32. številka. V Trstu, v sredo 22. aprila 1891. j Tečaj XVI. „E O I H O S T" i«haj» dvakrat n* teden, *8*ko trtdo in lototo oh 1. uri popolarin* „Edinost" stane : t.a vae leto gl. 8. — ; isven Ant. H.— gl. ca polu leta „ 3.—; „ , 4.50 , ta četrt leta „ 1.50; „ , 2.25 , Posamične Atevilke *a dohivajo v pro-dajalnioah to(»aka ▼ Trate po A nov.. T (Jorloi in v AJdoviĆtni po A »nr. N'i naroob« brez priložene naročnine ae HiraTništTO ne ozira. EDINOST Oglasi in otn&nill račun« po 8 nor ▼ nuica t petitu ; /.a BMlOVS z debelimi frkumi ae plačuje prontor, kolikor bi ga obtteglo navadnih vrati«. Poslane, javne »hvale, oamrtniee itd. ae rai'unH po pogodbi. V*i dopisi se poiiljajo ureilniatvu ▼ ulici Carintia 8t. 25. Vsako p>Kino mora biti frankovitno. ker nefrankovana ae ne npro-jemajo. Kokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inaerate prejema upravniitvo v ulici Carintia ;'K. Odprte reklamacije ao prontn poštnin«. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V »dioost ]• m i Vabilo na naročbo. Ob začetku prvega četrtletja vabimo svoje naroc'nike, da pravočasno ponovi 8vojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov Gasi so resni in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval u e o d v i s n i h glasil, zahte-vajočih prava naša ne oziraje ae ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošnjih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo du&evne in gmotne podpore naroda. Kdor ae torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog- Cena listu je: za vb© leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.60 Uredništvo in upravniitvo. Naš parlamentarizem in volilna reforma. Glasni pojavi nezadovoljnosti z dunajsko poslansko zbornico, kazoči očevidno nerodovitnoet in omahljivost njenega de? lovanja, Sirijo ee od dne do dne in vznemirjajo naše oblačno politično obzorje. V Slovencih je postalo javno tnenenje, da v dunajskem parlamentu nič ne dosežemo. Enake tožbe čujemo v vseh avstrijskih deželah, skoraj pri vsih avstrijskih narodih (Poljake izvzemši); povsod se čuje glas, da naš parlament ni to, kar bi moral biti. Te tožbe so žalibog le preveč opravičene. Omahljivost naše dunajske poslanske zbornice je znana; ni pa parlamenta, kateri bi se mogel s tolikim številom interpelacij, na katere vlada ni dala niti odgovora, s tolikim številom sklenjenih resolucij, na katere se vlada čisto nič ne ozira, skazati, kakor nada poslanska PODLISTEK. Goričev slepec. Poveat. Spisal P. M. (Dalje.) V vani na nasprotni strani Soče je bilo bogato dekle. Jan je že delj časa skrivaj pohajkoval za njim. Dekletu to aicer ni bilo nasprotno, vsaj je bil Jan najkrepkejši, najlepši mladenič daleč okoli. Kar je ugajalo brhki in bogati Rozki, to ni ugajalo nikakor mladeničem iste vasi. Ko je Rozka le z Janom in z nikomur drugim plesati hotela, navstal je ravB in kavs. Tudi padalo je. In kdo jih je največ vjel P Kdo drugi, nego isti, koji jih je najložje prenašati mogel, ker najkrep-keji ? In ta jo bil Jan Gorfčev. Iz plesišča Čul se je krik : „S t r o 1 a naj me u bije, ako ne bode moja," divjal jo Gorfčev, ko je odhajala tropa mladeuičev in deklet z Rozko proti mostu in čez-enj v trg. Tam od strani je ves prizor opazovala množica priletnejših ljudi, med njimi stara Gorfčeva dva. „Bog nam pomagaj !" vskliknila je mati Janova, ko je nje sin zaporedoma ponavljal gorenje besede. Odšla zbornica na Dunaj); to so njene posebnosti, ki kažejo, da pri nas vlada stori, kar hoče. In res, v Avstriji šopiri se še zmi-rom preznani avstrijski birokratizam; politično in društveno življenje pa je se zmirom omejeno kakor nekdaj in prave tiskovne slobode še nikdar imeli nismo. Večini Slovanov gode se zmirom krivice v državnem življenju in če obrnemo pogled na periferiju «lo%enske domovino, priznati moramo, da je avstrijska državtiA politika do sedaj komaj čutila, da tudi Slovenci sede v dunajski poslanski zbornici. V lepo palačo našega državnega parlamenta vrinila se je tiha stagnacija, ki prikriva upe in nade avstrijskih narodov. Te žalostne razmere se z zadnjimi volitvami za dunajsko zbornico niso nič zboljšale, za katero je karakteristično, da prestolni govor, s katerim je bila otvor-jena, molči o najvnžnejem avstrijskem uprašanji, katero se je polastilo vseh narodnih moči, to je: o narodnem uprašanji. No, če vlada misli, da sedanji parlament za rešitev tega uprašanja, — za sporazumljenjo narodov, kakor se ofi-cijoznt izraz glasi, — ni sposoben, ae gotovo ne moti. Tako brezuspešno delovanje naše poslanske zbornice in posebno njena nesposobnost, kojo je dosedaj kazala glede i-voake večje, če tudi potrebne reforme, govorita bolj jasno, kakor bi mi mogli, da je reforme naše poslanske zbornice same Avstriji neobhodno treba. Naše volilno pravo za državni zbor in nič manj za deželne zbore je že samo na sebi avstrijska posebnost. To volilno pravo prikrojeno je tako, da bi Nemcem dajalo glavno besedo in utrjeno vodstvo v avstrijski politiki; sostavljeno je na podlagi tako zvanoga zastopstva intereaov; zato tako imenovano, ker so volilci po svojih materijelnih interesih (kakor da bi imeli samo take interese!) razvrščeni v oddelke, kateri vsak za se poslance volijo. To so, kakor znano, oddelki: veliko posestvo, kupčijske in obrtne zbornice, me- sta stara domov. Množica se je razšla. Ples istega dne ni nesel. Pri Gorfčevih nocoj niso večerjali. Zmolila sta oče in mati navadne molitve, — pristavila še molitvico za nerodnega sina in odšla počivat. Kak&no noč sta imelu, si lahko mislimo. Oba Bta bila sklenila, druzega dne ojstro prijeti sina radi tacoga življenja, posebno kletvine. Pri kosilu je bil Jan doma. Pičla jed ni mu ugajala. Stara molčita. On tudi. Po kratki, tihi molitvici, reče s sklenjenima rokama mati J „Sin moj, kedaj »o bodeš poboljšal? Ali ne vidiš, da zdražbo delati v okolioi, da bodo ljudje za teboj in za nama kazali P Ali več ne pomniš, kaj se je zgodilo Planinnrjevemu Rokcu lanskega poletja ?