PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
>P 559 linije)
1
'5723
vn
.>
s-
s -
Na plenumu centralnega komiteja sovjetske partije
Gorbačov za večjo demokratizacijo s spremembami v volilnem zakonu SZ
Uvajanje tajnega glasovanja in večjega števila kandidatov - Kritike na račun prejšnjih vodstev
Generalni sekretar KP SZ Mihail Gorbačov
MOSKVA - Sovjetski partijski voditelj Mihail Gorbačov je na včerajšnjem prvem dnevu zasedanja plenuma centralnega komiteja KP Sovjetske zveze porušil vsa, tudi najbolj neverjetna predvidevanja. Predlagal je namreč take spremembe v življenju partije in sovjetske družbe, da bodo posledice nedvomno nič manjše od tistih, ki jih je Nikita Hruščov sprožil z 20. kongresom, saj je zahteval spremembo volilnega zakona, večjo demokracijo v partijskem in družbenem življenju, nov kazenski zakonik in sklicanje vsesovjetske partijske konference za prihodnje leto, ki naj bi svečano potrdila novo smer. Se prej pa je Gorbačov podal ostro kritiko na račun svojih predhodnikov.
Sodeč po kritikah, ki jih je Gorbačov izrekel na račun obdobja po 20. kongresu, je bila destali-nizacija le navidezna. Za časa vodstva Leonida Brežnjeva ni partiji uspelo zaznati življenjskih vprašanj, ker je ostala prikovana na teoretične koncepte iz tridesetih in štiridesetih let, ko ni bilo konstruktivnega preverjanja in je bila vsaka inovacija sumljiva. Prav to je po mnenju Mihaila Gorbačova botrovalo dejstvu, da ni sovjetsko vodstvo zaznalo prihajajoče krize in se je prepuščalo samozadovoljstvu, konservativnim težnjam, statičnosti in nasprotovanju vsemu, kar ni bilo v skladu z ustaljeno prakso. V tem obdobju je prišlo do kršitev temeljnega načela delitve dobrin po delu, kar je porušilo delovno storilnost in
sprožilo socialne krivice. S tem pa so bili dani vsi pogoji za malodušje, nedejavnost, cinizem in konzumizem.
Bolj kot kritike na račun preteklega obdobja pa so za sovjetsko in z njo za vso svetovno javnost revolucionarni predlogi sovjetskega voditelja, da bi gospodarsko perestrojko prenesli v partijsko in družbeno življenje. Sprememba volilnega zakona tako v političnih, upravnih, kot partijskih volitvah je z vidika realnega socializma prava revolucija. Na predvolilnih konferencah za. politične in upravne volitve bi morali razpravljati o več kandidatih, volilna okrožja bi morali razširiti, da bi bilo več kandidatov in izvoljenih (do sedaj so predlagali in izvolili samo enega). Korenite spremembe pa je Gorbačov predlagal tudi pri volitvah partijskih organov. Sekretarje in prve sekretarje naj bi izbrali na tajnih volitvah in ne več z dvigom rok. Kar pa zveni še najbolj bogokletno, je predlog, da bi pomembne funkcije lahko poverili tudi nepartijcem.
Ob vsem tem seveda ne preseneča zahteva o taki kadrovski politiki, da bi prihajalo do sprotnih generacijskih sprememb s stalnim pomlajevanjem kadrov. Mihail Gorbačov je še napovedal, da bodo v prihodnji petletki stopnjevali napore za sestavo novih zakonov, ki naj omogočijo gospodarski, družbeni in kulturni vzpon sovjetske družbe. (voc)
Reko	|
za	s
d.a. Mat
TURIN — Delničarji Fiata si lahko veselo manejo roke. Leto 1986 je bilo namreč leto rekordnih napredkov (predvsem finančnih) turinske avtomobilske hiše, ki ji predseduje Gianni Agnelli.
Po vsebini pisma, ki ga predsednik d.d. Fiat vsako leto pošlje delničarjem, da jim predoči družbeno stanje, je lanskoletni promet turinske hiše dosegel vrednost 29.020 milijard lir, kar je 1.919 milijard več kot v letu 1985. Tudi družbeni razpoložljivi dobiček je zabeležil vidni poras-tek, z 2.226 milijard lir iz leta 1985, je lani skočil na 2.550 milijard.
Kar za polovico pa so se znižali dolgovi Agnieliijevega Fiata (1.050 milijard lir) in število delavcev v dopolnilni blagajni. Trenutno jih je v dopolni blagajni 2.670, medtem ko se je celotno število zaposlenih lani dvignil za 2.200 enot.
D.d. Fiat, ki ne pomeni le panda ali uno, pač pa prišteva pod isto sig-lo (vsem dobro znana »Fabbrica Ita-liana Automobili Torino«) traktorje, letala, založništva in druge dejavnosti, se je lani obogatila z nakupom avtomobilske hiše Alfa Romeo.
Prav glede na načrtovani napredek in na utrjevanje sedanjih pozicij, je predsednik Fiata Agnelli že najavil cilje, ki si jih je zastavil za leto 1987. Ce bo Fiat res ubrala pot, ki jo je zarisal njen predsednik in bo dosegla napovedane smotre, bi moral promet turinske hiše »skočiti« na 37.000 milijard lir. V veliko veselje delničarjev in italijanskih industrij-cev.
Dokončna oprostitev za Fredo in Venturo
RIM — Kasacijsko sodišče je včeraj dokončno zaključilo sodni postopek o pokolu na Trgu Fontana v Milanu. 17 let po dogodku, ki predstavlja v novejši italijanski zgodovini pravzaprav začetek strategije fašističnega terorja, je torej sodstvo »ugotovilo«, da ni dokazov o krivdi Franca Frede in Giovannija Venture, zgodovinskih obtožencev zaradi tega pokola in svoje druge fašistične prevratniške dejavnosti. Iz cele vrste procesov izhajata kot edina obsojenca general Gian Adelio Maletti (leto dni zapora) in Antonio Labruna (deset mesecev). Prav tako zaradi pomanjkanja dokazov je bil oproščen anarhist Pietro Valjireda, prvi obtoženec, za katerega je bilo večkrat dokazano, da s tem pokolom nima nič skupnega.
Desnica in levica proti ponedeljkovemu referendumu
Na Filipinih spodletel poskus desničarskega državnega udara
MANILA — Deli filipinske vojske so poskušali nov državni udar proti predsednici Corazon Aguino; bil je najbolj resen poskus, odkar je po odstavitvi Marcosa lanskega februarja nova predsednica prišla na oblast. Vojaki, zvesti odstavljenemu predsedniku Marcpsu, so napadli nekaj vojaških postojank in TV postajo. Poskus je propadel: v njem je izgubil življenje en uporniški vojak, 40 pa jih je bilo ranjenih. Predsednica Aguino je po sporočila, da je redna vojska upor zatrla in da je položaj pod nadzorstvom.
Neizbrisen
madež
VOJMIR TAVČAR
Sedemnajst let po pokolu je bila preiskava o atentatu v Kmečki banki na Trgu Fontana dokončno pokopana. Nagrobni kamen na afero, ki je pogojevala italijansko politično ip družbeno dogajanje v sedemdeseti! letih in ki je bila ključni člen v strategiji napetosti in terorja, je postavilo včeraj kasacijsko sodišče. Vrhovni sodni zbor je namreč potrdil razsodbo prizivnih sodnikov iz Barija, ki so pred poldrugim letom oprostili vse obtožence, tako anarhista Valpredo kot tudi neofašiste Fredo, Venturo in Gi-annettinija, zaradi pomanjkanja dokazov. Le častnikoma obveščevalne službe gen. Malettiju in stotniku La Bruni so prisodili nekaj mesecev zapora zaradi neizpolnjevanja službenih dolžnosti v zvezi z begom Gian-nettinija
Razsodba sodnikov v Bariju je dramatično razgalila žalostno resnico, da pokol v Kmečki banki ni bil raziskan, da pristojni organi od policije do sodstva niso bili sposobni ali niso hoteli iti zadevi do dna. Obenem pa se niso hoteli izreči ne za tako imenovano rdečo kot tudi ne za črno sled. Zato so bili obtoženci oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov. Z razsodbo kasa-cijskega sodišča je bila ta odločitev potrjena in zapečatena, z njo pa je bila v bistvu priznana nesposobnost pojasnjevanja ozadja pokola v Kmečki banki.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Skupno stališče javnih upraviteljev o stanju v zdravstvenem sektorju
RIM — Nadaljujejo se razčlenjene stavke zdravnikov, ki so se začele 19. januarja in bodo trajale do konca meseca. Včeraj so tako v bolnišnicah stavkali anestezisti, radiologi in analisti, poleg njih pa so stavkali tudi živinozdravniki. Ponekod so živinozdravnike prisilno poklicali v službo, da so lahko pregledali tržišča z mesom in ribji trg.
Medtem se nadaljujejo prizadevanja za premostitev zastoja v pogajanjih za obnovitev .delovne pogodbe. Ministra za javne uprave Gaspa-
ri in za zdravstvo Donat Cattin sta se včeraj sestala s predstavniki dežel in vsedržavne zveze občin ANGL Seja je sodila v okvir priprav na sestanek s sindikalno federacijo CGIL-CISL-UIL, ki je napovedan za petek. Na tem srečanju so še zlasti reševali spore, ki razdvajajo javno upravo in na koncu so dosegli skoraj enotno stališče o vseh spornih vprašanjih. Kot znano, je za obnovitev delovnih pogodb zainteresiranih 650 tisoč uslužbencev, od teh 150 tisoč zdravnikov.
Marcosovi somišljeniki so se uprli (skupno nekaj stotin vojakov na 250 tisoč, kolikor jih šteje vsa armada) zaradi nasprotovanja referendumu, ki bo v ponedeljek in ki naj bi utrdil oblast nove predsednice. Med vojaki so se že pred dnevi razširile govorice o možnosti upora, zato je poveljnik vojaških sil ukazak stanje pripravljenosti.
Razmere v državi so se poslabšale prejšnji teden po umoru 16 demonstrantov pred predsedniško palačo. Vladni viri zatrjujejo, da so demonstracijo izzvali provokatorji na desni in na levi. Obe opozicijski sili namreč nasprotujeta referendumu: desnica noče, da bi predsednica, če bi prejela zadovoljivo večino, vladala do leta 1992, za levico pa je nova ustava »protiljudska«.
Negotova prihodnost, ki je spodkopala pogajanja vlade s komunističnimi uporniki Nacionalne demokratične fronte, odpira nevarno možnost, da se bo 10. decembra začeto premirje po 60 dneh (8. februarja) prekinilo.
Poglavitni kamen spotike pa so vendarle volitve v ponedeljek. Za Aguinovo je nova ustava edina pot k stabilizaciji. Če bodo volitve ustavo potrdile, bi bile maja ali junija politične in upravne volitve, ki bi po dvajsetletnem Marco-sovem režimu vrnile Filipinom demokratični red.
Seveda pa za Aguinovo ni vseeno, kakšen bo izid volitev. Po zadnjih raziskavah naj bi prejela 65 odstotkov glasov, kar je po sodbi opazovalcev minimalni rezultat za prepričljivo zmago. Če pa bi prejela manj kot 65 odstotkov glasov, bi rezultat spodbudil opozicijo, da bi zahtevala odstop predsednice in razpis novih predsedniških volitev.
Delegacija Slovenske skupnosti na obisku pri predsedniku RK SZDL Slovenije Smoletu
LJUBLJANA Včeraj je obiskala Republiško konferenco SZDL Slovenije delegacija Slovenske skupnosti Italije pod vodstvom deželnega tajnika Iva Jevnikarja. Delegacija, v kateri so bili še deželni predsednik Marjan Terpin, podpredsednik stranke dr. Rafko Dolhar in podtajnik Gradimir Gradnik, je informirala o aktualnem trenutku slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki si že leta prizadeva za izpolnitev mednarodno-pravno priznanih pravic in o prizadevanjih za dosego globalne zakonske zaščite. Delegacija Slovenske skupnosti je spregovorila tudi o ponovnem netenju narodnostne mržnje v Italiji in opozorila na kritičen položaj
Smučanje: SP v Cvans Montani
Avstrijcu B. Gstreinu kombinacijski slalom
NA 10. STRANI
Stalnega slovenskega gledališča v Trstu in na potrebe drugih osrednjih slovenskih manjšinskih ustanov. Zavzela se je tudi za nadaljno pomoč matičnega naroda in vse Jugoslavije pri prizadevanju za ohranitev in širjenje pravic v Italiji in poudarili pomembnost enakopravnega sodelovanja vseh sestavin slovenske narodnostne skupnosti za matičnim narodom.
Po široki in iskreni razpravi je bila s strani predstavnikov Republiške konference SZDL Slovenije poudarjena pomembna vloga stranke Slovenske skupnosti v okviru prizadevanj vse slovenske narodnostne skupnosti v Italiji za njene temeljne pravice.
Predsednik RK SZDL Jože Smole je goste seznanil z aktualnimi gospodarskimi in družbenimi dogajanji pri nas in poudaril, kaj pomeni odprta meja za nadaljnje razvijanje koncepta skupnega slovenskega kulturnega prostora in za obojestranski pretok informacij.
Obe strani sta se zavzeli za še intenzivnejše stike med matico in organizacijami Slovencev v Italiji in za poglobitev sicer že tradicionalno dobrih odnosov in sodelovanja med RK SZDL Slovenije in stranko Slovenske skupnosti.
Popoldne so gostje obiskali ČGP Delo in se seznanili s pestro dejavnostjo delovne organizacije Delo.	Z. J.
Nova pocenitev tekočih goriv za ogrevanje
Nekateri petrolejski se bodo verjetno zopet
RIM
proizvodi nekoliko pocenili. Dani so namreč pogoji, da se plinsko olje in petrolej za ogrevanje pocenita za 10 lir pri litru. Nespremenjena pa bo ostala cena pogonskih goriv. Pocenitev bo stopila v veljavo z objavo zadevnega odloka v Uradnem listu. V obeh primerih bodo goriva cenejša za 10 lir pri litru: plinsko olje za ogrevanje se bo tako pocenilo od sedanjih 603 na 593 lir, kurilni petrolej pa od 646 na 636 lir. V krogih petrolejskih družb trdijo, da gre za običajno uravnovešenje tržišča.
• Neizbrisen madež
NADALJEVANJE S 1. STRANI Za italijansko državo in zlasti za italijansko pravico je bila preiskava o pokolu zrelostni izpit: pokazati bi morala, ali so vsa državna telesa pripravljena sodelovati v iskanju resnice. In na tem izpitu sta država in pravica padli. Res je sicer, da bo v Ca-tanzaro kmalu začel proces zoper druga dva obtoženca, neofašista Stefana delle Chiaie in njegovega somišljenika Massimiliana Facchinija. Toda tudi ta proces bo lahko le polovično odgovoril na vprašanje, kdo je zagrešil pokol, kdo ga je naročil, kdo je krivce kril. Skratka Trg Fontana, kakršen koli bo odgovor catanzarskih sodnikov, bo ostal za italijansko državo in sodstvo neizbrisen madež, dokaz, da nista hoteli odpreti omar in da se kvečjemu zadovoljujeta s polovično resnico. To je žalitev za vse, ki so se borili, da bi resnica prišla na dan, predvsem pa je to žalitev za vse žrtve, tiste, ki so umrle v atentatu v Kmečki banki in tiste, ki so padle v drugih, poznejših atentatih.
VOJMIR TAVČAR
Spori v vladni večini se zaostrujejo Le še korak do predčasnih volitev?
RIM — »Prikazen« predčasnih volitev, o kateri je govoril predsednik vlade Craxi pred nekaj dnevi, se počasi, a vztrajno konkretizira. Demokristjani in socialisti se iz dneva v dan z večjo ostrino napadajo in o razčiščenju sploh nihče yeč ne govori. Na štafeto se spominjajo samo s polemičnim prizvokom, komunisti protestirajo, ker vlada noče razpravljati pred parlamentom o nastalem stanju in stranke dajejo videz, da merijo svoje moči v pričakovanju volilnega boja. Mrzlično se vrstijo sestanki. Včeraj je bil na vrsti »vrh« krščanske demokracije kot priprava na skupščino poslancev, ki je napovedana za danes dopoldne. Parlamentarci stranke relativne večine so vznemirjeni, saj pri vseh prevladuje občutek, da bo prišlo do predčasnih volitev. Še najbolj pa se bojijo, da bi socialisti hoteli na volitve s sedanjo vlado, torej pod Craxijevim vodstvom. Od strankinega tajništva terjajo jasnost, obenem pa ga obtožujejo, da je preveč polemično. Tako je Andreottijev pristaš Cris-tofori dejal, da ni vedno potrebno odgovarjati na provokacije. Donat Cattinov pristaš Pumiglia pa je
besen na strankino vodstvo, katero obtožuje, da spodbuja napetost med strankami z namenom, da doseže predčasne volitve.
Voditelji krščanske demokracije pa skušajo ublažiti polemike. Vlogo gasilca je ponovno prevzel Ar-naldo Forlani, ki je včeraj še enkrat dejal, da je mogoče potrditi sporazum, dosežen julija lanskega leta, če le obstaja zavzetost in dobra volja, da pride do pojasnil v zvezi z nesporazumi, ki pač obstajajo. Vendar pa je vprašanje prav v tem, ali namreč sploh obstaja volja, da bi potrdili lanskoletne obveze.
Odgovor bi lahko prejeli danes, ko se bo sestalo vodstvo socialistične stranke. Vendar pa znamenja ne kažejo dobro. Angelo Tiraboschi, načelnik političnega tajništva stranke, ki je napovedal sklicanje seje vodstva, je polemično dejal, da jim tega ni ukazal De Mita, ampak je bila seja predvidena že od četrtka. »Ob takem stanju - je dejal predstavnik Sig-norilejeve levice PSI Borgoglio - so boljše predčasne volitve kot pa popbln razkroj politične stvarnosti.« V
popolnem soglasju s tem stališčem je podpredsednik zveze industrij cev De Benedetti, ki je dejal, da je v vladni večini toliko sporov, da se izplača takoj sklicati volitve, če je alternativa leto dni takega prepiranja. O predčasnih volitvah govori v nekem intervjuju tudi tajnik liberalne stranke Altissimo, čeprav z drugačno utemeljitvijo, saj pravi, da bi na ta način preprečili referendum o jedrski energiji.
Sporov v vladni večini je torej iz dneva v dan več. O tem bo danes govorilo tudi vodstvo republikanske stranke.-Parlament pa, pravi komunist Zan-gheri, o vsem tem ne ve nič. Vlada noče spoštovati obveze, da se predstavi poslanski zbornici za razpravo o političnem stanju in Zangheri je napovedal, da se iz protesta komunisti ne bodo udeležili seje za sestavo dnevnega reda poslanske zbornice. Predstavnik KPI pravi, da je očitno, da krizno stanje že obstaja in da je dejstvo, da vlada noče o tem razpravljati na javni razpravi, znak pomanjkanja spoštovanja do parlamenta.
Izmenjava brzojavk med Španijo in SFRJ
Ob desetletnici navezave diplomatskih stikov
BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič in španski zunanji minister Francisco Fernandez Ordonez sta si izmenjala brzojavki ob 10. obletnici navezave diplomatskih stikov med državama.
Dizdarevič je v brzojavki v imenu vlade SFRJ in svojem izrekel zadovoljstvo nad uspešnim razvojem dvostranskih stikov in sodelovanja med Jugoslavijo in Španijo. »V minulem desetletnem obdobju smo sporazumno uredili naše odnose na skoraj vseh področjih sodelovanja in razvili politični dialog o bistvenih vprašanjih sodobnih mednarodnih odnosov. S krepitvijo dvostranskega sodelovanja smo prispevali. ne le k poglabljanju prijateljstva in boljšemu seznanjanju naših narodov, ampak tudi h utrje-
vanju procesa sodelovanja in varnosti v Evropi.
Zdaj ko pregledujemo rezultate 10-letnega plodnega sodelovanja naj izrazim tudi globoko prepričanje, da bomo prijateljske stike in plodno sodelovanje med našima državama tudi v prihodnje uspešno poglabljali v prid naših narodov. Zelo cenim prispevek španske vlade in vaš prispevek pri uresničevanju teh ciljev,« je rečeno v brzojavki Dizdareviča.
V brzojavki španskega ministra pe ja zapisano: »Ob deseti obletnici vnovične navezave diplomatskih stikov med Španijo in SFRJ vam želim izraziti iskreno željo španskega naroda in vlade za krepitev dvostranskih stikov in spodbujeva-nje sodelovanja med narodi z namenom utrditi mir in varnost v svetu.« (dd)
Reaganova administracija zavrnila uporabo sile za osvoboditev talcev
NEW YORK — Bela hiša je v posebni izjavi, v kateri je poudarila, »da obstajajo meje, kaj lahko ZDA storijo za svoje državljane v tako zmedenem položaju, kot je danes v Libanonu«, posredno zavrnila vse bolj številne zahteve, naj poskuša administracija s silo osvoboditi ugrabljene ameriške državljane v Libanonu.
Kot izjavljajo predstavniki administracije ZDA, ta trenutek ne pripravljajo nobene oborožene akcije na tem področju. Izkazalo se je namreč, da takšne akcije povzročajo običajno še večji teroristični val. Kot piše del ameriškega tiska, se je pred dnevi oborožene akcije za rešitev dveh ugrabljenih zahodonemških državljanov v Libanonu, odrekla tudi bonnska vlada.
Predstavniki ameriške administracije trdijo, da je zadnja ugrabitev treh ameriških državljanov v Libanonu povezana z aretacijo libanonskega državljana Mohameda Ali Hamadeija v
Zahodni Nemčiji. Omenjeni Libanonec je bil po ameriških trditvah vpleten v ugrabitev letala ameriške letalske družbe TWA v Bejrutu. Washing-ton od zahodnonemške vlade še vedno pričakuje njegovo izročitev. Da bi dosegel njegovo ekstradicijo, se je ameriški sekretarja! za pravosodje vnaprej obvezal, da Hamadeja v ZDA ne bodo obsodili na smrt.
Tiskovni predstavnik Bele hiše Lar-ry Speakes je izjavil, »da ne obstaja nobena zveza med zadnjo ugrabitvijo in tajnimi dobavami ameriškega orožja Iranu«. V kongresu je bilo namreč zadnje dni slišati kritike o tem, da je prav tajno dogovarjanje z Iranom prispevalo k novim ugrabitvam, saj je Reaganova administracija v preteklosti poskušala s tajnimi dobavami ameriškega orožja doseči izpustitev ugrabljenih ameriških državljanov v Libanonu. Po mnenju tukajšnjih vojaških strokovnjakov Iran v tem trenutku
nujno potrebuje novo orožje, zato naj bi proiranske šiitske skupine izvedle nove ugrabitve ameriških državljanov v Libanonu.
To tezo je predsinočnjim v pogovoru za TV mrežo CBS zanikal predsednik iranskega parlamenta hodžatoles-lam Rafsandžani s trditvijo, da so tajni kanal za dogovarjanje z ZDA zaprli Iranci, ker nimajo več zaupanja v Reaganovo administracijo, ne pa ZDA. Državni sekretar George Shultz je namreč na zadnjem javnem zaslišanju pred zunanjepolitičnim odborom predstavniškega doma izjavil, »da so omenjeni tajni kanal zaprli na njegovo izredno zahtevo, ker so iranski predstavniki od ZDA zahtevali nove pošiljke orožja«.
Administracija je vse ameriške državljane v Libanonu pozvala, naj takoj zapustijo to državo, tisti, ki še vztrajajo v Libanonu pa so tam na svoj lasten rizik.
UROŠ LIPUŠČEK
Sveta stolica objavila dokument o zadolženosti držav v razvoju
VATIKAN — Cerkev kot »moralna sila« prevzema vedno večjo vlogo posrednika v mednarodnih zaostritvah.
Od industrijskih držav, njihovih gospodarskih in finančnih krogov terja zdaj, v njihovem lastnem interesu, več »modrosti«, »pravičnosti« in »radodarnosti« v odnosu do zadolženih v Tretjem svetu. Odgovornim v državah v razvoju pa priporoča, da pojasnijo svoje odgovornosti pri zadolževanju (izkoriščanje struktur, davčne utaje, podkupovanje, beg zasebnega kapitala itd.). Od vseh pa pričakuje »soodgovornost«, in to še preden »bosta pomanjkanje in egoizem zasebnikov ter skupnosti prerasla v neizbežen spopad«. Vprašanje je »težavno, zapleteno in neodložljivo«, o njem pa Sveta stolica objavlja dolg dokument, ki ga je javnost dolgo pričakovala, ki so ga terjale vlade in škofje Tretjega sveta Francoski kardinal Roger Etchegaray	(Telefoto AP) in ki ga je sestavila in včeraj objavila
vatikanska komisija Justitia et pax (Pravičnost in mir).
