nujne zadeve odlaga in najraje čaka, naj z njimi opravi sam čas. Franco je namreč že v letih; letos mu teče 73. leto. Pravijo, da je
lani prebil kar 184 dni na lovu in na oddihu. General Franco gleda drugače na svojo prihodnost kot megovi sodelavci. Ti so spoznali, da se mora Španija, če hoče naprej, navezati na Evropo, pot do takega sodelovanja pa je demokratizacija. Zato španski vodilni ljudje čedalje bolj iščejo zveze v Parizu, Londonu, Rimu in Bonnu.
Ce kdo, potem se teh razmer prav dobro zaveda katoliška cerkvena hierarhija. Cerkev počasi obrača zastavo: pomisliti je treba na prihodnost, ta pa ni na strani geni rala Franca! Že pred desetimi leti so se pojavile manjše skupine krščanskih demokratov, zlasti med Baski in Katalonci. Politični zgledi iz Italije so našli svoj odmev tudi na Pirenejskem polotoku. Tudi višja cerkvena hierarhija je potegnila v to smer; pri njej je čutiti ((francoske ideje«, ki jih katoliška akcija izvaja tako, da zahteva večjo sindikalno svobodo in s tem možnost za razmah krščanskih sindikatov. Cerkev gleda naprej...
Ce so ta in podobna sporočila iz Francove Španije resnična, potem nemara tudi ni zgrešeno sklepanje, da je osvobodilni val pljus-n.l tudi na Pirenejski polotok in da se v sami Španiji čedalje odločneje pojavljajo politične sile, ki utegnejo v sorazmerno kratkem česu spodnesti tla generalu Francu in njegovemu režimu... D. 8.
(Iz «Sodobnostjo)
na VELIČASTNI PROSLAVI PREKOMORSKIH BRIGAD V NEDELJO v ILIRSKI BISTRICI
V borbi proti fašizmu so bili ustvarjeni pogoji sodelovanja in sožitja ljudi z obeh strani meje
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ob današnji proslavi, kateri prisostvujejo tudi predstavniki italijanskega antifašističnega odporniškega gibanja, je prav, da skupno ugotovimo: iz globokih mednacionalnih nasprotij, ki so imela svojo kulminacijo v eri fašističnega nasilja in v neizprosni borbi z njim, so kljub nekaterim kasnejšim zaostritvam le ustvarjeni pogoji za najboljše sodelovanje prebivalstva z obeh strani meje, pogoji sožitja in medsebojnega razumevanja. Ustvarili smo pogoj«, da imamo tukaj mejo, ki je glede na razlike v družbenih sistemih ena najbolj odprtih meja. Desetletje te politike miroljubnega sožitja je že dalo dobre rezultate v meddržavnih odnosih in gospodarskem sodelovanju, kar utrjuje upanje, da bomo ob nadaljnjem spoznanju in polnem razumevanju te problematike vedno našli ustrezne rešitve tudi za vprašanja demokratičnih in kulturnih pravic nacionalnih manjšin, ki so še ostala odprta ali pa jih bo prinašal nadaljnji razvoj.
Današnja svečanost še posebej opravičuje ugotovitev, da so bili pionirji pri delu, ki je dalo te rezultate, antifašistični borci jugoslovanskih in italijanske narodnosti. V tej vzajemni in neizprosni borbi proti skupnemu sovražniku se je kovalo bratstvo, ki temelji na številnih življenjih, žrtvovanih za dosego skupnega cilja, ki Jih obeležujejo grobovi širom Jugoslavije in Italije. Italijanski anti fašisti, ki so se pridružili jugo slovanski narodnoosvobodilni voj ski in primorski Slovenci ter Ju goslovanski jetniki in deportiran ci iz zaporov in taborišč širom Italije so sestavljali različne bojne partizanske enote, ki jim je bil skupni cilj čimprejšnji zlom fašizma. Sila resnice o partizanski vojski je prodrla do naših ljudi, razmeščenih po taboriščih v Ita-UJl, Afriki ter drugih zavezniških deželah in Je ob razkrinkanju in obračunu s četniki omogočila, da so bile preprečene nakane begunske londonske vlade, ki Je hotela iz teh naših ljudi formirati svojo vojsko. Ne glede na slabo vojaško izvežbanost in fizično izčrpanost so se te partizanske enote na italijanskih in jugoslovanskih tleh takoj vključevale v zahtevne vojaške akcije in dale za ta skupni cilj, še posebej v srditih bojih ob koncu druge svetovne vojne, žrtve, k: jih čas nikoli ne bo mogel izbrisati.
Prav na tem kraškem območju so se skupaj z nemško soldatesko nagnetle umikajoče bande četnikov, ustašev, vlasovcev, belogardistov in republikanskih fašistov in nudile obupen odpor narodnoosvobodilni vojski, hoteč za vsako ceno zadržati njen prodor. Zmagoviti prodor IV. armije Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije in preboj IX. korpusa ter italijanskih antifašističnih brigad ob Soči za sovražnikov hrbet pa je tem hordam prekrižal načrte in jih prisilil k predaji.
V svojem skrajnem obupu so počenjale strahovita grozodejstva. Bile so slepo morilsko orodje v rekah mednarodne reakcije, povezane s tistimi domačimi politikantskimi krogi, ki se nikakor niso mogli sprijazniti z dejstvom, da delavski razred s komunistično partijo na čelu prevzema odgovornost za usodo slovenskega naroda v svoje roke. Zato ni bila naloga samo vojaško premagati te združene sile, pač pa tudi očistiti slovensko zemljo vsake oborožene drhali, zavarovati prebivalstvo pred zločini in kriminalom ter očuvati Pridobit«a socialistične revolucije. To nalogo so tukaj izpolnili borci vseh jugoslovanskih narodov in italijanski antifašisti, skupaj s IV. armado. Prekomorske brigade, kot nen sestavni del, so ob odločni borbenosti partizanskih enot prispevale ogromen delež k tej popolni zmagi. O njihovem prispevku k uničenju fašizma in nacizma pr.čajo njihove težke žrtve v bojih za osvoboditev Dalmacije in n:enih otokov ter Like, zlasti pa žrtve v zaključni fazi vojne na tem območju.
Skupna antifašistična borba je bi-M činit-lj medsebojnega zbliževanja, premagovanja kasnejših teža « njeni cilji pa naj predstavil' tudi osnovo razvoja današnjih naprednih teženj, Zato naj bi mlajše generacije negovale spomin In spoznavale te svetle strani boja Proti skupnemu sovražniku. To je še toliko nujnejše, ker ne more-mn trditi, da so vojne za vselej minile.
še so narodi v kolonialnem suženjstvu, še so na delu sile, ki hočejo zavreti svoboden razvoj osvobojenih narodov, sile, ki želijo ohraniti sistem zatiranja in izkoriščanja, ki zanikajo pravico, da bi se zlasti majhni narodi in ljudstva sami demokratično upravljali In si urejali svoj družbeni sistem po svoji volji, po lastnih spoznanjih in sposobnostih. Tudi je še Prisotna v mednarodnih odnosih Politika sile in ni še odpravljena nevarnost atomskega uničevanja. Razvoju naprednih tokov se upirajo poleg klasičnih kolonialnih tudi neokolonialne sile, uporabljajoč celo militaristične prijeme, kadar ne zadostujejo običajna sredstva ekonomskega pritiska ali metode drugačnega izsiljevanja, proglašajoč vsako demokratično svobodoljubno težnjo narodov za komunistično nevarnost, ki naj bi opravičevala tudi neposredne vojaške intervencije. Zato je proti silam, ki hočejo zavreti osvobajanje dežel in narodov tudi s sred-
stvi nasilja in novimi vojnami, nujen aktiven odpor vseh miroljubnih sil.
Blokovska orientacija v politiki mednarodnih odnosov prav tako ni ustrezala socialistični Jugoslaviji Zato je . njena politika izhajala iz načel svobodnega sodelovanja z vsemi narodi in državami za uveljavljanje politike miroljubne in aktivne koeksistence. Samo taka politika je lahko dpsegla take rezultate, kot sta jih pokazali beograjska in kairska konferenca. — je med drugim rekel v nedeljo v Ilirski Bistrici na proslavi Prekomorskih brigad sekretar CK Zveze komunistov Slovenije Miha Marinko, ki se Je med svojim nadaljnjim izvajanjem ustavil tudi pri vlogi Jugoslavije v sedanjih mednarodnih naporih za ohranitev miru na svetu ter pri problemih gospodarskega in družbenega razvoja v deželi, še posebej v zvezi z napovedanimi ukrepi za utrditev gospodarstva.
Čeprav se je Ilirska Bistrica — kakor smo poročali že v nedeljo -o- temeljito pripravila za veliko proslavo, so organizatorji i-meli smolo v vremenu. 2e v soboto je bil program skrčen zaradi močnega popoldanskega naliva in poznejših pljuskov, v nedeljo zjutraj pa je' lilo kot iz škafa. Kljub temu so mladeniči iz pred-vojaške vzgoje v vsem dežju s štirih strani ((koncentrično vdrli« v Ilirsko Bistrico, da bi ponazo-rjli osvoboditev kraja pred dvajsetimi leti. Vtem ko je grmelo in treskalo, je pokalo z vseh strani, dokler niso mladinci svoje naloge končali. Skoraj hkrati pa je prenehal tudi dež in v Ilirsko Bistrico so se začeli zgrinjati ljudje iz vseh krajev z avtobusi, vlaki in avtomobili, in v prijaznem mestecu je bilo vedno bolj živo. Resnično nepopisni so bili prizori ponovnega srečanja bivših borcev Prekomorskih brigad, ki se niso videli že leta in leta, nekateri celo vse od tedai. ko so se nn kočani vojni razšli. Na vsakem koraku smo bili priča stiskanju rok, objemom in poljubljanju.
Bližala se je ura za veliko zborovanje, ki je bilo sicer napovedano za 10. uro, ki pa je bilo zaradi nestalnega vremena odloženo za pol ure. Zato so se bivši borci Prekomorskih brigad začeli zbirati v svoje nekdanje enote, v Prvo, Drugo v svojih Pet. nekdanjih brigad, da bi še čeprav ne povsem po vojaško strnili na ploščadi pred osemletko, In sicer pred tribuno, na kateri so bili zbrani ugledni gostje, med katerimi so bili podpredsednik republike in predsednik zveze združenj borcev NOV Jugoslavije Aleksander Rankovič, sekretar CK 7,K Slovenije Miha Marinko, predsednik skupščine SRS Ivaa Maček, predsednik »druženj borcev Slovenije Franc Leskošek-Luka, Predsednica glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšič, predsednik izvršnega sveta Slovenije Janko Smole, stari revolucionar tržaški rojak Ivan Regent in mnogo mnogo drugih, med katerimi sta bili tudi delegaciji ANPI iz Trsta in Vidma, ki so ju sestavljali Gio-vanni Postogna, Giovanni Padoan-Vanni in Nino Gregorič, odnosno Federico Vincenti, Adelc.hi Gobbo, Guido Tavagnacco in gospa, Se-verino Matelič - Sirio in Angelo Mocelin, vtem ko sta prof. Paolo Riepoi in Giovanna Blasich vodila skupino 40 nekdanjih borcev.
KflJ RAZBEREMO IZ SOVJETSKEGA ATLASA NABODOV
Nemška manjšina v SZ danes močnejša od predvojne
Se nekaj o Judih v Sovjetski zvezi - Kje vse živijo v Sovjetski zvezi Nemci - izselitev Nemcev, ki jo je ukazal Stalin, je bila za njih rešitev
Ugledni gostje na proslavi prekomorskih brigad v Ilirski Bistrici (oil leve proti desni) predsednik občine inž. Kukovec, Franc Leskošek, Aleksander Rankovič. Miha Marinko, Stane Bobnar in občinski sekretar ZK Albin Kuret
3.
Po raznih člankih številnih dopisnikov tujih listov v Moskvi bi to najbrž ustrezalo resnici. V teh člankih pišejo o zanemarjenih ali že popolnoma opuščenih sinagogah po mestih in o tem, da se judovske službe božje udeležujejo večinoma le štarejši Judje. Prav te dni je bila v ameriškem tisku polemika -med nekim voditeljem judovske verske skupnosti v Izraelu in - vodstvom Judovske verske skupnosti v ZDA. ‘Vrtela se je okoli tega, da Judje v ZDA tudi opuščajo vero svojih očetov, da se ne udeležujejo v dovoljni meri verskega bogoslužja po sinagogah, da jih čedalje bolj zajema duh amerikanlzma, duh velikih industrijskih mest, kjer ni mesta duhovnemu' življenju.
Za dobo tik pred Hitlerjevim napadom na Sovjetsko zvezo ve povedati «Der Freund Israels«, da so pod Stalinom leta 1940 ukinili hebrejske razrede po šolah, kjer je bilo še okoli 40.000 hebrejskih otrok. Pred vojno so imeli tri dnevnike v jiddisch jeziku, pet leposlovnih revij. Danes imajo Judje samo polmesečnik v jidiš jeziku:	«Sowjetisch Heimland«.
Judje v Švici se pritožujejo, da imajo Jakuti, prastari sibirski na-
rod, ki jih Je le 236.700, desetkrat več listov kot Judje, Pred vojno Je ena sama jiddisch založba izdala v letih 1933-1937 852
knjig, po zadnji vojni pa da ni izšla niti ena jiddisch knjiga. Molitvenikov v. jiddisch jeziku tudi nimajo, V 7 letih Je padlo število sinanog od 450 na 96.
V OEM SE SE LOČIJO JUaiE
OD SEDANJIH RUSOV?
Oba vira sta si torej približno enotna glede števila Judov v Sovjetski zvezi, oba tudi ugotavljata, da za prevladujoče število Judov v ZSSR ni več jiddisch, ampak ruski, materin jezik, da pa so o-hranjeni jeziki Tatov,. Tadžikov, Gruzincev in drugih srednjeazijskih narodov za jezike tamošn.tin Judov. Oba vira navajata, da se je prevladujoča večina Judov v ZSSR oddaljila od judovske vere. «Atlas narodov sveta« piše na stra. ni 127, da se je velikansko število Judov v Sovjettski zvezi oddaljilo od vere in to nekako velja tudi za druge države socialističnega tabora. Ni malo ateističnih Judov v nesocialističnih državah. Švicarski Judovski «Der Freund Israles« iri drugi Judovski verski krogi zvračajo krivdo za popuščanje verske gorečnosti Judov v ZS SR na sovjetske oblasti.
Po našem mišljenju je moralo
Množično zborovanje se je začelo in končalo z nastopom združenih pevskih zborov, ki so ob spremljavi idrijske godbe na pihala zapeli nekaj partizanskih in borbenih pesmi. Nato je po pozdravu gostov otvoril zborovanje občinski sekretar Zveze komunistov Albin Kuret, ki Je prebral tudi pozdravno pismo predsednika Tita, vtem ko je bivši komandant
3.	prekomorske brigade narodni heroj Stane Bobnar ob navdušenem ploskanju množice raportiral podpredsedniku Rankoviču.
Sledi’ je govor Mihe Marinka in pismo predsedniku Titu.
Po končanem zborovanju so se množice razlile po mestecu in si poiskale mesta v lokalih, ob stojnicah ali po domovih, kjer je bilo poskrbljeno za vse. Tn ponovno so se začele zbirati skupine bivših borcev, prijateljev in znancev in že kmalu popoldne so ponovno odmevale stare partizanske in narodne
Ljudsko slavje se je tako nadaljevalo vse popoldne, vse do pred šesto uro, ko se je nad Ilirsko Bistrico, kot čez vso Notranjsko, Kras in Brkine vse do Trsta vlila huda ploha, tako da so odpadle nekatere točke sporeda, kot n.pr. tudi koncert, ki bi ga bila morala pred veliko tribuno imeti združena zbora s Proseks-Kontoveia ter iz Runk ob sodelovanju medrepubliške kulturno-prosvetne skupnosti iz Plevlja
Kakor je prireditve motilo ne. urje v Ilirski Bistrici, tako Je huda ploha v zgodnjih jutranjih urah preprečila, da bi se iz našega mesta in okolice udeležilo tega slavja večje število bivših borcev prekomorskih brigad. Kljub temu je s posebnim vlakom ter s posebnim avtobusom odšlo iz Trsta v Ilirsko Bistrico večje število bivših prekomorcev, ki sta jim v Sežani poklonila v pozdrav šopek cvetja dva pionirja. Mnogi drugi tržaški bivši prekomorcl in borci drugih partizanskih enot pa so prispeli na proslavo s svojimi avtomobili.