• — Sin trdovratno molči. — .Tudi on je menda klel tako grdo kakor ti. Zadela ga je, ko je zvonil ob hudi uri! Bog nas varuj !" — končala je mati. „Naj ga, mene ne bo, jaz ne hodim zvonit ob nevihti" — odvrne sin. „Kdo te je učil tako govoriti, grdoba ti grda" — zadere se oče. Jan ustane, navadna njegova kletev „Btrela" mu ujide iz ust in hoče iz hiše. sfa, kmečke občine. To 7olilno pravo pa jo jako omejeno, kajti vulilno pravico ima le tisti, kdor plačuje najmanj 5 gld. državnega direktnega davku, tako da velika masa ljudstva onih, ki manj ali nič direktnih davkov ne plačujejo, nima volilne pravice, kakor da bi ta v najneugodnejših razmerah živeči del prebivalstva, kateri večino indirektnih davkov plačuje, ne imel nobenih interesov v državi. V velikem nasprotji s tein nedostatkom pa imajo bogati stanovi neizmerno veliko volilno pravico ; nekoliko stotin velikih posestnikov voli 85 poslancev v državni zbor. Če k »eui prištejemo še 21 poslancev, katere volijo kupčijske in obrtni jske zbornice, ali prav za prav večji trgovci in fabrikantje v teh zbornicah, vidimo, da avstrijski bogataši volijo 106 državnih poslancev, — jako veliko z ozirom na to, da ima dunajska zbornica ie 858 poslancev. V našem političnem javnem življenji velja toraj postavno sankcioniran princip, da človek le toliko velja, kolikor plača — direktnih davkov namreč, in še to nedosledno v korist premožnih stanov. Ni toraj čuda, da ima Avstrija primeroma najbogatejšo poslansko zbornico; — svoj Čas našteli so v njej mej našimi „ljudskimi zastopniki* okrog 50 milijonarjev in le naravno je, če v našem parlamentarnem življenji denarni milijoni večjo ulogo igrajo kakor milijoni ljudstva. Ni dvomiti, da je plutokratieni značaj naše zbornice razvoju avstrijske države in njenih narodov v škodo. No može. ki imajo veliko premoženja, ampak može, ki imajo veliko skušenj iz življenja : ne može, ki živo v salonih, navadnemu človeku nedo stopnih, ampak može, ki žive mej narodom, potrebuje vsako parlamentarno zastopstvo. Slabi materijelni in duševni položaj priprostoga ljudstva, njegovo težave in nadloge, njegove težnje in skrbi, vse to je bilo /miruj bogatim stanovom, višjim deset tisuč, bolj neznano kakor znano. Zaradi tega opazujemo pri velikem uplivu aristo-kratičnega velikega posestva in premož- To pa je preveč potrpežljivemu očetu. „Jezik da bi se ti usušil, bolje bi bilo, kakor da na njem nosiš vedno le „strele"! Ali ne veš, da Bog človeka pokonča večkrat ravno na tak način, na kakor&en si sam prosi ... In včeraj si — Bog nam pomagaj — sam javno pred toliko množico klical, „strela" naj te ubijo . . . . A!i ne veš, da vsaka "beseda ne pade v blato P Oh, oh!" Solze mu žalijo majhne oči. Jana ni več v hiši. Pobral se j« od doma. Zadele so ga besede dobrih roditeljev. Čutil je, da prav ne ravna. Obuja se mu speča vest. Kesati se pričenja. Ne-hotč gre proti trgu. Zavije jo v krčmo „h kamnarju". Tam najde precejšno družbo. Pijejo za dolgo hrastovo mizo mladenči in možje. Jan prisede. Med raznimi pogovori izve, da bo bili pri županstvu, da so si vzeli potne liste, da pojdejo k Železnici na Nemško. Ne vemo, kako so je v Janu porodila misel, da jim obljubi, da pojde tudi on ž njimi. Do zdaj ni nikdar mislil na reBiio delo. Tega je imel doma. Morda ga je postajalo sram pred roditelji; morda je menil pri železnici zaslužiti obilo denarja nih stanov na volitve avstrijskih poslancev, da velik del naše poslanske zbornice nima srca za narod, ne razuma za socijalne reforme. Pri vsem tem pa je veliko posestvo že po svoji tradiciji večinoma slovanskim narodom nasprotno. Dokazov za to nam ni treba iskati v času huaitskih vojsk, zatrtih kmečkih bojev ali v osodopolnem letu 1848., opozarjamo le, da so v vseh deželah, kjer Slovenci stanujejo (izvzemši poslanca goriških največjih davkoplačevalcev) veleposetniški zastopniki v sovražnem nemškem taboru, da ima nemštvo pri nas svojo trdnjavo v gradovih. raztresenih po slovenski deželi. Precej enako se godi Hrvatom v Istri, Čehom na Moravskem, v Šleziji in deloma tudi na Češkem, — povsod vidimo vfeliko posestvo na strani onih Nemoev, ki hočejo v Avstriji nad Slovani gospodovati. Vidimo, da se težkega jarma, ki je izza sidovja starih grajščin stoletja in stoletja tlačil naš rod, nismo še popolnoma znebili, — javlja se še v privilegirani volilni pravici vfelikega posestva. Enaka krivica godi se Blovanom in ob enem nižjim ljudskim stanovom na drugi strani a tem, da prebivalci, ki plačujejo manj kot 5 gld. ali pa nič direktnega davka, nimajo volilne pravice. Taki prebivalci ▼ avstrijskih mestih mešane narodnosti so večinoma slovanske narodnosti in gotovo bi mesta ne volila toliko nemških, oziroma laških poslancev, če bi tudi ta masa imela volilno pravico, kar zaradi tega posebno britko Čutimo, ker imajo mesta relativno veliko več poslancev, kakor kmečke občine, kar se nam že samo na sebi krivično zdi. Tako imajo Nemci in Lahi, raztrešeni po mestih v slovanskih okrajih, prevelik upliv na volitve. Ho takem volilnem zistemu, kateri daje nekaterim stanovom neprimerno volilno pravico, a jo Slovanom in ob enem nižjemu ljudstvu krati, voljeni državni zbor ni bil in ne bode nikdar pravo zastopstvo ljudstva, pravično zastopstvo narodov ; on je le zastop nekaterih interesov — saj je bil krepak — in potem bi smel upati na ženitev i bogato Rozko; morda knj druzega, ali vse skupaj ga je prero-dilo, da je aklenil oditi na tuje iskat sreče in morda tudi — pameti P III. Čez osem dni koraka na vse zgodaj Čez most, skozi trg in po cesti dalje proti Gorici kopa čvrstih mož s culo na ramah. To so železnocestniki. Med njimi je tudi Gorfčev Jan. Teško mu je nekako pri srci. Doma pusti dvojico starih — samih; proti njiju volji odhaja. Trmast kakor je bil, ni ae dal preprositi. Večkrat se ozrć na desno stran, kjer ob oznožji lepo obraščo-nega pogorja v beli mesečini počiva rojstna va». Smilita se mu zapuščena roditelja. Rad bi se vrnil. Na levi strani pa se vz-dviguje drugo pogorje. Ob vznožji se vidijo strehe vasi, one vasi, kjer prebiva bogata Rozka. Tudi na njo se zmiflli. — Ne, nazaj ne, pri železnici si dovolj prislužim, da je lahko bodem snubil in dobil." Tajnostno šumenje, „bistre hčere planin" Soče, ki točo baš tik ceste mu zaduši vsak sklep vrniti se k zapuščenima roditeljima. Šumeči valovi modre roke ženo (in še kakšnih?) in zaradi tega nesposoben za praktično socijalno reformo in pred vsem nesposoben za pravično rešitev narodnega vprašanja. Mi Slovenci le predobro vemo, kako težaven položaj imajo na Dunaji narodni poslanci, zahtevajoči enakopravnost za avstrijske narode. Za take zahteve večina državnih poslancev nima dobre volje — in to ni čuda. Narodni fanatizem, ki sovraži vse, kar je tuje narodnosti, ukoreninil se je pri imo-vitem meščanstvu in vsled tega tudi pri večini avstrijskih poslancev. Koliko strastnih besed smo čuli v našem državnem zboru in v deželnih zborih v debatah glede jezikovnih in narodnih razmer P! Pri teh napetih razmerah je ona harmonija in miroljubnost, ki vlada pri pripro-stem ljudftvu, podlaga boljše bodočnosti. Ljudje, ki si v potu svojega obraza kruh služijo, ne poznajo onega sovraštva do tujih narodov, ki je pri „kruha