Vatikanskega dokumenta papež Janez Pavel II. ni podpisal, je na tiskovni konferenci izjavil francoski kardinal Rogert Etchegaray, pač pa je dovolil njegovo objavo, čeprav se ne strinja prav z vsako v njem zapisano besedo. Zaradi odsotnosti papeževega podpisa (»ni absolutne gotovosti«, so izjavili na tiskovni konferenci) ta dokument ni ostal »zasebna pobuda vatikanskega oddelka«. Predlog o »nravni obravnavi mednarodnih dolgov« je predlagala Sveta stolica. Besedilo so sestavili ob upoštevanju nasvetov in mnenj ekonomistov in strokovnjakov, zadolženih in upnikov ter z odobritvijo škofov v Tretjem svetu. Poslali so ta dokument vsem diplomatskim predstavnikom v Vatikanu, da ga izročijo svojim vladam in odgovornim mednarodnim telesom, še najprej pa Svetovni banki in Mednarodnemu denarnemu skladu.
Priprave na razpravo o Južni Tirolski
BOČEN — V okviru priprav na bližnjo parlamentarno razpravo o Južni Tirolski je bilo v preteklih dneh v Bocnu več sestankov in posvetovanj, na katerih so tako vsedržavne kot tudi krajevne stranke preučevale posamezna stališča in odločale o predlogih, ki jih nameravajo postaviti v parlamentu. Ti pogovori na krajevni ravni so se končali, kot kaže brez dokončnih stališč, vendar pa je sklep, da se bodo nadaljevali v Rimu, dokaj obetaven in da je upati na možnost, da bi stranke vladne večine, južnotirolska ljudska stranka in komunistična partija lahko vendarle našle skupni jezik in torej v parlamentu osamile neofašiste, 'fci imajo seveda izrazito nacionalistična stališča.
Nekatere stranke so se na krajevni ravni že dogovorile o kriterijih skupnega dokumenta. To velja za KPI, PLI in PRI, ki so izdelale enotno resolucijo - v sodelovanju z levičarsko alternativno listo - v kateri obvezujejo vlado, naj v teku šestih mesecev dokončno reši južnotirolski spor, tako na notranji kot tudi na mednarodni ravni. Obenem v tej resoluciji obvezujejo vlado, naj preštevanje omeji na raven, ki jo predvideva posebni statut in ne izvaja iz tega posledic, ki omejujejo državljanske pravice. Obenem predstavniki teh strank predlagajo, naj se kriterij narodnostnega ravnovesja' vsklajuje z družbenimi potrebami.
Drugi dan zasedanja Islamske konference v Kuvajtu
Kralj Husein se je zavzel za prekinitev zalivske vojne
KUVAJT —Za zaprtimi vrati luksuznih sejnih dvoran, ki jih premore Konferenčno središče kuvajtske prestolnice, je minil tudi drugi dan pogajanj islamskega vrha.
Kljub temu da se je tudi včeraj izkazalo, kako bo peta Islamska konferenca osredotočena na problematiko zalivske vojne med Iranom in Irakom, je dnevni red zasedanj prenatrpan s perečimi, in še nerazrešenimi vprašanji islamskega sveta.
Že predsinočnjim, ko so v Kongresni palači končali protokolarno svečanost uradnega odprtja, je novi predsednik Organizacije islamske konference (ICO) kuvajtski emir Džaber al Ahmed el Sabat poudaril pomen prisotnosti egiptovskega predsednika Mubaraka, ki se je letos prvič udeležil islamskega vrha, obenem pa je njegova prisotnost znak ponovnega zbliževanja arabskih držav, saj sta bila tako Egipt kot Izrael izločeni po sporazumih iz Čamp Davida. Mubarakova prisotnost je že včeraj pripomogla k neuradnemu zbliževanju Jasera Arafata in jordanskega kralja Huseina. Na njunem včerajšnjem sestanku sta se Arafat in kralj Husein
razgovarjala predvsem o amanskem sporazumu ter o skupni strategiji za reševanje palestinskega vprašanja.
Teme včerajšnjega zasedanja so, predvsem zaradi strogih varnostnih struktur, ki onemogočajo« 1.500 novinarjem vstop v Konferenčno palačo, le delno prodrle v javnost. Po nepotrjenih vesteh, naj bi med prvimi delegati prevzel besedo hašemitski. suveren Husein, ki se je zavzel za prekinitev dolgoletne vojne med Iranom in Irakom. Na isto temo je že predsinočnjim govoril tudi generalni tajnik OZN Ja-vier Peres de Cuellar, ki je pozval prisotne, naj izrabijo priložnost islamskega vrha za konkretno iskanje rešitve zalivske vojne z mirovnimi pogajanji.
Iran, ki se ni udeležil islamskega vrha, češ da Kuvajt podpira Irak, in je zaradi tega neprimerna lokacija zasedanja ICO, je medtem izjavil, da bo prenehal z bombardiranjem iraških mest. Bagdadska vojaška letala niso 24 ur bombardirala iranskim mest, zato je Teheran izrabil to priložnost, da s svojo napovedjo pritegne nase tisto pozornost, ki mu jo je tokrat odtrgala ICO.
OBVESTILO
E N E L
ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Sektor v Benetkah — Področje za Furlanijo-Julijsko krajino
je izvedel, da nekateri posamezniki, ki nimajo nobene zveze z ustanovo Enel, zahtevajo od uporabnikov plačilo za -dobavo električne energije.
S tem v zvezi Enel poudarja, da nima noben uslužbenec tega podjetja pravice iz kateregakoli vzroka terjati od uporabnikov plačilo na domu.
ENEL
opozarja vse, ki se lotevajo teh goljufij, da je pristojnim sodnim oblastem že prijavil vsa kriminalna dejanja, o katerih je bil obveščen.
Ob tej priložnosti Enel ponovno obvešča, da se lahko računi, kot je navedeno na njihovi hrbtni strani, plačajo le na sledeče načine:
—	pri okencih Enel
—	na poštnih uradih
—	pri bančnih okencih
ENEL zato tudi ne bo upošteval plačil računov, ki bodo drugačna od zgoraj navedenih.
Enel — Sektor v Benetkah Področje za Furlahijo-Julijsko krajino
Dobri izgledi za sanacijo Timave
Devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar in občinski odbornik za okolje Igor Tuta sta v petek, 23. t. m., prisostvovala sestanku o sanaciji reke Reke, ki se je vršil v Ilirski Bistrici. Jože Maljevac, predsednik krajevne skupščine za zaščito okolja, je v svojem govoru orisal potek izvajanja ukrepov za sanacijo ter prikazal prvo fazo del, ki se je pravkar zaključila. V prvi fazi, ki je bila deležna nad 8 milijard lir finančnih prispevkov, je bil spremenjen proizvajalni sistem lesne industrije Lesonit, glavni povzročeva-lec onesnaženja ter je bil zgrajen zbiralni bazen. V proizvodnem sistemu tovarne Lesonit so ukinili »moker« postopek in novouvedena tehnologija ne povzroča odtok tekočin. Vodni akumulator Klivnik bo skrbel za racionalni pretok vode.
Druga faza sanacijskih ukrepov predvideva odstranitev iztoka odpadlih tokov industrije organskih kislin TOK tgr gradnjo čistilne naprave odpadnih vod. Poskusna struktura, za katero so investirali nad 4 milijarde lir, je že dala dobre izide in bo služila za nadaljnjo izgradnjo čistilne naprave, ki bo stala 12 milijonov lir. Dela za občinsko čistilno napravo ter za decentralizirano odtočno napravo so se že začela in do danes so bili že investirani 1 milijarda in 500 milijonov lir. Program za sanacijo reke Reke bo dokončan do leta 1991.
Župan Brezigar je izrazil zadovoljstvo devinsko-nabrežinske občine za potek teh posegov kot tudi za pozornost, ki jo je Ilirska Bistrica pokazala za zaščito Timave. Obenem je bistriškim upraviteljem zagotovil kakršno koli pomoč, ki bi utegnila pospešiti sanacijske ukrepe.
ILIRSKA BISTRICA — Zaradi slabih vremenskih razmer in bolezni med izvajalci se letošnji, že deseti mesec kulture, ki ga organizira Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica, začenja s kar enotedensko zamudo. Navadno ga je namreč vpeljala prireditev na Premu, ob občinskem prazniku kulture — 19. januarju (rojstni dan pesnika Dragotina Ketteja). Zaradi snega pa so to slovesnost morali prenesti na februar.
Ciklus prireditev se je tako pričel šele v petek, 23. januarja, z nastopom ženskega zbora J. Pahor, pesnika Davida Terčona in gledališke skupine Klasje iz Kobjeglave, s komedijo Jake Štoka: Ne kliči vraga. Ta večer je bil posvečen gostovanju ZKO Sežana, ki ga bodo Bistričani vrnili ob sežanskem kulturnem prazniku. Podobne povezave so sklenili tudi s postojnsko ZKO - tovrstno sodelovanje naj bi postalo tradicionalno.
Praznovanju sta se seveda pridružili tudi Knjižnica Makse Samsa in Mala likovna galerija: 29. januarja se bo na kulturnem večeru predstavil tržaški pesnik in pisatelj Boris Pangerc, v galeriji pa bodo odprli razstavo tržaškega slikarja Piera Conestaba.
30. januarja se v Domu JLA obeta vokalni koncert. Na njem bodo sodelovali kar štirje zbori: mešana pevska zbora Kalc iz Knežaka in Alojz Mihelčič iz Harij, dekliški pevski zbor Glasbene šole Ilirska Bistrica in gostje — moški pevski zbor »Fantje izpod Grmade« iz pobratene občine Devin-Nabrežina.
V petek, 6. februarja, bo v Domu JLA osrednja občinska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku. Na njej bodo podelili Kettejeve nagrade, ki jih občinska kulturna skupnost podeljuje za pomembne dosežke na kulturnem področju. Slavnosti se bo pridružilo tudi SSG iz Trsta z igro Riba za štiri.
13. februarja bo v premskem gradu literarni večer ob občinskem kulturnem prazniku. S svojim programom bo sodeloval MPZ Dragotin Kette, predstavili se bodo bistriški literati, glasbeno spremljavo pa bodo pripravili učenci bistriške glasbene šole. Gostja večera bo Jadranka Tomažič, članica SMG iz Ljubljane.
Istočasno bo v gradu odprta razstava slik lanskega ex tempore »Prem in okolica«, ki se ga je udeležilo veliko bistriških, sežanskih in postojnskih likovnih ustvarjalcev.
■ TRST — Dežele in republike, ki delujejo v okviru skupnosti Alpe-Jad-ran se bodo na prihodnjem Kmetijskem velesejmu v Veroni (marca meseca) predstavile z zanimivimi predlogi. Gre za to, da bodo na sejmu predstavile tudi svoje načrte, kako rešiti kmečke vasi in naselja.
Znano je, da v številnih krajih kmečka naselja propadaja, letos pa bo v Veroni tekla beseda prav o tem, kako ohraniti naselja, ki pomenijo bogat delež v naši kulturni dediščini. S tem se bo seveda tudi sam sejem obogatil z razpravo, ki presega navadne »tržne« odnose.
politikom in vsem drugim, ki jih stvar zanima, rezultate njihovega dela.
Pri tem pa sta tako Bravo kot Pittini bila zelo kritična do Deželne uprave. Obtožujeta jo, da je izdelala zakonski načrt, ki ga je Deželni odbor odobril 23. januarja, ne da bi se prej posvetovala z gospodarskimi krogi. Sele v ponedeljek je deželni odbornik za proračun Carbone gospodarskim operaterjem obrazložil načrt. Sicer je dejal, da gre le za osnutek, ki ga je moč izboljšati. Vendar pa furlanski gospodarstveniki v to ne verjamejo, kajti mnenja so, da v deželni večini sporazumno sestavljeni zakonski načrti, se v svetu odobrijo brez večjih sprememb.
Očitno gre za dajanje novih pristojnosti gorskim skupnostim. Gre za decentralizacijo Deželne uprave. Vendar, tako trdita Pittini in Bravo, po novem ne bodo imela pristojna deželna od-borništva nobene veljave (omenili so odborništva za industrijo, turizem, obrt, kmetijstvo).
Mednarodno sodelovanje sindikatov
LJUBLJANA - Predsednik Republiškega sveta sindikata Slovenije Miha Ravnik in član predsedstva Lojze Fortuna sta se včeraj v Portogruaru srečala z deželnim vodstvom CGIL Furlanije-Ju-lijske krajine.
V pogovoru je tekla beseda o družbenoekonomskih problemih in o vprašanjih s katerimi se sindikati srečujejo v danem stanju. Posebno pozornost so namenili sodelovanju med sindikati v okviru skupnosti Alpe-Jadran in nekaterim vprašanjem mednarodnega delavskega gibanja.
Gorski kraji ne potrebujejo tradicionalne oblike pomoči, trdijo gospodarstveniki. Taka pomoč je mimo. V gorskih krajih je ljudi zajela neka apatičnost, opaža se fatalizem. Potrebne so zaradi tega nove ideje, novi prijemi, novi ljudje, ki se bodo s pogumom lotili dela za renesanso gorskih krajev.
Polemičnih prijemov je bilo torej kar precej. Na četrtkovem posvetu v Tolmeču bodo strokovnjaki IRES orisali njih izsledke. Povabili so tudi odbornika Carboneja (edinega med politiki), da jih posluša in se izreče o njih pobudah ter zahtevah. Kritično bodo sodelovali na sobotnem posvetu, ki ga prireja Deželna uprava.
MARKO VVALTRITSCH
Tudi v Furlaniji manj rojstev kot smrti
Morda že v teku letošnjega leta bo Videm pod 100.000 prebivalci
VIDEM - Morda še pred koncem letošnjega leta bodo videmski matičarji morali ugotoviti, da je prebivalstvo glavnega mesta Furlanije zdrknilo pod stotisoč. Ob koncu pravkar minulega leta 1986 so že spet ugotovili, da imajo prebivalcev 258 manj kot leto prej in da so le za las ostali nad stotisoč. Prebivalcev Vidma je namreč lanskega 31. decembra bilo komaj 100.211.
Na prvi pogled to ni niti tako slabo. Če pa vemo, kako so bili pred več kot desetimi leti Videmčami zadovoljni, da so dosegli in tudi presegli število stotisoč, potem pa lahko ugotavljamo, da so danes zelo nezadovoljni. Tudi zaskrbljeni so. V trenutku ko bi število prebivalcev zdrknilo pod sto tisoč, bi se na mah število članov občinskega sveta zmanjšalo od sedanjih 60 na 40. Manjše bi bile plače nekaterih vrst državnih uradnikov. Manjše bi bile najemnine stanovanj. Manj bi bilo cele vrste drugih reči. Seveda bi bilo treba počakati na rezultate ljudskega štetja, da bi vsi ti zmanjševalni ukrepi stopili v veljavo. Ljudsko štetje pa je blizu, že leta 1991.
Če nekoliko pogledamo nazaj bomo ugotovili, da so imeli leta 1979 v Vidmu 102.973 prebivalcev. Od takrat se je
število prebivalstva manjšalo, šlo stalno navzdol. Kar je najhuje, je to, da je število smrti več ali manj stabilno (od tisoč do tisoč dvesto primerov letno), medtem ko se je število rojstev občutno zmanjšalo (od rekorda 804 v letu 1979 so zdrknili na letno povprečje med 600 in 700 rojenimi).
Pomemben razlog za nižanje prebivalstva pa je tudi v izseljevanju iz mesta v okoliške kraje. Na robu Vidma so zrasla številna stanovanjska naselja. Kdor le more gre iz mestnega središča, kjer težko parkiraš, kjer se z vozilom težko kretaš, kjer vedno več starih hiš prenavljajo, a namesto stanovanj v njih uredijo trgovske lokale ter prostore za razne urade.
Sicer pa Videm v tem ne zaostaja za drugimi večjimi kraji v deželi in tudi drugod v Venetu. Na slabšem so sicer v Trstu in Gorici, kjer se prebivalstvo zelo stara in kjer, tudi zaradi gospodarske krize, ni normalnega priliva novih prebivalcev. V Videm pa so se tudi v zadnjem času vselili številni novi prebivalci. Tudi zaradi tega, ker so verjeli, da se bo Videm gospodarsko zelo razvil v servisno središče vse Furlanije.
MARKO VVALTRITSCH
Pred sobotno demonstracijo na Dunaju
Koroški Slovenci morajo enotno zahtevati dvojezično šolstvo
Običajno so v veliki dvorani celovške sindikalne hiše v hladnem zimskem času le vroče plesne prireditve. Izjemo so v četrtek zvečer napravili le Korošci obeh deželnih jezikov, ki nočejo molče spremljati zastrupljanja koroškega ozračja z nacionalizmom. Le dan za tem, ko je na Dunaju zaprisegla nova avstrijska vlada, je na celovškem protestnem zborovanju okoli 1200 nemško in slovensko govorečih Koroščev obsodilo ravnanje koroških politikov, ki načrtujejo še nadaljnje odstranjevanje zadnjih ostankov nekdanjega obveznega dvojezičnega šolstva.
Ni bilo dvoma, da se pripadniki slovenske narodne skupnosti ne bi zavedali resnosti političnega trenutka. Preočitno je, da bodo odločitve avstrijskih oblasti v prihodnjih mesecih prelomnega značaja za odnos med narodoma na Koroškem. Še bolj razveseljivo na tem zborovanju pa je bilo, da so tudi pripadniki večinskega naroda z enako odločnostjo (če večkrat ne celo bolj odločno) poudarjali enakopravnost Slovencev in solidaren razvoj na Koroškem. V tem je tudi glavni uspeh tega protestnega zbora, kije ustvaril pravo vzdušje za protestni vlak, ki bo prihodnjo soboto vozil na demonstracijo na Dunaj.
V resoluciji, ki je bila sprejeta na zborovanju, je ugotovljeno, da je slovenska narodna skupnost na Koroškem že desetletja podvržena parlamentarnemu asimilacijskemu pritisku, ki je dosegel že takšen obseg, da ogroža obstoj narodne skupnosti. »Napadi na dvojezično šolstvo na Koroškem se ujemajo z že desetletja trajajočo strategijo nem-škonacionalnih sil, da bi zdecimirali slovensko narodno skupnost in jo navsezadnje sploh eliminirali,« ugotavljajo udeleženci zborovanja, ki sta ga organizirala Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev skupno 's komitejem za obrambo dvojezičnega šolstva.
Kot prvi govornik je predsednik ZSO Feliks Wieser kritiziral tristrankarski pakt (med SPOE, OEVP in FPOE), ki omogoča FPOE in koroškemu Heimatdienstu, da — po legalni poti — soodloča o usodi manjšine, ki pa sama nima možnosti soodločanja. Morebitno sprejetje sklepov za etnično ločevanje šolarjev je označil Wieser kot »najbolj pomembno odločitev v drugi republiki«, saj bi tako prišla manjšina v brezizhodno izolacijo. Pozval je pripadnike narodne skupnosti posebno k solidarizaciji s tistimi, ki živijo
v krajih ob jezikovni, meji. Publika pa je posebej pozdravila njegovo ugotovitev, da moramo trenutno pozabiti druge prepire in se odločno in enotno pripravljati na demonstracijo na Dunaju.
Matevž Grilc, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, pa je ostro zavrnil mešetarjenje s človekovimi pravicami. »Kdor mešetari s temi pravicami za volilne glasove in se s tem spoprijazni s kratkoročnimi uspehi, se spoprijazni tudi z dejstvom, da s tako politiko spravlja nemir na Koroško, da spravlja dva naroda v konfrontacijo.« Zavrnil je tudi demagoško argumentacijo nasprotnikov manjšine, ki se pri svoji »pravici staršev« sklicuje v resnici le na 90 odstotkov koroškega prebivalstva, ki je podprlo referendum za ločevanje šolarjev. Od teh je bilo precej dedov in babic. »S kakšno pravico odvzemajo ti danes otrokom možnost, da bi se otroci učili obeh jezikov?« je vprašal Grilc.
Nedvomno pa je zagovornike sožitja na Koroškem najbolj opogumil govor univerzitetnega docenta prof. Petra Gstettnerja, ki je spregovoril v imenu komiteja. Kritiziral je koroško časopisje, ki v zvezi s šolskim vprašanjem piše le o »manjšinskem šolstvu« in o »protestu Slovencev«, ne pa o skupni šoli, ki lahko koristi obema narodoma. Izrekel je v imenu nemško govorečih Korošcev Slovencem iskreno zahvalo, da so dosledno vztrajali na ohranitvi in izboljšanju dvojezične šole. Tako je mnogo Korošcev imelo možnost napraviti lastne praktične izkušnje s sožitjem in to ne samo pri učenju jezika. Tudi vedno več nemško govorečih otrok je po tej poti dobilo možnost za doraščanje v dveh jezikih. Poudaril je tudi delo učiteljev na dvojezičnih šolah, saj so učitelji in ne politiki — tisti, ki kljub težkim pogojem so ustvarili današnje oblike sožitja.
V prihodnjem tednu bodo aktivisti skušali prodati toliko vozovnic, da bo napolnjenih prihodnjo soboto 13 vagonov posebnega vlaka, ki bo pripeljal koroške Slovence in druge Korošce na dunajsko demonstracijo. Tam bo avstrijska in mednarodna javnost zvedela o poskusih, da se na Koroškem namesto skupnega dvojezičnega šolstva uveljavi »karavanski apartheid«.
VINKO VVIESER
Stališče furlanskih gospodarskih krogov
Za gorska področja je treba novih prijemov
VIDEM Položaj v gorskih področjih Furlanije-Julijske Krajine se je še poslabšal v zadnjem desetletju, po potresu, potem ko so znatna finančna sredstva za obnovo bila uporabljena predvsem v krajih ob vznožju gora. Tu so zgradili nove tovarne, infrastrukture in seveda tudi stanovanja. Zaradi tega se tako Karnija kot tudi gorati kraji Slovenske Benečije nahajajo danes v slabšem položaju kot pred desetletjem. Prebivalstva je v teh krajih vedno manj. Ni novih pobud.
Zaradi tega v zadnjem času tolikšno zanimanje za gorska področja. V Tolmeču, glavnem naselju Karnije, je že bilo nekaj takih pobud. Še dve bosta v teh dneh. Na jesen so o tem govorili na nekajdnevnem posvetu Inštituta za zgodovino odporniškega gibanja. Pred kakim tednom so sejali duhovniki na posvetu, ki ga je priredila videmska nadškofija. Jutri, v četrtek, bodo o tem razpravljali poslovni ljudje in trgovinska zbornica. V soboto bo, prav tako v Tolmeču, posvet, ki ga prireja Deželna uprava. Na njem bodo predstavili zakonski osnutek novega zakona o posegih v gorskem svetu, ki ga je Deželni odbor odobril prejšnji petek.
Za stvar se zanimajo tudi Videmska trgovinska zbornica ter Furlanska zveza industrijcev. Že pred časom so raziskovalnemu inštitutu IRES naročili raziskavo o položaju v gorah. Strokovnjaki tega inštituta so stvar dokončali. O njej bodo razpravljali jutri v Tolmeču. Ne gre za nekakšno konkurenco pobudi Deželne uprave, sta včeraj novinarjem povedala predsednik Videmske zbornice Bravo in predsednik industrijcev Pittini. Za stvar so se zanimali že pred časom, sedaj le ponujajo
Konec januarja številne prireditve
Mesec kulture v Ilirski Bistrici
VID VREMEC
Rinko Tomažič
in drugi
44 tržaški proces 1941
Zato ker vidi, kako raste nezadovoljstvo, zato ker vidi, da narod ne mara več prenašati vseh bremen vojne in pomanjkanja, zato ker vidi, da se je narod začel dvigati in zahtevati svoje pravice. Fašistični krvniki se bolj ko kdajkoli zavedajo, da jim bije zadnja ura, da prihaja val svobode od Vzhoda preko bivše Jugoslavije tudi k nam, in da bi vse to preprečili, so poslali izjemno sodišče v Trst, prav zato grozijo s smrtnimi obsodbami.
Slovenci Primorci
Veliko smo že pretrpeli, mnogo je bilo že žrtev, mnogo je bilo že prelite slovenske krvi za našo svobodo. Toda vse to nas ni uničilo, ni nas napravilo malodušne. Kljub tem žrtvam smo ostali živ del našega naroda in še več, postali smo še trdnejši, še bolj prekaljeni in še bolj pripravljeni boriti se za naš narodni obstoj.
Slovenci
Tudi to pot bomo ostali trdni in odločni. Nobena stvar in tudi ta gnusni zločin nas ne bo preplašil, ne bo nas
odvrnil od tega, da bi ne ostali zavedni Slovenci in odločni borci za boljšo bodočnost človeštva. Nasprotno, zahtevali bomo svoje pravice še bolj odločno kakor kdajkoli, in na tej poti ni sile, ki bi nas zaustavila. Mogoče bo spet prelita slovenska kri, toda naj se fašistični tirani zavedajo, da bo ta kri rodila nove tisoče in tisoče neustrašnih borcev, da bo ta kri grobokop njihovega gospodstva.