Stari soborci so se spet našli in si izmenjujejo spomine. V sredini vidimo sivolasega Ferdinanda Ferjančiča
tl- i
v v
\	? *	rn
■ • -p-- 4	'	' ”•	I?
■m*
/.vm'. /
A '
ZANIMIV POJAV NAD SEVERNIM POLARNIM KROGOM
Poldrugi kilometer globoko zmrzla zemlja «večnega ledu»
Zapiski že iz dobe Jakutskija - Nekoč nedostopne globine se začenjajo odpirati, hkrati pa porajajo nove probleme - Z ledom podprti temelji
Kadar se gradijo izredno velika poslopja, kot npr« velikanski nebotičniki ali kaki drugi izredno veliki objekti, kot so velike centrale in podobno, imajo pri postavljanju temeljev besedo tudi geologi, ki morajo dati svoje mnenje o trdnosti geoloških plasti, da bi izpopolnili račune statikov. Toda- to velja za vse velike grpdnje v »normalnem svetu*, vtem ko imamo nekje opravka še s pojavom, kjer geologi sami n« zadoščajo več in graditelji pokličejo na pomoč celo ((čiste matematike«. Gre za področja skrajnega severa, nad Severnim polarnim krogom, kjer imamo o-pravka s tako Imenovanim ((področjem večnega ledu«. Pravzaprav imenujejo večni led tudi led na ledenikih, toda to ni ti-stj večni led, o katerem govorimo.
Že stari ruski vojskovodje so poznali »večno ledeno zemljo«, kot jo je imenoval Jukutskij že leta 1686. Gre v konkretnem pri-fneru za nekatera področja skrajnega severa, v katerem veljajo popolnoma drugačni zakoni. Iz zapiskov, ki so ostali iz> te do-be, vedo, da so se ljudje tedaj ukvarjali prvenstveno z enim problemom, da so namreč iskali na tem področju podzemeljske vode, žile zlata in drugih dragih kovin in da nisp našli ničesar iz enostavnega razloga, ker niso mogli prodreti v zemljo. Že v nižjih predelih severne Sibirije niso tedaj mogli skopati vodnjakov, iz katerih bi črpali vodo za vsakdanjo rabo.
Sele moderna doba s svojimi tehničnimi napravami je kolikor toliko odprla nekatere možnosti v tem smislu, hkrati pa odprla novo stran tudi v spoznavanju tega problema, tega geološkega pojava, s katerim se znanstveniki ukvarjalo že dolgo dobo.
Odkod pravzaprav ta «večni lad»? Že sam izraz »večni« vsebuje nekaj tajinstvenega, znanstveniki pa so se razpisali o tem, kako je do tega geološkega pojava sploh prišlo. Da gre dejansko že za nekakšen geološki pojav, nam bo razvidno iz tega, da sega »večni led« celo do 1500 m v globino. Pri tem pa ne smemo misliti, da gre tu za resnični led, pač pa za zmrzlo zemljo.
In kako to, da je zemlja zmrznila do globine 1500 m? Dolgo dobo so znanstveniki računali, da je ta «večni led«, ta en km in pol zmrzle zemlje posledica zunanjih klimatskih razmer, to se pravi, zunanjega mraza, ki da je prodiral v globino počasi, vendar vztrajno in med raznimi plastmi zemlje prodrl tako globoko. Tako so računali nekoč, danes pa so strokovnjaki nekoliko drugačnega mnenja, kajti najgloblji »večni led« so odkrili ob izvirih reke Marhe, medtem
l*o dvajsetih letih spet fotografija v spomin
i
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ohranite zaupanje vase, da se uprete premoči tekmecev. Opravka boste imeii z osebo, ki je zelo nervozna.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Spor med poslovnimi tovariši, morda pa tudi s predstojniki. Prijetno razumevanj v novi družbi.
DVOJČKA (od 21.5. do.22.6.) Zelo primerno ozračje' za razširitev poslovnih zvez. Ne pretiravajte v svojih čustvenih zahtevah.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ce hočete ohraniti pravilno razmerje v poslovnem življenju, boste morali pristati na kompromis. Nekdo je zelo ljubosumen
LEV (od 23.7. do 22.8.) Težave
pa delu, posebno za tiste, ki so na
odgovornem mestu. Tudi v družini nekaj ne bo prav.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neznaten, vendar upoštevanja vreden poslovni uspeh. Pozitivno boste vplivali na svojo okolico.
TEHTNICA (Od 23.9. do 23.10.) Dobro si uredite delo, da bo imelo večji učinek Neka nevšečna zadeva vam bo pokvarila dan.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Pozorno sledite razvoju poslovnega
življenja. Upoštevajte občutljivost osebe, ki jo imate radi.
STRELEC (23.11. do 20.12.) Ne-razpoloženje prehodnega značaja, ki pa bo motilo razvoj dogodkov. Nekoliko počasni boste v ugotavljanju tujih čustev.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Odklonite vse tisto, kar se vam ne zdi primerno. Previdni bodite proti vsakomur, da ohranite mir.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Precej ovir bo na vaši poti, toda vse boste prebrodili. Tudi v družinskem življenju neprijetne motnje.
RIBI (od 20.2, do 20.3.) Ne vztrajajte trmasto pri slabo začetem delu. Neki napad, ki ga niste niti od daleč pričakovali.
ko so v bolj vzhodnih predelih mogli izmeriti le 250 m «večne-
g;i ledu«, pe čeprav je v teli prednjih mraz, mislimo na zunanji mraz, mnogo huiši, mnogo boli oster. To se pravi, da ima klima, da ima'tako imenovani površinski mraz le relativni vpliv na ustvarjanje tega «večnegn ledu«. Vzroke za njegov nastanek moramo iskati drugje, v drugih pojavih iz daljne dobe, ki še niso bili razčiščeni,: niti pojasnjeni'.
Predolga bi bila razloga, bolje povedano iskanje razlage o nastanku tega ,«večnega ledu« in se bomo tu omejili s trditvi’o, da je treba iskati vzrok za nastanek «večnega ledu« v utrai-nem pomanjkanju termične izmenjave«, to Se pravi v dolgem razdobju iste temperature že v dohi geološkega formiranja.
Toda čemu se ljudje danes, ko je toliko problemov na svetu, ki terjajo nujnejši odgovor, ukvarjajo s proučevanjem in analiziranjem tega čeprav znanstveno zanimivega vendar pa vsaj na videz nepomembnega pojava?
Nekoč so se s tem pojavom začeli ukvarjati zato, ker so pač iskali tod zlato in druge drage kovine, danes pa postaja Sibirija, tudi tista nad Severnim polarnim krogom — ekonomsko zanimiva. Predvsem iščejo tudi danes tod diamante, zlate žile in druge kovine odnosno rudnine, toda veliko bolj pomembne so razne druge bolj površinske gradnje kot so npr. centrale in podobno. Od tod problem, ki stno ga označili že v začetku, namreč problem statičnih meritev pri postavljanju velikih jezov,
večjih zgradb in podobnega. Pri tem «večnem ledu« namreč odpovedo razni računi, celo nekateri že ustaljeni zakoni o trdnosti podlage in o trdnosti temeljev samih. Dogaja se namreč nekaj zanimivega, ki pa ime vse drugačne in kaj malo zanimive posledice. Ni se namreč redko zgodilo, da so graditelji postavili nekje, na področju'»večnega’ ledu« objekt, ki ’ se je čez nekaj časa hagnil, rdznekah, popust*! in podobno. «Večni led«, ki jč morda milijone let trajal, je nepričakovano popustil, z vsemi u-streznimi posledicami.
Gradbeniki, ki postavljajo posamezne objekte nad severnim polarnim krogom, uporabljajo pri gradnji tudi tako imenovani ((ledeni beton«. To je beton, ki je daleč od normalnega betona, ker gre dejansko za pesek in gramoz, ki ga veže led. Z druge strani Pa uporabljajo tu tudi drugačno mehanizacijo, kajti običajni buldožerji, navadne naprave za kopanje ali vrtanje tu odpovedo, ker je teren, ukier je zemlja trda kot jeklo«. In da bi njihovo delo vendarle bilo uspešno, si pomagajo tudi s termičnimi napravami ali točneje us sistemom hi-drotermične izmenjave», kakor temu pravijo.
In vendar ne smemo misliti, da je ta «večni led* tako nevaren, vsestransko negativen pojav. Kadar gre za manjše gradnje, so potrebni plitvi temelji, brez vseh ustreznih stroškov pa tudi bolj zapletene gradnje. Nerodno je le v toliko, da ta »večni led« ni večen in k temu pripomorejo številni pojavi.
Se najbolj zanimivo pri vsem tem je dejstvo, da se nekateri strokovnjaki v določenih primerih ukvarjajo celo s tem, kako bi ta «večni led« ohranili. Na področjih Vorkuta upr. so se morali strokovnjaki ukvarjati s tam. kako bi ta »večni led« ohranili v njegovem «izvirnem stanju«, kajti razni atmosferski pojavi, nadalje prah v snegu, povišana temperatura, močnejši, vpliv sončnih žarkov in še razni drug- elementi' So privedli'~dd Tčga, da je «večni led« popustil, da je temperatura zemlje narasla in strokovnjaki so bili prisiljeni poseči vmes ,da bi povečali »razpr-ševanje površinske temperature«
Se več, v novejši dobi je bilo tudi nekaj primerov, ko so bili strokovnjaki primorani, lotiti se umetnega zmrzovanja v krajih, kjer je bil do včeraj »večni led«. Najbolj zanimiv primer glede tega pa je primer iz Moskve, to se pravi iz kraja, ki je daieč od področja Severnega polarnega kroga Na Trgu Lermontov v Moskvi so morali skopati 18 m globoko jamo pod nekim nebotičnikom in na umeten način zmrzniti zemljo, da so nebotičniku podprli temelje, ki so začeli popuščati.
Izkoriščanje velikanskih bogastev skrajnega severa, vedno novi in novi načrti, povezani s temi problemi, narekujejo strokovnjakom, da se bolj intenzivno lotevajo proučevanja tega pojava in kakor smo že prej rekli, ne prihajajo v poštev več samo znanstveni dosežki geologov, pač pa mora priti na pomoč tudi »čista matematika«.

MHHi
W
2 y///////a
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; H.45 Veseli motivi; 12.15 Naš vrt; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel p.v. Carla Pacchiorija; 17.20 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost; 18.30 Giulio Viozzi: Kraška uvertura;
18.55	Baročna glasba: A. Vivaldi in H. von Biber; 19.15 Z zaključne šolske prireditve; 19.30 Iz ital. glasbenih festivalov; 20.00 Šport;
20,35	Kromatična fantazija; 21.30 M, Twain: «Gospa MclVilliams in strela«; 21.50 Pianist Jan Paderevv-ski; 22.05 Večerni ples; 23.00 Kvartet Četni.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Juke box; 13.40 Dramska skupina »Cittk di Pordenone«;
14.15	Mezzosopranistka Carla Pa-ronetto; 14.30 Domači festivali.
TOREK. 6. JULIJA 1965
ir.00 Prenos RL; 19.00 Poje Bobby Solo; 19.30 Prenos RL; 22.15 Mi-
chel Legrand; simfonija.
22.40 Haydnova
Slovenija
Nacionalni program
8,30	Jutranja glasba; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05 O-perna antologija; 10.30 Italijanske melodije; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Skladbe za godala;
14.55	Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16,30 Komorna glasba; 17.25 Simfonični koncert; 18.15 Plesna glasba; 18.50 Velike iznajdbe; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Goethejeva opera »Faust«.
II. program
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pesem za pesmijo; 8.30 Polke in valčki; 9.00 Pod senčnikom; 9.45 Pisana glasba; 10.00 Iz operetnega sveta; 10.45 Novosti »Ari-ston«; 11.00 Vostrakove skladbe; 11.30 Prijetna glasba; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Popevke; 14.00 Pionirji na počitnicah; 14.20 Sekstet Lesjak; 15.00 Za oddih in razvedrilo; 15.45 Slov. narodne; 16.00 Od opere do opere; 16.30 E. Coldvvell: «11 predica-tore vagante«; 16.45 Orkester Douglas; 17.00 Pevci, ki jih imate najraje, 17.40 Glasba in fantazija;
8.00	Jutranja glasba; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove ital. pesmi;
14.00	Pevci na odru; 14.45 Glasbeni koktail; 15.00 Tour de France; 15.00 Cantagiro; 15.15 Vrtiljak pesmi; 15.35 Ritmi; 16.00 Rapsodija; 16.50 Ital. narodne pesmi;
17.35	Enciklopedija; 17.45 Sodobne In stare pesmi; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Tour de France; 20.05 Brigitte Bardot in Vittorio Gasman v «1 iiostri preferitl«; 21.40 Glasba v večeru.
///. program
18.30	Srednjeveška zgodovina;
18.55	Knjižne novosti; 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Vsakovečer-m koncert; 20.30 Revija; 20.40 Straussove skladbe; 21.20 Francoski glasbenik H. Tomasi; 22.10 Spomini na prvo svetovno vojno.
8.05 Melodije; 8.35 D. Bučar: Belokranjske pisanice; 9.00 Počitniško popotovanje; 9.15 Počitniški pozdravi; 9.30 Godala v ritmu; 10.15 Iz Mozartovega «Don Juana«; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 G. Ene-scu: Prva simfonična suita; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Cez hrib in dol- 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Pri skladatelju Debussyju;
14.35	Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simfonični krn cert; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Popevke s tekoče-gfi traku; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Klarinetist Miha Gttn-zek; 20.20 R. Schneider: «Slovo od Sundheima«; 21.21 Serenadni večer; 22.10 V plesnem ritmu; 23 05 P Ramovž: Konoert za dva klavirja.
Ital. televizija
18.00	Spored za najmlajše; 19.00 Tour de France; 19.55 .športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Anketa «3000 za eno prehitevanje«; 21.15 Film «La mor-sa d’aeclaio»; 22.45 Natalino Otto in Flo Sandon’s; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.10 Ponovitev uspelih prireditev; 21.15 «11 si-gnore delle 21»; 22.15 Salvator Gotta: «Ottocento» — 4. nadaljevanje.
Jug. televizija
NI SPOREDA.
na to odločitev, da so se sovjetski Judje odpovedali jiddisch jeziku, vplivati tudi strahovito zadržanje nemške nacistične države
med zadnjo vojno, ki Je ruske Jude brezsrčno klala ne glede, ali Jih je zalotila po ruskih mestih ali naletela nanje med vojnimi u-jetniki. Mnogo so pretrpeli Judje od stalinskega režima, toda nikdar' toliko, da bi jim zagrozili rodomor.
Število Judov se je v Sovjetski žvezi ohranilo. Nekaj nam pa je nerazumljivo: Velika večina Judov je pri popisih prebivalstva prijavila ruski jezik za svoj materin jezik in se tudi odpovedala aktivnemu verskemu pripadniitvu k judovstvu. Kaj jih torej loči od navadnih, recimo brezverskih Rusov, Imajo isti materin jezik in isto versko pripadnost — ateizem. Cernu jih oblasti še štejejo kot Jude pri popisih prebivalstva, in sicer lepo z vsem naravnim prirastkom, od desetletja do desetletja. Nas Slovence v Italiji hi nas mogli Judje, sicer le delno spominjati na beneške Slovence. Sami se imajo le-ti za »Slovenje«, italijanska javnost jih skuša ud časa do časa vtihotapiti v italijansko narodno skupnost kot italia-nissime kot filoltaliane di lonta-na origine slava! Sami beneški Slovenci se ne ženejo preveč za slovenske šole, ker so jih naučili, da jim bo to pomagalo v življenju. Za vero imajo beneški Slovenci skupaj z Italijani katolici-zem/ a po zaslugi svojih diocezal-nlh cerkvenih predstojnikov italijanski cerkveni jezik. Ne, primera ne drži popolnoma, ima le nekaj podobnosti!?