sitih" go-spodujočih stanovih Nemcev in Lahov voditelj na političnem polji. Zaradi tega bi razširjenje volilne pravice in iz tega prihajajoče demokratizovanje našega parlamenta, ugladilo pot rešitvi narodnega upra-šanja. Ni dvomiti, da bi poslanci, voljeni večinoma (ali tudi) od nižjega ljudstva, ki se samo čuti zatirano v političnem, so-cijalnem in gospodarskem oziru, nikakor ne mogli podpirati današnjega zatiranja in nereda v jezikovnih in narodnih razmerah, temveč zahtevali bi, da se narodno upra-šanje, čim prej tem bolje, pravično uredi in s tem odpro vrata našega parlamenta reformam, od ljudstva zahtevanim, posebno gospodarskim in socijalnim, za katere v mejnarodnem avstrijskem prepiru ni prostora. Kakor vidimo je naše volilno pravo krivično Slovanom, krivično ljudstvu; volilni zistem, po katerem ima bogat graj-ščak, ki pri svojem bogastvu roke križem drži, neizmerno volilno pravico a delalec ki s svojimi rokami sebe in svojo družino preživi, nima nobene volilne pravioe, je že samo na sebi nestrpljiva krivica. T&ko pomanjkljivo in krivično volilno pravo z svojim zastopstvom interesov ne da se zagovarjati. Že so njegove krivice spoznane in njega slabi nasledki očevidni; klici po njega reformi se množe od dne do dne. Tudi mi se tem glasom pridružimo in zahtevamo pred vsem reformo, radikalno reformo volilnega reda. Čas je, da tudi Avstrija stopi v vrsto konstitucijonelnih držav z splošnim volilnim pravom. Na podlagi splošne volilne pravice — bodisi omejene ali neomejene — voljeni parlament bo pravi zastop ljudstev in narodov. mpr. na jug, za njimi pospeši korake v tuji svet iskat bogastva. Morda tudi sreče? S hitrejšimi koraki dojde tovariše svoje in za njimi se počasi zožuje domača dolina. IV. Tam gori na Nemškem, daleč od njega domovine, najdemo istega poletja Go-rfčevega Jana s tovariši, ki si v potu svojega obraza služe vsakdanji kruh. Delo je težavno, posebno Janu, ki za teško delo ni nikdar maral. Plačilo pa tudi ni tako obilno, kakoršno so si obetali doma. Najboljše plačujejo onim, koji hote delati pri minah. In pri teh je Jan. Močan je dovolj. Drz&n tudi zadosti. Dan za dnevom vrta v družbi dveh mladenčev luknje v živo skalovje V napravljene luknje nasujejo smodnika in ga dobro zatolčejo. Opoldne in zvečer zažigajo in spuščajo mine. Necega vlažnega jesenskega poldneva ima Jau precejšnje število nabasanih min. Jan hitro zažiga, ko nastopijo delavci opoldanski počitek. Izitnši zažigalcev odšla je vsa družba v bližnji smrekov gozd, kjer je čaka skuhana polenta, skoro edini živež. (Dalje prih.) Za železnico Divača-Razdrto-Loka. Naprošeni smo, da priobčimo naslednjo peticijo, kojo odpošlje državnemu zboru občina Senožeška v zvezi z nekaterimi drugimi občinami: Z ulogo meseca marca pr. I., predloženo visokemu zboru dne 19. aprila (glej priloge k seji št. 387 X. državnozborske sesije) dozvolile so si udano podpisane občine navesti one nagibe, vsled katerih so smatrale — in še smatrajo — kot ne« obhodno potrebno, da se s trgovinskim našem emporijem ob Adriji, to je: mestom tržaškim samostojno zvežejo notranje dežele, odnosno zapadna mreža državnih že-ležnic, in sicer po takojšnji zgradbi dopolnilne proge Divača-Razdrto-L oka in so izrazile nastopno svoje prepričanje : „Da visoka zbornica pripozna nujnost gori omenjene uloge in takoj ukrene, da se prej ko prej in brez odlašanja store potrebni koraki v ta namen, da su varujejo in pospešujejo koristi Kranjske in Primorske, kakor tudi trgovine, industrije in mornarice države naše; da se torej poprime vseh sredstev, ki so jej na razpolago, da visoka o. k. vlada brez odlašanja in zavlačevanja predloži v postavno in ustavno obravnavanje postavni načrt za gradbo menjene dopolnilne proge : Divača-Razdrto-Loka" Četudi je bila peticija ta prav milostno vsprejeta, morajo vender podpisane občine obžalovaje konstatovati, da visoka vlada ni izpolnila njih želje in obžalujejo iskreno, da je zopet izgubljeno jedno leto na škodo obče blaginje. Nadalje: da to obžalovanja vredno zavlačevanje služi le in jedino na korist nekemu privatnemu podjetju in ako se zopet oglase podpisane občine, ne store tega samo zato, ker vidijo v nevarnosti vitalne koristi svoje, ampak ker se zajedno v nevarnosti koristi večine onih deželi, koje sestavljajo zapadni del države. Vznemirja nas neprestano in nedoumno nam zavlačevanje tega uprašanja tem bolj, ker bi mogli ptuji in nepričakovani vzroki, kakor tudi politiške homatije zaresno in opravičeno preprečiti rešitev te zadeve. Poseben vzrok naši skrbi tiči tudi v istini, da čujemo iz Gorice zahtevanje po nekem novem projektu — katerega hočemo pobližje pojasniti —, potem, ko so tam skozi dvajset let se svojo nemogočo predilsko Črto tirali škodljivo in trdovratno opozicijo proti naši črti. K sreči sprožila je sosednja nam dežela Koroška — kateri izrekamo na tem prisrčno zahvalo — misel, da se je dne 28. julija p. I. v Celovcu sedla konferencija, vsled katero so se razun naše provincije in raznih korporacij za našo črto izrekli — kar beležimo posebnim zadovoljstvom — tudi deželni zastopi gorenje-avstrijski, koroški, tržaški in istrski in za sodaj preliminarno tudi češki; vseh teh 6 važnih dežela zahtevajo, da se hitro zgradi toli zaželjena, nezavisna, domača dopolnilna črta Divača-Loka-Celovec in visoka vlada ne bi se smela obotavljati, ko so te dežele tudi pri volji, prevzeti na svoje rame bremena, koja jim nastanejo. Visoki c. k. vladi je znano iz praktične skušnje, da je visoka zbornica vsik-dar rada privolila dotične svote — in če so bile še tako velike — ako je videla, da se neobhodno potrebne za pospeševanje koristi države in je privoljevala in bi tudi danes privolila nadaljnih prispevkov za zidanje potrebnih železnic; dovolila bi torej potrebna sredstva za građenje črte Divaća-Loka, katera črta bi izvestno bila aktivna in bi bilo nje dovršenje iz različnih pogledov — kakor znano — na občo korist. Morebitni ugovori, nastali iz ozirov do južne železnice in oprti na ne posebno ugodno skušnje z gališko transverzalsko železnico — kot kunkurontinjo Kari Lu-dovikove železnice — no veljajo tu, ker ni smeti primerjati gališkega prometa z zapadom, in obratno, prometu z našim je- dinim pomorsko-trgovinskim mestom, koji f promet je veliko večji in bi se dal v interesu avstrijskih dežela še bolj raztegniti. Južna železnica pa bi tudi ne trpela tako posebne in nevarne joj škodu; obe železnici imeli bi dovelj posla; če bi pa kdo trpel, trpela bi — za kar pa je že skrajni čas — le severna pristanišča; država naša in nje pomorska trgovina imela bi pa le