Slovenci, delavci, kmetje, intelektualci, ves slovenski narod! Strnimo se še trdnejše v enotno nepremagljivo OSVOBODILNO FRONTO SLOVENSKEGA NARODA in zahtevajmo še odločnejše naše pravice. Zahtevajmo oprostitev vseh obtožencev, zahtevajmo popolno amnestijo za vse politične obsojence, zahtevajmo samoodločbo slovenskega naroda s pravico do odcepitve!
Živela Osvobodilna fronta slovenskega naroda!
Živela svobodna neodvisna Slovenija s Trstom, Gorico, Celovcem, Mariborom in Mursko Soboto!
Dol s terorjem živela amnestija! Živela Osvobodilna fronta slovenskega naroda!
Smrt fašizmu svoboda narodu! Osvobodilna fronta slovenskega naroda Pokrajinski odbor za Primorsko (105)
Protestna propagandna akcija je trajala ves čas samega procesa in še naprej. Vendar je žal ob takem poletu OF nepričakovano prišla vest, da se je vtihotapil v njene vrste
policijski konfident, neki inž. Marcello, ki se je izdajal za inž. Rubija, člana KPI. Posledica tega izdajstva je bil najprej v tem, da so 10. decembra 1941 aretirali Oskarja Kovačiča. Potem so sledile aretacije v Trstu, Istri, vse tja do Marčane pri Pulju. Nato je Leo Kovačič-Pepi, kljub bratovi aretaciji, vzdrževal stike z aktivisti v Trstu in s Karižem in Danilom Peričem v tržiški okolici. Lea so aretirali 12. 1. 1942, zadnje dni januarja pa še Kariža, D. Perica, Lojzeta Strugarja in druge aktiviste v Trstu.
Po daljši policijski preiskavi z običajnimi metodami neskončnih zasliševanj in pretepanja so samo nekaj aretirancev izpustili v njihove rojstne kraje pod policijskim nadzorstvom, druge pa odvedli za nedoločen čas na policijsko konfinacijo, med njimi tudi Danila Perica. (106)
Šele čez več mesecev se je (17. septembra 1942) zaključila v Rimu sodna obravnava proti obtožencem pred Posebnim sodiščem. Na njej so bili obsojeni: Oskar Kovačič, uradnik iz Sv. Lucije pri Tolminu na 30 let, Leo Kovačič, prav tako uradnik iz Sv. Lucije pri Tolminu na 30 let, Boris Kovačič, študent iz Trsta, na 14 let, Zora Perello, študentka iz Trsta, na 13 let, Ernest Arbanas, študent iz Trsta, na 14 let, Jože Miklavčič, ladjedelski delavec s Plavij, na 14 let, Boris Guina, študent iz Jugoslavije, na 15 let, Margherita Jarakova, študentka iz Trsta, na 11 let, Jože Škif, študent iz Jugoslavije, na 14 let in Ljubomir Susič, študent iz Jugoslavije, na 8 let zaporne kazni. (107)
(105)	Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, fond NOB
(106)	Glej opomba št. 100
(107)	N. d. AULA IV, str. 493
Nobelovec Carlo Rubbia zaključil dvodnevni postanek v Trstu s tiskovno konferenco
»Tržaški sinhrotron bo prednjačil na svojem področju Zanj mi je uspelo zbrati ekipo, vredno ”mundiala“«
Na kateri stopnji uresničevanja je načrt o tržaškem sinhrotronskem generatorju? To je bilo temeljno vprašanje, na katero je včeraj odgovarjal nobelovec Carlo Rubbia na tiskovni konferenci, s katero je zaključil svoj dvodnevni postanek v Trstu. Zanj sta bila to res intenzivna dneva, saj ga je ob koncu vsakega sestanka že čakala druga seja, srečanje ali sprejem. V ponedeljek je takoj po delovnem kosilu s slovenskimi predstavniki na Opčinah govoril viso-košolcem na Tržaški univerzi. Še prej je v dopoldanskih urah predsedoval zaključni seji znanstvenega odbora, ki je izdelal idejni načrt za sinhrotron, včeraj dopoldne pa je vodil sejo upravnega sveta delniške družbe »Sincrotrone Trieste«, kateremu predseduje.
Osnovne značilnosti in razsežnosti stroja so že znane. Šlo bo za 200 metrov obsegajoči obroč, v katerem bodo krožili elektroni. Ti delci bodo v pospešenem gibanju oddajali posebne svetlobne žarke, ki jih bodo potem uporabljali v laboratorijih, zgrajenih ob obroču, bodisi v znanstvene kot v industrijske namene. Rubbia je poudaril, da uresničitev tržaškega sinhrotrona predstavlja izredno ambiciozen znanstveni in tehnološki podvig. »Sprožili smo pobudo mednarodnega, naravnost planetarnega pomena,« je dejal. »Naš stroj bo na svojem področju brez dvoma prednjačil. Sicer pa v znanstvenem raziskovanju ni pardona: ali si prvi ali pa sploh nima smisla, da se ga lotiš,« je pristavil.
Kot rečeno, je stroj idejno že opredeljen. Zdaj je treba pripraviti še podrobnostne oziroma izvedbene načrte. Na tiskovni konferenci, ki je potekala na Območju za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah, je bil navzoč tudi mož, na katerega bo po vsej verjetnosti padla velika odgovornost za izdelavo teh načrtov in sploh za gradnjo stroja. Gre za prof. Massima (bolj znanega kot Maksa) Cornacchio, 48-letnega fizika iz Firenc. Ima veliko mednarodnih izkušenj, saj je po visokošolski diplomi v rojstnem mestu študiral in deloval izključno na tujem. Zdaj živi v ZDA in je eden izmed glavnih načrtovalcev
sinhrotronskega svetlobnega generatorja, zelo podobnega tržaškemu, ki ga nameravajo zgraditi v Berkeleyu v Kaliforniji. Rubbia se je o njem zelo laskavo izrazil. Nobelovec se je sploh pohvalil, da mu je uspelo zbrati ekipo, ki bi jo v nogometnem žargonu lahko označili kot »ekipo za mundial«.
Tržaški sinhrotron bo zgrajen z izključno italijanskimi sredstvi. Zato ga lahko označimo kot italijansko znanstveno-raziskovalno pobudo. Toda to ne pomeni, da bo zaprt mednarodnemu sodelovanju. Že v dosedanji pripravljalni fazi so zanj veliko prispevali znanstveniki in strokovnjaki iz številnih evropskih držav in iz ZDA. Na naše vprašanje, ali so navezali stike tudi s strokovnjaki iz sosednje Jugoslavije, je goriški nobelovec pozitivno odgovoril. Pri tem ga je dopolnil tržaški fizik Luciano Fonda, ki je povedal,
da za koordinacijo stikov skrbi v Ljubljani dr. Mitja Kregar, v Zagrebu pa dr. Vuj Pojič. Vse te stike bodo vsekakor poglobili letošnjega aprila ali maja, ko bodo v Trstu sklicali mednarodno konferenco potencialnih uporabnikov tržaškega stroja.
Izvedbeni načrt bi moral biti izdelan v 9 do 12 mesecih, kar pomeni, da bodo dela na terenu po vsej verjetnosti stekla na začetku prihodnjega leta. Stroj bi moral biti zgrajen v petih letih. Za njegovo realizacijo je predvidenih 150 milijard lir. Polovico, te vsote sta že dodelila tržaško Raziskovalno območje, ki bo prispevalo 45 milijard, in Dežela, ki bo prispevala 30 milijard. Drugo polovico, se pravi 75 milijard lir, pa je obljubila vlada. Ministrski svetnik za znanstveno in tehnološko raziskovanje, Tržačan Giorgio Rosso Cicogna, je na včerajšnji tiskovni konferenci potrdil podporo vlade.
Ob vsem tem pa se še vedno zastavlja vprašanje, ki je vsekakor osnovnega pomena, namreč kje bo stroj pravzaprav zgrajen. Prof. Rubbia je na včerajšnji tiskovni konferenci obžaloval, da izbira območja blizu Bazovice povzroča probleme krajevni skupnosti. »Pri izbiranju lokacije smo upoštevali zgolj tehnične podatke,« je dejal. »Obstajajo pa tudi drugi, in sicer človeški vidiki, ki jih morajo upoštevati pristojni organi. Gre za politično odločitev. Naravno in pravilno je, da se takšne odločitve sprejemajo po demokratičnem postopku.«
Ob koncu tiskovne konference, ki sta se je poleg omenjenih udeležila tudi pooblaščeni upravitelj družbe »Sincrotrone Trieste« Pier Maria Gerini in izredni komisar tržaškega Raziskovalnega območja Fulvio Anzellotti, je goriški nobelovec podčrtal, da sinhrotron predstavlja le eno izmed pobud, ki bi morale okrepiti vlogo Trsta kot znanstvenega središča. »Priča smo izredno ambicioznim programom. Tudi ko bi jih le 50-odstotno uresničili, bi bil rezultat vsega spoštovanja vreden,« je zaključil, (mb)
Na sliki: prof. Rubbia med včerajšnjo tiskovno konferenco.
Pred petkovo občinsko sejo
Danes sestanek
svetovalske komisije o lokaciji sinhrotrona
V občinski palači se bo danes ob 17. uri sestala 6. svetovalska komisija, da bi še enkrat pregledala in preverila predlog sklepa o variantah 45 in 46 regulacijskega načrta, ki zadevajo področje med Padriča-mi in Opčinami v zvezi z Raziskovalnim območjem in namestitvijo sinhrotrona. Kot je znano, se je za sklicanje te komisije na zadnji seji občinskega sveta obvezal pristojni odbornik za urbanistiko.
O vprašanju namestitve svetlobnega generatorja je sinoči razpravljalo tudi Koordinacijsko združenje kraških vasi, ki se je sestalo ob 20.30 v Bazovici. V središču pozornosti so bila seveda stališča, ki jih je Nobelov nagrajenec Rubbia zagovarjal na ponedeljkovem srečanju s predstavniki slovenskega prebivalstva. O poteku seje bomo poročali v jutrišnji številki našega dnevnika.
Svoje stališče proti namestitvi sinhrotrona v neposredni bližini Bazovice pa je včeraj potrdilo združenje "Arniči della terra" v tiskovnem poročilu njegovega predsednika dr. Mazzolija. V poročilu je rečeno, da pomeni petkov sklep občinskega sveta, da odloži dokončno odločitev o lokaciji, »pomemben korak naprej v pravilno smer aktivne zaščite "bogastva svetovnega interesa", ki ga predstavlja tržaški Kras in ki ima prav na območju T8 pri Bazovici enega svojih najbolj značilnih kotičkov«.
»Dobrodošel sinhrotron v raziskovalnem centru (ARI) — se zaključuje nota združenja "Arniči della terra" — in dobrodošli znanstveniki na Krasu, ki naj bo bolj ljubljen, bolj zaščiten in bolj gostoljuben«.
Danes na pobudo SDGZ zanimivo predavanje o zunanjetrgovinskih predpisih v SFRJ
Zunanjetrgovinska sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju priredi danes s pričetkom ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu zanimivo in koristno predavanje o jugoslovanskih zunanjetrgovinskih predpisih v letu 1987. Namen predavanja je podrobno poučiti krajevne zunanjetrgovinske operaterje, kako se morajo ravnati in kaj morajo storiti, da bodo lahko redno poslovali v tekočem letu. Znano je namreč, da je prav ta veja gospodarstva bila v zadnjih letih v krizi zaradi jugoslovanskih predpisov, ki so bili v glavnem usmerjeni v sanacijo zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Operaterji, ki so bili poučeni o novem načinu dela, so se znali hitreje prilagoditi novim normam in so lahko informacije posredovali svojim dobaviteljem in tako premostili trenutne težave.
Glavne teze bodo iznesli vidni strokovnjaki iz SR Slovenije in sicer Cvetka Selšek, predsednik komiteja za mednarodno sodelovanje pri IS SR Slovenije, dr. Franci Arhar, viceguverner Narodne banke SR Slovenije, Aljoša Mrak, sekretar GZ SR Slovenije, ter Alojz Rožman predstavnik GZ SFR Jugoslavije v Trstu. Prisotni bodo tudi predstavniki GZ reške regije, kar bo dalo operaterjem priložnost, da se tudi z njimi dogovorijo o medsebojnem sodelovanju.
Predavatelji, ki so našim operaterjem prav dobro znani, saj so bili pri nas pred letom dni, bodo tudi odgovarjali na vprašanja gospodarstvenikov. To je edinstvena priložnost, da prizadeti operaterji izvedo iz prve roke, kako se morajo ravnati, (zk)
Bogat februarski program gledališča Rossetti
Stalno gledališče Rossetti ima v februarskem programu kar štiri nove prireditve. Od 2. do 4. februarja bo gostovalo Rimsko ljudsko gledališče z delom »La fiaccola sotto il moggio«, ki ga je po originalu Gabrieleja D'Annunzia priredil pokojni Annibale Ruccello, režiral pa Piero Maccarelli. Od 5. do 8. februarja si bo tržaška publika lahko ogledala komedijo Armanda Curcia »A che servono guesti guattrini«. Glavna protagonista bosta brata Carlo in Aldo Giuffre. 10. februarja bo prva tržaška predstava dela Marguerite Duras »Suzanna Andler«. Glavna igralka je Andrea Jonasson, ki je za 18. februar napovedala tudi recital Brechtovih pesmi. »Suzanna Andler« je produkcija genovskega gledališča v režiji Marca Sciaccaluga. Zadnja napovedana prireditev je »Let nad kukavičjim gnezdom« Daleja Wassermana. V svoj repertoar ga je sprejelo Stalno gledališče iz Bočna. Nosilne vloge so zaupali Tinu Schirinziju, Paoli Mannoni in Andreu Božiču, režijo pa Marcu Bernardiju. Prva predstava bo 24. februarja.
Prisotni so bili tudi predstavniki SDGZ in Kmečke zveze
Srečanje na Trgovinski zbornici o problemih deželne enotnosti in posebnih kontingentov
Predsednik Trgovinske zbornice poslanec Tombesi je včeraj sklical sejo vseh predstavnikov raznih gospodarskih združenj in organizacij, ki delujejo v okviru tržaške pokrajine. Za Slovensko deželno gospodarsko združenje sta bila prisotna predsednik dr. Vito Svetina in tajnik Kalan, Kmečko zvezo je zastopal tajnik Bukavec.
Predsednik Tombesi je prisotnim orisal stanje odnosov v deželi v luči zadnjih dogodkov, ki so prizadeli gospodarsko in politično življenje v deželi sami. Sporne točke so sicer različne, a so vendar vzročno povezane. S političnega vidika se je ponovno razživela polemika o enotnosti dežele, druga sporna točka je negativno stališče dela deželnih gospodarskih operaterjev do priznanja Trstu posebnih brezcarinskih kontingentov in končno je še vedno odprto vprašanje zakona o obmejnih področjih. V nadaljevanju svojih izvajanj je Tombesi podčrtal, kako je bil Trst vedno na stališču, da moramo ohranjati enotnost dežele, kar bi vsekakor povečalo njeno veljavo v osrčju dežel skupnosti Alpe Adria.
Priznanje posebnih kontingentov Trstu bi pomenilo le delno raztegnitev olajšav, ki so že dolga leta priznane Gorici, kakor je bila tudi na goriško pokrajino raztegnjena veljavnost tako imenovanega »paketa« za Trst. In končno se po mnenju Tombesija morajo gospodarske organizacije izjasniti oziroma izraziti svoja stališča o zakonu za razvoj obmejnih področij.
Dr. Svetina je v imenu Gospodarskega združenja podčrtal, da se strinja s stališčem tržaške zbornice. SDGZ kot deželna organizacija si nadeja močno in enotno deželo, saj bi bila cepitev sil vsem škodljiva. Priznanje posebnih kontingentov bi pripomoglo k olajšanju stanja v krajevni industriji in v prevozništvu kot bistveni panogi, ki pripomore k razvoju pristaniške dejavnosti. Končno je dr. Svetina spregovoril o zakonu za razvoj obmejnega gospodarstva. Poudaril je, da ne bi smeli izenačiti predvidenih posegov po tem zakonu z določili »paketa« za Trst. Novi zakon bi moral podpreti mednarodne proizvodne iniciative, za
katere je življenjsko zainteresirano celotno obmejno področje od Trbiža do Trsta. Težnje, da bi omejili teritorialno pristojnost novega zakona, bi neposredno škodovale tržaškemu in go-riškemu gospodarstvu. Seveda moramo čim prej dobiti v pogled dokončni potek zakonskega osnutka, da bi mogli dati konkretne protipredloge oziroma dodatne predloge.
Tudi ostali prisotni so s svojega zornega kota podprli delovanje odbora Trgovinske zbornice in dali mandat predsedniku Tombesiju, da sestavi delegacijo, v katero naj bi vključili tudi predstavnike sindikalnih organizacij in ki naj bi se podala v Rim in skušala pri pristojnih ministrstvih pospešiti odobritev zakona o olajšanih kontingentih za Trst in Gorico. Predsednik Tombesi je ob zaključku srečanja podčrtal, da bo še sklical slična posvetovanja krajevnih gospodarskih združenj, da bi enotno reševali celotno gospodarsko problematiko in da bi skupaj izdelali operativne predloge.
(Z. K.)
V D SI predstavili pomembno knjigo o tržaški književnosti
Iskanje religioznega čutenja tržaških literatov odkriva pomembno dimenzijo umetniškega ustvarjanja
»Trst med humanizmom in religioznostjo« je naslov zanimivega študijskega dela, sadu truda več tržaških raziskovalcev. V svojem iskanju verskega momenta v umetnikih, ki so delovali v našem mestu, vključuje ta knjiga tudi dva slovenska ustvarjalca: S. Kosovela in D. Ketteja. To po- ' membno delo je na ponedeljkovem rednem srečanju v Društvu slovenskih izobražencev predstavil prof. Fulvio Sa-limbeni. Predavatelj je prisotne najprej opozoril na dejstvo, da navajajo knjige, ki so izšle v zadnjih dvajsetih letih v Trstu, bolj natančno zgodovino našega mesta. To pomeni, da ne zanemarjajo pomembne večnarodnostne komponente, ki je bila v tem mittelevropskem mestu vedno prisotna. V okvir takšnih, zgodovinsko povsem verodostojnih del, se vključuje tudi knjiga »Trst med humanizmom in religioznostjo«, zbirka esejev, ki jo je uredil dr. Pietro Zovatto.
Prof. Salimbeni je poudaril, da je bila v preteklosti večina mislecev in zgodovinarjev trdno zaverovana v »kliše« Trsta kot laičnega, liberalnega mesta, skrajno neobčutljivega do vsakršne verske problematike. Poznejši raziskovalci pa so ugotovili, da je tudi religiozna komponenta odigrala v našem mestu nadvse pomembno vlogo. To dimenzijo odkriva tudi Zovattova zadnja knjiga.
Nekaj misli je o nastanku tega pomembnega dela izrekel tudi dr. Pietro Zovatto. Predvsem je opomnil, da gre za izredno resno raziskavo, ki navaja nedvomno zanimive
podatke o pomembnih tržaških ustvarjalcih. Namenoma pa so se avtorji te knjige izognili velikih literarnih imen našega mesta kot so na primer Slataper, Saba, Svevo in Stupa-rich, ker so hoteli bralcu predstaviti manj znane, čeprav zato nič manj dobre tržaške književnike.
Predstavitvenega večera v DSI sta se udeležila tudi avtorja esejev o Kosovelu - prof. Alojz Rebula — in Ketteju — prof. F. Ferluga — ki sta spregovorila nekaj besed o svojem delu. V svoji raziskavi navajata avtorja tudi več prevedenih odlomkov poezij obeh pesnikov. Rebulovi prevodi Kosovelovih poezij so še posebno uspešni, saj jasno dokazujejo literarno in duhovno veličino tega velikega pesnika. Nedvomno je izredne važnosti, da sta dva slovenska ustvarjalca našla svoje mesto v knjigi, namenjeni italijanskim bralcem. Avtorji ostalih esejev, ki obravnavajo tržaške književnike od Biagia Marina do Line Galli, od Silvia Ben-ca do Fulvia Tomizze, pa so: Bruno Maier, Edda Serra, Fabio Calabrese in Pietro Zovatto.
Nedvomno je predvsem v zadnjih letih izšlo veliko del in zbirk esejev, ki pričajo o najrazličnejših vidikih tržaške kulture. Malokdo pa se je do danes zaustavil pri iskanju verskega čutenja tržaških literarnih ustvarjalcev. Tudi zato je knjiga »Trst med humanizmom in religioznostjo« izredno zanimiva novost, in torej vsekakor vredna branja.
HJ
Prva pobuda novonastalega mladinskega krožka
Na mladinskem plesu v Kulturnem domu ni šlo vse po željah prirediteljev
Mladinski krožek Trst se je, kot kaže, zasluteno prikupil mestni, v širšem smislu pa slovenski mladini sploh. Predstavitvena pobuda se je namreč uspešno obnesla. Glede na razmere in pogoje, ki so do srede prejšnjega tedna postavili pod vprašaj izvedljivost plesa, gre nadebudnim in vestnim prirediteljem vsekakor priznati, da so bili sposobni pripraviti dostojno prireditev. Pobuda je uspela zlasti zavoljo prodornosti in tr-pežnosti prostorov Kulturnega doma. Mladi pjesalci so nedvomno prišli na svoj račun, predvsem spričo nadpovprečne kakovosti ozvočenja ter svetlobnih učinkov, ki so bili na resnično edinstveni ravni. Prireditelji so se namreč poslužili sodelovanja tržaške podružnice milanskega podjetja Rec-lam, ki se ukvarja z oddajanjem tovrstnih naprav. K njihovi strokovnosti se je pri pripravi svojega milanskega koncerta zatekel tudi svetovno znani popevkar Bruce Springsteen. Obiskovalci so znali primerno ceniti enkrat-nost ponujenega spektakla, in so se kar v številni zasedbi zgrnili na prostorno plesišče.
Tudi pomanjkljivosti pa gre pošteno podčrtati: zamisel o Glasbi po željah se je prirediteljem iz tehničnih razlogov izjalovila, neuspehu pa je v dobršni meri botrovalo tudi neravno razpoložljivo zadržanje disc-jockeya, ki mu je sprotno brskanje po sicer ne-brezhibno oskrbljeni in glasbeno daleč nezadostno raznoliki zbirki plošč in posnetkov, očitno zaudarjalo po prekomernem naporu.
Če naj povzamemo gornje ugotovitve, naj sklenemo poročanje s plesa v Kulturnem domu vnovič naglasujoč dejstvo, da je šlo za posrečeno pobudo, ki jo bo krožek, sodeč po izjavah njegovih predstavnikov, v prihodnje ponovno predložil v pestrejši obliki slovenski mladini.
Da se torej naposled zadoščeni poslovimo? Kje pa! Ponovno so bili namreč na delu mladi, ki z načrtnim uničevanjem tuje imovine dajejo duš-ka svoji zavrti sli po uveljavitvi. Škoda, ki so jo slednji povzročili, sicer ni tako velika, utegne pa načeti razpoložljivost uprave Kulturnega doma, ki je mladinskemu krožku nesebično ponudila zatočišče.	(pav)
Delni podatki ob izteku januarskih predvpisovanj
Tudi letos skromnejši predvpis v osnovne šole in državne vrtce
V	ponedeljek so se na šolah vseh stopenj in v državnih otroških vrtcih zaključila januarska predvpisovanja. Po prvih, še delnih rezultatih beležimo tudi letos upad števila vpisov, tako v prve razrede osnovnih šol kot tudi v prve letnike državnih otroških vrtcev. Padec vpisov pa je v obeh primerih minimalen. Pretekla leta je bilo dokončno število vpisanih še vedno nekoliko višje od januarskega predvpisa; to je veljalo predvsem za otroške vrtce, saj so se marsikateri starši šele zadnji trenutek odločili za vpis svojih otrok v vrtec. Na podlagi teh izkušenj je zato predvideti, da se bo letošnji septembrski vpis, kljub sedanjemu manjšemu predvpisu, zelo približal lanskemu.
Doslej razpolagamo le s številom predvpisov v štirih od petih slovenskih didaktičnih ravnateljstev na Tržaškem: v šentjakobskem, v svetoivan-skem, v nabrežinskem in v dolinskem.
V	šole teh ravnateljstev se je januarja vpisalo skupno 93 otrok, to je šest manj kot jih je septembra lani pristopilo v prve razrede. Predvpis je bil po didaktičnih ravnateljstvih takole porazdeljen: Sv. Jakob 19 otrok, Sv. Ivan 14, Nabrežina 30, Dolina 30.