Slovenci na Primorskem pod Avstrijo so imeli proti sebi Jude, ki so pripadali italijanski narodni skupnosti in govorili italijanski kot svoj materin jezik že v drugem rod\j, ko so se naseljevali med nami. Vodilni Intelektualni in pridobitni judovski krogi v naših krajih so stali popolnoma na strani najvnetejšega italijanskega iredentizma, a v praktični vsakdanji politiki in v javnem življenj na odločno protislovenskih pozicijah. Po drugi strani pa so slo venski liberalni in klerikalni kro gi, listi, politični govori, kazali tisto tipično protijudovsko pronica-nje z Dunajo v provinco. Vse to je zdaj z obeh strani zgodovina. Slovenci niso med zadnjo vojno pokazali prav nobenega protiju-dovskega razpoloženja. Nasprotno, bili so na seznamu preganjanih po nacistih in fašistih in so pomagali Judom, ko so jih prav tisti nacionalistični italijanski krogi preganjali, ki so uživali v avstrii-skih časih vso podporo judovskih intelektualnih krogov v naši pokrajini. Po drugi svetovni volni pa moramo biti Slovenci v Italiji hvaležni nekaterim naprednim Judom, ko v imenu bazoviških žrtev terjajo enakopravnost za našo narodno manišino in za vse zapostavljene v naši deželi.
NEMŠKA MANJŠINA V ZSSR
JE PREŽIVELA DRUGE
NEMŠKE MANJŠINE
Nemci v Sovjetski zvezi so edina velika nemška narodna manjšina, ki Je preživela toliko drugih evropskih nemških narodnih manj. Sin. Ostali so in se razmnožili samo zato, ker niso bili deležni Hitlerjeve posebne prizadevnosti. Zgodovina nemške narodnosti v Rusiji je polna zapeljive revolucionarne in ne samo caristične romantike, tako da se ji ne moremo upreti. Nemce v Povol ju Je naseljevala Katerina II, za njo razni njeni carski nasledniki. Naseljevali so jih tudi na Krimu in so bile nemške vasi res prave švabske vasi in ne samo Potemkinove Nemci v Povolžju niso spadali med baltske barone, ki so se sukal! okoli poslednje ruske carice v Carskem selu, ampak so bili predvsem prizadevni kmetje in obrtniki. Ko je izbruhnila leta 1917 oktobrska revolucija, so imeli seveda boljševiki tudi med Nemci precej pristašev, ker so že leto dni kasneje dosegli 18. Oktobra ’ 918 statut «Werktatige Komune der Wolgadeutschen». Točno štiri leta kasneje so pa 19. oktobra 1923 proglasili Sovjeti »Avtonomno republiko Nemcev v Povolžju« na ozemlju okoli 30.000 kv. km. Večina Nemcev je živela v svoji republiki v Ukrajini, del pa na Krimu in Severnem Kavkazu. Priznati je treba, da so živeli v najbolj rodovitnih in klimatsko najugodnejših pokrajinah evropske Rusije. Poznana sta bila nemška komunistična voditelja Weisch in Luft. Glavno mesto nemške republike je bilo Engels a poglavitno njihovo industrijsko sreidšče Marestadt. Povolški Nemci so imoii štiri visoke Sole, 14 tehničnih srednjih šol, več gledališč, izdajali so razne periodične liste. V Harkovu je izhalal za Nemce v Ukrajini tudi list »Die Nachrichtem, za nemške kmete pa »Das neue Dorf«.
Ko je naglo prodiranje nemških armad zlasti na južnem desnem kniu iznenadilo v poletju 1941 Stalina, je izdal 28 avgusta 1941 odlok, s katerim je razpustil avto-nomno republiko Nemoev v Povolžju, a Nemce pregnal daleč v srednjo Azijo v pamirsko gorovje. Stalin Je vse življenje odstranjeval potencialne, možne nasprotnike. Nekaj podobnega so se mu zdeli tudi Nemci v neposredni bližini velike rusko-nemške frontp Govorilo in celo pisalo se je. da je dal Stalin spustiti nad nem-še vasi ruske padalce, maskirane v nacistične petokolonce. da bi preskusil zanesi livost niških Nemcev ter da so jih baje Nemot prav radi zaradi tega vse poskrili.
V ZSSR VEC NEMCEV
KAKOR PRED VOJNO
Iz rehabilitacijskega odloka vrhovnega sovjeta o rehabilitaciji nemške narodne manjšine bi sodih, da se nemška narodna manjšina ni pregrešila v ničemer, v dnevih trde preizkušnje proti sovjetski ruski domovini. Nemška narodna manjšina je rehabilitirana in se zato Nemci lahko naseljujejo po vsej Sovjetski zvezi in tudi na ozemlju svoje nekdanje republike. toda samostojne nemške re-n’'v,,ke na vrhovni sovjet doslej ni obnovil. ALBERT1 REJEC (Nadaljevanje sledi)
Vreme včeraj: najviija temperatura 19.-6, najnižja 14.2, ob 19. uri 15.2; zračni tlak 1011.9 narašča. veter 20 km severovzhodnik, sunki burje 40 km na uro, vlaga 70 odst., nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23 stopinj,
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 6. julija
Dušica
Sonce vzide ob 4.22 in zatone ob 19.57. Dolžina dneva 15.35. Luna vzide ob 12.59 in zatone ob (L05
Jutri, SREDA, 7. julija
Manica
SILOVITO NEURJE V NOČI OD NEDELJE NA PONEDELJEK NA VSEM PODROČJU
Odhrite strehe, izruta debela drevesa, podrti žerjavi
V begunskem taborišču pri Padričah razmetanih 11 barak - Več oseb ranjenih Uničen topolov drevored pri Lazaretu - Poškodovane kopališke naprave - Pri Italsider porušeni trije žerjavi - Poplave - Skoda na velesejmu - Vojne ladje in čolni v nevarnosti - Razdejanje tudi onkraj meje
Neurje, ki je včeraj razsajalo po severni Italiji in Sloveniji, ni prizaneslo tudi našemu področju in je povzročilo škodo, ki je ni moč še oceniti. Od nedelje dopoldne do ponedeljka dopoldne so zabeležili 60 mm padavin, sunki burje pa so v noči med nedeljo in ponedeljkom dosegli 130 km na uro. Deževalo je močno že v nedeljo zjutraj, nato je prenehalo, okrog 11. ure je bila nevihta, ki je prišla s furlanske strani. Hudo neurje, ki je povzročilo največjo škodo, pa je trajalo od 23. ure do 1. ure po polnoči. Najbolj so prizadeti kraji, ki so izpostavljeni jugozapadnim vetrom, in sicer obala ter pobočje Milskih hribov od Lazareta do Milj ▼ višini Campor, področje pri Domju, Borštu in Ricmanj, nekateri kraji v mestu, Devin, Cerov-lje, Mavhinje in Vižovlje.
Močan veter, oziroma zračni vrti. nec, je zruval debela drevesa, odkril strehe, podrl žerjave in močno poškodoval v nekaterih krajih vinograde ter sadno drevje. Pri vsem tem ni bilo na srečo človeških žrtev, pač pa le nekaj ranjenih oseb.
Lep topolov drevored pri Lazaretu je skoraj popolnoma uničen. Tu je porušilo 28 debelih dreves in jih vrglo na cesto. Zdi se, da je šla tod fronta in da so postavili barikade proti tankom. Precej sreče so imeli financarji in obmejni organi tako na jugoslovanski kot na italijanski strani obmejnega bloka pri Lazaretu. Dober meter od obeh postojank so se namreč zrušila debela drevesa, toda poslopji nista poškodovani. Srečo je imel tudi nemški turist, ki se je peljal z avtom in je zagledal pred seboj, kako je padlo debelo drevo na cesto, in je pravočasno ustavil vozilo. Srečo je imel tudi angleški turist, ki je preživljal z družino počitnice v rolotki, a je bil takrat v sosednji hiši. Ko se je vrnil, je svojo prevrnjeno rolotko zapazil 100 m vstran.
V omenjenem predelu v miljski občini je neurje razkrilo in poškodovalo 20 hiš. V ladjedelnici Sv. Roka je odneslo strehe dveh skladišč .poškodovalo je tudi zvonik in streho bazilike v Starih Miljah ter nekaj nagrobnih spomenikov na pokopališču v Miljah. Močno je poškodovalo kopališke naprave ter camping v Lazaretu. Opustošilo je nekatere vinograde, v drugih pa polomilo veje in Uničilo zarod. Poškodovalo je tudi električno in telefonsko omrežje, tako da so bili včeraj nekateri kraji brez toka. Miljska občinska uprava je takoj obvestila vladni komisariat, deželno upravo in druge oblasti ter je priskočila prizadetim na pomoč.
Precej škode je tudi v Bregu, kjer so prizadeti vinogradi in sad no drevje, zlasti pa stara drevesa z velikimi krošnjami. Neurje je po škodovalo streho in zvonik cerkve v Ricmanj ih, nekaj streh je razmetalo v Borštu in v Ricmanjih, na Pesku je popolnoma odkrilo senik pri Fidelu ter zrušilo nekaj dreves na cesti proti mejnemu bloku. V repentaborski občini ni posebne škode, v zgoniški občini pa je napravilo nekaj škode le v Briščikih, kjer je razmetalo nekaj streh in zruvalo orehe. Precej je prizadet, kakor smo že omenili, predel na-brežinske občine, kjer je uničilo približno 90 odst. zaroda v vinogradih, poškodovalo strehe ter naprave v kopališčih.
Zaradi neurja niso bile prizadete Padriče, pač pa je zračni vrtinec zajel begunsko naselje ter razmetal 11 lesenih barak in poškodoval tudi druge stavbe, zaradi česar je ostalo brez strehe 50 beguncev. Vladni komisar Mazza je včeraj obiskal taborišče in zagotovil pomoč prizadetim, ki so jih začasno preselili v šolo.
Pn ov. Soboti je zračni vrtinec v Ul Cesare Rossi odkril streho in 8 stanovalcev je bilo ranjenih. Osebje RK je moralo prej odstraniti debelo drevo s ceste, da je lahko prišlo na pomoč ponesrečencem. Vihar je med drugim tudi razdejal nekaj barak in 50 revežev je zaradi tega zdaj brez strehe. V Industrijskem pristanišču je poru šilo streho hangarja podjetja Ac-ciaieriia Ferriera Adriatica, pri Ital. siderju je podrlo 3 žerjave, podrlo je žerjav pri gradnji nove stavbe pri Domju itd. Pri Domju .je tudi zruvalo debelo drevo, ki je padlo na avto fiat 500, šoferju pa se ni zgodilo nič hudega. Na dolgo bi lahko naštevali še razne manjše, a zanimive primere. Tako je okrog 18. ure veter odtrgal zastavo na Trgu Unita, ponoči pa je na isti trg prifrčala velika napisna tabla. V pristanišču je veter razmetal kupe zabojev, v nevarnem položaju pa so bile vojne ladje, ki so bile tam zasidrane. Zaradi nevarnosti je podmornica «Tazzoli» odplula iz pristanišča, nato pa so odplule druge edinice vojne mornarice izpred Trga Unita. Zaradi močnega vetra in neurja je zaneslo precej čolnov iz pristanišča, vendar ni bilo človeških žrtev, luško poveljstvo pa je bilo v stalni pripravljenosti, če bi prišlo do hujših nesreč.
Kot običajno ob nalivih, je voda poplavila Miramarski drevored. Lu. že so bile po raznih ulicah, kakor tudi na razstavišču Tržaškega velesejma, kjer je veter odnesel pločevinasto streho jugoslovanskega paviljona. Prava povodenj je bila tudi pred avtobusno postajo na Trgu Libertk; kjer je počila vodna cev in poškodovala cestni tlak. Zaradi neurja je prišlo tudi do zamude avtobusov in vlakov iz Avstrije in Jugoslavije, težave pa so bile tudi pri telefonskih razgovorih, ker so bili ponekod poškodovani kabli.
Močan veter je zruval tudi dre-
vesa ob cesti pri Sežani in pri Ankaranu, pri hotelu Triglav v Sežani pa je zruval 3 debele kostanje. O hudem neurju poročajo tudi iz Brd, kjer je pol ure padala kot oreh debela toča, ki je povzročila ogromno škodo v vinogradih in sa-
1' 1 '
dovnjakih. Precejšnjo škodo pa je neurje povzročilo tudi pri Postojni, Ilirski Bistrici in na Koprskem.
Ko je neurje razmetavalo barake v ezulskem taborišču na Padričah so bile ranjene 4 osebe. Z rešilnim avtom so pripeljali v bolnišnico
36-letnega Fiorentina Bartolija, ki se bo moral zdraviti 10 dni, 62-let-nega Giorgia Stupara (8 dni), njegovo 55-letno ženo Albino (10 dni) in 30-letno Margherito Stupar (7 dni). Vsi štirje so se nekoliko pobili in ranili po rokah, glavi in no-
gah.
Pri železarni Italsider, ko je veter porušil tri žerjave,
je sl
Kupno
z žerjavom padel tudi 52’-letni Car-lo Savarin iz Žavelj 335. Imel je precej sreče, ker so je le nekoliko pobil in ranil po glavi in nogah, zaradi česar se bo moral zdraviti 10 dni.
V Ul. Cesare Rossi, kjer je veter razkril hišo, so se nekoliko pobili in ranili 61-letni Servolo Per-sico, 52-letna Lucia Persico, 34-let-ni Antonio Vesnaver in 7-letna Cleo. patra Vesnaver. Okrevali bodo v nekaj dneh.
Zaradi mokre ceste se je v nedeljo hudo poškodoval na avtocesti blizu Padrič 28-letni Giovanni Tom-mei iz Rocola. Peljal se je s skuterjem, na ovinku pa je zlatel na tla in se močno udaril v glavo ter si verjetno prebil lobanjo, zaradi česar so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Njegova žena, ki se je peljala z njim, pa je dobilo le rahel živčni pretres.
Neurje je povzročilo tudi prometno nesrečo v Miramarskem drevoredu, kjer se je avto fiat 600 zabil v zadnji del avtocisteme občinskega podjetja za mestno čistočo, ki je bil ustavljen pred, porušenim drevesom. Prav tisti predel drevoreda je bil v temi, ker je veter pokvaril električno napeljavo. Šofer fička, 46-letni Giovanni Duccu iz Cervignana, je dobil hude poškodbe in se bo moral zdraviti poldrugi mesec.
Razdejanje v begunskem naselju pri Padričah
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi
v soboto 10. in nedeljo 11.
julija v NABREŽINI v počastitev 20-letnice osvoboditve
Ljudsko veselico
sobota 10. julija; ples od 20. do 24. ure, nedelja 11. julija;
ob 16. uri: otvoritev; ob 18. uri kulturni spored, pri
Združeni mešani zbori:
Združeni moški zbori:
katerem sodelujejo
GALLUS — Trst SLOVAN — Padriče BRIŠKI GRIČ — Števerjan IGO GRUDEN — Nabrežina VALENTIN VODNIK — Dolina
SLOVENEC — Boršt LIPA — Bazovica PROSEK - KONTOVEL REPEN
VESNA — Križ KRAS — Dol-Poljane SREČKO KOSOVEL — Ron-ke
iz TREBČ s PROSEKA iz NABREŽINE
PO KULTURNEM SPOREDU PLES DO 24. URE.
DELOVALI BODO DRUŠTVENI KIOSKI! VSTOP PROST!
Godbe na pihala:
Nazlonale 16.00 «Appuntamento al km 424» Jean Gabin.