koristi. Podpisani so že v svoji prejšnji ulogi izrekli, da opravičenim zahtevam naše narodne trgovine ne morejo zadovoljiti nove kombinacije peažnih pogodeb ali kartelov; še manje pa ugoditi željam dežele glede nje gospodarskega in industrijalnega raz-cvita. — Podpisane občine nočejo ponavljati vzrokov — in mej temi so tudi vojaški oziri — kateri govorč za to, da se takoj zgradi večkrat omenjena železnica Divača-Razdrto-Loka. Tudi ne treba posebno omenjati konkurence, kojo učinjajo nemška pristanišča našemu Trstu, kajti po-izvedeli smo, da so nemški tarif za jutrove dežele, toli škodljiv našemu pomorskemu prometu — s 1. t. m. zopet znižali. Obči gospodarski razvoj, napori vseh vlad, da preskrbe svoji industriji cena pota do morja, morali bi osigurati gradnjo te železnice — tudi, ako jo smatramo samo kot pomožno črto — in podpisani si usojajo pridodati, da ne bi hoteli doživeti dneva, ko bi visoka vlada sama obžalovala, da ni pravočasno dovršila te že-eznice. Za to potrebni kapital približno 9 milijonov kojega bi se dalo razdeliti na 2 ali 3 leta, nikakor ne bi mogel neugodno vplivati na finančno položenje države. Z ozirom na tu navedene vzroke in na okolnost, da mesto tržaško kmalu izgubi privilegij svobodno luke in da je v interesu države na vse načine podpirati in pospeševati jedino to naše trgovinsko mesto, dozvoljujejo si podpisane občine, visoki zbornici še enkrat predložiti nujno prošnjo, da visoki c. k. vladi takoj naroči, da ta proslednja še v tem zasedanji v ustavno obravnovanje predloži postaven načrt v prospeh gradbe omenjene dopolnilne črte Divača-Razdrto-Loka. Politični pregled. Notranjs dežela. V državnozboraki seji stavili so poslanci C o r o n i n i in tovariši predlog, da se sestavi sodišče za presojevanje veljavnosti volitev, proti katerim so uloženi ugovori. — Wrabetz in drugovi predlagajo, da se premeni konkurzni rod in primerno poostri kazenski zakon. — P 1 e n e r in tovariši stavili so pa predlog, da bo uvedejo direktne volitve v kmetskih občinah in bi bili volilni kraji sedež okrajnega sodišča in vse občine, ki imajo nad 1000 prebivalcev. — Derschatta in tovariši predlagali so, da se premeni zakon o vojaški taksi tako, da se opuste nižji tarifni razredi, \išji pa bolj obremenč. — J a q u e s in tuvariši interpelovali so radi tega, da bi se, kakor je želeti, priznala že po 35 letih polna pokojnina uradnikom, kateri imajo opravljati težavno službo. — Finančni minister je predložil načrt zakona zastran pomnoženja bakrenega denarja, kakor se je o tej stvari sporazumela vlada z ogersko vlado. Ta zakon pooblašča vlado, da pomnoži bakren denar za milijon goldinarjev. Jednak načrt zakona predložil se bode tudi zbornici poslancev v Budimpešti. Na Ogrskem kovali se bodo sami krajcarji. Zadnjič smo javili, da predlože tudi Mladočehi svoj posebni adresni načrt kot odgovor na prestolni govor. Ker pa opravilni red zahteva, da tako izjavo manjšine predlože najmanje trije člani odseka, prosil je mladočeški klub, da mu privole še on tretji sedež v adresneui odseku. Vsled te prošnje sešli so se bar. Chlumet*ky, grof Hohenwart in vitez Javorski, da se posvetujejo o tej zahtevi. Ker pa je zastopnik levice odločno ostal pri tem, da se ostane pri že določenem „ključu* za volitve v posamične odseke, odklonili so zahtevo Mladočehov. Potemtakem ne morejo Mladečehi predložiti Bvojega posebnega adresnega načrta. Včeraj došle nam dunajske novine pa javljajo, da je poljski klub po zahtevanju Javorskega sklenil privoliti MladoČehom Še tretje mesto. — Izmed slovenskih in hrvatskih poslancev voljeni so — kakor čitamo v „Slovencu*— naslednji gospodje v posamične odseke: V adresni odsek (36 udov): Klun, Šuklje in Klaič v budgetni odsek (36 udov): Šuklje in Klaič; v obrtni odsek (36 udov) : Vošn jak, Klun, Kufcar; v vojni odsek (24 udov): Globočnik, Pfoifer; v justični odsek (24 udov): Perjančič in Masovčič; v legitima-cijski odsek (24 udov) : Ferjančič in Klaič; v peticijski odsek (24 udov): Gregorčič in Spinčič; v davčni odsek (20 udov): Šuklje in Borčič; v gospodarski odsek odsek (24 udov) : Povše; v imunitetni odsek (24 udov) : Ferjančič in Globočnik. Načelniki odsekom so naslednji : adresni odsek, D e y m ; budgetni odsek, P 1 e u e r ; obrtni odsek, B i I i n-a k i; legitimacijski odsek, C z e r n i n \ peticijski odsek, R u s z k a; vojni odsek : D u b s k y ; gospodarski odsek, L u p u 1 j pravosodni odsek, Madejski. DOPISI. V Grade i r 20. aprila 1890. [Izv. dop.] V svoji predzadnji številki prinesla je „Edinost*1 dve izjavi akad. društva „Slovenije" na Dunaji, o kojib moram odkritosrčno izreči, da sem ju s čudom čitaU Torej že med našo izobraženo mladino, med „našo nado" zaselil se je duh Mah-ničev P mislil sem si. A vender me je pri tej misli tolažila možnost, da ima prenagljeni sklep „Slovenije" najbrže druge, mogoče celo osobne povode med „Sloveni-jani". Vender, bodisi temu kakorkoli, vsakega rodoljuba mora tak sklep akademikov naših navdati z žalostjo, kakor je atnene, dokler mi ni te žalosti pregnal sklep — ako se ne motim celo mnogobrojnoga akad. društva „Triglav44 v Gradci. Akademično društvo „Triglav" v Gradoi je v svojem občnem zborovanji dne 18. malega travna 1891. 1. sklenilo; „Akademično društvo „ Triglav * v Gradci izreka ti. akad. društvu „Sloveniji" na Dunaji radi sklepa z dne 21. svečana 1891., da se zahvali na uadaljncui brezplačnem pošiljanji šaljivega lista „Brusa", radi razlogov, s katerimi podpira svoj sklep in radi tega, da je izročilo ta svoj Bklep in razloge javnosti, svoje najglobje obžalovanje. Razlogi: Slog šaljivega lista „Brusa" je vsebini, katero, žalibog, radi gnjilih od-odnošajev mora prinašati, popolnoma primeren, in tembolj opravičen, ker se tudi celo nešaljivi listi nasprotne stranke ne poslužujejo boljšega sloga, dasi pristaši iste nasprotne stranke uporabljajo lahko lece na nečuven način za svoje uamene. Nikakor ni dognana resnica, da bi bila šaljivemu listu „dolžnost" stati nad strankami, toda ako bi tudi bila, '„Brus" se za tako postopanje zavezal ni. „Brus" ni nikdar smešil in črnil „naše duhovščine", katero radi zaslug njenih spoštuje in ceni vsak Slovenec, pač pa je pisal resnico o nekaterih duhovnikih, kateri te resnice sami niso preklicali. Slavno akademično društvo „Slovenija" je s svojim sklepom ter z objavo svojega sklepa in razlogov potisnila po dru. Mahniču (čegar nazore je isto slavno društvo dne 15. junija 1889. „po jedno-glasnem sklepu zborovem" obsodilo) vzgojenim pristašem nasprotne stranke novo orožje v roke, s katerim se bodo bojevali proti trezno in plemenito