Iz primerjave z lanskimi septembrskimi vpisi je mogoče takoj izluščiti sledeče dejstvo: zmanjšalo se je število vpisov v šolah mestnih didaktičnih ravnateljstev, povečalo pa število vpisov v šolah obeh okoliških. Padec vpisov v mestu in predmestjih je dokaj-šen: septembra je prvič stopilo v prve razrede teh šol skupno 42 učencev, januarja letos pa se je za prihodnje šolsko leto "prijavilo" 33 otrpk. Po dosedanjih predvpisih bodo štele šole na-
brežinskega in dolinskega didaktičnega ravnateljstva v šolskem letu 1987/88 skupno 60 prvošolčkov, to je tri več kot v tekočem šolskem letu. Zadnja leta smo beležili prav nasproten pojav: manjšanje števila vpisov v okoliških šolah in v bistvu nespremenjeno število vpisov v mestnih in predmestnih.
Tudi podatki o vpisih v otroške vrtce so še nepopolni. V ponedeljek se je namreč izteklo predvpisovanje v državne otroške vrtce (na Tržaškem deluje 18 takih vrtcev). V petih občinskih vrtcih v tržaški občini se predvpisovanje nadaljuje do 31. januarja, v drugih občinskih vrtcih pa bodo potekala vpisovanja pred koncem pouka.
V prve letnike enajstih državnih vrtcev v šentjakobskem, svetoivan-
skem in dolinskem didaktičnem ravnateljstvu se je vpisalo skupno 48 malčkov: 12 v vrtce šentjakobskega, 11 v vrtce svetoivanskega in 25 v vrtce dolinskega ravnateljstva. V iste vrtce se je lani vpisalo 52 otrok.
Ti -delni podatki se nanašajo na predvpise v dobri tretjini vseh naših vrtcev (11 od skupno 30 vrtcev), zato je možno, da bo prišlo pred začetkom šolskega leta 1987/88 v tem pogledu še do kake spremembe.
Podrobnejše podatke o januarskih predvpisih v posameznih šolah in otroških vrtcih bomo objavili v prihodnjih dneh, ko bomo razpolagali tudi z rezultati predvpisovanj v šolah in vrtcih openskega didaktičnega ravnateljstva.
Priznanje KPI županu Bordonu
Ob desetletnici neprekinjenega županovanja Willerja Bordona v Miljah in ob njegovi napovedi, da bo odstopil in prepustil župansko mesto sedanjemu podžupanu, socialistu Rossiniju, je tržaška federacija KPI izdala tiskovno poročilo, v katerem mu izreka vse priznanje za dolgoletno zgledno vodenje miljske občinske uprave. Levičarska uprava v Miljah je po mnenju tržaške federacije KPI redek zgled stabilnosti in demokratičnosti v javnem upravljanju, ki se je skovala v duhu enotnosti. Politične in upravne izbire za razvoj miljske občine so najboljši izraz kulture napredka, ki ima svojo tradicijo v delavskih in socialističnih bojih od prvih let tega stoletja do danes.
Pokrajinsko tajništvo KPI izraža tudi zadovoljstvo nad sodelovanjem med KPI in PSI, ki se odraža v današnjem skupnem vodenju občine. Obveza miljskih komunistov, da se ohrani sedanja večina in da pride v skladu s sporazumom iz leta 1985 do preverjanja opravljenega dela, predstavlja zato za pokrajinsko tajništvo KPI nadvse pozitiven podatek v sedanjem tako viharnem političnem dogajanju na Tržaškem. Pokrajinsko tajništvo KPI na koncu izraža upanje, da bi miljska občinska uprava na tej osnovi in morebiti z razširitvijo sedanje večine dosegla nove uspešne rezultate v interesu vsega miljskega prebivalstva in tudi v interesu razvoja vse tržaške pokrajine.
Obračun ob petem občnem zboru
Bogata dejavnost krožka Istria v iskanju dialoga in izmenjave
Krožek Istria je s četrtkovim občnim zborom stopil v svoje šesto leto uspešne dejavnosti. Iz poročila predsednika Giorgia Depangherja je bilo razbrati, da je bilo lansko delovanje izredno plodno in kakovostno, kar jemed drugim izpričalo vse večje zanimanje tudi tistih krogov, ki so spočetka gledali na krožek s skeptičnimi očmi. Kar označuje dejavnost krožka, je vsekakor njegov zgodovinski in pravzaprav znanstveni pristop do vprašanj, ki še vedno, žal, zgolj enostransko, močno burijo nacionalistične kroge.
Občni zbor je odobril program za tekoče leto, o katerem bodo predstav-nikikrožka podrobneje spregovorili na tiskovni konferenci v začetku februar-ja.Zaenkrat naj ga predstavimo le v glavnih obrisih, kajti dogovarjanja z raznimi predavatelji so še v teku. V okviru konferenčne dejavnosti namerava Krožek Istria prirediti dva sklopa štirih predavanj o temi »Istrani v Trstu ob prelomu stoletja« in »Izseljevanje Istranov po 40 letih«, predstavil pa bo tudi zadnjo publikacijo zbirke »Atti«, ki jo pripravlja Raziskovalni center iz Rovinja. Izredno zanimiva bo tudi njegova raziskovalna dejavnost: letos namreč namerava krožek izvesti vrsto pobud spoznavnega značaja, med katerimi naj omenimo raziskavo o zgodovini, kulturi ter tradiciji ribolova na zahodni istrski obali, v sodelovanju z Devinsko-nabrežinsko občino pa raziskavo o slovenskih in istrskih tradicijah, v okviru tega dela pa bo tudi (v sodelovanju z deželnim inštitutom IR-RSAE) izpopolnjevalni tečaj za šolni--ke. Nadalje bodo zanimivitudi izsledki raziskave o emigraciji Istranov v stoletju od 1880 do 1980 ter o liku duhovnika Edoarda Marzarija. Tudi letos bo krožek prispeval k tiskanju novih publikacij: izšlo bo gradivo miljskega posveta o vlogi Giuseppine Martinuz-
Srečanje med predstavniki Pokrajine in Dolinske občine
Na nedavnem srečanju med predstavniki pokrajinskega in_dolinskega občinskega odbora sta se^redsenik Dario Locchi in župan Edvin Švab pogovorila o oblikah sodelovanja med obema upravama glede javnih del, urejanja cest in o problemih civilne zaščite, zlasti z ozirom na pretekle vremenske neprilike. Srečanje je priredila Pokrajina, ki se bo v prihodnje sestala tudi s predstavniki ostalih občin tržaške pokrajine. Namen teh srečanj je proučiti in rešiti številne probleme, s katerimi se soočajo manjše občine.
Locchi in Švab sta večji del razgovora posvetila problemu zaščite okolja, tudi v optiki turističnega razvoja in možnosti kmetijskega turizma v dolinski občini. Pogovorjala sta se tudi o problemih dobave vode, o vinogradništvu, o industrijski coni ter o številnih drugih problemih krajevnega značaja. Med drugim sta preverila možnosti novih oblik sodelovanja med obema krajevnima upravama, zlasti v luči deželnega zakona 6 decentralizaciji. Švab je povabil predsednika Pokrajine Locchija, naj se zavzame za obnovitev Odbora za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih institucij.
Pomemben obisk v openski Hranilnici in posojilnici
Novi ravnatelj tržaškega sedeža Banca dJtalia dr. Corrado Leombruno je prejšnji teden obiskal Hranilnico in posojilnico na Opčinah. Spremljal ga je funkcionar omenjenega zavoda dr. Federico Gustapane.
Ugledna gosta sta si najprej ogledala prostore openske hranilnice, kjer sta se lahko na lastne oči prepričala, v kakšnih prostorskih razmerah posluje ta uspešni kreditni zavod.
Vodilna predstavnika tukajšnjega sedeža Banca dJtalia sta si nato ogledala tudi prostore in zemljišče v Narodni ulici, kjer bodo v kratkem začeli graditi novi sedež openske hranilnice. Ravnatelj dr. Leombruno je z velikim zanimanjem sledil besedam predsednika upravnega sveta HPO Pavla Miliča, ravnatelj dr. Drago Gantar pa je gosta seznanil z razvojem HPO v zadnjih petnajstih letih.
V sproščenem razgovoru z upravitelji, nadzorniki in nekaterimi predstavniki osebja HPO sta se gosta z veliko naklonjenostjo izrazila o uspešnosti tega denarnega zavoda in o njegovih perspektivah, med katere prav gotovo spada gradnja novega sedeža.
Rafinerija Aquila: kdaj novi premiki?
Tržaški tajništvi CISL in UIL sta včeraj odposlali podtajniku za indus-
trijo Crescu in deželnemu odborniku za industrijo Francescuttu brzojavko z zahtevo po čimprejšnjem srečanju, na katerem bi preverili izvajanja sporazuma o prodaji tržajke rafinerije Aguila. Srečanje je nujno, utemeljujeta sindikalni organizaciji, kajti kmalu zapade rok dopolnilne blagajne pa tudi rok sklepa finančne družbe Friulia, da uradno stopi v novo družbo. Skrajni čas je nadalje, da se odpravijo zapreke za ustanovitev te nove družbe, ki naj bi prevzela rafinerijo.
Kriške organizacije želijo tesnejše sodelovanje s tržaško občinsko upravo
Pereči problemi, ki od blizu zanimajo vaško skupnost, so bili v preteklih dneh predmet serije sestankov predstavnikov kriških društev in organizacij, ki so izdelali neke vrste vsebinsko »platformo« odprtih problemov. S temi problemi bodo v kratkem seznanili pristojne upravne organe, v prvi vrsti tržaško občinsko upravo.
Gre za koristno in prepotrebno akcijo, za katero sta dali pobudo krajevni sekciji upokojencev CGIL in VZPI-ANPI ob spoznanju, da so se izvoljena telesa, z izjemo zahodnokraškega rajonskega sveta, doslej premalo ali nič zanimala za Križ in za njegove stvarne probleme, čemur je botrovala tudi določena pasivnost krajevnih organizacij. Pobudniki pričakujejo, da bo njihova akcija naletela na zanimanje in seveda na uspeh, zato računajo na večjo angažiranost vseh strank, društev in družbenih komponent v vasi. V tem sklopu bo sredi februarja v občinskem rekreatoriju javni sestanek s podžupanom Seghenejem, z ravnatelji nekaterih občinskih oddelkov ter s predsednikom rajonskega sveta Slavo-Ijubom Štoko, ki se je udeležil tudi
enega izmed zadnjih sestankov kriških predstavnikov.
Med nerešena vprašanja sodijo pod-robnostni urbanistični načrti za Križ, Prosek in Kontovel, ki so po tolikih letih čakanja sedaj baje pred dokončno odobritvijo. S temi načrti je povezana tudi kanalizacija, ki jo je občina že vključila v splošni plan javnih del. Križani vsekakor zahtevajo, da bi bila občinska uprava bolj prisotna in seveda bolj aktivna v vaški stvarnosti, ki se v marsičem čuti upravičeno zanemarjena, kot priča slabo stanje mnogih cest. Sogovorniki domačih organizacij pa so tudi Krajevna zdravstvena enota, podjetje ACEGA in telefonska družba SIP.
Vas potrebuje javno zdravstveno strukturo, ki bi delovala kolikor toliko stalno in ki že razpolaga s primernimi prostori. Kronični problem, s katerim se že dolgo let sooča Križ, pa je zelo pomanjkljiva javna razsvetljava, pri kateri se okvare vrstijo kot na tekočem traku, tako da so določeni predeli vasi tudi več tednov brez luči. Predstavniki društev pa bodo istočasno
spet zahtevali namestitev javne telefonske govorilnice v središču vasi, ki je SIP kljub številnim pozivom in peticijam noče na noben način postaviti.
S. T.
Seja vzhodnokraškega rajonskega sveta
Danes ob 19. uri se v občinski izpostavi v Proseški ulici 28 na Opčinah sestane vzhodnokraški rajonski svet, ki bo obravnaval razna urbanistična vprašanja Opčin in drugih vasi Vzhodnega Krasa, vključno s sedanjim glavnim problemom, ki ga predstavlja predvidena lokacija sinhrotrona pri Bazovici. Prvotno je bilo napovedano, da se bo drevišnje seje udeležil odbornik za urbanistiko Tržaške občine Vattovani, ki pa je moral svojo udeležbo odpovedati, ker je zadržan z delom v urbanistični komisiji. Le-ta bo namreč ponovno obravnavala ugovore o lokaciji sinhrotrona pred petkovo sejo občinskega sveta.
Zanimanje La Malfe za vprašanje IRET
Hud položaj v podjetju IRET je.eden od problemov, s katerimi se je seznanil predsednik komisije za zunanje zadeve pri Poslanski zbornici Giorgio La Malia med svojim kratkim obiskom v Trstu. O sklepu podjetja, da postavi v dopolnilno blagajno 165 od svojih 270 uslužbencev zaradi težav pri izvažanju svojih proizvodov, ki jih je povzročila znana prepoved tako imenovanega zakona Formica, je La Malio seznanil tajnik sindikata kovinarjev Delavske zbornice UIL Fabricci, ki je izrazil tudi zaskrbljenost, da bi takšno stanje privedlo do novih hudih posledic za tržaško gospodarstvo.
Poslanec Giorgio La Malia* je zagotovil, da bo v mejah svojih pristojnosti vsekakor posegel pri vladi in pristojnih ministrih.
Sporočilo
Pokrajine
o deželnih podporah
Tržaška pokrajinska uprava sporoča, da zapade v soboto, 31. januarja, rok za predložitev prošenj za prispevke, ki jih Dežela podeljuje na podlagi zakona št. 68 z dne 8. 9. 1981 za razvoj in širjenje kulturnih dejavnosti. Zainteresirani lahko dvignejo podrobna pismena navodila pri vratarnici Pokrajine na Trgu Vittorio Veneto 4.
Tudi vsi tisti, ki nameravajo prirediti v tekočem letu glasbene tečaje, morajo vložiti ustrezne prošnje za deželno podporo do sobote, 31. januarja. Prošnjam pa morajo priložiti podroben oris programa tečajev ter analitičen prospekt predvidenih stroškov in prejemkov.
zi in posveta o vlogi don Marzarija, med zapisano besedo pa bosta našli prostor tudi predavanji Elvia Guagni-nija in UldericaBernardija o pisatelju Fulviu Tomizzi. Poleg resnosti in strokovnega pristopa se Krožek Istria lahko pohvali tudi s fantazijo: letos je namreč odločil, da bo priredil na tržaških višjih srednjih šolah natečaj o temi »Prisotnost in prispevek Istranov v Trstu med devetnajstim in dvajsetim stoletjem«. Nagradil bo tri najboljša skupinska dela.
Ob koncu občnega zbora smo predsednika Depangherja prosili za kratek obračun petletnega delovanja. »Rad bi podčrtal, da se je dejavnost Krožka Istria stalno bogatila. Začeli smo s predavanji, nato smose odločili za publikacije, sedaj pa smo prestopili na še bolj bogato področje znanstvenih raziskav in izpopolnjevalnih tečajev. Posebno skrb paželimo posvetiti mladim, kot dokazujeta natečaj za dijake in konferenčna dejavnost, ki naj ovrednoti glas mladih istrskih kulturnikov. Naši cilji pa ostajajo vedno isti: prek ovrednotenja istrsko-beneške kulture želimo ustvariti v našem mestu, kulturno tako raznolikem in občutljivem, nove pogoje za dialog in kulturno izmenjavo. Slovenski kulturni krogi se za našo dejavnost zelo zanimajo, zadnje čase pa opažamo nove interese tudi pri tradicionalnih istrskih organizacijah in uradnih inštitucijah. Vendar rad bi poudaril, da si krožek zelo prizadeva, da bi vsaj nekatere pobude širšega interesa priredil v sodelovanju z drugimi komponentami, kot so, denimo, občinske uprave, Univerza in podobne. Ključ sožitja in kulturne rasti je v medsebojnem spoznavanju in to je naš osnovni cilj.«Na koncu naj še zapišemo sestavo novega odbora: predsednik ostaja Giorgio Depangher, podpredsednik je Marino Vocci, tajnica Liliana Urbani, preostali člani pa so Marcello Cherini, Franco Colombo, Mario Fragiacomo, Claudio Giuricin, Walter Macovaz, Guido Miglia, Giuliano Orel, Rino Prelaz in Gianfranco Sodomaco.
Danes predavanje o podmorskih izvirih
Združenje za mednarodni razvoj SID in kulturni krožek »II Carso« prirejata danes, 28. januarja, ob 18. uri v veliki dvorani Centra za teoretsko fiziko v Miramaru predavanje na temo »Podmorski izviri sladke vode: dragoceni viri, razpršeni v morju«. Predaval bo profesor Antonio Stefanon z Inštituta za morsko biologijo v Benetkah.
t
Dne 23. t. m. nas je zapustila
Antonia Miklavec vd. Segaia
(Ninca)
Pogreb bo danes, 28. t. m., ob 11.45 na pokopališču v Barkovljah.
Žalostno vest sporočajo: brat Berto, sestra Maria ter drugo sorodstvo.
Trst, 28. januarja 1987 -(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta)
t
V 94. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, nona in pranona
Frančiška Grilanc vd. Milič
Pogreb bo danes, 28. t. m., ob 15. uri iz cerkve v Zgoniku na domače pokopališče.
Žalujoči: hčere Marta, Milka, Anica in sinovi Danilo, Milan in Boris z družinami ter drugo sorodstvo.
Salež, 28. januarja 1987
Ob izgubi drage none izrekajo Majdi Lupine in družini iskreno sožalje delovni kolegi.
Ob izgubi dragega očeta izreka iskreno sožalje odborniku Silvanu Po-ropatu in družini Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov iz Podlonjerja -Union.
Na sobotnem kulturnem večeru v Srenjski hiši
Nonet sovodenjskih deklet pel v Borštu
Sovodenjski nonet med sobotnim koncertom v Borštu
V srenjski hiši v Borštu je bila v soboto zvečer kulturna prireditev, na kateri je domača dramska skupina ponovila veseloigro »Življenje, veselje in trpljenje«. Na večeru sta nastopila
tudi domači mešani pevski zbor, ki ga vodi Boža Hrvatič, m kot gost nonet sovodenjskih deklet z Goriškega.
Domačini so mlade pevke sprejeli s toplim aplavzom in zavzeto spremljali
njihovo petje, od »Nocoj pa oh nocoj« pa do živahne »Čuk se je oženil«.
Nonet (v Borštu se je zaradi bolezni ene pevke predstavil le v osmih) vodi Sonja Pelicon. Povedala nam je, da je takšen sestav med slovenskimi zbori edini primer: »Res je, da smo imeli v Sovodnjah že vrsto let moški nonet, ki pa trenutno ne deluje. Prvotno nismo nameravale ustanoviti še dekliškega noneta; zavzemale smo se za dekliški ali ženski pevski zbor. Prijavilo pa se je, na žalost, premajhno število pevk; nekatere so potem še odpadle. Ostalo nas je devet, ki vztrajamo, redno vadimo, pogosto nastopamo in uživamo pri našem občinstvu tudi podporo in razumevanje. Tako bomo skušale tudi v bodoče čim več nastopati, da nas bodo tudi drugje spoznali in da se bomo tudi same pevsko izpopolnjevale«.
Tako nam je povedala Sonja Pelicon, ki je izrazila zadovoljstvo, da je nonet nastopil v Borštu, in se zahvalila občinstvu za lep sprejem.
V Križu slovo od Ivana Sedmaka
V Križu smo W	pred kratkim posl	spremili k zadnje-
»s.	mu počitku nekda-
njega borca Ivana Sedmaka, ki je umrl v starosti 66 let. V mladih letih je bil pokojni član kriškega nogometnega društva, še pred kapitulacijo Italije pa se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, kjer se je izkazal kot hraber in pogumen borec. Sodeloval je v drugi prekomorski brigadi, kjer je dosegel podoficirski čin. Po vojni je bil odlikovan z Redom hrabrosti. Naj mu bo lahka domača zemlja, svojcem pa naše iskreno sožalje.
Kriška sekcija VZPI-ANPI
razstave
V	palači Costanzi je odprta razstava slikarja Roberta LOCKERJA in slikarke Odinee PAMICI — TRST-GRADEC-TRST. Razstavo organizira umetnostna galerija Nadie BASSANESE v sodelovanju FINSEPOL S.p.A. Trst.
Galerija Cartesius je pripravila dvojno grafično razstavo, ki bo trajala do 5. februarja. Gre za dela znanih domačih in tujih mojstrov.
V	občinski galeriji razstavlja svoja dela slikarka Claudia RAZA-FLOREANCIG.
Galerija Babna hiša Ricmanje - KD Slavec vabi na otvoritev likovne razstave Pavleta Zamarja in Franca Železnika v nedeljo, 1. februarja, ob 16. uri.
gledališča
ROSSETTI
Danes, 28. t. m., ob 16. uri bo skupina LA CONTEMPORANEA '83 predstavila I CINOUE SENSI. Režija Luigi Sguarzi-na. V abonmaju odrezek št. 4. Za abonente 50-odst. popust. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 2. do 4. februarja bo Teatro Popola-re iz Rima predstavil delo G. D’Annunzia LA FIACCOLA SOTTO IL MOGGIO. Režija P. Maccarinelli. Predstava izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Za abonente 20-odst. popust.
VERDI
Jutri ob 20. uri bo v gledališču Verdi (red B/E) na sporedu druga predstava opere Z. Kodalyja HARY JANOS. Dirigent Tarnaš Pal, režiser Laszlo Vamos.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Down By Law, kom., ZDA 1986; r. Jim Jarmusch; i. Roberto Benigni, John Lufie.
EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 La mosca, fant., ZDA 1986, 100'; r. David Cronen-berg; i. Jeff Goldblum, Glena Davis.
FENICE - 16.00, 22.15 Salvador, dram., ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. James Woods, Jim Belushi.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Hotel Co-lonial, dram., It. 1987; r. C. Torrini; i. John Savage, Massimo Troisi.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Navigator, fant., ZDA 1986, 100'; r. Randal Kleiser; i. Joey Cramer, Veronica Cartvvright.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Pirati, akc., Fr./Tuniz. 1985, 124'; r. Roman Polan-sky; i. Walter Matthau, Cris Campion.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Mia mog-lie... e gli altri, pdrn., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 Cicciolina animals, porn., □□
MIGNON - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 113‘; r, Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basin-ger.
EXCELSIOR II - 17.15, 21.45 Oltre ogni limite, dram., ZDA 1986, 90'; r. Robert M. Young; i. Farrah Fawcett, James Russo.
CAPITOL - Danes zaprto.
ALCIONE - 16.00, 22.00 II portiere di notte, dram., It., 10i r. Liliana Cavani; i. Charlotte Rampling.
LUMIERE FIGE - 17.00, 22.00 Arancia meccanica, fant, ZDA 1971, 137'; r. Stanley Kubrick; i. Malcolm McDo-well, Patrick Magee, □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 II burbero, kom., It. 1986; r. Castellano e Pipolo; i. Debra Feuer, Adriano Celen-tano.
RADIO - 15.30, 21.30 Calde mogli in provincia, pom., □ □
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 9. februarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil pianist B. ENGERER.
Glasbena matica — sezona 1986/87, 4. abonmajski koncert — jutri, 29. t. m., ob
20.30	v Kulturnem domu v Trstu Goran Končar — violina, Mira Flis — klavir. Spored: Bach, Ysaye, Chausson, Saint-Saens. Predprodaja vstopnic v uradu Utat, Pasaža Protti, tel. 65700, še jutri, 29. t. m. do 18. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Danieli in Borisu Valentiču se je pridružila
NATAŠA
Srečnima staršema in mali vnukinji žele vse naj, naj
nonoti Valentič in Fantini.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 28. januarja 1987
TOMAŽ
Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 17.04 - Dolžina dneva 9.32 - Luna vzide ob 7.10 in zatone ob 15.22.
Jutri, ČETRTEK, 29. januarja
KONSTANTIN
PLIMOVANJE DANES: Ob 02.34 naj-nižje -10 cm, ob 08.12 najvišje 47 cm, ob 15.08 najnižje -69 cm, ob 21.53 najvišje 41 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 6 stopinj, zračni tlak 1009,7 mb ustaljen, veter 20 severni s sunki 43 km na uro, vlaga 56-odstotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 7,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Christopher Possa in Shady Kalbouneh.
UMRLI SO: 65-letna Albina Marcon, 70-letna Giuseppina Sabec Saba, 86-letna Marta Catalani, 85-letni Giacomo Millo, 74-letna Giuliana Logar, 80-letna Car-men Comin, 83-letna Giuseppa Lavaggi, 81-letna Amabile Martini, 77-letni Gior-gio Mattei, 55-letna Enrichetta Bressa-nutti, 87-letna Elvira Genticore, 79-letni Giovanni Moratto, 86-letni Pietro Zetto, 81-letni Francesco Iviani, 74-letna Planinka Domladis.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 26., do sobote, 31. januarja 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje), Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6.