Arcobaleno 16j30 «1 lunghi cappelli deli a morte« Teehnicolor, Barbara Schell. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 16 00 «Chi ha ucciso Bella Sherman?« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenke 16.00 «Le nevi del Chiliman-giaro« Teehnicolor Gregory Pečk, Susan Hayward, Ava Gardner.
Grattaclelo 16,00 «11 ponte sul fiume Kway» Teehnicolor. William Hol-den.
Alabarda 15.00 «Spionaggio a Tokyo» Colorscope. Robert VVagner, Joan Collins
Filodrammatico 15.00 «La regina del Rio delle Amazzoni« Anthony Dif-fring. Prepovedano mladini pod 18, letom.
Aurora 15.00 «Marinal topless e gual»
Cristallo 17.00 »Christine Keller« — Prepovedano mladini pod 18. letom.
Garibaldi 16,30 «Uno del tre« Antho-ny Perkins, Renato Salvatori. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 15.00 «DuelIo al sole« Tech-nicolor. Gregory Pečk, Prepovedano mladini pod 16. letom
Impero 16.30 «A 007 dali a Russia con amore« Sean Connery
Vittorio Veneto 15.00 «Fanthomas 70» Teehnicolor Andre Humebelle.
Moderno Danes počitek.
Astra Danes počitek.
Astoria 17.00 »Super sexy 64» Tech-nicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.30 «Zorro iil vendioatore« Teehnicolor
Ideale 16.00 «11 giardino di gesso» Teehnicolor. Deborah Kerr.
LETNI KINO
Satteiite 20.30 «Clementine Cherle« Rita Pavone, Maria Grazia Buccel-la. Se ponovi prvi del.
Danes v Miramaru: predstava «Luči in zvoki« ob 21. in ob 22.15 v italijanščini «Massimiliano e Carlot-ta».
Izruta drevesa v drevoredu pri Lazaretu
............................................................................................................................................................................................................................................................. m ...................................................................................................... n m 11 m ■ ■■ ■ m i ■ i n ■	.............................................................................................
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Predstavniki levice ostro obsodili šovinizem liberalnega svetovalca Jone
" * * "Soleg oSv. Jone je podal ostavko tudi svetovalec KPI inž. Bratin, ker je bil imenovan na drugo odgovorno mesto
Sinoči je tržaški občinski svet sprejel ostavko komunističnega svetovalca inž. Brauna, na mesto katerega je bil izvoljen komunistič. ni svetovalec Lino Crevatin, in liberalca Jone, na mesto katerega je bil izvoljen dr. Hruby.
župan je najprej prečital pismo o ostavki, ki mu ga je poslal inž. Braun, v katerem je rečeno, da ne more več vršiti dolžnost občinskega svetovalca KPI, ker ga je vodstvo stranke imenovalo na drugo odgovorno mesto. Nato je dr. Pin-cherle izrazil svoje obžalovanje' zaradi ostavke inž. Braua, ki je toliko let z veliko prizadevnostjo in resnostjo vršil dolžnosti svetovalca. Vodja komunistične skupine Tonel je7 pozdravil inž. Brauna, ki je skupno z ostalimi komunističnimi svetovalci zastopal v občinskem svetu komunistične volivce od leta 1949. Pozdravil je tudi novega svetovalca Lina Crevatina. Tudi župan dr. Franzil se .je zahvalil inž. Braunu za njegovo dosedanje koristno delovanje v občinskem svetu ter mu zaželel mnogo uspehov na novem mestu.
Nato Je župan sporočil, da je do. bil pismo o ostavki tudi od liberalnega svetovalca Jone. V pismu, ki ga je župan prečital, je rečeno, da zapušča občinski svet, ker se hoče posvetiti delovanju pokrajinskega svetovalca. Hkrati pa odv. Jona pravi, da je ta njegov sklep pospešila napoved, da bodo v občinski odbor imenovali tudi titovskega socialističnega svetovalca Hreščaka, češ da je to odstopanje od italijanskih narodnih vrednot in podobno.
Zatem Je župan dejal, da je svetovalec Jona že pred dvema mese-sema izjavil, da bo odstopil kot občinski svetovalec, da pa hoče poprej počakati, da bo vprašanje vodnjaka «Mazzoleni», ki je bila svoj čas na Trgu Unith, pozitivno rešeno in da ga bodo ponovno posta-vili na Trg Unita. župan je sporočil, da je posvetovalna komisija občinskega sveta dala glede vodnja. ka pozitivno mnenje in da je zato naravno, da je prišel čas, da je odv. Jona podal ostavko na mesto občinskega svetovalca. Nato je župan zavrnil Jonove izjave in izgovore o ostavki zaradi bodoče preureditve občinskega odbora. O tem, je dejal župan, bomo imeli priložnost govoriti, ko se bo to zgodilo.
Kot je običaj, so tudi ob naoo-vedani ostavki odv. Jone spregovorili predstavniki raznih skupin. Liberalec Morpurgo se je Joni zahvalil za njegovo dosedanje sodelovanje v občinskem svetu in mu zaželel obilo uspehov v pokrajinskem
šovinizem Je samo dokaz, je dejal nadalje Tonel, kako si nekateri zamišljajo sožitje med Italijani in Slovenci, in sicer ravnati s Slovenci tako, kot je z njimi ravnal fašizem. Tudi svetovalec Tolloy (TU) je obsodil ravnanje liberalca Jone ter dejal, da so končno stranke odbora sprejele važen sklep o vključitvi Slovenca v odbor. Socialistični svetovalec Pittoni pa je naj. prej pozdravil svetovalca Brauna, ki zapušča občinski svet, ki je v svetu dostojno zastopal delavski razred. Glede pisma, ki ga je poslal liberalec Jona županu pa je dejal, da bi se o njem lahko mnogo razpravljalo, da pa za sedaj zadostuje ugotovitev, da je PLI ostala na pozicijah, nevrednih demokratične stranke.
Danes seja deželnega sveta
Deželni svet se bo danes sestal ob 9.30. Na dnevnem redu je med drugim še en zakonski osnutek v prid gradnji ljudskih hiš. Na po-
dlagi tega zakona bo deželna uprava prispevala za plačevanje obresti od posojil, ki jih bodo najele občine in IACp za gradnjo ljudskih hiš. Svetovalci bodo nadalje razpravljali o zakonskem osnutku o deželnih posvetovalnih organih, ki ga je vlada zavrnila.
Deželni svet se bo moral izreči tudi o zakonskem predlogu liberalcev v zvezi z gradnjo naprav za predelovanje in uničevanje odpadkov. Ta predlog je večina v pristojni komisiji zavrnila. Prav tako se bo svet ukvarjal tudi z dvema zakonskima predlogoma komunistov, ki se tičeta zdravstvene oskrbe kmetov in ustanovitve deželnega odbora za zdravstvo. Tudi ta dva predloga je pristojna komisija zavrnila.
Na dnevnem redu je tudi 18 vprašanj, 8 interpelacij ter dve resoluciji svetovalcev.
S Danes ob 19.30 bo na Trgu Sv. Jakoba solidarnostno zborovanje za Vietnam, na katerem bo govoril komunistični občinski svetovalec inž. Nino Cuffaro. Po zborovanju bodo predvajali film »Vietnam kliče«.
iiiiiiiiiiiiuiitiiiiMMiiiHiiHinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiii
V OKVIRU «DNEVA GEOMETROV*
Veliko protestno zborovanje geometrov iz vse naše dežele
S soglasno odobreno resolucijo zahtevajo priznanje svojih pravic
Včeraj je bil po vsej državi • dan geometrov«, ki je bil posvečen protestom te stroke proti omejitvam njenih pristojnosti in dejavnosti. V vseh deželah so priredila združenja geometrov protestna zborovanja. Takšno zborovanje je bilo včeraj tudi v Trstu, kamor so prišli geometri iz vse dežele, iz daljne Karnije, porde-nonskega okrožja, Vidma in go-riške pokrajine. Zato je bila mala dvorana v gledališču »Verdi« naravnost nabita in geometri so ves čas navdušeno pritrjevali govornikom, ki so izražali nezdo-voljstvo stroke.
Glavno poročilo o položaju geometrov je imel predsednik tržaškega združenja geom. Gombani, ki je orisal nesmiselno ravnanje z geometri, omejevanje njihovih pristojnosti pri gradnji hiš in raznih poslopij sploh, poskuse inže-
cpiuu,
svetu. Svetovalec dr. Pincherle I nirjev in arhitektov, da bi jim (PSIUP) pa je dejal, da ga stališče I odvzeli še tisto malo pristojnosti.
liberalca Jone ne preseneča, ker je Jona že večkrat pokazal, kaj misli o Slovencih. Ta človek, je dejal Pincherle, ima mentaliteto tržaške nacional-liberalne in fašistične bur-žoazije, ki je vedno iskala obrambo lastnih koristi v ščuvanju tržaškega italijanskega prebivalstva proti tržaškemu slovenskemu prebivalstvu, ter je uveljavila proti Slovencem vrsto sramotnih diskriminacij. Svetovalec Tonel (KPI) je izjavil, da bo komunistična skupina z zadovoljstvom sprejela o-stavko svetovalca Jone. Njegova gesta ni nič drugega kot naraven izbruh prenapetega nacionalizma in njegove rasistične miselnosti, ki je prišla do izraza tudi na nedavni razpravi o slovenskem gledališču in o vodnjaku «Mazzoleni». Njegov
ki jim jih priznava zakon itd.
Zatem je spregovoril član sveta tržaškega združenja Vento, ki je predvsem poudaril, da geometri že mnogo let zaman čakajo na uresničenje svojih zahtev ter da so sedaj izgubili potrpljenje, zaradi česar bodo odločneje nastopili. Obširno je orisal nato položaj stroke predsednik videmskega združenja geometrov Persello. Sledil je odločen govor geometra Corberija' bivšega pokrajinskega odbornika in sedanjega nabrežin-skega podžupana. Corberi je sicer sedaj javni funkcionar, vendar je nekoč opravljal samostojni zemljemerski poklic. V svojem govoru je orisal tudi izkušnje iz preteklosti in rekel, da so morali geometri včasih prevzemati zelo
PONOČI OPOLNOČI URADNI ZAKLJUČEK VELESEJMA
Velik moralni in poslovni uspeh mednarodnega tržaškega velesejma
Novogoriško podjetje Meblo bo odprlo v Trstu, po sporazumu s podjetjem Zerial, stalno razstavo pohištva - Zaključni govor predsednika Suttore
odgovorna dela, ki so jih vedno vestno opravljali. Zadnji je spregovoril geometer Moro iz videmske pokrajine, ki je tudi predlagal odločno akcijo.
Zatem so soglasno sprejeli protestno resolucijo. V njej ugotav ljajo resni položaj stroke in brez> brižnost oblasti do njihovih zahtev. Zatem soglasno protestirajo ter zahtevajo, da parlament čim-prej odobri zakonski predlog št. 701 za dokončno razlago meja pristojnosti geometrov v gradbeništvu. Nadalje zahtevajo, naj medtem oblasti pravično tolmačijo in uveljavljajo sedanje določbe ' ter naj ne popuščajo pritisku z določene, zainteresirane strani. Pri tem naj upoštevajo jasna napotila, ki izhajajo tudi iz razsodb sodišč, ter naj ne nasedajo lažem. Ministri za javna dela in za sodstvo naj končno prilagodijo poklicno tarifo, kajti sedanja, je naravnost žaljiva za geometre in jim jemlje ugled. Poleg tega je ta tarifa tudi v nasprotju s .predpisi člena 2233 civilnega zakonika. Končno na.i parlament odobri zakonski predlog št. 1735 o vsedržavni zavarovalni blagajni v prid geometrom. Ta blagajna ne bremeni državnih financ in bi z novim zakonom le spopolnili ustanovo, ki jo je ustvarila in ki jo finansira stroka sama.
Geometri iz vse dežele bodo, strnjeni okrog svojih združenj in obrambnih odborov, nadaljevali svojo protestno akcijo, dokler ne bosta parlament in vlada sprejela njihovih zahtev, s čimer bosta le storila pravično dejanje, ki ga geometri že dolgo pričakujejo in ki so ga tudi zaslužili.
Sinoči opolnoči so se na Monte-belu zaprla vrata XVII. mednarodne vzorčne razstavne prireditve, z drogov pred glavnim vhodom pa so sneli zastave 23 držav, ki so uradno ali po svojih predstavnikih v Italiji nastopile na letošnjem velesejmu.
Sedemnajsti mednarodni vzorčni velesejem se je zaključil z novim uspehom. V petnajstih dneh, kolikor je trajala prireditev, so bili med poslovnimi ljudmi iz naših krajev in iz tujine vzpostavljeni številni novi stiki, medtem ko so že obstoječe oblike sodelovanja zadobile širšo podlago in večji razmah. Na posameznih področjih so razstavljavci zabeležili poseben uspeh: zlasti pri orodnih strojih in manjših tehničnih napravah ter pri gospodinjskih strojih so se kupčije razvile živahno. Številni obrtniki iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine so si letos na sejmu nabavili številne nove stroje ter obogatili svoje obrate z novo tehnično opremo. Tudi za izdelke razstavljene v lesnem paviljonu je vladalo ves čas sejma veliko zanimanje, še poseben uspeh pa so doživele stranske prireditve, med temi zlasti natečaj za najboljši model zložljivega stola, dalje X. mednarodni dan lesa, strokovno srečanje o pohištvu, dan topola, dan kave in vrsta dnevov, posvečenih tujim državam, ki so se uradno udeležile letošnje manifestacije.
V Palači narodov so se obiskovalci radi zadrževali ob številnih tujih razstavah.
Jugoslovanska podjetja so letos doživela uspeh tudi v lesnem paviljonu, še posebej pa velja to za novogoriško tovarno Meblo ter za zagrebško podjetje Exportdrvo, ki sta z znano tržaško firmo Zerial sklenili sporazum, po kats rem bo zadnja odprla v Trstu stalno razstavo in prodajalno jugoslovanskega pohištva, in sicer z ekskluzivnim značajem, kar zadeva izdelke novogoriškega podjetja Meblo.
Stalna razstava, ki bo nameščena v šestem nadstropju novega poslopja v Ul. Madonnina št. 18 v Trstu, ki je last omenjene firme Zerial, je že skoraj pripravljena in vse kaže, da jo bodo lahko odprli že čez nekaj dni. Razstava bo obsegala vse izdelke novogoriške tovarne, to je predvsem razne vrste omar, spalnih in dnevnih sob ter kosovnega pohištva. V tej zvezi velja pripomniti, da bo razstava jugoslovanskega pohištva v Trstu lahko odlično služila kot usmerjevalna točka za proizvodnjo, ki naj bi jo Jugoslavija vsako leto izvažala na sosedno tržišče s pohištvom. Italijanski trg se namreč občutno razlikuje od ostalih evropskih trgov, in sicer tako kar zadeva stil posameznih Izdelkov, kakor tudi barvo in vrsto uporabljenih surovin. V tržaških poslovnih krogih Je vest o doseženem sporazumu med Zerialom in Meblom zbudila veliko zanimanje, novo obliko sodelovanja med podjetji z obeh sosednih obmejnih področij pa je treba vsekakor pozdraviti tudi s socialno-političnega vidika. 'cer bo ta nova zamisel lahko še globlje utrdila poslovne in prijateljske stike med obema sosednima narodoma
Kronika včerajšnjega dne na ve iesejmu je zabeležila razmeroma malo novosti: kljub nenaklonjene-
mu vremenu si je razstavo ogledalo kar precej obiskovalcev, osrednja atrakcija poleg same razstave pa je bil nastop popularnega igralca Alighiera Noschesea, ki slovi zlasti po svoji nenavadni spretnosti,- da z uspehom posnema nič toliko vidnejših osebnosti iz italijanskega in tujega javnega življenja. Opolnoči je predsednik velesejemske u-prave kap. Suttora pozdravil po zvočnikih vse prisotne razstavljavce, predstavnike tujih držav in domače poslovne ljudi ter izrazil Zeljo, da bi njihov nastop na letošnji prireditvi rodil čim več poslovnih uspehov. Na koncu je kap. Suttora izrazil upanje, da bo lahko tržaški sejem v prihodnjem letu ponovno zbral na razstavišču nrl Montebelu vse letošnje razstavljavce ter še mnoge druge.