mislečim rodoljubom, s katerim se že bojujejo, kakor kažeta v .Slovenci* šter. 81. z dne 11. aprila 1891. objavljeni uvodni članek in dopis „z Vrhnike". Gotovo je imelo akademično društvo „Triglav* prvo pravico in dolžnost, da sodi o postopanji sebi ravnega društva, da pa je tako sodilo, je društvu po mojih skromnih mislih le na čast. I. Z. S Koperičine, meseca aprila. [Izv. dopis]. (Kam pridemo?!) Čitateljem „Edinosti* znana so samo nekatera „junaška" dela naših nasprotnikov prigodom zadnjih volitev za državni zbor, posebno pa v Pomjanski občini. V resnici : če bi mogli popisati vsa njihova nesramna dela in jih omikanemu svetu javiti, vsak pošteu človek moral bi priznati, da po žilah nasprotnikov se pretaka ostrupljena kri. Tim „junakom* ni dosta, da brezobrazno lažejo, črne naše gg. duhovuike in učitelje, hujskajo mirne in poštene kmete proti njim in zaničujejo vse, kar je svetega in poštenega na svetu. Kje je vir vsega tega njihovega nepoštenega delovan ja P Dušna in telesna bolezen prihaja nam brezdvomno iz mest. In vrabcem na strehi je znan znameniti dan 4. marca 1891. Vsak pošten Slovenec si je dobro zapamtil omenjeni dan, kakor tudi imena Poreč, Vodnjan in Koper. D&, da, gospodje bi hoteli gospodovati Pomjanski občini. Ti šarlatani bi hoteli, da jim kmetje ostanejo za vedno podložni ščavi; hoteli bi, da se slovenski kmetje ne bi smeli ni prekrižati brez njihovega dovoljenja. Ravno ti gospodje žive gospodski od samega truda in pota slov. kmetov ; zato pa jih hujskajo proti duhovnikom in učiteljem ker vedo, da — ako te poslednjo očrnč in omrzč pri kmetu — ostane ljudstvo brez svetovalcev in da jim bode kaj lahko, tlačiti je. Hudo jih pa peče, ker uvidevajo, da jim mnogi slovenski kmetje ne verujejo več, iu da jim hrbet obračajo. Ne vedo si drugače pomagati, nego da podkupujejo nekatere propaliee, da ti-le hujskajo in dražijo mirne in poštene slovenske kmete proti duhovnikom in učiteljem. Proste fa-kine, lačne rokodelce hujskajo proti našim ljudem, prihajajočim v mesto po svojih opravilih. Skoraj vsaki dan se pripeti, da žvižgajo našim kmetom iz okolice, ali pa duhovniku. Dokazano je, da te gladuhe plačevaje nekateri, kojim je Umberto Bog, a Murgarita mati božja. Tu lo vzgled. Nekega naših gg. duhovnikov so bili napadli dne 5. marca, t. j. po volitvah, da je moral pobegniti v neko štalo, kjer je imel svojega konja. Takrat pa smo ćuli kričati : mi no žigo pili per quattro soldi t Ni-jednega redarja ni bilo blizo in omenjeni gospod ni Brnel iz štale, dokler ni poslal c. kr. glavar na pomoč žaudarje. Kam pridemo P Nekdo napal je nekega kmeta s palico ter mu žugal z britvijo in izzival več družili kmetov. Nekega kmetu pa bo zaprli, ker se je branil napadalcev. Kam pridemo P Za slovanskimi učitelji iu c. kr. uradniki se pljuva in se jih prosto izzivlje. Kam pridemo P Tu le vam podamo še drug vzgled &vite oolture. Dne 12. aprila bila je v Semideli blizo Kopra „šagra" pod milim nebom. Tu sem pride dosta ljudstva iz mesta, kakor tudi iz bližnje okolice. Tega dne prišlo je tudi nekoliko slovenskih vojakov iz Kopra na šagro. Ker so se med seboj razgovarjali, pili iu potem začeli popevati svoje narodne pesmi, začeli so jih divjaki — med temi tudi nek stražar o. kr. kaznilnice —, psovati ter so hoteli jim zabraniti, da ne pojejo sloveuskih pesmi. Vojaki odgovorili so jim mirno: če vi Binete peti svoje pesmi, tudi nam Slovencem ue bodete zabranili, poti naše slovenske pesmi. Vojaki vračali so se mirno v mesto; ali na potu nadlegovali in izzivali so jih : ščavo di quu, ščavo di la. Nekdo teh „junakov" je pa oelo zavratno mahnil po vojaku; toda uapadeui vojak izdere bodalo ter sune napadalca mej rebra. Sedaj pa sodi, dragi čitatelj, kdo je kriv : slovenski vojak ali zlobni napadalec. Mi pa pravimo: kdor išče, ta najde. Ali vprašati moramo : Kam pridemo P V ime slovenskih kmetov in v ime vernih avstrijskih podanikov koperskega okraja priporočamo višjim c. kr. oblastim, naj dobro premislijo in pazijo, da ne zaj-demo predaleč s tem hujskanjem in napadanjem ! Iz Gorice, 13. aprila 1891. [Izv. dop.] Po naključji sem bral v 27. štev. Vašega lista dopis iz Gorice. Spoznal sem, da dopisnik ne pozna, ali pa noče poznati goriških razmer. Po njegovem bi vse lahonske glave že ležale v prahu, a vender se Še visoko povzdigujejo ; še mnogokrat moramo slišaii italijančičem zelo priljubljeni rek : „Mostro di eclaf", a dopisnik ga no sliši, ali noče slišati, ali pa le toliko narodno čuti, da ne ve, da se s tem naš narod žali. Pri mestnem županstvu se še šopiri znano preziranje Slovencev ; to smo vsi čutili pri ljudskem štetju in vidimo pri pregledu volilnih imenikov. Koliko slovenskih volilcev je izpuščenih, kako barbarsko so vsa slovenska imena pisana, bi se g. dopisnik lahko prepričal, ako bi se v resnici za volitve brigal. Sicer pa vemo, kam pes taco moli. Gx dopisniku je slovenska narodnost deveta briga; a on je hotel s tem nekoga priporočiti. Pred ni bilo — tako trdi — slovenskih napisov, dokler ga ni ta nekdo napravil in tudi sedaj je ta jedini v sredini mesta! Ali gosp. dopisnik ne vidi ali noče videti onih slovenskih napisov, koje je zadel blagoslov lahonskega pobalinstva, a vise še danes istotako umazani v znamenje znane kulture. Kako jeklen in značajen narodnjak je ljubljenec našega dopisnika, priča nam to, da je vselej pri mestnih volitvah agitoval za stranko, ki nikdar ni mogla, ne more in ne bode mogla Slovencev trpeti. Dosti komentara je tu. Dotičnik je le toliko Slovenec, da je pustil pravilno svoj priimek napisati, sicer pa mu nasprotniki iz-vestno ne pomažejo table, kakor so jo pomazali v jeseni dvema odločnima narodnjakoma. Zakaj P — to pustim v premislek dragim gg. čitateljem. V Gorici imamo trgovino s papirjem in šolskimi knjigami, koje lastnik je dobro znani narodnjak, g. G. L i k a r. Koliko so je trudil in koliko zgubil v boju sa našo narodnost, bi nam g. dopisnik lahko sam popisal, ako bi nepristransko sodil. S tem bi g. Likarja VBem narodnjakom priporočil, kar v popolni meri zasluži. Torej narodnjaki, ne dajte se slepiti po tacihpristranskih dopisih! Ko bodo drugi toliko žrtvovali in delali za naš narod, kolikor je g. Likar, bodemo tudi njih priporočali in upamo, da po mogočnosti tudi podpirali. Opomniti moram, da je gosp. Likar plačljivi ud 13, reci: trinajstim slovenskim društvom. Različne vesti. Odgovor. Z več strani se nas povprašuje, zakaj nismo doslovno in z ljubljanskima dnevnikoma zajedno priobčili izjave slovenskih in hrvatskih poslancev. Odgovor naš na ta vprašanja je povsem jednosta-ven: ker je