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
SKD Slavec vabi v nedeljo, 1. februarja, na 4. SREČANJE OKTETOV PRIMORSKE in otvoritev LIKOVNE RAZSTAVE Pavleta Zamarja in Franca Železnika.
KD L Grbec - Škedenj, Ul. di Servola 124, priredi v petek, 30. januarja, ob 20. uri FILMSKI VEČER Z ALJOŠO ŽERJALOM in vabi na ogled filma POT SVILE.
Slovensko planinsko društvo Trst vabi na predavanje »1986: LETO USPEHOV« opis delovanja AO SPDT v lanski sezoni, ki bo jutri, 29. t. m., ob 20. uri v Gregočičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20).
KD Primorsko vabi na KULTURNI VEČER, ki bo v soboto, 31. t. m„ ob 20.30 v Srenjski hiši v Mačkoljah. Nastopata mešani pevski zbor in dramska skupina PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca.
Kriška sekcija VZPI-ANPI prireja v soboto, 31. t. m., ob 19.30 v Ljudskem domu v Križu PRAZNIK VČLANJEVANJA. Sodeluje moški pevski zbor Vesna. Vabljeni člani in vaščani.
f
i
• ------------------------------
informacije SIP uporabnikom	#
I
AVTOMATSKI TELEFONSKI POZIVI
Od danes, 28. januarja dalje sprejema naročila za avtomatske telefonske pozive iz tržaškega okraja v državno ali mednarodno omrežje služba, ki jo upravlja Državna telefonska ustanova (Azi-enda di Stato per i Servizi Telefonici):
10 — naročila za državno omrežje 15 — naročila za mednarodno omrežje
Od tega dne dalje deluje namesto št. 14 številka 10. Ravno tako morajo naročniki za informacije, ki jih je prej nudila št. 184 klicati sledeči številki:
175	— informacije za medkrajevno avtomatsko omrežje
176	— informacije za mednarodno avtomatsko omrežje
Na ukinjenih številkah 14 in 184 bo delovala avtomatska telefonska služba.
Poudarjamo, da bosta številki 175 in 176 nudili informacije, ki so ^ navedene na strani 12 in 15 telefonskega imenika.
PELUCCERIA CERVO
TRST — Drevored XX. septembra 16 Telefon 767914
velika izbira: krzen — jop — našitkov izredna kakovost zadnji modni kroji po ugodnih cenah
PELUCCERIA ALBERTI
Ul. delle Torri 2
priporočeni trgovini za vaše nakupe
SLOVENSKO S STALNO „. ^GLEDALIŠČE f V TRSTU
Kulturni dom
GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA
IZ LJUBLJANE
SLAVKO GRUM
Dogodek v mestu Gogi
Režija: Meta Hočevar
V petek, 30. januarja, ob 20.30 -ABONMA RED A IN D (premierski in mladinski v sredo) v soboto, 31. januarja, ob 20.30 -ABONMA RED B, E in F (prva sobota po premieri, mladinski v četrtek in druga sobota po premieri)
v nedeljo, L februarja, ob 16.00-ABONMA RED C in G (prva in druga nedelja po premieri)
CASSA RURALE ED ARTfGIANA KMEČKO DELAVSKA POSOJILNICA
SOVODNJE OB SOČI
izleti
Sekcija VZPI-ANPI Boljunec prireja 5-dnevni izlet po Jugoslaviji (Zagreb, Banjaluka, Jajce, Sarajevo, Sutjeska, Mostar, Bihač, Plitvice) od 29. aprila do 3. maja 1987. Vpisovanje in informacije na sedežu Zveze borcev Boljunec ali po telefonu na št. 228258 v večernih urah.
KD V. Vodnik priredi 22. februarja smučarski izlet v Forni di Sopra. Vpisovanja sprejema Davorin Ota ob delavnikih od 19. do 20. ure v gostilni pri Studencu ali doma - tel. 228303.
šolske vesti
Natečaj za tajnike. Sindikat slovenske šole sporoča, da je v teku NATEČAJ ZA 5. STOPNJO - TAJNIKE UPRAVNEGA ŠOLSKEGA OSEBJA. Rok za predložitev prošnje zapade 2. februarja 1987. Obrazce in navodila dobite na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. Filzi 8/1 - tel. 61193 v dopoldanskih urah ali v torek in četrtek med 16. in 17. uro.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da je dežela naknadno odobrila organizacijo sledečih tečajev: 1. strojepis (150 ur), 2. vodenje skupin s prizadetimi otroki (100 ur), 3. word-processing (80 ur) in 4. vzdrževalec-popravljalec elektronskih aparatov (160 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 30. t. m. na sedežu zavoda, Ul. Ginnastica 72, tel. 577941. Tečaji bodo stekli, če se bo prijavilo zadostno število tečajnikov.
razna obvestila
SKD L Gruden in ŠD Sokol Nabrežina sklicujeta REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v društvenih prostorih v Nabrežini št. 89 v petek, 6. februarja,
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. 3. februajj_a se začne INTENZIVNI TEČAJ RUŠČINE v sodelovanju z Združenjem Italia-URSS. Informacije nudi SKD Tabor, tel. 213945, vsak dan od 16. do 20. ure ter Združenje Italia-URSS, Ul. Torre-bianca 13, tel. 60158, od 16. do 20. ure. Predhodni sestanek udeležencev bo v Prosvetnem domu danes, 28. januarja ob 19. uri.
SKD Barkovlje obvešča, da bo v petek, 30. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih redna odborova seja.
_________mali oglasi_______________
PRI BOLETOVIH pri Piščancih so odprli osmico.
PRODAM avto autobianchi primula v. dobrem stanju. Tel. 822103.
PRODAM dirkalno kolo znamke pinarel-lo record C., rabljeno 3 mesece. Telefonirati na št. 0481/30890 od 13.30 do
14.30	ali v večernih urah.
PRODAM 4 kompletne zimske gume z žeblji primerne za volkswagen 5.60-15 za 200.000 lir. Tel. 211893 ob večernih urah.
KUPIM harmoniko 80 basov. Telefonirati na št. 200763 v večernih urah.
OSMICO ima odprto do 1. februarja Robert Pipan v Mavhinjah.
DAJEM V NAJEM veliko stanovanje, opremljeno. Tel. 228390.
PRODAM 2.880 kv. m vinograda v Dolini. Tel. 228390.
PRODAM tobakarno v Ricmanjih. Tel. 280853.
Potovalni urad AURORA
priredi
na pustno soboto in pustni torek avtobustni izlet v
PORTOROŽ
Vožnja, prenočitev s polnim penzionom in ples 56.000 lir.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 60261.
čestitke
Danes, 28. t. m., se sreča z Abrahamom SILKO RAŽEM po domače PAK-LEC iz Bazovice. Obilo zdravja in veselja mu iz srca želita Marija in Darko.
Danes pri Paklčevih praznuje SILKO rojstni dan. Vso srečo in obilo zdravja mu želita Eda in Silvano z družino.
Danes praznuje naš dragi PEPI MACAROL 65. rojstni dan. Da bi še vrsto let tako pogumno, zdravo in veselo korakal naprej mu iz srca voščijo žena Justina, hčerka Danica in sin Milko z Nevino.
Dragi NONO! Ob tvojem današnjem slavju ti iz srca voščimo vse naj, najlepše in vse najdražje tvoje Franka, Katja z Jožkom in Kristina s Pierinom.
Ljubljeni dedek in pradedek PEPI! Hvaležni smo ti, da nam s tvojo ljubečo besedo in ljubeznijo krasiš naš mali otroški svet, tvoje male Sonja, Eliza in Erika.
prispevki
Namesto cvetja na grob Zore Ruchin daruje Dorina Saxida 100.000 lit za zbor Rdeča zvezda iz Saleža
V	spomin na Ano Žerjal daruje družina Strajn (Boršt 114) 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Ano Žerjal daruje Milka Žerjal 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu.
V	spomin na pok. Marijo Knez por. Pipan darujejo družina Stubelj 15.000 lir, družina Perčič 50.000 lir ter Berto in Ivanka Svetlič 20.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob očeta sodelavca Paola Brazzanija darujejo dobornice KD L Grbec - Škedenj 40.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob rojstnem dnevu pok. Ignaca Perto-ta iz Nabrežine in zeta Jožeta Šturma iz Kopra darujeta soprogi Avrelija in Slavica z družinama 25.000 lir za Dijaško matico in 25.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na mamo Argio Mahnič vd. Maver daruje družina Maver 100.000 lir za cerkvene pevke iz Boljunca.
V	spomin‘na Josipa Oto daruje Meri
Ota 100.000 lir za cerkvene pevke iz Boljunca.	.
V	spomin na Danila Žerjala daruje žena Dina z družino 30.000 lir za cerkvene pevke iz Boljunca.
V	spomin na Zofijo Černič vd. Batič daruje Elza Pertot 10.000 lir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob Zofije Ferluge daruje Rudolf Brizzi z družino 30.000 lir za Sklad M.Čuk.
V	spomin na Zofko Balič vd. Ferluga darujejo družina Bandera, Plesnikar, An-tonac, Unusič, Borelli, Kolauti in Hrovatin 110.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Stanka Starca daruje družina Sartori 10.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na pokojne s Proseka: Ivane Grilanc-Puntar, Josipa Husuja, Vardota Puntarja, Sergija Rebule in Stanka Praš-Ija darujeta Anica in Drago Štoka 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Stanka Prašlja darujeta Ivanka in Miro Ukmar 20.000 lir za FC Primorje.
V	počastitev spomina Cvetke Konič daruje Pavla 5.000 lir za Dijaško matico.
Ob 9. obletnici smrti dragih Matije in Ingrid Settimo darujeta družini Settimo in Samero 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ob novem letu daruje Alojz Brišček
50.000	lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob drage Rože Pertot daruje Elda z Nevo in Davidom
20.000	lir za popravilo oken SKD Barkov-Ije.
Namesto cvetja na grob drage Zore Caharije darujeta Elda in Štefka 20.000 lir za popravilo oken SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Argie Maver daruje Ervina Kral 20.000 lir za KD F. Venturini.
Ob 11. obletnici smrti nepozabne mame Milke Žerjal darujeta Danilo in Darko z družino 40.000 lir za KD F. Venturini.
Marijan Spetič daruje 20.000 lir za KD F. Venturini.
Silvana in Ucio Mahorčič darujeta
40.000	lir za KD F. Venturini.
menjalnica
27. 1. 1987
Ameriški dolar			 1280,	Japonski jen		8,
Nemška marka 			 709.—	Švicarski frank 		842,
Francoski frank			 210.—	Avstrijski šiling		100,—
Holandski florint 			 627.50	Norveška krona 					180.
Belgijski frank			 33 —	Švedska krona		195,—
Funt šterling				1950.	Portugalski eskudo		8.50
Irski šterling			 1870.	Španska peseta		9.50
Danska krona			 184.50	Avstralski dolar 		800.
Grška drahma 			 9.10	Debeli dinar				2.10
Kanadski dolar 			 930,—	Drobni dinar		2,—
n/-|i/Q BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 DUIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
sklad mitja čuk
jelka Cvelbar
Solar doma, pri igri in v šoli
Ko otrok dovolj odraste, da je goden za šolo, ne doživlja le velikega napredka pri svojem umskem razvoju, temveč širi svojo domišljijo, bogato čustvuje, in sploh širi svoje obzorje.
Tedaj starši morda mislijo, da bodo lahko z začetkom pouka preložili vse breme vzgoje na rame učiteljev. To stališče je zelo udobno, posebej če pri svojem pehanju za boljšim življenjskim standardom, kar naenkrat nimaš več časa za otroka.
Ko poskrbijo, da je otrok sit in pri-rnerno oblečen, si taki starši domišljajo, da so storili vse. Morda še tu pa tam igrača, slaščica, ki pomiri starševsko vest.
Strokovnjaki se strinjajo, da lahko šola veliko naredi za otroka. Velik del svojega časa otrok tudi preživi v šoli. Se posebej tam, kjer so uvedene oblike celodnevnega šolanja. Vendar dejstvo je, da šola lahko veliko naredi za otroka le v primeru, ko deluje kot dopolnilo tistemu, kaf dajejo za vzgojo svojega otroka sami starši.
Za razvoj in celosten napredek ima
otrok veliko sredstev. Z rastjo se krog teh dejavnikov širi: od družine na družbo drugih otrok, na skupine otrok v vrtcu in nato na razred in šolo. To pomeni, da si otrok pridobiva nove izkušnje, ki se še širijo, ko osvoji branje, s katerim- svoje informacije dopolnjuje. Prav tako pozitivno lahko vpliva tudi nanj televizija, če starši pozorno izbirajo programe in omejujejo čas, ki ga otrok preživi pred malim zaslonom. Vendar vse to: vrstniki, knjiga, televizija in v§e ostale možnosti, ki se šolarju ponujajo pri izvenšolskih dejavnostih, ne morejo' nadomeščati polnega življenja tega otroka z ostalimi člani njegove družine.
Zdrava rast otrokove osebnosti je potemtakem v prvi vrsti odvisna od družine. To nam mora biti prva misel, če želimo odstraniti otroku čustvene in duševne težave. Kajti znaten del tega je odvisen od otrokovih doživljajev in njegovega počutja doma.
Ni namreč dovolj, da je otrok veliko v družbi staršev, če otrok in starši ži-
#
Veselo, razposajeno, zabavno in družabno. Tako si zamišljamo 1. zimske športne igre sklada Mitja Čuk februarja v Ovčji vasi
vijo drug mimo drugega. Pomembno je, da otrok doživi pri starših odmev, na to kar doživlja, bere, dela... Le na tak način rastejo v njem zaupanje, občutek varnosti, zanesljivosti in sprejetosti, ki bodo s časom dovolj močni, da ga bodo varovali pred prizadetostjo tudi v odsotnosti staršev.
Velikokrat starši pozabijo, ko nastopi obdobje šolanja, da je za otroka prav tako pomembna kot pouk tudi igra. Z igro se namreč nauči marsičesa, razvije marsikatero svojo sposobnost, se pa tudi razvedri in spočije.
V tem obdobju se igre spremenijo, šolar si želi bolj zapletenih pripomočkov za igro, kot so bili pogodu predšolskemu otroku. Pri izbiri igre in igrače se pri šolarju že močno kaže vpliv njegovih nagnjenj. Zato moramo pri tej izbiri znati prisluhniti njegovim potrebam.
Sam vstop v šolo je za otroka šok. Tudi če je pred tem že obiskoval vrtec in je torej pripravljen na ločitev od staršev in druge podobne napore, ga resnost nove samostojnosti lahko spravi iz tira. Od tu nekatere motnje prehodnega značaja v čustvovanju in vedenju.
Šola močno poseže v njegovo čustvovanje, preizkuša pa tudi njegove umske in socialne sposobnosti. Otrok prinese v razred svoje značilnosti, ki jih je v teh letih vanj položila družina: način mišljenja, izražanja čustev in sporazumevanja z drugimi, odnos do znanja, uspeha in dela. Te značilnosti pa hkrati oblikujejo tudi takojšen odziv učencev in učitelja.
Tako lahko zagotovo trdimo, da uspešnost šolarjevega učenja ni odvisna le od njegovih umskih sposobnosti pač pa od cele vrste drugih dejavnikov: telesne opremljenosti, konstitucije in psiholoških faktorjev, ki jih pogojujejo prijetne in neprijetne izkušnje, otrokovo okolje in družina...
Ključna oseba je v šoli seveda učitelj, ne toliko zaradi znanja, ki ga bo znal posredovati, pač pa zaradi čustvenega razmerja, ki se bo med njim in učencem ustvarilo.
Skratka prenekaterikrat smo premalo občutljivi za tako dovzetno osebnost, kakršna je otrok.
Tandem: Stefania in... Popaj
Med prijetne popoldanske sporede za otroke — vsak dan od ponedeljka do petka ob 14.35 — spada oddaja Tandem, ki jo vodita Fabrizio Frizzi in Stefania Bettoja (na sliki). Odrasli, ki od časa do časa prisluhnejo oddaji, pa se včasih bolj navdušujejo za risanko o Popaju (Braccio di Ferro), ki z vsakodnevno razgibano in .zabavno epizodo dopolnjuje otroški spored.
SPOROČILO RADIA OPČINE
V	sklopu oddaj Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst - L altra Trieste, ki sta na sporedu na Radiu Opčine vsako sredo ob 20.40 oz. ob 21. uri, bo drevi med drugim govor o grobem napadu nekaterih občinskih svetovalcev in italijanskega krajevnega tiska na našo slovensko zasebno radijsko postajo ter o sedanjem tržaškem političnem stanju.
V	obeh oddajah lahko neposredno sodelujejo tudi poslušalci tako, da telefonirajo na številko 212658.
današnji televizijski in radijski sporedi
.
I € ram____________________________
7.20	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Kviz: Econogioco
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Informativna oddaja: Okrog nas
11.30	Naniz.: Dottor Simon Locke
12.05	Variete: Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.25	Nogomet: Italija - NDR, under 21
16.15	Kviz: Econogioco
17.05	Informativna oddaja o mladih
18.00	Dnevnik. Kronike
18.30	Oddaja o medicini: Check-up, dopo 10 anni
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vremenska napoved in dnevnik
20.30	Film: II tassinaro (r. in i. Alberto Sordi, 4. in zadnji del)
21.30	Dokument, oddaja: Ouark eco-nomia - Adattarsi per crescere
21.50	Politična tribuna: KPI
22.30	Dnevnik
22.40	Filmska rubrika: Appuntamento al cinema
22.45	Športna sreda: boks Rosy - Pyatt (prenos iz Perugie)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
rai 2	n
10.50	Smučanje: smuk ženske (prenos iz Crans Montane)
12.05	Nan.: In due s'indaga meglio
13.00	Dnevnik
13.25	Rubrika: Knjižne novosti
13.30	Nanizanka: Quando si ama
14.20	Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Smuk ženske (povzetek)
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Rubrika: Bolj zdravi, lepši
18.20	Dnevnik. Šport
18.30	Nanizanka: Llspettore Derrick -Allarme al 12. distretto
19.40	Vreme in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: II Generale (r. L. Magni, i. F. Nero, 3. del)
22.10	Dnevnik
22.20	Aktualna oddaja: Spomin na Andreja Tarkovskega
23.30	Dnevnik
23.40	Film: Racconti d'estate (kom., It. 1958, r. Gianni Franciolini, i. Alberto Sordi, Michele Morgan, Marcello Mastroianni)
A BA> 3	[
12.45	Nadaljevanka: I giochi del dia-volo - La presenza perfetta
14.00	Rubrika: Tečaj angleščine
14.30	Informativna oddaja: Napredovanje Evrope (1. del)
15.00	Koncert: Milanski glasbeni popoldnevi (Franz Schubert)
15.45	Informativna oddaja: Znanost in tehnika - Fizika barv
16.15	Izobraževalna oddaja: Otroštvo in ljudski prazniki
16.45	Variete: Dadaumpa
18.00	Glasbena oddaja: Rockottanta (pet let angleške glasbe)
19.00	Dnevnik
19.35	Aktualna oddaja: Težka umetnost Antonia Pizzuta
20.05	Izobraž. oddaja: Con licenza d' autore, Mario Scaccia pripoveduje - Aliča v čudežni deželi
20.30	Film: Intrigo a Stoccolma (kom., ZDA 1963, r. Mark Robson, i. Paul Newman, Elke Sommer, Edward G. Robinson)
22.40	Informativna oddaja: Beležke o prihodnosti - Umetni človek
23.25	Dnevnik
y RTV Ljubljana
9.00	Zimski počitniški spred: Periskop - Glasba, 10.05 risana nanizanka Športnik Billy, 10.30 Kam, kje, kako med počitnicami, 10.40 Risanka, 10.45 film Mario
15.45	Šola smučanja: Zavoja s plužnim prestopom
15.55	Nad.: Ščuke pa ni, ščuke pa ne (Tone Partljič, 6. del)
16.55	Mostovi - Hidak (pon.)
17.25	Poročila
17.30	Otroška nanizanka: Vijavaja -Fran Levstik
18.15	Izobraževalna oddaja: Doba televizije - Erotika in reklama
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Dokumentarec: Po sledeh napredka - Roboti na pohodu (prip. Mira Špan, r. Miro Pribela)
20.45	Film tedna: Tudi konje streljajo, mar ne? (ZDA, r. Sydney Pol-lack, i. Gig Young, Jane Fonda, Susannah York, Michael Sarra-zin, Red Buttons)
22.40	Dnevnik
(^P) TV Koper
14.00	TV Novice
14.10	Glas. oddaja: Orecchiocchio
15.00	Otroški spored
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki: PADRIČE — S tiskovne konference prof. Rubbie
TRST — Razgovor z Borisom Race-tom o namestitvi sinhrotrona (pripravila Breda Pahor)
TRST — Seminar za italijanske šolnike iz Istre in Reke GORICA— Ob 100-letnici smrti Frana Erjavca
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital 20.25 TV Novice
20.30	Variete: Hamburger Serenade
22.00	Dnevnik
22.20	Dok.: Automania-Creazy Car
23.00	Nanizanka: I cavalieri del cielo
23.35	Športna odd.: Zgodovina boksa
ŽŽ CANALE 5
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tutti in famiglia
12.00	Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nanizanka: Sentieri
14.30	Film: Časa da gioco (dram., ZDA 1955, r. J. Hopper, i. Anne Bax-ter, Rock Hudson)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio Slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Baretta
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film:	Innamorarsi
(kom. ZDA 1984, r. U. Grosbard, i. Robert De
. Niro, Meryl Streep)
22.30	Dokumentarec: Big Bang (vodi Jas Gaw-ronski)
23.15	Nanizanke: Mississip-pi, 0.15 Sguadra speci-ale, 1.15 Missione im-possibile
j ^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Vegas,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moo-
re, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, II grande sogno di Maya, Mas-ters
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarec: To je-Hollywood
16.40 Dokumentarec: Kanadska narava
17.30	Nadaljevanka: Febbre damore
18.15	Kviz: Cest la vie
18.45 Variete: II gioco delle
coppie
19.30	Nanizanke: Charlie's Angels, 20.30 Colom-bo, 22.00 Spenser
22.50 Film: II sorriso del grande tentatore (dram., 1974, i. G. Jackson, C. Cassinelli)
1.00 Nanizanka: Vegas
ITALIA1
8.30	Nanizanka: Fantasi-landia
9.30	Film: Piccoli miracoli (kom., ZDA 1973, r. J. Szwarc, i. Vittorio De Sica, Raf Vallone)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy, 12.30 T.J. Hooker
13.30	Nanizanka: Tre cuori inaffitto
14.00	Variete: Candid Ca-mera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emy, Lupin
18.00	Nanizanki: Arnold,
18.30	La časa nella pra-teria
19.30	Nadaljevanka: Happy Days
20.00	Risanka: Sandy dai mille colori
20.30	Kviz: O.K. II prezzo e giusto
22.35	Aktualnosti: Contro-corrente
23.20	Nanizanke: La camera oscura, 0.20 Toma, 1.15 Simon & Simon
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Ransie, Capi-tan Futuro
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Rubrika: D come don-na
16.30	Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella, Ransie
18.00	Risanke:	Carletto
principe dei mostri, Le avventure di Huck Finn, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Che coppia guei due (i. R. Moore, T. Curtis)
20.30	Film: Killers Boule-vard (krim., Fr. 1984, r. B. Tioulong, i. Jean-Louis Trintingnant, M. F. Pisier)
22.20 Film: Harold e Maude (kom., ZDA 1971, r. Hal Ashby, i. R. Gordon, B. Cort)
0.30 Filmska rubrika
^_____TELEFRIUU
14.30	Dražba: Robertapelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.45 Nadaljevanka: I pro-messi sposi
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja: Zdravstvo danes
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Una famiglia piuttosto in-traprendente
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Bronk 0:30 Informativna oddaja:
Speciale La Grotta 0.01 Glasbena oddaja: Musič Box
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba;
8.10	Poti do branja; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Pisani listi: Rastline, Umetnost, Mozaik; 13.20 Z Revije Zveze cerkvenih pevskih zborov v Kulturnem domu v Trstu; 13.40 Glasbene skice;
14.10	Gospodarska problematika; 14.40 Glasbene skice: Križem-kraž, Od Milj do Devina; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni in družbeni odmevi; 18.30 Glasbene skice; 19.20 Jutrišnji spored.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Za knjižne molje,- 8.30 Govorimo angleško; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Zbori; 18.30 Š knjižnega trga; ,19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Glasbena medigra; 19.50 Likovni odmevi; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Tajeda Perkavec izvaja skladbe F. Chopina; 21.05 L. Janaček: odlomki opere Jenufa; 22.30 Melodije;
22.50	Literarni nokturno; 23.05 Jazz za vse; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Pesmi in plesi naših narodov; 14.40 Zanimivost; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Melodije naj... naj...; 18.30 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00
Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00	12.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po
vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček;
10.35	Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.15 Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani; 11.35 In tako dalje; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popevka tedna;
15.00	Kultura in umetnost; 15.45 Sinto-nizzatissimi; 16.00 Rock glasba; 16.15 Edig Galletti; 17.00 Kompasovi sestanki; 17.10 Bubbling; 18.33 Iz klasičnega repertoarja; 20.00 Nočni programi
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 16.00 Besede in glasba; 19.00 Glasba po željah;
20.40	Pogovor z odvetnikom, nato Ostali Trst; med oddajami glasba.
O tem je bil govor tudi v pokrajinskem svetu
Zaskrbljenost goriških politikov o usodi zakona o prosti coni
Sklep članov Gospodarske zadruge
Na Vrhu v septembru otvoritev kulturno-športnega središča
Obnova zakona o goriški prosti coni vse bolj razburja duhove goriških ter tudi drugih politikov ter gospodarstvenikov. Tudi zaradi tega, ker se je zaradi najrazličnejših pritiskov tako iz videmskega kot tržaškega konca nekaj v Rimu zataknilo. Kot je našim bralcem znano, je rimska vlada, tik pred iztekom prejšnjega leta, le za eno leto podaljšala dotlej veljavni zakon. Vladni dekret preučujejo v teh dneh v senatu. Ko bo zakon odobren, bo moral še v poslansko zbornico.