Izžreban Fiat 500 na trž. velesejmu
prisotnosti predstavnika fine uprave so sinoči na vele-u izžrebali dobitnika osebne-avtomobila Fiat 500, ki ga je razpolago uprava velesej-čna dobitnica je gospa A-Carini, Ul. Montecchi 8, ki la vstopnico št. 10414. Ca-—„-.a bo poleg avtomobila prejela tudi 100 litrov goriva Total ter 5 litrov Total GP.
Ostali dobitki: radijski sprejem-nik transistor (Sidernord): A. Gar rinella, Ul. Belpoggio 2; električni likalnik Philips (Radio Ancona) B. Vignerr, Ul. Rivalto 7; dve škatli pralnega praška »Dixan» (Henkel Italiana) Nada Bavlin, Boršt; likalnik AEG (Marcuzzi Bruna) S. Dalcorso, Ul. Vidaco-vich 12; dve steklenici Isolabella (Isolabeila) ter publikacijo Furla-nija-Juiijska krajina (Touring Club Italiano) S. Bandelli, Ulica Cancellieri 12; 10 kg riža (Ente Mazi Risi) ter zavojček Skip (Le-ver Gibbs) I. Pontoni, Ul. g. Mar-co 5.
Nagrade na velesejmu
Sinoči so r.a velesejmu izžrebali naslednje nagrade:
1. nagrada: zbirka knjig — Celestina Gossai — Seneni trg 3; 2. ada: likalnik »Philips« — Fla-Suffi — Ul. Sv. Marka 51; 3. da: dve škatli Dixan — Ru-monte — Ul. Del Poggio 5/4; 4. nagrada: 2 steklenici Isolabella ir. publikacija Venezia Giulia-Friu-li — Mario Granata — Ul. Ireneo della Croce 6; 5. nagrada: 10 kg riža. škatla Skip -— Giovanni Aiz-za — Ul. Udine 27; -6. nagrada: več parov ženskih nogavic, več kravat in več nalivnih peres — Silvano Subani — Ul. Buonarro-ti 52/1.
me je razdeljena v dve dejanji šestimi slikami. Poleg Lille Brigno-ne (kraljice Elizabete), Anne Pro-clemer (Marije Stuart), Giorgia Al bertazzija (Lecesterskega grofa) in Maria Felicianija, bodo nastopili še drugi znani igralci kot: Alessan-dro Ninchi, Corrado Annicelli, Gui-do Lazzarini, Adolfo Lastrettl, pre ostali ženski vlogi pa bosta ustva rili Edda Soliko ln Wally Luchiari.
Jutrišnji otvoritveni predstavi na gradu bo prisostvoval tudi režiser Luigi Squarzlna, ravnatelj gledališča «St,ablle» Iz Genove. Predsta va se bo začela točno ob 21.15 In zamudniki ne bodo mogli do svojih prostorov do zaključka prvega de janja. Informacije, prodaja in re zervacija vstopnic v galeriji Protti, danes, jutri in pojutrišnjem, jutri in pojutrišnjem pa od 19.30 pri blagajni na gradu.
" Lastnik listka št. 09399 občinske umetniške galerije je bil Izžreban in prejme sliko slikarja Sabina Colonija.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Ivane Marc darujeta Sonja Prinčič in Grozdana Cebohin 1000 lir za Dijaško Matico.
Razna obvestila
Drž. srednja šola s slovenskim učnim jezikom v Rojanu, Ul. Montorsi-no 8 opozarja, da je vpisovanje v prvi razred šole do 25. julija za u-čence in učenke, ki so dovršili u-spešno peti razred osnovne šole in do 25. septembra t.l. za one, ki imajo popravni Izpit.
Istočasno sporoča, da se je pričelo in bo trajalo do 25. septembra t.l. tudi vpisovanje za drugi in tretji razred.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V dneh 4. im 5. julija se je v Trstu rodilo 20 otrok, umrlo pa Je 13 oseb.
UMRLI SO: 57-letni Ma-tteo Stefani. 64-letna Apollonia Tozon por. Vir-neri, 79-letna Alma Morov-ich por. Prodan, 60-letna Vittorla Moderz por Beccari, 66-letna Tsotima Mordentl por. M-armori, 81-letna Olivia Bon-tempo vd. Szombathely, 744etna Gio-va-nria Cerneca por. Marc, 86-letni Domenico Sirotich, 76-letni Giuseppe ur stara Monica Bonifaclo, 63-ietni Coana, 57-letni Servolo Bonetti, 18 Emilio Vasta, 65-letna Maria Cozzi vd. Kirschner.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN <5 7. — 11. 7.)
Crevato, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstrla 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; dr. Gmeiner, Ul Giulia 14; Pizzul-Clgnola, Korzo Italia 14; Prendini. Ul. T. Vecellio 24: Serravallo, Trg Cavana 1.
Služba od 13. do 16. ure
Crevato, Ul. Roma 15: INAM, Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43.; dr. Codermatz, Ul Tor S P'ero 2 NOČNA SLUŽBA LEKARN
Dr. Gmeiner. Ul. Giulia 14: Pizzul-Cignola, Korzo Italia 14: Prendini, Ul. T Vecellio 24; Serravallo. Trg Cavana 1.
SOŽALJE
Pevski zbor Slovenec iz Boršta izreka svojemu članu Milošu Marcu in družini globoko sožalje ob izgubi nepozabne žene in matere Ivane.
Uprava in uredništvo Primorskega dnevnika izrekata svojemu dolgoletnemu sotrudniku in naročniku Milošu Marcu iskreno sožalje ob smrti soproge Ivane
ZAHVAL A
Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našo nepozabno mamo in nono
MARIJO KALC roj. GRGIČ
se iskreno zahvaljujemo Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin.	ŽALUJOČE DRUŽINE
Padriče, Bane, Avstralija, 6.VII.1965.
zahvala
Ganjeni nad iskrenim žalovanjem, ki so ga izkazali ob izgubi naše drage hčere
FRANKE
se lepo zahvaljujemo tržaški kvesturi, komisariatu železniške policije, podjetju Beltrame, družbi Ligabue in vsem tistim, ki so na razne načine sočustvovali z nami.
Trst, 6. julija 1965. Družina BARTOLI in ENRICO
Priprave za uprizoritev «Marije Stuart» na gradu
Včeraj dopoldne so na dvorišču grada Sv. Justa začeli postavljati zahtevno sceno za dve predstavi Schillerjeve drame «Marlja Stuart«, ki jo bo jutri in pojutrišnjem uprizorila igralska skupina Proclemer-Albertazzi, ki je s tem delom debu-tlrala v soboto v Fiesole pred 3000 gledalci. Filippinijeva verzija dra-
Naznanjamo žalostno vest, da nas Je za vedno zapustila naša predraga žena, mamica, babica in prababica
IVANA MARC roj. ČERNEKA
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 6. t.m. ob 17. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na domače pokopališče v Boršt.
Prosimo za tiho sožalje, ne cvetja, ampak dobra dela.
žalujoči: mož, sin in hčerke z družinami vnuki in pravnuki
Boršt - Beograd - Murska Sobota • Melbourn, 6.7.1965
Uničeni vinogradi v Bregu, kjer je burja zlomila tudi cementne opornike "'"""""""•i............umih............ii/iim.m.m..........
SMRTNI ŽRTVI NEDELJSKEGA NEURJA NA GORIŠKEM
Dva Tržačana mrtva in dva ranjena pri trčenju avtomobila v platano
? sreča se jc pripetila v neurjp’ na državni cesti Videm-Trst v bližini reke Jdrije
Neurje, ki se je v nedeljo pozno 26-letni študent Giorgio Marchi. iz
zvečer sprostilo na Goriškem, je žal zahtevalo tudi štiri smrtne žrtve. O dveh poročamo na drugem mestu, na' državni cesti med Vidmom in Trstom v bližini reke Idrije skoraj na meji med goriško in videmsko pokrajino, pa sta pri prometni nesreči izgubila življenje dva mladeniča iz Trsta, druga dva pa sta se hudo ranila.
Do nesreče, ki pa ji ni bil nihče priča, je prišlo okrog 22. ure, ko su se štirje mladeniči peljali v smeri proti Trstu z avtom «Flat 1500». Zelo verjetno zaradi naliva, mokre ceste in slabe vidljivosti je avto naenkrat z vso silo treščil v obcestno drevo in se popolnoma razbil. Zaradi silovitega udarca sta bi'a dva od štirih potnikov v avtu na mestu mrtva, druga dva pa zelo hudo ranjena.
Ko so v najkrajšem možnem času prihiteli na kraj nesreče agenti prometne policije iz Gorice, so najprej poskrbeli za prevoz v bolnišnico obeh ranjencev: 23-letnega Fu-ria Bianca, stanujočega v Trstu v Drevoredu Čampi Elisi 52, so prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so ga sprejeli s prognozo 40 dni zaradi zloma desne stegnenice in hudih ran na desnem stopalp ter po drugih delih telesa, 24-letnega finza Bellena iz Ul. P. P. Vergerio 4 pa so prepeljali v videmsko bolnišnico, kjer so ga prav tako sprejeli s prognozo 40 dni zaradi številnih kostnih zlomov na desni strani telesa, ran na hrbtu in po obrazu.
Istovetnosti obeh mrtvih mladeničev sprva niso mogli ugotoviti, ker pri njiju niso našli nobenih dokumentov. ' Trupli so po opravljenih formalnostih odpeljali v mrtvašnico v Krmin, poveljnik prometne policije iz Gorice pa se je takoj podal v goriško bolnišnico, kjer je zaslišal ranjenega Furia Bianca. Zelo verjetno je zato, da je prav Bianco povedal imeni mrtvih sopotnikov v avtomobilu, ki sta 26-letni Silvio Monico iz Ul. Carducci 5, sin znanega trgovca, in
Ul. Vasari 4.
Včeraj dopoldne je v truplu spoznal svojega sina tudi Giorgiov oče Ferrucčio Marchi, ki se je podal v Krmin.
Vse kaže, da sta pri silovitem trčenju v platano Marchi in Monico izgubila življenje zato,, ker sta sedela na tisti strani, s katero je avto' trčil v drevo, medtem ko ' še imata Bellen ih Bianco morda zahvaliti za rešitev dejstvu, da sta sedela na nasprotni strani.
Izgubljcno-najdeno
Na občinskem oddelku za ekono-mat v občinski palači, III, nadštop-je soba št. 128, so zakonitim lastnikom na razpolago predmeti, ki so bili v juniju najdeni na javnih pro. štorih: rokavice, denarnica za drobiž, dežniki, škatla z ženskim peri-
lom, dežni plašč,, zlat; prstan, zlata zapestnica, kovinski žig, transi-stor, daljnogled, otroški suknjič, ženska torbica, ure .zlata zaponka z biserom, krilo, blago za šotor, filmska kamera, volnena jopica za deklico, ženski pulover, žensko dvokolo, denar, torbica z gramofonski, mi ploščami.
Trčenje avta in motocikla
Včeiraj ob 14. uri so sprejeli na ortopedskem , oddelku splošne bolnišnice 16-letnega vajenca Giu-liana' Sincovicha iz Ul. Timigna-co 14, ki so. mu ugotovili podplutbe na desni nogi in morebitni zlom piščali, zaradi česar se bo moral zdraviti od 10 do 40 dni. Vajenec je na Trgu Baiamonti trčil s svojim motociklom v avto 33-letnega Dietricha Lucherja iz Salzburga. Avstrijec se namreč ni ustavil pred zanimanjem «stop», čeprav bi se moral.

TRAGIČNA SMRT NA DELU V
V električni kabini Aquile ga je ubil tok visoke napetosti
Pokojni Martinelli je bil dolga leta občinski svetovalec in odbornik miljske občinske uprave, izvoljen na listi KPI - Danes pogreb
V nedeljo zjutraj je v rafineriji Aquila tragično preminil hajsta-rejši občinski odbornik miljske občine Nereo Martinelli, ki je bil kot električar zaposlen pri Aquili.
Martinelli, ki je že več kot 30 let opravljal svoj poklic električarja, se je okrog 11. ure pddal v električno kabino rafinerije, kjer se je prekinil tok visoke napetosti. Bil je sicer na dopustu, ker pa so v podjetju poznali njegovo
Naj večji dogodek v zgodovini cirkusa
KMALU V TRSTU
• ‘ **
M	J
CIRKUS
i

i::::::::!::::::::::::!::::
Od 9. do 22. julija 14 dni brez podaljšanja

]
VAGONOV
MATERIALA
RAZLIČNIH
ŽIVALI
400 180 RAZKOŠNA PREDSTAVA! EDINSTVENA!
izkušenost in sposobnost, so ga prav za popravilo nastale okvare nujno poklicali v podjetje. Z izvijačem je najprej odstranil varnostno ploščo, nato pa se je lotil dela, ko je nepričakovano prišlo do tragedije. Kako se je točno zgodila nesreča najbrž ne bo mogoče nikoli ugotoviti, ker ni bilo zraven nobenega očividca. Vse pa kaže, da je do nje prišlo zaradi tega, ker se je nesrečni Martinel-h, morda tudi zaradi prevelike sigurnosti, nevede dotaknil žice z visoko napetostjo, ko ie z roko segel v ozek prostor. Ni pa izključeno, da je pri tem zdrsnil na tleh, izgubil ravnotežje in se zaradi tega dotaknil žice. Ko so ga našli že mrtvega na tleh, je še krčevito držal v rokah izvijač, iz cesar bi se dalo tudi sklepati, da se je dotaknil žice z visoko napetostjo ko je hotel preložiti orodje iz ene roke v drugo.
Ze mrtvega Martinellija je na-šel prvi njegov delovni tovariš Andna, s katerim je še govoril preden se je podal v kabino. Na’ kraj tragičnega dogodka so takoj prihiteli bolničarji RK in miljski karabinjerji. Po opravljenih for-malnostih So truplo prenesli v počitniški dom ECA v Miljah, kjer je bilo na razpolago sodnim oblastem, medtem pa se je tudi že začela uradna preiskava o nesreči,
Nereo Martinelli se je rodil pred 51 leti in je skupno z ženo Gino stanoval v Ul. Zaule 25. V čistilnici Aquila je delal od leta 1936 do leta 1951 kot delavec, nato pa kot uradnik oziroma kot vodja električarske delavnice. Bil je tudi član notranje komisije in mnogo povojnih let tudi občinski svetovalec izvoljen na komunistični listi, občinski odbornik in eno leto tudi miljski podžupan.
Na občinskem poslopju so v znak žalovanja izobesili črno zastavo. Pogreb bo danes popoldne na stroške miljske občine.
kino «ikis» pbosek
Predvaja danes, 6. t.m. ob l».uri dramatičen film:
IA SOTTK UK UK SVItKGHK
(NOČ ČAROVNIC)
Igrajo- Peter Wingarde, Janet Blayes in Margharet Jongsten Mladini pod 14. letom vstop prepovedan
Pri trčenju vozil ranjena moški in dekle
Ob 14.30 uri so sprejeli na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice 36-letnega električarja E-milia Mazzelleja iz Ul. Valdirivo 22 in 14-letno Luciano Opara iz iste ulice. Osebje RK je povedalo, da se je Mazzelle v Ul. Volta zaletel v avto znamske dauphine, ki ga je vozil v nasprotni smeri 37-letni Niccold Lanieri iz Ul. A-quilea 18.
Nesreči vespista iz Sčednega
Sinoči ob 20.45 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 16-letnega Jožefa Juretiča lz Sčednega 20. Zdravniki so mu ugotovili udarec na desni nogi. Nudili so mu prvo pomoč s prognozo okrevanja v sedmih dneh. Juretlč je povedal, da je malo prej trčil ob avto 1100, ki je prihajal po neki stranski poti in se nenadoma pojavil pred njim.