nično prejeli! Za podružnico sv. Cirila in Metoda V Trstu nabrali „krokarji" pri Sancinu v Škednji 2 gl. 18 kr. — Ostanek računa v Sv. Križu 2 gl. 50 kr. — G. umetnik Al. Gangl prišedši iz italijanskega kraljestva daroval je 2 gl. — Nekdo je daroval 76 kr. — Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu se je nabralo v nedeljo 19. t. m. v krčmi „Pri rumeni hiši" v Barkovljah v družbi „najstarš«-ga Adrijaša" 2 gold. 5 novč. Za Sveto-lvansko podružnico sv. Cirila in Metoda nubralo se je pri sv. Ivanu v rojstni sobi „Edinosti* v veseli družbi rodoljubov 5 gl. Občni zbor pevskega društva „Adrija" V Barkovljah (Konec.) Iz poročila t a j n i-k o v e g a posnamemo, da je štelo društvo v minolem letu 36 udov pevcev, 3 usta-novnike, 55 udov I. razreda in 8 II. razreda. Iz tega, primerno dolzega poročila nam je omenjati posebno svečanosti ob priliki rojstvenega dne Nj. Vel. cesarja. Tedaj je namreč počila petarda uprav blizo mesta svečanosti ter v onem večeru natrosili so irredentarji po Barkovljah mnogobrojno listkov z veleizdajskimi napisi iu podobami. Petarda je počila baš ko se je pričelo peti Hribarjevo „Cesarsko kantato*. Nekateri bo slutili vzrok silnega poka, a niso se niti zmenili zato, ne hoteči motiti krasne narodno-patrijotične slavnosti. Poročilo omenja poznanih sovražnikov, kateri rujejo proti društvu, a „Adrija" ostane neupogljiva. Stati hočemo trdno tu na naših tleh, nepremagljivo goječi med udi i dru-zimi domačini naše slovansko petje. Zatem se zahvali slavnemu uredništvu „Edinosti" za vedno odprte predale v korist našega društva. — Poročilo tajnika vsprejme se jednoglasno. Iz poročila blagajnika nam je razvidno, da je bilo v minolem letu 505 gld. 22 kr. dohodkov in 498 gld. 30 kr. troškov. Skupni denarni promet je znašal toraj 1003 gld. 52Vi kr. Društveno premoženje je znašalo koncem leta 1890. 244 gld. 82% kr. -- Poročilo blagajnika bilo je jednoglasno sprejeto. Iz poročita arhivarja posnamemo, da šteje društvena knjižnica do 350 knjig, katere vso so darovali društvu različni rodo-Ijubje in naša društva. Knjižnica „Adrije" se je pomnožila največ po knjigah podarjenih po akad. društvu „Slovenija" na Dunaji, na čemur se aoraaio zahvaliti podpornemu udu „Adrije*, g. J. Abramu iz Trsta. Istotako nam sta doposlala „Matica Slovenska" in „Družba sv. Cirila in Metoda* v Ljubljani lepo število knjig. Udje so pročitali v minolem letu 257 knjig. Poročilo se končuje se željo, da bi se spominjali naši rodoljubi i v tem letu društvene knjižnice. Pevovodja g. Hrabr. R a ž e m je poročal, da, odkar se goji narodno petje v Barkovljah, naučilo seje 52 zborov, oziroma narodnih pesni ali čveterospevov. G. pevovodja pravi, da društvu niso prisojeni izborni solisti, a glede vspeha v petju mora se pevcem-Adrijašeui le čuditi, posebno pa mora pohvaliti pevce glede sluha ter pridnega obiskovanja pevskih vaj. V odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje : Predsednikom: Drag. Marte-1 a n c ; podpredsednikom: Hr. Ražen; tajnikom: Franjo Godnig; blagajnikom : Franjo Ščuka; arhivarjem: Fr. Š m u c. Odborniki: Josip Pertot-Križetov, Matija Pertot, Andrej KreciČ, Ant. Marte-lanc; namestniki: Anton Ščuka, Ferd.j Čok in Davorin Suloič. Pregledovaloi računov : Josip Milič, Peter Mozetič in Jurij Čok. Udje pevci pevskega društva „Adrija* v Barkovljah ptiredfe v nedeljo 26. t. m. popoludne izlet v Rocol. Shod bode v krčmi tam. „krčmarskega društva". Kakor čujemo priredi se ta izlet na željo rodoljubov II. okraja. Veselica „Velesile". Društvo to priredilo je v nedeljo zvečer dokaj lepo društveno veselico. Vse pevske točke izvršili so povsem precizno in smo so zopet prepričali, da ima to društvo izredno močne in vrlo dobro izvežbane glasove. O tem nam je osobito pričal lep Hajdrihov čve-terospev „V tihi noči", kojega so zares briljantno proizveli. Gosp. Ivan Godina-K u d r i č ima prav lep bariton, samo gleda naj, da bi mu glas še melodijozneje zvenel. Deklumovalka Lizika Godina Skuta izvršila je avoje ulogo povsem ugodno. Igra „l)va gospoda pa jedon sluga* vršila bi se bila primerno, da je gosp. režiser nekoliko točnejši vršil nalogo svojo. Po „Besedi" bila je jako animirana prosta zabava. Udeležba je bila mnogobrojna. —• Vsaka veselica tega društva služi nam v dokaz, da ima v sebi vse pogoje vspeš-nemu delovanju. Obžalovati pa moramo, da se jo mestna inteligencija le v pičlem številu ud< leJila te veselice. To nikakor ni piav! Poiiv. Letos na Duhovo, t. j. 16. in 17. maja zborovala bode „Zaveza" slovenskih učiteljskih društev v Trstu. V soboto bode koncert in v nedelj') glavno zborovanje. NatanjČnejši program objavi se v kratkem. — V Trst pride mnogo gg. učiteljev iu učiteljic, koji še v Trstu bili niso ; ker je to potovanje in bivanje v Trstu za vsacega tujca drago, zato ae obrača podpisani odbor do p. t. slovanskih družin v Trstu s prošnjo, da bi blagovolile sprejeti v stanovanje v dneh 16. in 17. maja nekatere gospodične ali gospode. — Kdor to ljubav slovenski stvari na ČHst stori, blagovoli naj javiti g. uredniku „Edinosti" do 1. maja, koji bode tako dober, da podpisanemu prilično naznani. V Sežani, 19. aprila 1891. Sprejemni odbor za zborovanje „Zaveze" slovenskih učiteljskih društev. Vabilo k odborovi seji „Slovenskega učiteljskega društva za kopernki okraj" dne 30. aprila t* I. ob 10. uri dopoludne v Trstu. Zbirališče : „Caffo Commeroio", Via Caserma. Dnevni red : 1. Posvetovanje o izvršitvi nekaterih sklepov zadnjega občnega zbora, dne 9. aprila t. 1. v Kopru. 2. O navodilih društvenim delegatom za prihodnje občno zborovanje „Zavese" slovenskih učiteljskih društev o Duhovem v Trstu in drugo, zadevajoče to zborovanje. 