Seveda ne bo ostalo le pri tem. Prvotnemu zakonu o prosti coni v Gorici in Sovodnjah hočejo nekateri dodati še točko, s katero bi kontingent tekočih goriv dobili tudi Tržačani. Furlani pa se temu upirajo, ker menijo, da bi to prizadelo njihovo gospodarsko dejavnost, še zlasti avtoprevozništvo. Zaradi tega je v teh dneh tudi toliko polemik med videmskimi in tržaškimi gospodarstveniki. Sobotnim izjavam predsednika Videmske trgovinske zbornice Brava in predsednika furlanskih industrijcev Pittinija so polemično odgovorili predsednik Tržaške zbornice Tombesi in predsednik tržaških industrijcev Pacorini ter še drugi.
O tem so govorili tudi v pokrajinski komisiji za gospodarska vprašanja. O tem je zaskrbljenost goriških upraviteljev na nedvoumen način izrazil predsednik Cumpeta na ponedeljkovi seji pokrajinskega sveta. »V zadnjem času,« je dejal, »smo priča partikularis-tičnim naskokom na ugodnosti. Tržačani bi hoteli kontingente proste cone, Furlani hočejo raztegniti zakon o gospodarstvu v obmejnih področjih. Mislim, da moramo ohraniti specifičnost goriške pokrajine, saj bi bilo za nas, pa tudi za enotnost dežele pogubno,
Spet govor o gradnji podzemne garaže
Že dalj časa je v Tržiču govor o možnosti gradnje podzemskega parkirišča na Trgu republike. Z dograditvijo takega objekta bi zelo omilili vprašanje pomanjkanja parkirnih prostorov v ožjem mestnem središču. Pobuda ima precej zagovornikov, številni pa so tudi tisti, ki imajo pomisleke in ki se bojijo, da bi gradnja garaže povsem spremenila podobo tega trga pred županstvom.
Zadeva bo v kratkem še bolj aktualna, ker bodo s posebno anketo skušali ugotoviti, kaj pravzaprav menijo neposredno prizadeti občani, to je stanovalci centra in pa trgovci.
Garažo naj bi zgradil konzorcij zadrug (Consorzio cooperative costruzio-ni) in tudi uprava bi bila v zasebnih rokah.
Danes na Pokrajini o decentralizaciji
Danes ob 17. uri se ponovno sestane pokrajinski svet, ki bo med drugim predvidoma razpravljal o resoluciji za izvajanje upravne decentralizacije v deželi. Pokrajine se zavzemajo za ovrednotenje in povečanje svojih pristojnosti. Včeraj so se njihovi predstavniki sestali v Vidmu, da bi izdelali skupno stališče o teh vprašanjih.
če bi naša pokrajina postala teren za osvajanje s strani močnejših sosedov.«
Za aktivno vlogo Pokrajine v postopku za obnovo proste cone in Goriškega sklada se je zavzel v imenu komunistične svetovalske skupine Ci-polloni. Ugodno je ocenil sklicanje komisije za gospodarska vprašanja, postavil pa je tudi formalni predlog, naj Pokrajinska uprava da pobudo za odprto srečanje vseh zainteresiranih sil na Goriškem. Na skupnem sestanku naj bi oblikovali postopek in pobude, ki naj v teku leta omogočijo obnovo.
Poletto: bo Pokrajina počastila Bratuža?
Načelnik komunistične skupine v pokrajinskem svetu Poletto je postavil odboru vprašanje, kako namerava Pokrajina počastiti 50-letnico tragične smrti, 16. februarja 1937, Lojzeta Bratuža. Spomnil je, da bo Bratuževa komemoracija na prihodnji seji goriške-ga občinskega sveta ter pozval Pokrajino naj tudi sama da prispevek k osvetlitvi preteklosti in trpljenja Slovencev ter protifašistov v zloglasnem dvajsetletju.
Novo pokrajinsko vodstvo
ZKMI na Goriškem
Zveza komunistične mladine je te dni imela organizacijsko konferenco svojega teritorialnega odbora za Goriško. Na zasedanju so izvolili tudi
Gorico je te dni obiskala delegacija Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, ki je bila gost Mladinskega odbora SKGZ. Delegacijo šo sestavljali Robert Basej, odgovorni za mednarodne odnose pri ZSMS, Tomaž Glažar, odgovorni za vprašanja zamejskih Slovencev in Danjel Božič, sekretar Republiške konferehce. Spremljal jih je sekretar novogoriške Občinske konference ZSMS Borut Ba-šin.
Mladinci iz Slovenije so obiskali Števerjan, kjer jih je sprejel župan Ivan Humar in kjer so si ogledali prostore zadruge Brda, popoldne pa so bili na Vrhu na ogledu nastajajočega kulturno-športnega centra. Obiskali so sedež SKGZ, kjer so se ustavili na prijateljskem pogovoru s člani Mladinskega in predstavniki Teritorialnega odbora. Igor Komel je kot tajnik slednjega na kratko predstavil- stvarnost Slovencev na Goriškem. Poudaril je tudi pomen medsebojnih stikov, predvsem z obmejnimi občinskimi konferencami ZSMS, stikov med mladimi, ki se nato obrestujejo na vsakem področju.
novo vodstvo organizacije, ki ga sestavljajo načelniki posameznih interesnih struktur, katerih federacija je ZKMI. To so Roberto Furlan, odgovoren za teritorialne odbore, Nicola Cer-nigoi, Center za vprašanja okolja, Gi-anpaolo Andrian, Liga za delo, Gian-luca Spessot, Dijaška liga v Gorici, Fulvia Trevisan, Dijaška liga v Tržiču. V funkciji organizacijskega tajnika je bil potrjen Alessandro Perrone.
Spomin na Guttusa
Na ponedeljkovi seji pokrajinskega sveta se je svetovalka Aleksandra Devetak spomnila velikega lika umrlega slikarja Guttusa. Ob pomenu njegove umetniške zapuščine je poudarila tudi njegovo človeško veličino in politično udejstvovanje. Na njene besede se je navezal predsednik Cumpeta, ki je prav tako poudaril veličino Guttusa.
Gostje so prav tako pozitivno ocenili sodelovanje in skupno nastopanje slovenske, pa tudi demokratične italijanske mladine na obeh straneh meje. Prav ti nastopi so v zadnjem času obrodili rezultate na političnem področju, ko je mladina razbila led v odnosih o incidentu v Jadranu, in na ekološ-em, ko je skupen mladinski pritisk
Na Vrhu nameravajo tamkajšnje kulturno-športno središče dokončati do poletja in ga svečano v celoti izročiti svojemu namenu v letošnjem septembru. Takrat bodo imeli tudi večjo prireditev. O raznih časovnih terminih ter o delu, ki je še potrebno za ureditev notranjosti kulturnega doma kot tudi za številna zunanja ureditvena dela, so se pogovarjali na sestanku, ki ga je v ponedeljek zvečer sklicala Gospodarska zadruga. Prisotni so bili tudi člani Kulturnega društva Danica, saj bodo ti skrbeli za kulturni program na otvoritvi.
Sejo je vodil predsednik zadruge prof. Leopold Devetak. Že v soboto, 15. februarja, se bodo domačini zbrali, da prično z urejanjem notranjosti stavbe. Morajo namreč urediti sanitarije, ogrevalne naprave, pod, strop, postaviti morajo razna zapirala in še kaj.
Tja do aprila bodo uredili nogometno igrišče. Takrat bodo na njem pose-
privedel do umika načrtov za novi termoelektrarni v Plominu in Miljah.
Skupna je bila ocena, da bi morali stiki med mladimi biti čim manj fo-rumski, pač pa tudi z neformalnimi čisto človeškimi stiki omogočati seznanjanje z utripom mladinskega življenja.
jali travo, da bo travnik nared do septembra, ko bo otvoritev.
Kot smo že omenili se bodo člani Kulturnega društva Danica (pravzaprav na Vrhu skoro je ni razlike med člani društva ter zadruge) pozanimali za kulturni in tudi športni program na septembrski otvoritvi.
Novi predpisi za tuje delavce
Urad za tujce pri goriški Kvesturi opozarja, da je včeraj stopil v veljavo zakon št. 943 iz dne 30. 12. 1986, ki vsebuje nova določila glede zaposlovanja tujih delavcev in proti nedovoljenemu priseljevanju. Tuji delavci, katerih položaj ni v skladu z novimi predpisi, morajo v roku treh mesecev, do 27. aprila, urediti svoj položaj. Enako dolžnost imajo tudi delodajalci, ki zaposlujejo tuje delavce.
Kdor se bo v predvidenem roku prilagodil novim prepisom ne bo podvržen kazenskim sankcijam, ki so predvidene v zakonu. Prošnje je treba predstaviti v uradu za tujce na Kvesturi (vsak delavnik med 9. in 12. uro), kjer nudijo zainteresiranim podrobnejše informacije.
razne prireditve
Slovenski mladinski rekreativni kulturni klub vabi na predstavitev knjige poezij Jurija Paljka in risb Davorina Devetaka Soba 150, ki bo jutri, 29. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici.
KD Skala vabi jutri ob 20.30 na predvajanje diapozitivov prof. Braneta Pavlina na temo Potovanje z nahrbtnikom po Indiji in Nepalu, ki bo na društvenem sedežu v Gabrjah.
razna obvestila
Rajonski svet za Pevmo, Oslavje in Štmaver vabi drevi ob 20. uri na sestanek v gostilni pri Tildi. Govorili bodo o sodelovanju na goriškem pustnem sprevodu.
Komisija za socialna vprašanja pri
TO SKGZ, Združenje aktivistov OF in Društvo slovenskih upokojencev, obveščajo, da je odprt rok za vlaganje prošenj (samoplačniki) za zdravljenje in rekreacijsko bivanje v naravnih zdraviliščih v Sloveniji v letu 1987. Rok za predložitev prošenj zapade 28. februarja. Prošnje in informacije na sedežu SKGZ Ul. Malta 2, tel. 84644, ob torkih in četrtkih od 10. do 12. ure.
KD Sovodnje priredi v petek, 30. t. m.,ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah predavanje na temo: Znanje in kreativnost mladih. Vodita dr. Kretič in dr. Refa.
____________izkti______________
KD Briški grič v Števerjanu prireja v nedeljo, 1. februarja, izlet na sneg (Krvavec). Vpisovanje v gostilni Dvor (tel. 884035).
_____________kino_______________
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Subway«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Uomo dacciaio«. A. Schvvarzenegger.
VITTORIA 17.30—22.00 »lo una donna e le mie bestie«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Komandos«.
DESKLE 19.30 »Volčja družina«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla salute, Ul. Cosulich 117, tel. 711315.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9. uri Anna Ussai vd. Volani iz Salerna v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob 11. uri Adele Klimes vd. Greco iz splošne bolnišnice v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče, ob 14. uri Jožef Pe-tejan iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Sovodnjah.
Združena ekipa Agorest izreka Igorju Petejanu iskreno sožalje ob smrti dragega očeta.
Teritorialni in mladinski odbor SKGZ izrekata Igorju Petejanu globoko sožalje ob izgubi očeta Jožefa.
Nabiralna akcija 100 milijonov lir Maria Theresia Cluba
V bolnišnici nujno potreben umetni pankreas
Zdravniki, ki se ukvarjajo z zdravljenjem sladkorne bolezni v goriški bolnišnici, žele imeti umetni pankreas. Uprava Krajevne zdravstvene enote pa jim noče ustreči, to zaradi visoke cene tega aparata, 100 milijonov lir. Zaradi tega se je zasebno društvo Maria Theresia Club, lotilo nabiralne akcije. So šele na začetku, med prazniki ob koncu leta so z nekaj dobrodelnimi prireditvami nabrali 11 milijonov lir. Pot do cilja je dolga, vendar so prepričani, da je moč potrebno vsoto zbrati v časovnem roku enega leta. Seveda bo vse to odvisno od darežljivosti Goričanov, raznih ustanov, bank itd.
Na tiskovni konferenci, ki je bila v Palače hotelu, je predsednica tega kluba, odvetnica Marina Foggia, povedala za kaj pravzaprav gre. Maria Theresia Club deluje v Gorici že nekaj let. Imeli so več prireditev kulturnega ter družabnega značaja. Izkupiček so vedno namenjali v dobrodelne namene, še zlasti tiste na zdravstvenem področju. Tokrat so se lotili obsežne in zelo odgovorne akcije. Zbrati sto milijonov lir ni lahka stvar. Vendar, tako pravijo članice tega kluba, če so v Tržiču zbrali prav tolikšno vsoto, sto milijonov lir, za nakup laserja za tamkajšnjo bolnišnico, je možno zbrati ta denar tudi v Gorici ter njegovi neposredni okolici, oziroma v krajih, ki sodijo h goriški bolnišnici.
Kaj je pravzaprav ta draga naprava, umetni pankreas. O tem je podrobno govoril primarij prof. Renato Cazzola. Gre za aparaturo, ki nadzoruje delovanje telesnega pankreasa nad glicemijo. Gre za
aparaturo, ki je zelo točna, in ki jo zdravniki lahko z uspehom uporabljajo v kritičnih primerih. Ne bomo se tu spuščali v detajlni opis aparature. Infuzijske črpalke v njej dozirajo insulin. Kjer teh aparatur ni, je seveda vsa odgovornost na zdravnikih,-vendar je ta aparatura do pičice točna in tako onemogoči morebitno človeško netočnost.
Na tiskovni konferenci so bili, poleg članic kluba, tudi primarij ter zdravniki prof. Salvatore Ban-cheri, prof. Filippo Destro, dr. Mario Geat in dr. Li-dia Danelon, ki v goriški splošni bolnišnici odgovarja za antidiabetični center.
Dr. Danelonova je povedala, da smo v naši deželi nad italijanskim povprečjem glede sladkornih bolnikov. Italijansko povprečje je 5 bolnih na vsakih 100 prebivalcev. Več bolnih je v Piemontu, Liguriji in Furlaniji-Julijski krajini. Pri nas je povprečje 6,5 odstotka. Prednjačita Trst in Gorica, kjer je povprečje še višje, sledita Videm in Pordenon. Za Trst in Gorico so razmerja višja, ker je tu več ostarelega prebivalstva.
Novinarji smo seveda radovedni. Zaradi tega smo zdravnikom postavili več vprašanj. Najprej to: »Zakaj za to ne poskrbi uprava bolnišnice oziroma Krajevne zdravstvene enote in se mora za to zanimati zasebno društvo?« Na to nekako provokatorsko vprašanje so zdravniki odgovorili. Poudarili so, da ni več uprave posamezne bolnišnice, kot je to bilo nekoč. Upravni svet KZE skrbi za štiri bolnišnice na območju Goriške, za zunanjo preventivno službo, za
razne ambulante in druge ustanove. Ko upravitelji, seveda so to politiki, razpravljajo, kaj bodo kupili s sredstvi, ki jih imajo v proračunu, se znajdejo pred vprašanjem: komu ugoditi? Za razne, tudi drage aparature, se potegujejo razne bolnišnice, seveda predvsem tiste v Gorici in Tržiču. Ker se upravitelji nočejo zameriti nikomur, namesto, da bi veliko vsoto (v našem primeru 100 milijonov lir) izdali za nakup ene same aparature, porazdelijo denar raznim bolnišnicam, oddelkom, ustanovam, ter nakupijo desetine manjših aparatur. Seveda so tudi te potrebne, vendar bi bile potrebne tudi tiste, ki stanejo veliko. Zdravniki goriške bolnišnice so že večkrat zahtevali nakup umetnega pankreasa, pa niso doslej bili uslišani. Zaradi tega je taka zasebna pobuda zelo dobrodošla, kot je seveda bila dobrodošla podobna za nakup laserja v tržiški bolnišnici. Tudi tam je bil razlog za zasebno 'pobudo podoben sedanji goriški. Podobno se dogaja s TAC, ki ga uprava goriške KZE noče ali ne more kupiti. Bolniki se morajo zaradi tega zatekati v videmsko bolnišnico.
Podobne umetne pankrease imajo v Vidmu, del aparature v Tržiču. Onkraj meje s to aparaturo razpolaga Klinični center v Ljubljani.
Doseči sto milijonov lir za nakup take aparature je v Gorici brez dvoma tvegana stvar. Članice Maria Theresia Cluba si nadejajo, da bodo to dosegle. Pri Goriški hranilnici imajo odprt tekoči račun (štev. 9410-20), prispevke pa zbirajo tudi v pisarni Turistične ter letoviščarske ustanove. (mw)
Do konca meseca rok za prošnje za podpore kulturnim društvom
Pokrajinska uprava opozarja kulturna društva in ustanove, da to soboto, 31. t. m., zapade rok za predstavitev prošenj za dodelitev deželnih prispevkov za kulturne dejavnosti v tekočem letu, ki jih predvideva deželni zakon št. 68 iz leta 1981.
Prošnje je treba predstaviti na kolkovanem papirju, podpisati jih mora legalni predstavnik društva, priloženi morajo biti sledeči dokumenti in podatki: poročilo o delovanju v letu 1986 z dokumentiranim obračunom in navedbo morebitnih prispevkov iz drugih virov; program delovanja v letu 1987, predračun in prošnje za prispevke, ki jih je morebiti društvo naslovilo na druge ustanove; statut ali ustanovna listina društva; sklep društvenega odbora za vložitev prošnje za prispevek; seznam odbornikov.
Podrobnejše informacije dobijo zainteresirani v uradu za kulturo na pokrajinski upravi vsak delavnik med 8. in 14. uro (tel 385227).
Republiška delegacija ZSMS v Gorici gost MO SKGZ
Mladina se zavzema za sodelovanje ki naj bo življenjsko, ne pa formalno
Nadvse zanimiv zbornik revije Borec
Zgodovinska vprašanja po koncu vojne
Konec druge svetovne vojne v Jugoslaviji in okrog njenih mej smo tiste odrasle generacije doživljali vsak po svoje. Tudi čas v dveh, treh letih neposredno po vojni je bil sila napet in pester. V mislih imam vprašanja okrog Trsta in naše zahodne meje. Kaj se dogaja, kaj se plete, kdo vse je v igri in zakaj, marsikaj tega nismo vedeli, še manj razumeli. Mladi, ki tistega časa niso doživljali, so o tistih dneh Po koncu vojne lahko veliko brali. Točne in manj točne verzije, poročila o resničnih dogajanjih in tudi izmišljene pripovedi. Marsikaj je o dneh ob koncu vojne in posebno še po njej ostalo tudi nepojasnjeno. Naj bo to tako ali drugače. Vsem našim ljudem, tistim, ki so sami doživljali konec druge svetovne vojne in onim mlajše generacije, ki so o tem le brali, bo zdaj na voljo dragocena publikacija, posvečena koncu druge svetovne vojne v Jugoslaviji.
Ni bistvenega pomena, da ne gre za knjigo (v oblikovnem pomenu), temveč da gre za dvojno ali celo trojno številko revije Borec, ki je svojo zadnjo lansko številko posvetila vprašanjem ob koncu vojne. Toda ne vprašanjem, ki bi jih za to publikacijo posebej osvetljevali različni pisci. Gre namreč za to, da je v tej publikaciji, (ki je prav zaradi take oblike izdaje cenejša in dostopnejša), objavljeno gradivo s posvetovanja jugoslovanskih in britanskih zgodovinarjev, ki so decembra 1985 na Brdu pri Kranju razpravljali o tej tematiki. To ni bila prva okrogla miza zgodovinarjev dveh držav, saj so se zgodovinarji Velike Britanije in Jugoslavije srečali prej že na treh podobnih simpozijih, dvakrat v Londonu in enkrat v Kuparih. Na simpoziju na Brdu pa so se zbrali jugoslovanski zgodovinarji Dušan Biber (ta je celoten zb. rnik, ki je zdaj pred nami tudi uredil), Tone Ferenc, Branko Petranovič, Jože Pirjevec, Fikreta Jelič-Bulič in še nekateri drugi. Pa britanski zgodovinarji VVilliam Deakin, Elisabeth Barker, David Hunt. Pa nekdanji jugoslovanski vojaški poveljniki, admiral Bogdan Pecotič, generala Miloš Sumonja in Fabijan Trgo, pa general Ivan Dolničar, britanski vodilni vojaški poveljniki Peter Wilkinson in drugi. Pri tem so seveda sodelovali še mnogi drugi, na pr. sodelavec maršala Tita, general in kasnejši ambasador Vladimir Velebit in drugi, ki so bili med vojno tako ali drugače na vodilnih političnih in vojaških položajih pa se zdaj ukvarjajo z zgodovinopisjem. Ti so zato svoja lastna opažanja ali pa ugotovitve svojih raziskav prispevali pri razjasnitvi tematike, kateri je bila okrogla miza na Brdu posvečena. Že taka sestava sama kaže na odlike razprav in referatov sodelujočih, še bolj pa bo to ugotovil slovenski bralec, ki bo prebiral gradivo tega izjemno zanimivega zbornika. Morda bo površni bralec sicer rekel, da je nekaj tega že vedel, da je o tem tudi že bral, kot velja to na pr. za razne verzije o ujetju in pobegu nemškega generala Aleksandra Lohra, ki so ga partizani ujeli pri Topolšici ob koncu vojne. Ali pa za razne verzije o natezanjih angleških vojakov in partizanov v zadnjih dneh vojne na Soči in okoli Trsta. Prav tako bo bralec lahko ugotovil, da nekatera vprašanja tudi na tem posvetovanju niso bila do konca razčiščena in da so ostala nepojasnjena. Tako' na pr. zakaj se Angležem prav do zadnjih mesecev bojev ni mudilo zasesti Trsta in Julijske krajine, ob prepričanju, da bodo to itak zasedli Jugoslovani. Pa so potem iz nepojasnjenih razlogov spremenili svojo taktiko in s svojimi enotami na vso moč drveli proti Trstu, da bi prehiteli Jugoslovane. Pa še druga nejasna vprašanja so ostala odprta, tako na pr. o uporu nemških kvizlingov v kozaški diviziji v Celovcu v maju 1945; pa še marsikaj drugega.
Toda ne glede na nekatera nasprotna stališča, ne glede na neka nepojasnjena vprašanja, na različne verzije dogodkov, bo bralec, kogar zanimajo ta vprašanja, našel v tem zbranem gradivu izjemno zanimivo in za marsikoga tudi dragoceno branje. Podrobnosti mu bodo sicer uhajale sproti, saj je tega gradiva ogromno, nanaša pa se tudi na najraz-
ličnejša vprašanja in na razne kraje na Koroškem, v Sloveniji, v Julijski krajini. Tudi dokončnega stališča ne bo mogel zavzeti, saj nekateri pravijo, da je najbrž več resnic in ne ena sama. Toda obogatitev znanja in vednosti o okoliščinah okrog konca druge svetovne vojne in okrog bojev za slovenske meje bodo vsakemu bralcu dale marsikaj misliti. Morda tudi to, da so rešitve, pa čeprav začasne, najbolj trajne. Pa tudi to, da ni ničesar dokončnega pri reševanju posameznih spornih vprašanj, da je bilo tudi to pot kot že večkrat v zgodovini marsikaj odvisno od slučajnih okoliščin, od dobre volje akterjev in od spleta nepredvidljivih trenutnih dejstev.