V NEDELJO IN PONEDELJEK PONOČI
Neurje s točo na Goriškem prizadejalo veliko škodo kmetom
Hudo prizadeti vinogradniki v Pevmi, Oslavju, Št. Mavru in okrog Krmina ■ Prekinjena cirkuška predstava
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE v Ul. Rabatta št. 18 — tel. 21-24.
Neurje, ki je v nedeljo ponoči od nedelje na ponedeljek divjalo z vetrom ln točo tudi na Goriškem, je povzročilo po raznih krajih veliko škodo. Zlasti je bilo prizadejano kmetijstvo. V okolici Gorice so bili precej prizadeti vinogradi in sadno drevje v Brdih, zlasti v Pevmi, spodnjem Oslavju in St. Mavru. V Pevmi in na Oslavju računajo, da Je toča, ki je padala debela kot orehi in ponekod kot jajca, oklestila vinograde in sadno drevje ter uničila ponekod do polovice pridelka. Morda še večja je bila škoda v St. Mavru, kjer so najbolj prizadeti vinogradi in pa razna povrtnina, pa tudi pšenica, ki je tukaj še niso poželi. V Stever-Janu je toča prizadela posebno področje na Kakencah, kjer Je hudo oklestila po vinogradih. Drugod je na srečo prizanesla in tudi v Stan-drežu in Sovodnjah so utrpeli le manjšo škodo predvsem zaradi močnega vetra in nalivov.
V	nedeljo zjutraj je toča klestila tudi okrog Krmina ter povzročila veliko razdejanje zlasti okrog Su-blde, Novega sveta in Plešivega. Tu so šli vinogradniki takoj na delo, da bi rešili, kar je še ostalo, ko jih je potem popoldne presenetilo novo neurje.
V	Gorici je oster ln močan veter oklestil mnoga drevesa po drevoredih in nekatera tudi izruval. Goriški gasilci so imeli ves dan polne roke dela, saj so jih klicali v nedeljo kar 13-krat, da so odstranili podirajoče se dimnike, razbite strešnike, drevesne veje In podrta drevesa z mestnih ulic ter pri odstranjevanju vode iz poplavljenih kleti in lokalov.
V	ameriškem cirkusu, ki bi moral imeti v nedeljo na Rojcah pri Gorici še zadnji dve predstavi, so morali popoldansko predstavo zaradi neurja prekiniti ob 18. url ter izprazniti ves prostor in znižati platneno streho, da bi je neurje ne raztrgalo. Tudi večerno predstavo so morali odpovedati. Popoldne Je bil ranjen tudi cirkuški uslužbenec 19-letnl Glovanni Bretti Iz Bergama, ki ga je udaril konj, ki se je splašil pri nevihti. Pridržali so ga v gorlški bolnišnici za 10 dni zaradi udarca na glavi in pretresa mo-žgan.
Tudi.po drugih krajih na Goriškem je divjalo neurje in tako so imeli okrog Tržlča‘"1n Gradeža in v Gradežu samem precej škode. Zlasti v Gradežu so morali naglo Izprazniti kopališče in pospraviti vse kopališke naprave. Temperatura se je v Gradežu znižala v nedeljo kar na 16 stopinj. Toča je prizadejala tudi vinograde In druge nasade okrog Slovrenca in Ka-prlve. Protiletalska obramba v An-gorlsu je tudi delovala ln preprečila v tem kraju večjo škodo. Vsekakor pa računajo, da znaša škoda, ki jo je prizadejalo neurje kmetijstvu na Goriškem več stotin mi-lljdnov lir. ------------
Skuterist zavozil v avto
Včeraj okrog 12.20 ure je skuterist v Ul. Prlmo Magglo v Tržiču zavozil od zadaj v avto. Ob tisti url se je 36-letni Francesco Delise lz Ronk Ul. Gluha peljal po omenjeni ulici. V Isti smeri je pred njim vozil avto Gluha Tl 41-letnl Giuseppe Valenti Iz Krmina. Ker je bil ob istem času na ulici velik piomet, so se morala vozila često ustavljati. Skuterist Je pri tem zadel od zadaj v avto. Pri tem Je bil Delise ranjen ter so ga odpeljali
v tržiško bolnišnico. Tam so mu ugotovili rano nad očesom, udarec na levem kolenu in na nogi. Okreval bo v desetih dneh. Skoda na obeh vozilih ni velika.
Gasilci so podrli polomljeni drevesi
Včeraj zjutraj ob 8.30 so poklicali goriške gasilce v Fogliano, da bi podrli dve drevesi, ki ju je neurje skoro izruvalo, da so se nevarno nagnili nad neko hišo in jo ogra-žali. Deblo dreves sta imeli v premeru okrog 50 In 70 cm ter je bilo eno nagnjeno za 45 drugo pa za 70 stopinj. Visoki pa sta bili okrog 16 metrov. Takoj je odšla ekipa 15 mož s potrebnimi pripravami, ki je bila na delu nad sedem ur. Odža-
pal! so obe drevesi in Ju odstranili. Kljub takojšnjemu In previdnemu posegu pa cenijo povzročeno škodo na okrog 100.000 lir.
Aretacija zaradi pijanosti
Na mejnem prehodu pri Rdeči hiši je včeraj izročila jugoslovanska policija italijanskim stražnikom 30-letnega Giuseppa Drufov-ko Iz Gorice, Kraška 22. Mož se ga je malo preveč nalezel zato so ga spravili nazaj preko meje. Goriška policija ga je pridržala dokler se ni streznil ter ga prijavila sodnim oblastem.
Darovi in prispevki
Za Podporno društvo je daroval A. Fetejan iz Podgore 1000 lir.
ZA SESTAVO UPRAVNIH ODBOROV
Začenjajo se pogajanja: med KD, PSI in PSDI
Iz dobro obveščenih krogov smo zvedeli, da bi se danes morala pričeti pogajanja med predstavniki krščanske demokracije, PSI in PSDI o sestavi koalicijskih odborov v mestih, kjer se je volilo s pro-porčnim sistemom, in v pokrajinskem svetu. Posamezni partnerji že imajo dokaj izdelana stališča, zlasti programe za krajevne organe oblasti, na podlagi katerih se bo vodila diskusija ter sestavljali predlogi za število predstavnikov posameznih strank v odborih. Med njimi obstajajo večje razlike, ker zagovarjata posebno socialistični krili različna stališča v vprašanju zavezništev. PSI je za primer v nekaterih občinah povezana s KPI, PSDI pa vztraja na tem, da se to zavezništvo odpove in se vzpostavi zavezništvo na osnovi vladne formule. Potemtakem bi morala PSI revidirati svoje stališče v občinski upravi v Ronkaft. kjer bodo volitve prihodnje leto. Na formulo levega centra bi morala pristati KD tudi v Gradežu,
			
V NEDELJO POPOLDNE PRI VILLESSAH
Dva mrtva in dva pri trčenju avta
ranjena in vespe
Dekle iz Jazbin in njen zaročenec sta podlegla poškodbam Alenka Jakin z Oslavja se bo morala zdraviti 15 dni
1 Silovito rjeurje, ki je v nedeljo zajelo tqdi Goriško, je bilo med drugim tudi vzrok za usodno trčenje skuterja z avtom, pri katerem sta bila mrtva 17-letno dekle Rita Tronkar lz Jazbin ter njen 26-letni zaročenec učitelj Augusto Bar-bieri Iz Zdravščine, ranjena pa je bila 21-letna Alenka Jakin Iz Oslavja ln njen spremljevalec 24-letni podporočnik Giuseppe Fatuzzo.
Okrog 18. ure se je peljal Giuseppe Fatuzzo z avtom fiat 1200, ravno v času, ko Je divjalo neurje, po cesti lz Gradiške proti Villes-sam. Z njim je bila v avtomobilu tudi Alenka Jakin z Oslavja. V bližini Vllless pa je lz nasprotne strani privozil z vespo Augusto Barbierl, ki je imel na zadnjem sedežu Rito Tronkar iz Jazbin. Med obema voziloma ja prišlo do silovitega trčenja, pri katerem je Tronkarjeva ostala na mestu mru va. Barblerija in oba potnika avtomobila so takoj odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer je Barbierl kmalu po prihodu podlegel poškodbam. Jakinovl so ugotovili več ran po telesu in pretres možganov ter so jo pridržali za 15 dni na zdravljenju. Fatuzzi pa je dobil le manjše poškodbe na licu ter so mu nudili samo prvo pomoč.
Zapisnik o nesreči so napravili karabinjerji lz Vllless in Gradiške ter ugotovili, da je bil glavni vzrok za trčenje mokra cesta. Obe vozili sta utrpeli precejšnje poškodbe.
Rita Tronkar, ki je tako tragično zaključila svoje življenje, je živela sama z materjo v skromni hiši v Jazbinah. Z velikimi žrtvami si je pridobila diplomo trgovinske tajnice in pred kratkim nastopila službo v veleblagovnici Standa v Gorici. Z Barbierijem sta bila zaročena ter sta se v kratkem nameravala poročiti. Smrt je obema prekrižala uresničenje njunega življenjskega načrta. Danes bodo nesrečno dekle pripeljali v števerjan, kjer Jo bodo pokopali na tamkajšnjem pokopališču.
VERDI. 17.15: «Sei donne per l’as-sassino«, C. Mitchell in Eva Bartok. Ameriški čmobeli film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
CORSO. Zaprto.
MODERNISSIMO. 16.00 «11 caccia-tore dl fortuna-i, J. Derek In J. Evans; barvni film.
VITTORIA. 17.30: «La matadora».
Ester Williams in Rodolfo Mon-talban, ameriški barvni film. CENTRALE. 17.00: «La signorina e 11 cowboy», J. Wayne In J. Ar-tuhr; ameriški čmobeli film.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 19,8 stopinje ob 15. uri najnižjo 15 stopinj ob 4.30; povprečne dnevne vlage je bilo 82 odstotkov, dežja je padlo v nedeljo in ponedeljek 60 mm.
kjer ima absolutno večino, medtem ko naj bi po tej logiki PSDI odpovedal sodelovanje v dosedanji obliki v široki letiičarski fronti, v Gradiški.
Po drugi strani se zavzema PSI, kakor je razvidno iz njihovega volilnega programa, za sodelovanje s Jtrankami vladne koalicije, kakor fudi za sestavo čimbolj naprednih krajevnih odborov oblasti, kar pomeni z drugimi besedami tudi sodelovanje s komunisti. Takšno sodelovanje je bilo ostvar-jeno že pri sami sestavi skupnih kandidatnih hst v občinah, kjer se je glasovalo po večinskem sistemu, med katerimi so najbolj otipljiv primer ravno tri slovenske občine.
Krščanska demokracija je zaradi izgube absolutne večine v vseh občinah, kjer se je glasovalo po večinskem sistemu, prisiljena začeti pogajanja s socialističnima strankama (republikanci so izginili z goriške politične pozornice, ker so stopili na kandidatne list« PSDI); sporazumevanje z njima predstavlja za KD edino alternati. po, ki jo je med drugim tudi nakazala med samo volilno kampanjo. Iz tega lahko povzamemo, da je že sedaj mogoče v splošnih obrisih videti smer razvoja pogovorov med tremi strankami na Goriškem, neznanka je le tisti del pogajanj, ki zadeva minimalni program vsake stranke, za katere. ga je še pripravljena sodelovati v takšni kombinaciji. S tem v zvezi naj omenimo, da bo za primer e-no izmed vatnih vprašanj na teh pogovorih, izbira podžupanskega mesta v Gorici. Ce bo imela KD župana (v osebi poslanca Martine) potem pripada podžupansko mesto PSI ali PSDI. Vprašanje j« tudi število mest v goriškem občinskem odboru kakor tudi v pokrajinskem in ostalih odborih. Pogajanja, ki se na predlog KD začenjajo danes in o katerih ne vemo, koliko časa bodo trajala, morda mesec, morda tudi več, bodo razčistila neznanke o osebah, ki bodo sodelovale v odborih, kakor tudi o skupnem programu, s katerim se bodo koalicijski odbori predstavili krajevnim parlamentom.
IIIIIIIIIIIIIUIIIIIimillllllltmlllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlMIlllllllllllllllMIIIIIMIlItlllHIllllllllIllllllllllllllllllMIlllIlliiiiliiiiiiiiiiiiiiM
Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE GORIŠKE TURISTIČNE ZVEZE
Štirje problemi turističnega značaja
o.itini lin t| * n uiti vin	■	*
važni za gospodarski napredek Soške doline
Predelska in vršiška cesta, kaninske žičnice, Trnovski gozd - Konferenco jc vodil predsednik GTZ inž, Klanjšček
Ob prisotnosti predsednikov občinskih skupščin Nove Gorice in Tolmina Štruklja in Skoka, republiškega poslanca Rutarja, vidnih turističnih delavcev na Goriškem in velikega števila časnikarjev največ-jih slovenskih časopisov ter radia in časopise / z italijanskega obmejnega področja je sklical včeraj dopoldne v novem hotelu Soča na Mostu na Soči tiskovno konferenco predsednik Goriške turistične zveze inž. Viktor Klanjšček, ki je obsežno govoril o najvažnejših turističnih vprašanjih, s katerimi se srečujejo v Soški dolini.
Predsednik Klanjšček Je temeljito prikazal štiri najvažnejša vprašanja, o katerih so navedli svoje pripombe tudi ostali prisotni javni drlavci, ter bi jih mogli takole raz-
deliti: predelska cesta, cesta čez Vršič, kaninske žičnice, turistična izgradnja Trnovskega gozda.
PREDELSKA CESTA:	osnovna
težnja, ki se pojavlja z njo, je asfaltiranje še preostalega odseka od Bovca navzgor. Predelska cesta naj bi postala četrta najvažnejša vpadnica, po katerih prihajajo tudi turisti, ter naj bi istočasno predstavljala začetek jadranske magistrale. Za modernizacijo te ceste obstajajo nepremostljive težave, ker zahteva republiška cestna uprava 50-odstotno partecipacijo občin. V takšnih pogojih majhna občina kot je Tolmin, ki nima dohodkov, ne bo nikoli mogla te ceste urediti. Nasprotno pa se v Sloveniji urejajo ceste, ki nimajo tolikšnega tujskega prometa in se ne bodo niti
111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
DRUŽINSKA TRAGEDIJA V L0ČNIKU
Sestra napadla spečega brata in gn z nožem skušula umoriti
Prepiri obeh samotarjev zaradi bede in neozdravljive bolezni sestre • Brat se zdravi v bolnišnici, sestro pa so aretirali
Komaj v nedeljo smo poročali o epilogu družinske tragedije v Loč-niku, kjer je preteklega marca mož Michele Candeloro v Jezi z nožem zabodel svojo ženo na levi strani oprsja. Istega dne, v nedeljo je ponovna družinska tragedija razburila domačine tega gorlškega predmestja.
Sredi no« je v nedeljo ob 3.10 51-letna Flora Miyc Iz Ul. Persoglia 16, kjer stanuje skupaj s svojim bratom 61-letnim Serafinom Miy-com, zabodla z brivsko britvijo svojega brata, s katerim sta spala v skupni sobi hiše, ki je njuna last. Prizadejala mu Je več ran na nosu, po obrazu in vratu in ko ga je videla vsega v krvi, se je zaprla v ku hinjo. Brat, ki ga je presenetila v spanju, je nato začel klicati na pomoč. Slišala ga je neka soseda, 17-letna Laura Sfiligoj, ki Je tekla obvestit krajevne karabinjerje. Ti so morali dolgo klicati Floro, preden se je ta odločila ln jim odprla. Na njihovo vprašanje, kje je brat, je odgovorila, da je zgoraj v sobi, kjer umira.
Z avtom Zelenega križa so ranjenega moža odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ustavili krvavenje ter ga pridržali na zdravljenju s prognozo 25 dni. Mož je izven nevarnosti. ženo, ki je bolna za rakom, ter je bila pred časom tudi
aretirali. Pri zaslišanju Je mirno izjavila, da se je že več časa pripravljala, da bi brata ubila. S tem sta živela sama od leta 1947, ko so jima umrli starši in zadnje čase sta se večkrat prepirala, zlasti odkar je žena začela opuščati svoje gospodinjske opravke. Serafino, ki je po poklicu zidar, prejema borno pokojnino 27 tisoč Ur, od katere sta morala živeti oba. Pomagala sta si tudi z obdelovanjem malega vrta pri hiši.