3. Slučajnosti. (Opomba. Pri tej priliki poskušale bodo se, po odredbi društvenega pevovodje, gosp. Diagotina Mahniča, tudi pesui, koje se bodo pele pri prihodnjem občnem zboru „Zaveze slovenskih učit. društev", radi česar k tej odborovi seji, gg- odbornikov, tudi vse gg. društv. pevce najuljudneje vabi Prodsednlštvo. Vabilo. Člani in družabnice „Delal-skega podpornega društva" vabljeni so k volilnemu shodu, ki bode v nedeljo doe 26. t. m. ob 6. uri zvečer v prostorih rečenega društva. Ivan Hvastja načelnik nadzornikov. Zdravlško društvo tržaško ima dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki borzni dvorani sejo in potem občni zbor. Pri seji predava F. dr. Veronese o zdravstvenih odnošajih v vzhodni Furlaniji. Vspored občnemu zboru je naslednji: a), poročilo o delovanju društva v letu 1890. b). odobrenje računov za leti 1889 in 1890 in proračuna za 1891; c) izvolitev dveh pre-gledovalcev računov. Hišni davek V Trstu. Poslanec Burg-s t a I 1 e r in tovariši predlagali so v dr-žavnozborski seji dne 20. t. m., da se nekoliko premeni postava o hišnem davku mestu tržaškemu na dobro. Konjski nabor vršil so bode v prvih dneh meseca maja. Da se delo olehča, odredilo se je, da so klasifikovanje vrši po abecednem redu imen posestnikov. Mestni magistrat poživlja posestnike konj, da zahtevajo pri magistratu (oddelek za vojaške zadeve) potrebne tiskovine za pri-javljenje, koje jim je izpolniti ter izročiti istemu oddelku do dne 25. aprila. Mestna volitsv v Ljubljani. III. razred je volil: P. Kajsela 367, M. Kunca 365 in g. F. Zupančiča 365 glasi. Nasprotni kandidatje so dobili : gg. A. Kalan 324, L. R a v u i k a r 320 in I. Dovgan 320 glasov. Odprava proste luke in državni uradniki- Skrbi se od merodajnih strani za zboljšanje občnega položaja v Trstu po odpravi proste luke. Uprav sedaj zaseda državui zbor, ter v kratkem bode debatiral glede novih naredeb za odpravo proste luke in pridruženje mesta Trsta onim mestom, ki so že zdavna obkrožena z užitninskimi črtami. Vsled odprave proste luke podražeti bodo dosledno morali nekateri užitni predmeti, a tein bolj bode živež podražel vsled upeljave občnega diitninskega davka po primeri dunajskega zaprtega mesta. Ker bodo vsi ti novi dohodki, davki in pristojbine sli v državno blagajno, dosledno morala bi vlada tudi skrbeti, da olajša stanje svojim služabnikom v Trstu, ki bodo posledice najbolj čutili. Državnih uradnikov v Trstu je do 1300, mej katerimi je skoraj polovica slovenskega rodu. Priporočali bi radi tega našim poslancem, da se tudi oni potegnejo ta zboljšanje plače, oziroma povišanje stanarine državnim služabnikom ▼ Trstu po naliku Dunaja. — Iz Škrbine se nam piše: Delovanje občinskega odbora v veliki meri odvisi od Župana. Če je župan razumen in podvzeten mož, koliko dobrega lahko stori! Če pa je ravno narobe, koliko slabega lahko pro-Tirooi. Za danes poglejmo le na občinski pašnik. Kolikokrat se je govorilo o razdelitvi občinskega pašnika ? Kaj se je pa storilo ? Ljudstvo se je s tem mamilo in morda za posebne namene lovilo in dru-zega nič, prav nič. Sedaj se bližajo občinske volitve in zopet je napočil glas o delitvi občinskih pašnikov. Je-li to resen glas ali županov manever, tega ne vemo; le to pa vemo, da dan-danes zelo malo verujemo. Ako pa hočemo, da nam naše reči prav pojdejo izpod rok, je neobhodno potrebno, da si zopet postavimo prejšnjega župana, o katerem smo prepričani, da mu je le korist občine na srcu in da ne išče svojih koristi, kakor to marsikateri delajo. Ta se sicer ne sili na županski stol; s tem pa pokaže, da ne išče pri županstvu dobička in postranskih reči, ampak če ga iivolimo, trudil se bode in delal gotovo tudi, da se občinski pašnik razdeli. Pri deljenji pašnikov je treba pravega moža. Novi naš župan bodi uverjen, da kak ne-izšolan samouk, kak mazač, ni za tako delo. Tak bi stvar pokvaril, vsled česar bi postale čez leta lahko zmešnjave in pravde. Kot zanesljivega in poštenega zemljemerca poznamo g. M. A. Obizzija Iz Gorice. Do njega naj se tedaj obrne. Ako stane par goldinarjev več, nič ne de, imeli bodemo vsaj pošteno delo. Iz Košanske okolice se nam piše: Sloga jači, nadloga tlači. Žali Bog, pri nas se je poslednja nastanila. Smrt pobrala nam je iskrenega prijatelja pravega voditelja šolske mladine, vernega soobčana : obče spo&tovani nadučitelj g. Filip Kete ni vrč mej živimi. Nemila smrt pretrgala mu je nit življenja dne 12. t. m. Kako čislan je bil pokojnik, priča nam okolnost, da se je okolo njega mrtvaškega odra kar gnetlo žalujoče, od raznih strani došlo občinstvu. Udeležba pri pogrebu biia je mnogobrojna, da kaj tacega še nismo doživeli. Njega velikih zaslug ni nam moči sedaj poplačati, a plačilo naj mu bo večni dušni mir. Osobito ga ne pozabimo ini vsi, ki smo mu v vzgojo izročali deco svojo. Zato pa mu kličemo: dragi naš Kete, rahla ti bodi zemlja ! J. J. „Domovina" zval se bode nov političen gospodarsk list, kateri bode pričel izhajati začetkom maja t. 1. v Celji. Izdajatelj in urednik mu bode 'D rago-t i n TI r i b a r, tiskar v Celji. Prihajal bode dvakrat na mesec in stat do konec leta le jeden goldinar. List, katerega potrebo so spoznali ondotni svetni in duhovni voditelji naroda, prinašal bode celjske, spodnje-štrtjerske in slovenske novosti sploh. Poročal o dogodkih v Avstriji in po širnem svetu na kratko; gojil bode avstrijsko domoljubje, priporočal verno, krščansko življenje in poudarjal v zvezi s temi nttčeli slovensko zavednost in ro-doljubje. S politiko se bode le toliko pečal, kolikor zahvevajo ondotuo posebne razmere. Neopravičene napade nasprotnikov na poštene slovenske zavode in domoljube zavračal bode vselej krepko. Prva številka izide prvo soboto meseca maja. Naročnina naj se pošilja pod naslovom: Dragotin Hribar v Celji. L i h t n i c a n p r a v n i § t v a. Onsp. M. K. v Vntovljuh: Dobro, p-t tu pot prosimo za gotovo Go-p. A. Stru« t Dugnreai: 80 nov. Grlena bol kašalj, hreputavica. promuklost. nazeb, zadavica. rora zapala usti|uh itd. mogu »e u kratko vrienm izlieČiti rabljenjem NADARENIH 24-30 Prendinijevih sladkišah (PAST1GLIE PRENDINI) što Jih gotovi Prendini. lučbar i Ijekarnar u Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjfnih kašljnć nočih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo nzimanjem oviti sladkišah. Opazka. Valja se paziti od varalicah. koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve sladkišo (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih slrtdkišnh ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini". Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaju se u Prendinijevo] ljekarni u Trstu (Farmarcia Prendini in TrieBte) i u glavnijih ljekarnah svieta. 42-43 6 prav dobrih francoskih sodov od 14 do 18 htl. je na prodaj po niski ceni v Št. Vidu pri Vipavi. Upraša se pismeno pri Ivanu Božiču v Podil ragi. 2-s Izborno za setev. Ameriika grahova sadika rodi v stroku 12 do 14 zrn, ki so jako sladka in ukusna. Za seme poslati je 50 kr. v markah. 12 A. Catturani v Trstu. Riunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje \ vsih kombinacijah filavnioa in reserva druitva dns 31. deosmhra 1883 Glavnica društvn gld. 3,300.000 - Reservni fond o o doničkov > 536.62809 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na Življenje 150.000-— Rezervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov 1H1.500 — Premiina reserva v^nh oddelkov » 7.342.780'36 Reserva za akode • 267 601 — 24-8 V p«rtf«lja: Premije, ki ?e imajo potirjati v prihodnjih letih • 16.954.118 57 Skupni znesek v:, h Škod plačanih od 1. 