Posvetovanje je potekalo tako, da so bili na programu referati na posamezne teme, o njih pa je sledila dopolnjujoča razprava. Zgodovinarka in publicistka, že umrla Elisabeth Barker, razlaga v uvodnem referatu, kako je bilo razumeti Churchillov in Stalinov dogovor glede Jugoslavije »fifty-fifty«, ki naj bi bil novembra 1945 praktično pokopan. David Hunt piše o položaju v Julijski krajini spomladi 1945, Jože Pirjevec iz Trsta pa o spremembah odnosa britanskega tiska do Jugoslavije neposredno po koncu vojne. Razprava, ki je sledila tem referatom, podrobno osvetljuje vojaška in politična dogajanja prav v zvezi s Trstom in Julijsko krajino, ter nesoglasja glede tega med zavezniki. Pri tem je zanimivo, kako obrobno vlogo so pravzaprav igrali Američani, ki so bili manj naklonjeni Jugoslovanom od Britancev. Med temi pa so obstajale razlike med vojaki, ki so bolj naklonjeno gledali na jugoslovanske težnje ter med politiki. Ti so obravnavali vprašanja s političnega stališča in svojih odnosov s Sovjetsko zvezo ter manj dobrohotno na-pram jugoslovanskim zahtevam. Ta prva tema je gotovo največjega pomena. Drugi sklop vprašanj se tiče razmer v Neodvisni državi Hrvatski ob koncu vojne, domnevnih uporov proti Titu v letu 1945, pa domnevnega upora kozakov v Celovcu tik po koncu‘vojne. Tone Ferenc je prispeval referat o predaji nemške vojske iz jugovzhodne Evrope, pri čemer je neposredno poročal general Ivan Dolničar, ki je bil ob koncu vojne podpolkovnik in politični komisar XIV. divizije na Štajerskem. Kako se je vdajala nemška vojska na Balkanu piše tudi William Deakin. Razpravljalni so bili na to temo številni, čeprav so bili prispevki na tržaško temo tehtnejši. (Naj samo omenimo razpravljalne: Biber, Deakin, Pirjevec, Barkerjeva, Vladimir Velebit, Peter Wil-kinson in dr.)
Širšo jugoslovansko tematiko obravnavajo teme o makedonskem vprašanju v britansko-jugoslovanskih odnosih, pa vprašanje jugoslovansko-bolgarske federacije. Marsikaj današnjemu bralcu odkriva tudi poročilo o dogajanjih na Kosovu, ki olajša razumevanje tamkajšnje današnje situacije; pa dogajanja okrog federacije Jugoslavije z Albanijo, dokler ni Informbiro prinesel konec tej ideji. Govor je o reševanju zavezniških letalcev na ozemlju Jugoslavije. Pri tem je poudarjeno, da vse misije, ki so jih britanske vojaške oblasti poslale k nam ne bi bile uspešne, če ne bi naši ljudje sami reševali zavezniških letalcev, ki so bili prisiljeni odskočiti na jugoslovanskih tleh. Če k temu dodamo še slikovno gradivo, ki je originalno, marsikdaj tudi še neznano, smo o vsebini tega zbornika napisali vsaj bistveno. Seveda je treba to publikacijo na več kot 250 straneh dvoko-lonskega tiska prebirati in zbrano prebirati, in o zapisanem tudi razmišljati, da si bralec lahko ustvari vsaj približno podobo o usodnih vojaških in političnih dogajanjih ob koncu druge svetovne vojne na naših tleh. Posebno še, ker so vsebino zgodovinskih referatov bistveno dopolnjevali v razpravah ne samo zgodovinarji z obeh zavezniških strani, temveč tudi udeleženci in soustvarjalci takratnih zgodovinskih dogajanj.
(Sl. Ru)
Podobe kraških kamnov
Claudia Raza-Floreancig spada med najbolj aktivne tržaške likovnice. Njene razstave in sodelovanja na skupinskih razstavah se takorekoč vrstijo. Še ni leto, ko se je odlično predstavila v galeriji Cartesius z bogato zbirko svoje grafike. Sedaj je s svojimi povsem novimi deli napolnila tržaško občinsko galerijo, kjer bodo njena dela na ogled do 4. februarja.
Ob teh spodbudnih podatkih hkrati z zadovoljstvom ugotavljamo, da se likovnica, ki prihaja v svojo polno ustvarjalno dobo, od razstave do razstave predstavlja vedno bolj zrela. Hkrati pa tudi vedno bolj dosledna, rekli bi raje zvesta sama sebi in svoji likovni poti.
Claudia Raza-Floreancig, ki izhaja z ravninskega čedajskega področja, se je po preselitvi na naš nabrežinski Kras, tako vživela v kraško okolje, da je prevzela enega izmed tipičnih kraških elementov - kamen - za svojo glavno temo likovnega izražanja. V letih, odkar sledimo njenemu likovnemu izživljanju, opažamo, da je svojo likovno govorico močno razvila in da je bila tudi dosledna v osvajanju novih tehnik, začenši z risbami in akvareli, nato z olji in grafikami, dokler ni sedaj prešla na pastelno tehniko, pravzaprav na nekakšno mešano tehniko, kajti po pripravi osnove - platna ali papirja — nanese na osnovo zamišljeni motiv v pastelu, ki ga pa nato temeljiteje obdela ali dopolni s pomočjo posebnega prahu — carborunduma - ki ga vtre v platno odnosno v pastelno barvo na njem. In po nič kaj lahkem delu ustvari podobo kraške skale, s kakršnimi je posejan ves Kras. So to podobe kamnov, z zelo nazorno prikazanimi razjedami, ki so jih stoletja burje, dežja, sonca in ledu izpraskale s površinskih skal.
In če smo pred časom na nekaterih njenih zadnjih razstavah ugotavljali, da se Raza-Floreancig bliža abstraktni likovni govorici ali celo da je že prestopila njen prag, moramo sedaj z zadovoljstvom ugotoviti, da so njena tokrat razstavljena dela spet figurativna. Pri tem smemo dodati, da je njena likovnost še ali bolje spet pridobila.
Kakor smo že rekli, je Raza-Floreancig tokrat s svojimi deli napolnila oba prostora občinske galerije. Na ogled je dala nekaj srednje velikih slik in še pol ducata velikih platen. Že danes bi skušali poudariti, da je njena tokratna razstava v občinski galeriji še en pomemben korak na njeni' razvojni in ustvarjalni likovni poti. Likovnica, tistih, ki njeno dejavnost sproti spremljajo, s svojimi nastopi sicer ne preseneča kdo ve kaj, saj so vnaprej prepričani, kam njena likovna pot vodi in doslej se jim ni izneverila. Tokrat pa to svojo doslednost s svojo ustvarjalnostjo še potrjuje.
Realideološka gesla, identiteta kulture in zamejstvo
IVAN VERČ
Sociolog Slavoj Žižek je nekje zapisal, da je kultura način samoprikazovanja ideologije. Pojem ideologije je seveda zelo širok, saj se pod njim skriva skupek določenih vrednot, ki tako ali drugače vplivajo na življenje in na pogled nanj. Zunanji znaki teh vrednot so vedno in povsod vidni. Znak je lahko obrobnega značaja, (podoben značaj je na primer pred leti nosila v Sovjetski zvezi hoja v jeansih, ki je imela rahel »disidentski« prizvok), lahko pa zavzema tudi širše kulturološke razsežnosti. Tako je na primer Sv. Peter v Rimu znak cerkvene oblasti, mavzolej Leninu v Moskvi znak nespremenljivega vira resnice, naša tržaška univerza pa je bila za časa lašizma zgrajena kot znak poslednje »kulturne« trdnjave proti vzhodnim »barbarom«, torej nam. Kljub širini tega pojma pa bi se vendarle za problematiko, ki jo mislim nakazati, omejil le na dva osnovna, predvsem politično-ideološka in organizacijsko realizirana (odslej: realideologiji) pogleda na svet, okoli katerih se Slovenci v Italiji v glavnem spoznavamo: levičarsko-laični in katoliško-sredinski, neredko tudi desni. Delitev je res nekoliko shematična in tudi ne povsem pravična, saj ne upošteva tretje, ne-realideološ-ke komponente, ki se razlikuje od ostalih dveh prav zaradi kritičnega odklanjanja obstoječih realideoloških struktur. Odklon je seveda osnovan na kulturi (za katero ni nujno, da se odreka takim ali drugačnim ideološkim premisam, seveda brez dogmatizma) in ne na politiki ter je v večji ali manjši meri prisoten v obeh »taborih«. Žalostno je seveda to, da ti »notranji« disidentski glasovi, laični in katoliški, nimajo možnosti, da bi s svojim nedogmatizmom dejansko vplivali na naše kulturno delo. Levega »disidenta« vabijo in poveličujejo desni, katoliškega pa levi. Napake in odkloni v nasprotnem taboru služijo na ta način le zato, da bi vsakdo poudarjal pravilnost (in »nezmotljivost«) izbir lastnega tabora. Tako je na primer Vekoslav Grmič nezaželen v naših katoliških krogih, ki radi poslušajo levega disidenta (recimo Spomenko Hribar), za katerega pa seveda ni prostora v tako imenovanih naprednih krogih. Stara ljudska modrost pravi, da mora vsakdo najprej pomesti pred svojim pragom, mi pa, kot kaže, s pridom kažemo na tuje grehe, da bi svojih ne videli. Tako se pač zgodi, da je ta tretja, nevezana ideologija dejansko odsotna v slovenski zamejski javnosti, saj čim pride in če sploh pride do besede, jo ta ali ona realideološka struktura lepo izrabi, vključi vase in v bistvu izniči. Prevod trditve: »v mojem stanovanju je nekaj narobe« se po tej logiki bolj
ali manj glasi takole: »kot vidite, je v njegovem stanovanju nekaj narobe, zato pridite pod mojo streho«.
Mislim, da ne odkrivam prav nič posebnega, ko trdim, da je vse naše organizacije mogoče opredeliti po pripadnosti k eni ali drugi skupini (izjeme so redke, v glavnem na športnem področju). Njuno sodelovanje je zato mogoče edino na osnovi neke četrte vsesplošne ideologije (zdaj že realideologije), ki dejansko združuje, ne glede na različne taktike in strategije, vse zamejske Slovence: na narodnoobrambnosti. To sodelovanje se konkretizira v realizaciji praktičnih političnih ciljev, na primer v boju za globalno zaščito. Organ tega sodelovanja je danes enotna delegacija, za katero pa si upam trditi, da si neupravičeno lasti kompetence in izsiljuje rešitve, ki s pragmatično političnim delom imajo kaj malo opraviti. Po mojem mnenju bi radi nekateri enotno delegacijo spremenili v neke vrste nadoblast, ki z izsiljevanjem enotnosti in z grožnjami odstopa dobesedno preprečuje katerokoli zdravo pretakanje misli. Nad-ideologija te realizirane nad-oblasti je seveda narodnoobramb-nost (zaradi tega je danes že realideologija). Če se povrnem k začetni trditvi, potem ugotavljam, da bi bilo mogoče določeno zamejsko kulturo opredeliti kot »način samoprikazovanja« narodnoobrambnosti, vendar bi bilo to zelo poceni poenostavljanje, saj moramo razlikovati vsaj dve ravni kulturnega dela: kulturo v funkciji realideologije in ustvarjalno kulturo ali umetnost. Ne zgražam se nad dejstvom, da je kultura lahko pod vplivom ideologije (zgodovina je polna odličnih ideološko opredeljenih umetnikov), povsem narobe pa se mi zdi tolmačenje tovrstne kulture kot edino možne in ustrezne našim zamejskim potrebam. In to tem bolj, ker je pri nas »kultura narodnoobrambnosti« le tista, ki najbolj ustreza realizirano strukturirani »ideologiji narodnoobrambnosti«, to realideologija pa ima v zakupu, kot smo že videli, psevdo javni organ oz. enotna delegacija, ki vsako kreativno delo meri po večji ali manjši ustreznosti tako imenovanim narodnim interesom »vsega« slovenskega življa. V resnici je stvar še bolj komplicirana, saj je po tej logiki odklon od ene same politične ideologije te ali one komponente enotne delegacije vselej tolmačen kot napad na »celotno« slovensko zamejstvo. V imenu dozdevnih »višjih vseslovenskih potreb«, ki jim seveda vsebino določa politični organ, so križni veti na dnevnem redu, enotnost pa, kot kaže, je dosežena le tedaj, ko je potrebno onesposobiti komponento, ki ni ne v eni ne v drugi realideologiji.
Če kulturno delo opazujemo z vidika teorije informacije, potem je mogoče trditi, da je politi-
kom, pravzaprav politikantom, dejansko neznana ločnica med ozko realideološka in ustvarjalno kulturo, saj je večina naših zamejskih kulturnih prireditev usmerjena na enoznačno recepcijo, neustrezno in večkrat celo nevarno pa naj bi bilo kulturno delo osnovano na pravilu diferencirane, neurejene in mnogoznačne recepcije. To se dogaja na obeh ravneh informacijskega sporočila. Na ravni oddajnika je prisoten posebne vrste samozaviralen moment, ko psevdokulturni neustvarjalne zavestno izbere pot najmanjšega odpora in ponuja sicer realideološka prepričljive, vendar nekreativne produkcije, kot to večkrat opazimo pri proslavah, manifestativnih ritualih in »kulturnih programih« ob šagrah, taborih, procesijah, pogrebih in zborovanjih. Tu je v ospredju »moč slovenske besede, ki brani pred odpadništvom in utrjuje kulturno identiteto Slovencev«, ta slovenska »beseda« pa se seveda vedno spaja še z drugimi, točno realideološka obarvanimi gesli. V tej perspektivi zamejski psevdokulturni delavec zavzema funkcijo neke vrste »mesije«, ki z ljudstvom ravna kot z »grešnikom«, potrebnim odrešitve. Odrešitev pa izhaja iz prepričanja, da je oznanjena resnica edino pravilna. Ta resnica je torej vseodrešujoči bog, ki te s svojim dogmatizmom reši vsakršnih notranjih konfliktov in ti ponuja neverjetno sprejemljiv alibi za čim bolj udobno intelektualno življenje. Kdor ima pač resnico v zakupu, lažje živi in si seveda jemlje pravico, da tudi drugim olajša življenje.
Nič drugače ni na ravni sprejemnika: zaradi pomanjkanja vsakršne debate in predvsem neodvisne in dejansko svobodne revije, kjer bi se lahko pogovarjali in, zakaj ne, tudi kregali o ustvarjalnem momentu kulturnega snovanja in ne le o realideološki pripadnosti te ali one kulturne prireditve, je recepcija odvisna zgolj od ozko ideološke prizme bolj ali manj uradne kritike, razen cenjenih izjem (ki tonejo v brezbrižnem molku ali pa jih dobivajo po grbi). Strokovnega odnosa v analizi kulturnega dela ni, popolna kontrola političnega delodajalca nad vsemi našimi zamejskimi informacijskimi kanali pa preprečuje možnost in svobodo ustvarjalnega odnosa do ustvarjalnega dela. Tako se pač dogaja, da je ocenjevalec »svoboden« le v kolikor se zavestno izogiba vsakršnega dvoma, ki bi lahko načenjal smernice te ali one »kulturne politike«. Vzrokov za to stanje je več: neznanje, psihološki pritiski, strah in ekonomska odvisnost od političnega delodajalca.
Da poenostavim: realizirano strukturirana ideologija (katoliška, narodnoobrambna, leva, desna, ali pa to in ono v raznih kombinacijah) ne dopušča, da bi se pri nas uveljavil katerikoli
ustvarjalni kulturni proces. Ustvarjalnost je zanimiva le tedaj, ko jo je mogoče izrabiti v politične namene. Posebno poglavje je v tem pogledu Slovensko stalno gledališče. Že pred leti je bilo precej hrupa okoli dela o Pinku Tomažiču in tovariših, okoli uprizoritve Mrakovega dela po cerkvah in okoli »moralno spornega« teksta italijanske pisateljice Dacie Maraini. Vsa dela sodijo tako v našo stvarnost, kot v našo zgodovino, v naše aktualne potrebe in v našo kulturno tradicijo, sprejeta pa so bila le v funkciji nasprotujočih si realideologij, kot da sta Ace Mermolja, ki je napisal delo o Tomažiču in pred kratkim preminuli Ivan Mrak (da o Marainijevi sploh ne govorimo) neke vrste »longa manus« te ali one politične organizacije. O umetniškem odnosu do sveta avtorjev pa seveda ni bilo govora. Obveljalo je pač načelo: »Umetnik mora umreti«, ki je v odnosu do ustvarjalnosti značilen za vse totalitarne režime, pa naj bodo tako ali drugače obarvani z demokratično masko ljubezni do bližnjega in spoštovanja do drugače mislečega. Tako nedopustno ravnanje z ustvarjalnostjo se je ponovilo tudi letos. Spet so se razvnele neos-novane in zlonamerne polemike o gledališkem tekstu, ki ga ni, po stalinistični metodi, še nihče, razen politikov, bral, ker še ni bil ne objavljen ne izveden, zato pa je že tarča časopisnih izjav, skritih aluzij in polrecenzij. In vse to samo zato, ker je Sergij Verč v svojem delu »Evangelij po Judi« izpostavil misel, da je mogoče tudi krščansko idejo izrabiti v nekrščanske in antietič-ne namene, tako kot je mogoče izrabiti vsako idejo o človekovi sreči proti človeku samemu. Ta misel ne žali verskih čustev, žali le tiste, ki jim je vera in oblast nad verniki eno in isto. Užalili so se torej predvsem politiki, ki že grozijo z nastopom na zdaj že zloglasni enotni delegaciji v imenu skupnega slovenskega kulturnega prostora v zamejstvu (SSKPvZ, nova inačica!). Vse to spet diši po stalinizmu, pravzaprav po klerostalinizmu, kjer od vedno velja načelo, da »umetnik mora umreti«, če naj si ponovno izposodim naslov gledališkega dela slovitega poljskega režiserja Kantorja, ki je »smrt umetnika« doživljal v realideološka drugačnem taboru, nič več in nič manj dogmatskem od našega. Tudi pri nas je torej tako imenovana kulturna politika prej oženje pogledov s cenzurnimi nastopi (ali si mislite, ko bi imeli na razpolago svoje policaje?), kot pa spodbuda vsem resnično ustvarjalnim silam, ki jih, hvala bogu, res ni malo v zamejskem prostoru.
(se nadaljuje)
Smučanje: na svetovnem prvenstvu v Crans Montani
Avstrijec Gstrein najhitrejši v slalomu za kombinacijo
Včerajšnji zmagovalec v slalomu Gstrein v akciji
CRANS MONTANA — Svetovno prvenstvo v smučanju, ki se odvija v teh dneh v švicarskih turističnih centrih Cransu in Montani in ki se bo zaključilo v nedeljo, 8. februarja, počasi stopa v živo.
Danes je bil namreč na sporedu slalom za moško kombinacijo, katerega se je udeležilo lepo število favoritov v ostalih smučarskih panogah. Po zasneženih strminah so se tako spustili Gi-rardelli, Pramotton, Zurbriggen, Wa_s-meier in še drugi odlični smučarji. Še precej presenetljivo je zmagal mladi avstrijski tekmovalec Bernhard Gstrein, ki je le za tri stotinke sekunde prehitel rojaka Maderja.
Italijan Erlacher se je uvrstil na odlično šesto mesto, Girardelli, ki je eden od favoritov kombinacije, pa se je uvrstil navsekakor konkurenčno sedmo mesto. Osmo mesto je pripadlo
najboljšemu italijanskemu tekmovalcu Pramottonu, deveto pa glavnemu favoritu te kombinacije Pirminu Zur-briggnu. In prav njegova še precej povprečna uvrstitev morda pripravlja prvo presenečenje na tem svetovnem prvenstvu.
Če bo namreč hotel zmagati, bo moral v petkovem smuku za kombinacijo prehiteti včerajšnjega zmagovalca za preko tri sekunde. Res pa je tudi, da je SuperPirmin prehitel svojega najhujšega konkurenta za osvojitev kombinacije Wasmeierja za skoraj celo sekundo, kar je res lepa prednost.
Danes pa bo ob 11.00 na sporedu ženski slalom za kombinacijo. Včeraj je bila najboljša na poskusnih vožnjah Zahodna Nemka Michaela Gerg (ZRN), ki je za 34 stotink sekunde prehitela rojaka Kiehla. Tretja je bila švicarska tekmovalka Figinijeva, četrta pa njena slavna rojakinja Erika Hess. Italijanska tekmovalka Carla Delago je bila na končnem seštevku šesta in odkrito računa na odlično uvrstitev.
Medtem pa se jugoslovanski predstavniki, ki se ne udeležujejo kombinacij, pripravljajo na odhod v Crans Montano. Skupno je vodstvo prijavilo šest tekmovalcev in sicer Križaja, Petroviča, Čižmana in Benedika pri moš-
kih in Svetovo ter Dežmanovo v ženski konkurenci. Mateja bo prva. odpotovala v Švico, in sicer v petek, zadnji pa se bo šele prihodnji četrtek odpravil na pot Križaj, ki bo nastopil le v slalomu.
Boh: na včerajšnjem treningu
Huda nesreča italijanske posadke
CERVINIA — V teku včerajšnjih treningov v bobu četverosedu za evropsko prvenstvo, ki bo v soboto v Cervinii, je prišlo do hude nesreče. Prevrnil se je namreč bob italijanske posadke 2. Pri tem je bil ranjen pilot boba, 31-letni Guerrino Ghedina, najhuje poškodovan pa je 29-letni Paolo Scaramuzza, ki so ga morali nujno s helikopterjem odpeljati v bolnišnico v Aosto. Gianfranco Lazzer in Franco Michelon pa nista utrpela poškodb.
HOKEJ NA LEDU: Partizan boljši
BEOGRAD — V včerajšnjem srečanju 1. jugoslovannske lige v hokeju na ledu je Partizan v Beogradu premagal Jesenice s 3:1 (1:0, 2:1, 0:0).
Suberjeva odlična
Na Zoncolanu so bile včeraj letošnje pokrajinske mladinske igre v smučanju za osnovne in nižje srednje šole.
Med našimi zastopniki je bila tokrat najboljša Valentina Suber (osnovna šola France Bevk z Opčin), ki je osvojila odlično tretje mesto. O tekmovanju bomo še poročali.
Košarka: zadnje kolo skupine B pokala pokalnih prvakov
Kljub porazu tudi Scavolini v polfinalu
Kljub porazu v zadnjem kolu skupine B pokala pokalnih prvakov so se košarkarji Scavolinija iz Pesara uvrstili v polfinale tega pokala. Marsikateri časopis je včeraj namignil, da bi lahko Cibona v zadnjem srečanju »taktično« izgubila in tako izločila italijansko moštvo. Zagrebčani pa so povsem športno opravili svojo nalogo, premagali turško ekipo Efesa Pilsena kar s 125:78 (63:44) in tako je ob Zagrebčanih v tej skupini tudi Scavolini v polfinalu. Pri Ciboni je bil najboljši strelec Dražen Petrovič s 34 točkami.
Scavolini pa je v Belgiji proti Ra-cing Malinesu izgubil s 84:89.
Končna lestvica: Cibona Zagreb (Jug.) 12: Scavolini Pesaro (It.), Efes Pilsen (Tur.) in Racing Malines (Bel.) 4.
Koračev pokal
SPLIT — V zadnjem kolu četrtfinalne B skupine Koračevega pokala je sinoči v Splitu domača Jugoplastika premagala francosko moštvo Antibesa s 93:91 (51:43). Najboljši strelec pri Spličanih je bil Perasovič (20 točk).
Odslovili trenerja Mangana
PORTO SAN GIORGIO — Zaradi zadnjih slabih rezultatov je vodstvo Fleminga, ki nastopa v A-2 ligi, odslovilo trenerja Massima Mangana. Moštvo bo odslej vodil 36-letni Enzo Romano, dosedanji pomočnik samega Mangana.
Prijateljska tekma v Kopru
Tesen poraz Ljubljančanov
KOPER — Na koprskem stadionu sta se včeraj v prijateljski nogometni tekmi srečala ljubljanska Olimpija in zagrebški Dinamo. Pred okrog 2.000 gledalci so zmagali Zagrebčani z 2:1. Zadetke so dosegli Besek in Boban za Dinamo ter Miloševič za Olimpijo. Trener Ljubljančanov Gugolj je predstavil vse svoje nove igralce, med katerimi sta bila še najboljša bivša člana Rijeke Sestan in Hrstič. (Kreft)
Lucchese - Rijeka	1:0
LUCCA V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi je Lucchese, ki na-
stopa v C-l ligi, premagal jugoslovanskega prvoligaša Rijeko z 1:0 (0:0). Zmagoviti gol za domačine je dal Bardi v 73. min.