Brat ln sestra sta živela sama. ker se niti eden niti drugi ni ob svojem času poročil in sta se čutila vedno bolj zapuščena. Sestrino razdvojenost je še bolj povečala zavest, da so ji dnevi šteti, brat pa se je jezil, ker so zaradi njene bolezni vsi opravki padli nanj. Kot rečeno, so ženo aretirali že v nedeljo dopoldne ob 10.30 ln ker Je zločin priznala, so jo pridržali v zaporu, v pričakovanju sodne razprave.
Padec kolesarja iz Doberdoba
Sinoči okrog 18.15 so poklicali avto Zelenega križa v Devetake, kjer se je ponesrečil pri padcu s kolesa 72-letni Alojz Devetti lz Doberdoba, Dol št. 8. Odpeljali so ga v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom desne roke v zapestju ter so ga pridržali za 30
operirana in so ji dnevi šteti, so j dni na zdravljenju.
KONZORCIJ ZA ZAŠČITO BRIŠKIH VIN
Živahna debata o vključitvi Bračana v področje konzorcija
Občni zbor se bo nadaljeval v nedeljo 18. t. m. Predstavnik dežele obljubil pomoč za Brda
V nedeljo dopoldne Je bil v prostorih trgovinske zbornice v Gorici napovedani redni ln Izredni občni zbor konzorcija za zaščito imen tipičnih in žlahtnih briških vin. Po dolgi in precej burni debati, ki so jo morali zaradi posvetovanja udeležencev dvakrat prekiniti, so končne sklepe odložili za ponovni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 18. Julija. Predmet debate Je bila zahteva nekaterih vinogradnikov iz Bračana pri Krminu, da se vključi v področje konzorcija tudi del ravninskega področja v Bračanu, kakih 2000 ha površine pod pretvezo, da se tudi na tem področju prideluje podobno vino kot v Brdih m da gre za sorodno področje. Del zborovalcev Iz Bračana, s katerimi je vsaj delno soglašal tudi baron Formentini, je bil za tako vključitev, drugi del pa, predvsem manjši vinogradniki iz goriških Brd in nekateri večji posestniki, pa so bili zato, da se aplicira osnutek s tatu ta. v katerem je določeno, da se ključi v konzorcij samo tisto področje, ki ga sestavlja brdnato področje med državno mejo na severu in vzhodu ter železnico in cesto Gorica-Krmln ter dalje vzhodno od Idrijce do Mirnika.
Uvodoma Je pozdravil zborovalce predsednik konzorcija grof Attems, ki je podal tudi svoje poročilo in obračun za prejšnje leto. Predsednik Je priporočal tudi za-
stopniku deželnega odbora za kmetijstvo, naj bi deželna uprava takoj priskočila na pomoč Brdom, ki jih sedaj še lahko rešijo, čeprav so tudi tu ljudje začeli zapuščati zemljo. Ta pomoč je potrebna predvsem za zrigolanje zemlje ln splošno ureditev posesti.
Zastopnik deželne uprave dr. Angeli Je s svoje strani obljubil, da bo tolmačil potrebe tega področja deželnemu odborniku za kmetijstvo Comelllju ln da Imajo v načrtu ustanovitev posebnega odbora, ki bo proučil probleme ln potrebe Brd. Omenil je med drugim tudi osnutek deželnega zakona po katerem bo deželna uprava prispevala 98 odstotkov stroškov za ureditev kmetijskih cest, napeljavo elek-trike ln druge podobne javne služnosti.
Pri debati Je pozdravit zborovalce tudi predstavnik Alleanze con-tadlni Marlzza, ki Je priporočal sodelovanje konzorcija s pobornlki za gradnjo zadružne kleti. Med drugimi sta posegla v debato tudi dr. Karel Primožič in dr. Mirko Primožič, ki sta tudi predlagala odložitev občnega zbora, da bi se člani lahko mimo odločili o tem. ali naj konzorcij razširijo z vključitvijo Bračana, ali ne. S sprejetjem takega sklepa so prekinili občni zbor okrog 13. ure ter se bo, kot rečeno, nadaljeval v nedeljo 18. t. m.
tako hitro amortizirale. Italijanske oblasti so izrazile pripravljenost, oa takoj asfaltirajo 3-kilometrski odsek na svoji strani, če bodo na Ju* strani cesto uredili. Med predstavniki obmejnih turističnih ustanov so v teku pogovori za skupne propagandne akcije, ki naj valorizirajo cesto po Soški dolini, da bi si del turistov, ki prihaja v Italijo 'cz Koka/, preusmeril po vzporednici (Soški dolini) ter se potem ut-meril na Gorico ln Trst, ker bi edino na takšen način imeli tl mesti korist od turističnega prometa, ki se drugače usmeri na zapadnl del dež. ) in v Veneto.
VRSIC: cesto čez Vršič Je potrebno hitreje splužiti, da se ne bi ustvarfala slaba kri med inozemskimi turisti, ki se Jih pred njihovim odhodom opozarja na prevoznost prelaza, ko pa se znajdejo pri Tičarjev! koči, ni morejo čezenj v Soško dolino. Turistični delavci so brez pridržkov obsodili namerno pasivnost določenih krogov, ki so zainteresirani na naravni meji na Vršiču, ker zadržuje turiste v zgornji Savski dolini.
KANINSKE ŽIČNICE:	Izdelani
sc osnutki načrta, po katerih bi objekti stali 1,1 milijarde lir Znani so tudi soinvestitorji, ki bodo prispevali 30 odstotkov celotnega zneska, od katerih bodo istočasno črpali sredstva (okoli 50 milijonov) za Izdelavo glavnega načrta. Ostalih 70 odstotkov bosta prispevala republika In zveza. Iščejo pa se tudi oblike mednaiodnega kreditiranja. Po tehtnih računih bo sistem žičnic rentabilen, ker bo o-gromno zaledje v Italiji dalo 80 odstotkov potrošnikov. Obstajajo upravičeni razlogi, da bodo pristojni organi dali prioriteto izgradnji tega objekta, ker predstavlja edinstveno rešitev za Izkoriščanje hotelskih kapacitet v Soški dolini tudi v ostalih mesecih v letu. v katerih so sedaj skorajda neizkoriščene.
TRNOVSKI GOZD: potrebno je asfaltiranje ceste čez Trnovo do Lokev, asfaltiranje stranskih cest po Trnovskem gozdu, postavitev kažipotov, zgraditev klopi, ognjišča od poteh in podobno, za zimske potrebe pa žičnice. V tem letu bodo za ureditev Lokev potrošili 194 milijonov kombiniranih sredstev, s katerimi bodo asfaltirali ceste, o-krepill javno razsvetljavo, odprli nove lokale, Itd. Za Lokve so tudi že izdelali regulacijski načrt, ki predvideva moderno turistično središče z novimi hotelskimi In gostinskimi kapacitetami, ki bodo v prvi vrsti služile ogromnemu prilivu turistov iz zamejstva. S tem v zvezi se poudarja velik pomen žičnic na vsestransko povečanje finančnih •-fektov v tej zimi.
Gimondi se vedno leader
l*ostrojene reprezentance padalcev med otvoritveno svečanostjo
Jugoslavija je poslala v Portorož po Številu največjo reprezentanco
MONTPELLIER, 5. — Po nedeljski zmagi v etapi Tour de France, ki je kolesarje pripeljala v Perpignan, Nizozemca Janssena, je danes prišel na vrsto Italijan Durante, kateremu je žirija pripisala zmago samo na podlagi fotografije. Prvotno so namreč menili, da je zmaga pripadla Holandcu Luteju.
Durante Je prisebno izrabil eno zadnjih priložnosti za hitrostne kolesarje, da si zagotovi cilj. Zaradi tega je Italijan večkrat poskusil zbežati in po 136 km vožnje je na
imiiiiiiiiiimmnmmiimiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiMiii
NA LETALIŠČU V SEČOVLJAH ZA IV. JADRANSKI POKAL
preprečili izvedbo airaklivnih skečev
Tudi včeraj odpadlo tekmovanji - Letališče 20 cm pod vodo
Nizki oblaki, nadležen veter, ki je kasneje zapihal še močneje in končno tudi dež so v nedeljo preprečili prirediteljem, da bi izvedli prvo in morda najbolj zanimivo in pričakovano točko tekmovanja pa-
Padalci ob šotorih čakajo na
izboljšanje vremena. V ozadju letala, odpeljala v višine
ki jih bodo v prihodnjih dneh
dalcev za «IV. jadranski pokal«. Ob lo veliko število ljudi, ki je nestrpno čakalo na to edinstveno revijo padalk in padalcev z vseh delov sveta. 2e ko so se reprezentance zbrale pred občinstvom se je vreme poslabšalo, a vseeno je kazalo, da se bodo tekmovalci Avstralije, Češkoslovaške, Zah. Nemčije, Kanade, Francije, Madžarske,
letališču v Sečovljah se je zbra-
					
V ATENAH
Italija
Grčija
111
90
ATENE, 5. — Včeraj se Je zaključil atletski dvoboj Grčija - Italija. Zmagali so gostje s 111 točkami pred 90, ki so pripadle domačinom. Izidi drugega dne tekmovanja so naslednji:
Troskok: 1. Katseris (G) 15,36; 2 Gatti (I) 14,93; 3. Vlassis (G) 14,92; 4. Averones (I) 14,50.
1500 m: 1. Finelli (I) 3’48"2; 2. Francesco Arese (I) 3'49”7; 3. Jean Chryssanthopoulos (G) 4'04”7.
Disk: 1. Asta (I) 52,70; 2. Rado (I) 51,44; 3, Tsakankias (G) 51,12.
4x400: 1. Italija 3’16”; 2. Grčija 3T7”2.
Kopje: 1. Radman (I) 74,36; 2. Pierramos (G) 70; 3. Lievore (I) 68.66.
400 m: 1 Gandolfl (I) 54"6; 2. Froussios (G) 55”2; 3. Birbilcs (G) 65”4; 4. Rcggiani (I) 55”7.
3000 m ovire: 1. Begnis (I) 8’ in 54 T; 2. Sommagglo (I) 9'22”2; 3. Pavlou (G) 9’35”6.
200 m: 1. Gianni (I) 21”5; 2. La-verda (I) 22”1; 3. Regoukos (G) 22”3.
Skok s palico: 1. Pupanicopaou
(G) 4,60; 2. Galeazzi Cappellarl (I) 4,30.
Gl 4,40; 3.
SABLJANJI
PARIZ, 5. — Sovjetska zveza je
V	ženski konkurenci je Italija svetovnega prvaka v floretu. V finalu so sovjetski sabljači premagali poljske 9:3. Na tretje mesto se je uvrstila Francija, ki je z 9:6 premagala Madžarsko.
V	ženski konkumeci je Italija premagala Francijo in se uvrstila v polfinale, kjer so še Madžarska, Sovjetska zveza in Romunija.
Nemčija pred Francijo v šesteroboju v Bernu
Italijani na tretjem mestu končne lestvice
BERN, 5. — Nemčija je že petič zmagala na mednarodnem atletskem šesteroboju, ki je bil tokrat v švicarskem mestu. Nemški atleti so si nabrali 141 točk. Na drugo mesto se je s 115 točkami uvrstila Francija, tretje pa je's 110 pripadlo Italiji. Ostale reprezentance so še bolj zaostale: Švica si je na-
brala 70, Belgija 66 in Holandska 62 točk. Edirio zmago za Italijaru je zabeležil Ottoz v teku na 110 metrov zapreke. V obeh dneh tekmovanja so Nemci osvojili 12 od 22 prvih mest.
Izidi drugega dne šesteroboja so naslednji:
200 ni
1.	Piquemal (Fr.) 21”; 2. Schroeter (Nem.) 21” 1; 3. Ottolina (It.) 21”4; 4 Heemser (Hol.) 21”4; 5. Haeusler (Sv.) 22” 1; 6. Poels (Belg.) 22"1:
110 m zapreke
1.	Ottoz (It.) 14”; 2. Duriez (Fr.) 14"2; 3. Trzmlerl (Nem.) 14”2; 4. Marien (Belg.) 14”7; 5. Marchesi (Sv.) 14”8; 6. Amerbee (Hol.) 15”.
1500 m
1. Tuemmler (Nem.) 3'43”6; 2. De Hertoughe (Belg.) 3’44"4; 3. Wad-doux (Fr ) 3'44”6; 4. Snepvangers (Hol.) 3’46”4; 5. Spinozzi (It.) 3' in 46”8; 6. Jaeger (Sv.) 3’48”4. Kladivo
1. Beyer (Nem.) 67,02; 2. Amman (Sv.) 63,20 (švic. rekord); 3. Prik-hodko (Fr.) 57,68; 4. Bernardini (It.) 56,89; 5. Haest (Belg.) 50,01; 6. Amerbeek (Hol.) 42,50.
10.000 m
1. Philipp (Nem.) 29T2”;, 2. Roe-lants (Belg.) 29T3"; 3. Ambu (It.) 30’03”6; 4. Fayolle (Fr.) 30’08”; 5. Beelen (Hol.) 30’03”6; 6. Friedli (Sv.) 30’33"6.
Disk
1 Alard (Fr.) 54,66; 2. Reimfrs (Nem.) 53,70; 3. Grossi (It:) 53,44;
4.	De Decker (Belg.) 47,92; 5. Mehr (Sv.)	46,63;	6. Amerbee (Hol.)
45,76.
Skok v višino
1. Saint-Rose (Fr.) 2,04; 2. Spiel-vogel (Nem.) 2,04; 3. Bogliatto (It.) 1,98; 4. Portmann (Sv.) 1,98; 5. Her-brandt (Belg.) 1,90; 6. Devvaide (Hol.) 1,85.
Troskok
1. Sauer (Nem.) 16,07; 2. Gentile
(It.) 15,93; 3. Battlsta (Fr.) 15,02; 4 Baenteli (Sv.)	14,54;	5. Abt
(Hol.) 14,04; 6. De Kidder (Belg.) 9,65.
Štafeta 4x400 m
1. Nemčija (Juettner, Ulbricht, Kal-felder, Kinder) 3’06”6; 2. Italija (Bello, Fusi, Frinolli, Ottolina) 3’10”6; 3. Francija 3’11”4; 4. Holandska 3T2"; 5. Švica 3'12”1; 6. Belgija 3’12”1.
3000 m ovire
1 Letzerich (Nem.) 8’49”8; 2. Salomon (Fr.) 8’52”6; 3. Rizzo (It.) 9’02"6; 4. Willems (Hol.) 9’05"4;
5.	Van Geert (Belg.) 9’15”6; 6. Gil-les (Sv.) 9’29”.
Deseteroboj
1 Beyer (Nem.) 7249 točk; 2. Ca-stanga (Fr.) 7197 (nov francoski rekord); 3. Sar (It.) 7158: 4. Pflug-beli (Nem.) 7116;	5. Duttweiler
(Sv.) 7012; 6. Piccolo (It.) 6947; 7. De Noorlander (Hol.) 6845;	8.
Traudmann (Sv.) 6796; 9. Poseri-na (It.) 6780; 10. Doisneau 6745. KONČNA LESTVICA 1. Nemčija, 141 točk; 2. Francija 115; 3. Italija 110; 4. Švica 70; 5. Belgija 66; 6. Holandska 52.
Norveške, Poljske, Švice, Sovjetske zveze, ZDA in Jugoslavije spustili izpod neba in pokazali njihovo znanje.