1*38 do 1883 gld. 114.949.847 05 Urad ravnateljstva: Via Valdirivo, H. 2 (v lastnej hiSi.^ Konkurs JM* 2 gl. 65 kr. BC Najflnejia žepna uraf! ZASTONJ dobi vsak naročnik še jako fino verižico e-3 Jedna največjih švicarskih tvornic za uro ustavila je izplačevanja ter mi je izročila raz-prodajonje ostale velikanske zaloge teh ur za samo ceno, kojo stane delo. 2 gld. 65 kr. stane samo delo take ure! torej je to prilika, ki se redko kedaj ponudi, ako tako uro, ki je trikrat toliko vredna! prepustim vsa- kemu za neznaten denar 2 gld. 65 kr. in poseke kot present priložim fino verižico zastonj ! Požurite ne, dokler jih je še kaj I Razpošilja se po poštnem povzetji. Naroča se lehko z dopisnico t 6 — 1 j Prva in največja zaloga ur (Tvrdka Carl Pollack) Dunaj, M/2 Novaragasse 43. Prodaja mleka na trgu Ponte rosso številka 5. Tu se dobiva vsaki dan dvakrat frišno mleko, katero se dopoiilja iz St. Petra na Krasu. Podpisani priporočam se tedaj slovanskim probivalcem mesta tržaškega, da bi me podpirali s tein, da za svoje potrebe kupujejo mleko pri rm>ni. Zagntovljara, da prodajam le pristno kravje mleko in zagotovljam točno postrežbo. 1—4 FRAN GERŽINA. TRŽAŠKA HRANILNICA- Sprejemlje denarne vlog* v bankovcih od nO 008. do vsatj^gu znesku v«ak dan v tednu razun praznikov, in to 0.1 9-12 ur* opohidne. Ob red-I.i»h pu od 10 — 12 ure dop. Obresti na knjižice....... . . Pl&ćujt vnuk »lun od 9—12 ureopoimine Zri««kH do 10» eld. precej, zoeske 1.re;i «•< odpovedmi 3 dni, zneske preko 11 >00 eld. pa 5 dnlj prej Bakomptnjt menjl.-e domicilirane na tržaškem trgu po . ... 3'/*% Poiojujs na državne papirje »vstro-ogr.-»ke d - 10O0 gl-i. po....... 5' » viSj* zneske nd 1000 do 5000 gld. v tfkoćrni računu po......♦'/V/o Več e svote po 41/«0/« Daj« denar proti vknjkZenju in* poseatva v Trntu. Obresti po dogovoru. TftST, 14. marca 1891. 8-24 GODINA ima svojo kleparsko delavnico v ulici Via Giulia it. 21. Prodaja, napravlja in popravlja vsake vrste kleparske stvari, bodisi iz cinka, kositerja, bakra ali medena itd; zalivnike vsake vrste; vrče za mleko, vrč« za nategavanje vode in drugo za pohičtvo potrebne stvari; različne mehe za žvepljanje ; aesalke za vodo ; banje za kopanje. Priporočam se toraj vsem onim, ki potrebujejo take reči, in pridodam še, da so pri meni cene jako nizke. 1—9 VELIKI IZLET PO ŽELEZNICI TRST-REKA IN NAZAJ POVODOM SLOVESNOSTI MATERE BOŽJE MILOSTI pri koji slovesnosti se bode praznovalo šeststoletje, odkar se je preselila na Trsat Sveta hiša. Red obredov, koji Be bodo obhajali priobči se po vseh župnijah in občinah. Dne 9. maja zjutraj odide poseben železniški vlak Vozne cene so naslednje II. razred tja in nazaj gold. 0 — III. razred tja in nazaj gold. 4 za osebo. Z Ruke povrne se vlak dne 10. maja zvečer. Z zgornjo vožno cono plačana je tudi knjižica, obsezajoča pojasnila o slovesnosti, kakor tudi knjižica : Kratke vesti o svetišču. Obe knjižici izdajo se v treh jezikih; vsakdo si torej lahko izbere. Kdor želi podpisom izjaviti, de se udeleži izleta, oglasiti ne more v vsaki vasi in občini pri tamošnjih župnih uradih. V T r h t u pa so je priglasiti pri mejnarodni agenciji Carlo Pirelli, Via Arsenale štev. 2. Opazka: Razume se, da se povrne uplačau denar brez obotavljanja ako ne bi bilo izleta radi prupičlega števila priglašenih. 4 — 8 CARLO PIRELLI mejnarodni agent in špediter Trst, Via Arsenale št. 2. Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem po nizkih cenah in na vse kraje. 2—18 5 10 goldinarjev na dan gotovega zaslužka brez kapitala in rtaiko za vsacega, kdor se hoče baviti s prodajanjem postavno dovoljenih sreČek in državnih papirjev. Ponudbe pošiljajo naj se pod „LOSI£u na ; An* noncen-Eipodition von 1. Danneberg, Wien, I. Kumpfgatse. 8 10 Znaten postransk zaslužek, koji se vedno vekša in vej let traja, dobe pripravno in sauCHljive osobe, katorili prešnje življenje pa mora biti neotnadeŽevano in ki bo v vedni dotiki s občinstvom. Do*lužcni žan-darmi ia podčastniki imajo prednost. Povprašuje se pod „G, 8,1891." Graz, postlagernd. 18—25 Krasne naorke na privatne naručitelje 20—10 badava i franco. .Tošte navidjene knjige uzoraka za krojače nefranklrano i uz uložak od 20 for., koji 6e se nakon ovršene naručbe uračunati. Tvari za odjela. Peruvion i Dosking za visoko avećenatvo; propisane tvari za c. kr. činovničke uniforme, te za veterane, vatrogasce, aokolašo, livre; sukno za biljard i igračje stolove, loden i nepromočne lovačke kapute, tvari k«>jtj 8- pere, Plaid za putnike od 4 14 i'd. Tko želi kupiti jeftine, počtene, trajne, čiato vunene suknene tvari nipošto jeftine cunje, štono ih posvud nudjaju, te jedva podnose krojačke troškove, neka su obrati na Iv. Stikarofsky-ii u Bim Veliko skladište sukna Austro-Ugurake. U mojem stalnom skladištu u vriodnosti od '/, milijuna for. a. v. te u mojoj svjetskoj poslovnici j>«t pojmljivo, da preostane mnogo odrezaka; svaki razumno misleći čovjek mora sam uviditi. da se od tako malenih ustanaka i odrezaka nemože poslati uzorke jer nebi uz koju »totinu naručala uzorkali u kratko nifita preostalo, te je ono unljed toga prava sliepai'ija, kad tvrdkn sit suknom objelodanjuju uzorke odrezaka i ustanaka, te bu u takovih slučajevih odrezei uzoraka od komada, nipošto od ostanaka; nakane takovog postupanja je*u bjelodane. --Odrezei, koji ne nedopadaju, zainjonjnju u« il ho povrati novac. Kod naru&be treba navesti boju. duljinu i cienu. Pošiljke jedino uz poštarsko pouzetje preko 10 for. fr«nko. 10- 24 Dopisuje u njeinučkom, mudjurskoin, češkom, poljskom, italijaiiBkom i tranoe/kom Jeziku. Razumnim možem v starosti od 25 — 40 let, noož^njenim, zdravim in krepkim, ki no nemškega in tudi slovenskega jeziku v boHedi in pisavi popolnoma zmožni, in morejo dokazuti, da je bilo njihovo dimedajno življenje iieomadt-ževano, ter da je njihuvogmotno stanje vredjeno, ponuja se z oddajo službe potovalnega zastopnika, kateri službi bi se morali zuvsein posvet ti, in s katoro je združitna stalne plača z stranskimi dohodki, prilika si, ako »o njih sposobnost dokaže, zagotoviti sigurno iu stnlua bodočnost. Za to službo se pa naj le tako osobe potegujejo, katere vsem tem zahtevum vstrezajo in ki imajo veselje do potovalnega posla in so vujeue svoje dolžnosti z resnostjo, pridnostjo m žilavo vstrajnostjo izpolnovati, pri čemur se pa tudi brezmadežno obnašanjo zabtevn Lastnoročne, nemško in slovensko pisano prošnje, katerim se morejo priložiti prepisi spričeval, se naj pošljejo pod „11.471" v GratlOi. po.