Po govoru predsednika Turistične zveze Slovenije dr. Danila Dou-gana, ki je predsednik organizacijskega odbora te prireditve, je predsednik Letalske zveze Jugoslavije generalmajor Ljubiša Curguš pozdravil v imenu pokrovitelja tekmovanja za Jadranski pokal Voja Nikoliča tekmovalce in občinstvo. Po mimohodu je bil otvoritveni del, ki se je začel s fanfarami in z igranjem jugoslovanske himne, končan. Tedaj se je iz helikopterja, kar se je prvič zgodilo v Sloveniji, spustil jugoslovanski padalec Edvard Berberih, ki je v zraku najprej razvil zastavo FAI (mednarodne letalske zveze) in šele nato odprl padalo.
Čeprav vreme ni bilo najbolj primerno za podobne prireditve, so prireditelji vseeno sklenili vsaj delno izvesti prvo točko tekmovanja v atraktivnih skokih za turistično nagrado Portorož. Nad Portorožem so se grozljivo zbirali oblaki in tekmovale bi lahko samo tiste ekipe, ki jim za skoke zadošča višina 1.500 m. žal se ni nobena javila in zato, da ne bi razočarali občinstvo, so sklenili izvesti nekaj tre-nažnih skokov. Letala so se dvignila, skočila pa sta samo dva pa dalca, od katerih je član sovjetske ekipe Burdikov skočil točno na cilj, ki je bil zarisan na zemlji Med kroženjem letal pa so Madžari prikazali «skok z zemlje proti nebu«. Madžarski padalec je imel namreč že odprto padalo, ki je bi lo z dolgo vrvjo privezano na tovornjak. Ko je ta potegnil in pospešil hitrost, je padalca dvignilo precej visoko. Nekaj časa je Madžar letel in pozdravljal ljudi, kasneje pa je odpel žico in se z živopisnim padalom spustil ob ploska nju ljudi na tla.
Več prireditelji niso mogli izve sti, ker je dež preprečil tudi tre-nažne skoke. Nad Sečovljami se je vlil neverjeten naliv z močnimi sunki burje, ki so prevrnili vse šotore, ki so tekmovalcem služili za slačilnice in pokvarili nekaj naprav, ki so nujno potrebne za take prireditve.
Zal tudi včeraj niso mogli izvesti skokov, ker je bilo letališče
kakih 20 cm pod vodo. Zaradi tega skrajno neugodnega vremena so prireditelji sklenili nekoliko spremeniti spored tekmovanja. Nastopi bodo brž ko se bo vreme izboljšalo. Ker je precej disciplin, ni izključeno, da bodo morali nastopati zjutraj in popoldne. V a-traktivnih skokih ne bo več izločilnih tekem, temveč bodo nastop izvedli v zaključnem dnevu prireditve, ki bo prihodnjo nedeljo. Dva dni prej, in sicer v pe-
tek, pa bo zelo zanimiva točka tekmovanja s skoki v vodo, ki bodo v samem Portorožu.
Včeraj so sestavili iz vrst raznih padalcev mednarodne ekipe. Število tekmovalnih ekip se je tako povečalo v moški konkurenci za tri, v ženski pa za dve. Moških ekip bo torej 17, ženskih pa 6 ali 7. Prva točka tekmovanja, ki bo na sporedu brž ko bo vreme ugodno, bo tekmovanje v štafetnem letu na cilj z višine 2.500 m.
vratih Frontignana ponovno poskusil srečo. Njemu se je pridružilo še 15 kolesarjev, ki so 20 km pred ciljem imeli že 1’ naskoka. Tik pred Montepellierjem je moral Poulidor zaradi okvare zamenjati kolo, kar ga je prisililo, da se je spustil v silovito zasledovanje. Glavna skupina je prispela na cilj 1’47” za zmagovalcem in Gimondi je ponovno	ohranil	svojo	majico
najboljšega.
NA CILJU
1.	DURANTE (It.) 4.04’34” te odbitkom 4.03’34")
2.	Lute (Hol.) z odbitkom 4.04’04”
3.	Wright	(VB)
4.	Devtolf	(Belg.)
5.	Wouters (Belg.)
6.	Karstens (Belg.)
7.	Scheleck (Luks.)
8.	Swertvs (Belg.)
9.	Lebaube (Fr.)
10.	Beheyt	(Belg.),	11.	Darrigade
(Fr.), 12. Plankaert (Belg.), 13. Brands (Belg.), 14. Van Schil (Belg.), 15. Haast (Hol.), 16. Zoef-fel (šv.),17. De Roo (Hol.) 4.06T9”, 18. Van De Berghe (Belg.), 19. Janssen (Hol.),	20.	Haelterman
(Belg.) itd.
SPLOŠNA LESTVICA
1.	GIMONDI (It.) 73.43T5”
2.	Lebaube (Fr.) z zaost. 310”
3.	Poulidor (Fr.) 312”
4.	Haast (Hol.) 3’56”
5.	Foucher (Fr.) 4’23”
6.	Motta (It.) 4’32”
7.	Perez-Frances (šp.) 514”
8.	Van Looy (Belg.) 5'41”
9.	Simpson (VB) 6’39”
10.	De Rosso (It.) 6’40” itd.
mm......■milim........ti..n..m...im........imimmiim.......
NOCOMIT
Brazilija s 3:0 premagala SZ
MOSKVA, 5. — Brazilska nogometna reprezentanca je v nedeljo premagala pred 130.000 gledalci Sovjetsko zvezo s 3:0 (2:0). Gostje iz Brazilije so s svojo igro navdušili občinstvo, ki je še posebno ploskalo slovitemu Pelčju. Ta le bil edinstveni in je sam dosegel dva gola. Brazilci so popolnoma zmedli sovjetske igralce, ki so prvič klonili v 24’ prvega polčasa, ko je Pele z osebno akcijo pretresel mrežo. Osem minut kasneje je Flavio podvojil rezultat. Pele pa je v 22’ drugega dela igre zadal sovjetski reprezentanci še zadnji udarec.
CARACAS, 5. — Milan je v so boto premagal brazilsko enajsterico Santosa z 1:0 (1:0), sinoči pa Valencio z 2:0 (2:0) in si tako o-svojil pokal Caracas 1965. V sobotni tekmi je gol dosegel Gallardo, v sinočnji pa sta bila uspešna For-tunato in Salvi.
LIZBONA, 5. — V finalni tekmi za portugalski nogometni pokal je enajstorica Setubala nepričakovano premagala Benfico 3:1.
MADRID, 5. — španski nogometni pokal je letos osvojila enajsterica madridskega Atletika, ki je v finalu premagala Saragozzo 1:6.
GLASGOW, 5. — škotska nogometna zveza je potrdila igrišče Hampdena Parka, ki lahko sprejme
100.000	gledalcev, za sedež kvalifikacijskih tekem za svetovno prvenstvo. Na tem igrišču bo škotska igrala 13. oktobra proti Poljski in 9. novembra proti Italiji. Na istem igrišču bosta tudi mednarodni tekmi škotska - Wales in škotska -Holandska.
V NEDELJO V VIGORELLIJU
Zmaga Jurija Uršiča v zasledovalni vožnji
Nastop je bil v okviru priprav za svetovno prvenstvo
MILAN, 5. — Jurij Uršič, ki je bil povabljen na skupni trening za nastop na svetovnem prvenstvu amaterjev, je v nedeljo zabeležil na dirkališču Vigorelli pomembno zmago v zasledovalni vožnji, kjer si je že v Tokiu osvojil srebrno kolajno.
Goričan je progo prevozil v 4’57”2
____it_1-24_AO ARO Irm nr.
s povprečno hitrostjo 48,452 km na uro in je pustil za seboj Manto-vanija, ki je za isto progo 5’00”6.
rabil
mroMOBiLinu
REIMS, 5. — Dvanajsturna avtomobilska dirka v Reimsu se je končala z zmagoslavjem vozil Ferrari, ki sn se uvrstila na prva štiri mesta. Zmaga je pripadla Rodri. guezu in Guichetu pred posadkami Surtees Parkes, Mairesse . Beur-lys in Pipper - Attvvood vsi s Fer-rarijem.
TENIS
Mednarodni teniški turnir v Trstu se je zaključil z zmago Nea-peljčana Gaetana di Masa. Med po. sameznicami je zmagala Giorgije-va, v moškem doublu Di Maso in Crotta, v mešanem pa po žrebanju Lazzarinovi in Crotti.
mmznmm
NEW YORK, 5. — WBA je objavila mesečne lestvice najboljših boksarjev na svetu. Zanimivo je, da na prvem mestu težke kategorije ni svetovnega prvaka Cassiusa Claya, kateremu WBA ne priznava neslova, temveč Ernie Terrel.
1. —	1. Clastidio	Z
	2. Noriš	1
2. —	1. Cortellazzo	X
	2. Limetto	1
3. —	1. Sefolinella	1
	2. Echo	t
4. —	1. Congo	1
	2. Toreador	X
5. —	1. Milami	2
	2. Sesamo	1
6. —	1. Avalpillino	1
	2. Mario	2
KVOTE		
12 —	92.554 lir	
11 —	12.005 »	
10 —	2.271 »	
KOIESAHSTVO
TOUR DE FRANCE
V nedeljo Janssen včeraj Durante
BRUNO
KRIŽMAN
25.000 kilometrov
Še pogled na Tokio s stolpa (Tokyo Tower), in sicer z višine 125 m. Stolp sam pa je visok čez 300 m.
1964 TRST •
1».
Irkutsk je 300 let staro mesto, ustanovljeno od Kozakov, ki so ozemlje odvzeli Mongolom. Mesto je dobilo ime po reki Irkut, ki se tam izliva v večjo reko Angark. Vsa ta imena so mongolska. Mongolsko je tudi ime jezera Bajkal (globo- ■ ki vodnjak).
Mesto je večir.oma novo, zgradbe pa tudi tu niso elegantne. Upoštevati pa je treba, da je v Sibiriji pozimi mraz zelo hud. Veliko je tudi lesenih hiš, ki so zaradi v les uzrezanih o-kraskov zelo lepe in bi lahko še mnogo služile razvoju turizma.
Irkutsk je zelo bogat na šolah. Zelo razvite so predvsem znanstvene stroke:	medicina,
fizika, mineralogija, geologija
TOKIO • TRST
in paleontologija. Fakultete teh strok štejejo vsaka po približno 4.000 študentov, med katerimi so mnogi tudi iz bližnje Mongolije. Vseh študentov je v Irkutsku okoli 43.000. Mesto samo šteje 400.000 prebivalcev.
Pod strokovnim vodstvom smo obiskali tudi zanimiv muzej, kjer so razstavljeni koščeni ostanki pračloveka in sibirskega mamuta. Uspešno je tudi prikazano življenje starih mongolskih plemen.
Medtem ko so prvotni prebivalci na tem področju živeli pretežno od ribolova, so danes vir življenja izkoriščanje rek za električno energijo in rude. Premog kopljejo tu kar na površju, v zlatih rudnikih pa včasih najdejo žile skoraj čiste rude. Iščejo tudi nafto in govori se, da so že našli uran. Tako reka Angard kot 40 km
oddaljeno jezero Bajkal sta zelo bogata na raznovrstnih o-kusnih ribah. Voda v njih pa je tudi v izredno vročih poletnih mesecih tako mrzla, da je kopanje nepriporočljivo. Zanimivo je, da Angarš. pozimi ne zamrzne. V Irkutsk prihajajo zato vsako leto plavalci iz vse Sovjetske zveze, ki imajo pri zunanji temperaturi 30 stopinj
Habarovsk. Ribolov na zamrznjeni reki Amur
pod ničlo plavalne tekme.
Zanimivost v Irkutsku je tudi stara cerkev, katere temelji so postavljeni na valjaste kamne, da bi zgradba laže prestala pogoste potrese. Po mestu smo bili dobro poldrugo uro, k jezeru Bajkal pa žal nismo šli, ker smo se morali vrniti na letališče.
Po kosilu so nam sporočili zelo veselo vest, da bomo v kratkem odpotovali. Pripravili smo se z veliko naglico, čeprav ni bilo posebne sile in odpeljali so nas na drugo stran letališča, kjer nas je čakal Tupolev.
PROTI DOMU
Vzleteli smo ob 17.15 proti zahodu, proti soncu, ki je malo prej zašlo. Upal sem, da bom iz letala videl jezero Bajkal, hribi pa so ga zakrivali in o-stal sem razočaran. Ko smo dosegli normalno višino poleta, se je ponovil pojav iz prejšnjega dne. Zasijalo je sonce in na jugu so se bleščali zasneženi visoki vrhovi Sanajskega gorovja, meje z Mongolijo. Pod nami ni bilo oblakov in dobro so bila vidna neskončna polja
za pšenico in koruzo. Sibirska pšenica in koruza imata trda zrna, steblo pa je močnejše od normalnih vrst, da laže vzdrži pritisk vetrov.
Ob 19.25 smo leteli točno čez Novosibirsk. Nasprotno od Irkutska je bilo to sibirsko mesto zasneženo, razločno pa je
bilo videti ceste in večje zgradbe. Poldrugo uro po Novosibirsku je prišel na vršo Sverd-lovsk in Ural, zaradi teme in oblakov pa žal ni bilo videti ničesar. Po Sverdlovsku sem zaspal za kaki dve uri, zbudil pa sem se komaj pravočasno, da sem videl «vzhod» Moskve.
Na obzorju se je najprej svitalo ,nato so začela pod ieta-lom hiteti predmestja, končno pa se je v polni luči pokazal sam center. Tudi tokrat je letalo obletelo mesto in nato pristalo. Vreme je bilo lepo in jasno sem lahko še enkrat videl iz zraka vse naj večje zanimivosti velemesta.
Tupolev je pristal ob 23.50 po času Irkutska .Leteli smo torej 6 ur in 35 minut. Brž ko sem izstopil iz letala, sem uro naravnal na moskovski čas, to je za 5 ur nazaj. Teoretsko je bil Tupolev torej v zraku le poldrugo uro in preletel ogromno razdaljo od Irkutska od Moskve s fantastično povprečno hitrostjo čez 2.500 km na uro!
Na letališču sem se poslovil od vseh poljskih atletov in trenerjev, katere sem spoznal, in z avtom šel na železniško postajo, ker je vlak odpotoval že isti večer. S postaje sem po telefonu poklical tudi mojega prijatelja Jurija, za katerega sem v Tokiu kupil transistor. Imel pa sem smolo ,ker ga ni bilo doma.
Malo pred polnočjo sem odpotoval iz Moskve. Ponoči sem
udobno spal, drugo jutro pa sem se prebudil v bjeloruski nižini, med neskončnimi gozdovi brez. Vreme ni bilo lepo. Nad pokrajino je visela megla, golo drevje pa je bilo skoraj popolnoma zamrznjeno.
Komaj sem po Brestu prestopil sovjetsko mejo in uro dokončno naravnal na srednjeevropski čas, sem občutil, da grem proti domu. Med potjo do Trsta sem moral velikokrat pripovedovati raznim potnikom o Tokiu ir. olimpijskih igrah, po Trbižu pa sem vendar lahko počival.
V Trst sem prišel 3. novembra po 39 dnevih, v katerih sem prepotoval 25.000 km.
K o n e o
■jr „	y
XXXXXXXXXXXXXXXXXXX*X
XXX
XXX
xxxxxxxxxxxxxxxjcxxxdcxx:
X	X
X	X
X	X
X	X
X	X
X	X
X	X
X	X
X	X
X	X
X	X
UREDNIŠTVO:	TRST -	UL.	MONTECCHI 6,11. TELEFON 93-808 m	94-638 - Poštni	predal	559	- PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 • II, Telefon. 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20	- Telefon	37-338	-	NAROČNINA: mesečna 800	lir	- Vnaprej:
četrtletna 2.250	lir, polletna	4.400 lir,	celoletna 7.700 lir	— SFRJ: v	tednu 30 din, mesečno	600	din — Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965 — Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za	SFRJ:	ADIT, DZS; Ljubljana,	Stari	trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun	pri	Narodni	banki v Ljubljani	600-14-603-86 — OGLASI: Cene	oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 lir beseda.	— Oglasi tržaške	in	gorlške pokrajine se	naročajo	pri upravi.
— Iz vseh	drugih pokrajin	Italije	pri	»Societk Pubblicitk Italiaria«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska,	Trst