Boks: Rosi - Pyatt za evropski naslov
PERUGIA — Drevi bo v Perugii boksarsko srečanje za evropski naslov v supervelter kategoriji med Italijanom Gianfrancom Rosijem in Jamajčanom, sedaj angleškim državljanom Chrisom Pyattom.
Preložili dvoboj Nati - Amand
FORLI' — Dvoboj za evropski naslov v peresni kategoriji med Italijanom Valeriom Nalijem in Francozom Marcom Amandom, ki bi moral biti 20. 2., so zaradi organizacijskih težav preložili vsaj za 15 dni.
Pokal L. Ronchetti
RIGA — V okviru tega pokala je italijansko moštvo Felisattija iz Ferrare izgubilo v Rigi proti domačemu moštvu Daugawa z 81:84 (42:45). Italijanke so izločene iz tega pokala, Sov-jetinje pa so se uvrstile v polfinale.
Nogomet: danes v prijateljski tekmi
Italija proti Vzhodni Nemčiji
PARMA Italijanska nogometna reprezentanca pod 21 letom bo danes v Parmi igrala prijateljsko tekmo proti sovrstnikom NDR. Trener italijanske vrste, Tržačan Cesare Maldini bo lahko poskusil kar več nogometašev, saj se je domenil s trenerjem NDR, da lahko med tekmo izvedejo »prosto število« menjav.
Današnja tekma bo za »azzurre« zadnja preizkušnja pred kvalifikacijsko tekmo za EP proti Portugalski (11. 2.). Italija bo proti NDR začela z naslednjo postavo: Lorieri, Pioli, Maldini, Ferrara, Costacurta, Zanoncelli, Berti, Onorati, Galderisi, Notaristefano, Sca-rafoni.
Srečanje se bo pričelo ob 14.30 in ga bo neposredno prenašala italijanska televizija po 1. sporedu.
B-ligaši v Covercianu
FIRENCE — Italijanski nogometaši under 21 moštev, ki nastopajo v B ligi, so od včeraj zbrani v Covercianu, kjer
vadijo za sobotno prijateljsko tekmo proti švicarskemu prvoligašu Gras-shoppersu. To srečanje bo v Modeni.
Med izbranimi nogometaši je tudi član Triestine Orlando.
V prijateljski tekmi v Rimu
SZ po pričakovanju premagala Romo
Roma - SZ	0:1 (0:0)
RIM — V včerajšnji prijateljski tekmi v Rimu je reprezentanca SZ po pričakovanju premgala Romo, ki pa je Sovjetom nudila dober odpor. Odločilni zadetek je v 72. min. dosegel Jevtu-šenko. Obe ekipi, predvsem pa SZ, sta imeli nekaj lepih priložnosti za zadetek. Zaradi slbega vremena je srečanju prisostvovalo le 4.000 gledalcev. Izkupiček s te tekme so namenili rimski bolnišnici »Bambin Gesu«.
Od 2. do 4. februarja na Piancavallu
Mladinske igre Alpe - Jadran
Odličen obračun Našega prapora in Zarje
Tri prva in tri druga mesta za lokostrelce naših društev
PIANCAVALLO — V dneh od 2. do 4. februarja bodo na Piancavallu pri Pordenonu na sporedu mladinske igre Alpe - Jadran, katerega se bodo udeležili mladi tekmovalci iz vseh dežel, ki sestavljajo delovno skupnost Alpe -Jadran.
Mladinci se bodo med sabo pomerili v sledečih športih: slalomu, veleslalomu, smučarskem teku za posameznike in štafete ter v hokeju. Deželni odbornik za šport Mario Brancati je poudaril, da bo to pravi praznik mladine, ki prihaja iz štirih različnih držav (Italija, Jugoslavija, Avstrija in ZRN) in ki se bodo tu spoznali v zdravem športnem duhu.
Slovesno odprtje bo v ponedeljek, ko se bodo v mimohodu predstavili mladi iz Bavarske, Gornje Avstrije, Koroške, Salzburga, Štajerske, Hrvat-ske, Slovenije, Lombardije in s Tridentinskega in Gornjega Poadižja. Uradno bo igre odprl predsednik dežele Adriano Biasutti.
Do sedaj so se Mladinske igre Alpe - Jadran odvijale štirikrat: leta 1982 v Auronzu, dve leti kasneje v G razu, leta 1985 v Beljaku, lani pa v Pulju.
Danes in jutri na Nevejskem sedlu
Smučarske tekme za evropski pokal
VIDEM — Danes in jutri se bodo na Nevejskem sedlu odvijala smučarska tekmovanja za evropski pokal, katerega se bodo udeležili smučarji iz Italije, Jugoslavije, Švedske (vsi najboljši razem Stenmarka), Avstrije (s Hinterseerjem na čelu), ZDA, Kanade, Francije, Švice, ZRN in še od drugod. Danes bo na sporedu slalom, jutri pa veleslalom.
KOŠARKARSKA INTERLIGA: Drevi Sokol - Kontovel ES
V okviru slovenske košarkarske lige bo drevi ob 21. uri v Nabrežini tekma med Sokolom, ki bo nastopil v prvi diviziji, in Kontovelom Electronic Shop. Favoriti so seveda Kontovelci, ki igrajo v promocijskem prvenstvu, Nabre-žinci pa so že v prvem srečanju proti borovcem dokazali, da jih ne gre podcenjevati.
V Spilimbergu so lokostrelci društev Naš prapor in Zarja dosegli vrsto pomembnih uspehov. Na dvoranskem tekmovanju (razdalja 18 m) so člani Našega prapora zasedli dve prvi in dve drugi mesti, tekmovalci Zarje pa eno zmago in eno drugo mesto.
Kar se tiče Našega prapora, velja povedati, da se bodo morali goriški lokostrelci (predvsem ekipa začetnikov) še potruditi, če želijo nastopiti na državnem prvenstvu. Na tem tekmovanju, ki bo v Reggio Emilii, bodo sodelovale ekipe in posamezniki, ki so na raznih tekmovanjih dosegli določene norme v točkah. Zdaj ekipa Našega prapora te norme še nima, tako da bo morala v naslednjih nastopih poleg zmage doseči še visoko število točk.
Kar zadeva nedeljsko tekmovanje, velja poudariti prvo zmago mladega Brica Ivana Zottija, ki je v kategoriji dečkov streljal najboljše. V tej konku-
renci se je na 2. mesto uvrstil Boris Lutman. Tudi med začetnicami so lo-kostrelke Našega prapora dosegle odličen uspeh. Vesna Lutman je bila prva, na drugo mesto pa se je uvrstila Elizabeta Tomšič. V isti kategoriji, toda med fanti, je nastopil tudi Aleksander Coceani, ki pa tokrat ni segel po najboljših mestih.
Kot rečeno, se z odličnim obračunom lahko ponašajo tudi člani Zarje, ki so izbojevali dva pokala. Tamara Ražem je osvojila prvo mesto v kategoriji deklic, medtem ko je VValter Micali osvojil drugo mesto med instinktiven Tekmovanja so se udeležili šte Stojan in Aleksander Ražem, Franko Križmančič in Marko Čuk.
Osmega februarja čaka lokostrelsko ekipo Zarje trd oreh v Gorici, kjer bodo streljali zjutraj na razdalji 25 m, popoldne pa na razdalji 18 m.
Ustanovili društvo Cicibona basket
Pred kratkim je bil v Trstu ustanovljen nov slovenski športni klub z imenom Cicibona basket. V njem so se zbrali mlajši, pa tudi že nekoliko starejši košarkarji, ki so želeli nastopati v ligaških tekmovanjih, pa jim to v okviru sedanjih slovenskih športnih struktur v Trstu ni bilo mogoče. Pravilniki košarkarske federacije so namreč v določenih primerih omejevalni in igralcem istega društva ne dopuščajo nastopati z več ekipami v določenih prvenstvih.
Pojav novega društva, ki se je že včlanilo v Italijansko košarkarsko zvezo, je vsekakor posledica velike razširjenosti košarke med našo mladino in zato lahko njegov nastanek le pozdravimo. Cicibona basket je zaprosila za vstop v ŠZ Bor, ta pa jo je že sprejel med svoje polnopravne članice. Znotraj ŠZ Bor sta tako že dve košarkarski društvi, ki pa bosta svoje delovanje koordinirali in medsebojno dopolnjevali, kar morda vedno tudi ne bo enostavno, glede na to, da vlada v tem našem največjem zamejskem društvu izredna prostorska stiska, ki jo bo pojav novega društva še zaostril, (-boj-)
Namizni tenis: na turnirju »Coppa femmina« v Veroni
Rokomet: v ponedeljek v moški D ligi
Zadovoljiv nastop Krasovih predstavnic
Krasu Trimac pomembni točki
V soboto in nedeljo je bil v Veroni tradicionalni ženski turnir »Coppa femmina«, ki so se ga udeležile tudi nekatere Krasove igralke. Udeležba je bila letos pod pričakovanji, saj so se odrekle nastopu številne odlične igralke, pa tudi prisotne včasih niso dale vse od sebe, tako da je prišlo tudi do nekaterih presenečenj.
Med deklicami je Biserka Simoneta dosegla običajno tretje mesto med 32 nastopajočimi, saj je v polfinalu izgubila proti zelo močniNegrizollijevi. Treba je omeniti, da se je omenjena deklica v drugi kategoriji enakovredno upirala predstavnici Coccaglia Corbettijevi, saj je oba seta izgubila le na razliko. Med naraščajnicami, kjer je bila konkurenca še precej ostra, je Elizabeta Grilanc izgubila že v uvodnem nastopu. Po dveh uspešnih nastopih je Ukmarjeva med mladinkami v četrtfinalu izgubila s piemontsko predstavnico Cocconijevo. Vse ostale, in sicer sestri Raubarjevi, Čokova, Šir-čeva in Goljeva pa niso uspele pre-
mostiti prve ovire. V tretji kategoriji se je Tanja Raubar prebila v drugo kolo, Tanja Ukmar pa je v drugi kategoriji prijetno presenetila in popravila vtis iz mladinskega tekmovanja. Premagala je namreč kar dve nasprotnici in se uvrstila med prvo osmerico. Sonja Milič pa se je uvrstila še stopničko višje (3. mesto), saj jo je v polfinalu premagala Semenzova z 2:0 (21:18, 22:20), ki je prej premagala tudi Ukmarjevo. Ta mladinka je trenutno v odlični formi. Proti Miličevi je zgrešila zelo malo žogic in bila bolj aktivna v napadu, tako da njena zmaga ne sme predstavljati kake senzacije. Nekoliko pa proti Semenzovi preseneča poraz Bernardičeve s čistim 3:0 že v prvem kolu absolutne kategorije. Očitno krasovka za ta nastop ni bila dovolj motivirana. V prvih dveh setih se je Ukmarjeva Corbettijevi-zelo dobro upirala, saj je dosegla kar 19 točk. V zadnjem setu pa je preveč popustila in dopustila nasprotnici, da je brez te-
žav zaključila srečanje v lastno korist. Miličeva pa se je najprej zlahka otresla Ditranijeve, nato pa gladko izgubila z Busnardovo, ki je zadnje čase posebno v mednarodnem merilu dosegla že veliko dobrih rezultatov in bo tudi branila barve državne reprezentance na bližnjem svetovnem prvenstvu v Indiji. Zaradi »forfaita« Sedmakove (zaradi vročine) se Bernardičeva ni mogla udeležiti tekmovanja dvojic, ki pa je Miličevi in Ukmarjevi prineslo odlično tretje mesto. V četrtfinalu so se s sestrama Semenza oddolžili za prejšnja poraza med posameznicami z rezultatom 2:1 (14:21, 21:9, 21:15), v polfinalu pa za malenkost bili slabši od para ekipe Surgelati Arena Zampini -Vignola, z 0:2 (20:22, 18:21). Trener Šercer je bil ob povratku dokaj zadovoljen z igro, nekoliko manj pa z rezultati svojih varovank, ki so tudi tokrat pokazale rahel napredek. Predvsem mlajšim predstavnicam pa manjka še veliko zaupanja v lastne moči. (Z. S.)
Kras Trimac (člani) - Cividin (mladinci) 19:17 (9:7)
KRAS: Sardoč 2, Klinc, Raseni 5, Skupek 1, Gruden 1, Kozlovič 1, Mitja Grilanc 7, Košuta, Predonzani, Simoneta, Milič in Sardo 2 zadetka.
Krasovi rokometaši so v predzadnjem nastopu prvega dela prvenstva izbojevali izredno dragoceno zmago. Predvsem zaradi pomanjkljivega ogrevanja so dopustili nasprotnikom, da so na začetku zelo poceni dosegali zadetke in tudi visoko povedli s kar 5:1. Tu pa se je srečanje odločilo v korist »rdeče-belih«, ki so s šestimi zaporednimi goli prišli v vodstvo (7:5) in obdržali priborjeno prednost do konca polčasa. V nadaljevanju pa so zmagovalcem prišli na roko tudi Tržačani, ki so spričo odličnih obramb vratarja Klinca zastreljali kar 6 od osmih 7-metrovk, ki so jih imeli na razpolago. Glavni protagonist drugega polčasa je bil Grilanc, ki je v najbolj kritičnih trenutkih kot za stavo načenjal nasprot-
nikovo mrežo iz vseh položajev. S sedmimi zadetki je bil tudi najboljši strelec srečanja.
Ponedeljkovo srečanje je bilo izredno napeto, borbeno, igra pa precej ostra, tako da sta morala sodnika kar 17-krat po dve minuti izključiti igralce obeh ekip. Prav v teh trenutkih, ko so se kraševci znašli z enim ali celo včasih z dvema igralcema manj, so stisnili zobe in pokazali veliko željo do zmage, ki je bila na koncu tudi primerno kronana. Kljub vsemu pa je bilo za Lazarjeve varovance očitno, da jim primanjkuje treninga. Izgubljeno bo treba čimprej nadoknaditi, da bo ekipa v povratnem delu in posebej v »play-off« čimbolj uigrana. Danes ob 19.30 pa se bodo v zgoniški telovadnici mladinci Krasa Trimac pomerili s prvo ekipo nabrežinskega Interja. Zanje bo to izredno pomembno srečanje in upajmo, da bodo ponovili ponedeljkov nastop, saj navijači od njih pričakujejo zmago. (Z. S.)
Deželni superveleslalom na Zoncolanu
A. Žezlina (SPDT) prvi v okraju
Začela se je 1. divizija
Meddruštvena smučarska ekipa MZSTE je nedeljski tekmovalni nastop v superveleslalomu na Zoncolanu zaključila z lepim uspehom. Aleksander Zezlina (SPDT) je v kategoriji naraščajnikov zasedel odlično 3. mesto in se tako povzpel na vrh lestvice superveleslaloma za tržaški in goriški okraj.
Tekme, ki velja za vse štiri okraje naše dežele (Trst-Gorica, Videm-Por-denon, Karnija in Kanalska dolina), se je udeležilo preko 160 tekmovalcev, predstavnikov dvajset smučarskih društev naše dežele. Med temi tudi naša slovenska društva Breg, Devin, Mladina in SPDT, ki so nastopila sicer samostojno, a v okviru meddruštvene ekipe MZSTE, s skupno devetimi tekmovalci iz kategorije dečkov in naraščajnikov.
Tekma je potrdila premoč smučarskih klubov iz Karnije, ki so imeli glavni delež pri deljenju prvih mest na lestvici. Zato je tretje mesto Žezli-ne toliko bolj pomembno, saj zasledi-
Aleksander Žezlina (SPDT)
mo naslednjega Tržačana šele na 7. mestu v kategoriji naraščajnikov.
Ostali člani ekipe so se tudi dobro odrezali. Naj omenimo 11. mesto Roberta Renčelja ■ (Devin) v kategoriji dečkov in uvrstitev v petnajsterico
dveh članov Brega, Vodopivca in Kosmača, v kategoriji naraščajnikov.
Prihodnje srečanje je naslednjo nedeljo na Piancavallu, prav tako v superveleslalomu. Upamo, da se bodo naši tekmovalci tudi tokrat dobro odrezali.
REZULTATI
Dečki: 1. A. Scarsini (Sci Club Mon-te Dauda) 78"24; 11. Robert Renčelj (Devin) 84"52; 36. Christian Volpi (SPDT) 93''88; 42. Marko Šuber (Mladina) 96"25; na štartu 65, na cilju pa 45 tekmovalcev.
Deklice: 1. O. Andreussi (Societa Sportiva Ravascletto) 76"88; 24. Frančiška Rapotec (Breg) 93"74; na štartu 35, na cilju pa 28 tekmovalk.
Naraščajniki: 1. A. Sbrizzai (Societa Sportiva Velox) 74"75; 2. M. ^Screm (Velox) 75"45; 3. Aleksander Žezlina (SPDT) 76"36; 13. Erik Vodopivec (Breg) 80"22; 14. Andrej Kosmač (Breg) 80"40; 33. Miran Guštin (SPDT) 103"75| na štartu 48, na cilju 33 tekmovalcev.
(R. D.)
Lahki zmagi Borovih in Kontovelovih kadetov
____________KADETI______________
BOR ADRIAIMPEX - RICREATORI
116:62 (58:27)
BOR: Lippolis_8 (2:7), Cecco 7 (1:2), Krasna 11 (1:2), Škerk 13 (3:3), Sestan, Pertot 10 (1:1), Race 4, Vodopivec 9 (1:1), Bajc 18 (4:4), Smotlak 36 (2:7). 3 točke: Pertot 1.
Plavim tokrat ni uspelo opraviti niti dobrega treningja, saj je bila ekipa Ricreatorija prešibka. Treba je omeniti samo dobro igro v napadu Smotlaka.
(L. Furlan)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -
FERROVIARIO B	85:44 (42:24)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Cingerla 4, Kocman 23 (3:9), Rupel 4 (2:5), A. Sterni, Stanissa 10 (0:2), Gruden 4 (0:1), Pahor 6 (0:1), P. Sterni 22 (4:7), Dolhar 10, Grilanc 2 (0:1).
TRI TOČKE: Kocman 2.
Proti zadnjeuvrščenemu Ferroviariu B so kontovelci zlahka zmagali in obdržali prvo mesto na lestvici. Naši so v prvem polčasu z veliko lahkoto nadigrali šibkega nasprotnika in od prve minute bili stalno v vodstvu. Tudi tokrat pa so v obrambi nekoliko šepali, vendar nasprotnik je bil prešibak, da bi to lahko izkoristil. V nadaljevanju se je igra odvijala zelo počasi zaradi številnih prekrškov, poleg tega pa so se vrstile številne napake na obeh straneh igrišča. Vseeno pa je gostiteljem uspelo povečati razliko celo na 47 točk (v 35. min. 78:41). Pohvale vredna sta seveda Peter Sterni in Kocman, ki sta skupaj dosegla kar 45 točk, to je več kot polovico skupnega seštevka. (M.R.)
SOKOL - SANTOS ^ 66:75 (32:44)
v SOKOL: Gerli, Šuligoj 13 (3:9), Škerk 5 (1:2), Stanissa 7 (3:4), Paulina 22 (2:6), Pizziga, Bogateč, Pertot, Les-sizza 15, Sosič 4.
TRI TOČKE: Lessizza 5.
V	nedeljski . prvenstveni tekmi je Sokol na domačem igrišču klonil pred povsem enakovredni ekipi Santosa. Na začetku prvega polčasa sta si bili ekipi povsem enakovredni, ko pa je Santos prešel na consko obrambo, Sokol ni dal'več koša, malo zaradi nerazpoloženosti nekaterih igralcev, malo pa zaradi slabo izpeljanih napadalnih kombinacij.
V	drugem polčasu je Sokol z zagri-zeilo obrambo in nekaj pravilno izvedenih napadov zmanjšal razliko, toda za zmago mu je zmanjkalo časa. Pri domačinih bi pohvalili Šuligoja, ki je
odlično ujel odbite žoge. Lessizza je dosegel pet trojk.
NARAŠČAJNIKI
BOR ADRIAIMPEX - GINNASTICA
TRIESTINA	114:62 (47:30)
BOR: Prelec 11 (3:3), Daneu 11 (1:3), Berdon 8 , (0:1), Millone 6, Arena 37 (1:3), Oberdan 16 (1:2), Sterni 6, Bajc 14 (0:1), Ažman 5 (1:2), Glavina.
TRI TOČKE: Oberdan 1.
Borovi naraščajniki so brez problemov visoko premagali SGT. Tekma sama je bila nezanimiva, saj so plavi dosegli koše predvsem s hitrimi protinapadi. Omeniti je treba zlasti nastop Glavine in dobro igro Arene v napadu. (L. Furlan)
DEČKI
SABA - BOR INDULES 67:100 (43:42)
BOR: M. Umer, Debeljuh 28 (2:5), Starec 2, Barini 2, Pavlica 45 (5:9), Martini 2, D. Umer 6 (0:3), Rudež 12 (2:3), Schiulaz 3 (1:1), Korošic.
TRI TOČKE: Debeljuh 2.
V prvem kolu povratnega dela so borovci premagali trdožive igralce Sabe. Končni izid ne odraža realnega stanja na igrišču, saj bi si naši z igro iz prvih dveh četrtin zaslužili poraz. Domačini so v tem delu igralu zelo učinkovito, borovci pa slabo in nemotivirano kot nikoli doslej. Naši so sicer vodili vse do 20. min., v 12. min. je bito stanje 29:19, prav v zadnjem hipu pa so domačini povedli. Končno so borovci spremenili odnos do tekme. Z
zaprto obrambo, hitrimi napadi in dobrim skokom, so povsem pregazili nasprotnike. Andrej Pavlica je bil nezadržen v napadu, (13:15 pri metu v drugem polčasu) medtem ko je tokrat igral zelo slabo Marko Debeljuh, ki je na igrišče stopil le zato, da bo dosegel čimvečje število točk. Trener Sabe je izgubil živce, češ da je sodnik kriv za poraz. Ta mu je najprej dosodil tehnično napako, nato pa ga je izključil. (Vanja Jogan)
_________MINIBASKET_____________
BOR - FERROVIARIO	35:26
BOR: Uršič 5, Sancin, Jogan 8, Oberdan 10, Zarotti, Colja 2, Stokelj, Bonocore, Brazzani 8, Bajc, Roberti, Furlani, Jagodic 2.
V tekmi za trefejo Obersnel so mladi borovci proti solidnemu nasprotniku dosegli lepo zmago in pokazali že dokaj izdelano skupinsko igro. Borvci so z 2:0 zmagali tudi srečanje z Mela-ro, ker nasprotnika ni bito na igrišču.
BREG - FOSCHIATTI A	18:65
BREG: Žerjal 2, Koren 2, Cah 4 (1:2), Pintarelli, Ota 4, Mingot 4, Klabjan, Corva (0:2), Canciani, Kocjančič, Deli-se 1 (1:2), Gropazzi, Gobbo.
Bila je to prva tekma Brežanov na turnirju Zini in Rosenwasser. Le v prvi četrtini je bila tekma izenačena, nato pa so gostje igrali boljše in zmagali. Brežani so igrali pod svojimi sposobnostmi, saj brez podaj in obrambe ni mogoče zmagati. Pohvalo zaslužijo Corca in Gobba za Jgro v obrambi, Ota pa v napadu. (R. Ž.)
Borovi kadeti (na sliki s Stello Azzurro) so med protagonisti lige
1. MOŠKA DIVIZIJA
DLFAC - BOR	2:3
(3:15, 10:15, 15:10, 15:3, 14:16)
BOR: Starc, Marega, Švab, Jercog, D. in I. Gombač, Biber, Balbi, Sedmak, Clemente.
Borovci so se po zmagi zasluženo srčno veselili. Zmago v prvi tekmi tega prvenstva so si priborili z dobro igro, predvsem pa z izredno voljo, da dokažejo svojo premoč. To ni bilo tako lahko, saj imajo gostitelji, ki so precej starejši od borovcev, nekaj izkušenih igralcev. Ti so nosilci igre te ekipe, ki pa vsekakor ni tako homogena glede sposobnosti posameznikov.
Naši, ki so še najstniki so takoj na začetku pokazali zvrhano mero borbenosti in zbranosti. To se jim je obrestovalo, saj so s precejšnjo lahkoto zmagali v prvih dveh setih. V tretjem, ključnem setu, kot že nekajkrat v prejšnjih tekmah, so borovci svojo neizkušenost drago plačali. Nasprotniki so pravočasno reagirali in gladko zmagali tudi v četrtem setu. Ozračje je bito tedaj zelo napeto.
V odločilnem setu, ki je bil tudi najdaljši in glede igre najbolj izenačen, so mladi borovci le ugnali nasprotnika in povsem zasluženo osvojili prvi prvenstveni točki. (Tul)
BREG - PALLAVOLO TRIESTE 2:3
(16:14, 8:15, 9:15, 15:12, 2:15)
BREG: Gruden, Čuk, B. in F. Lovri-ha, Žerjal, Komar, Božič, Počkar.
Bregovi veterani (v ekipi pa sta tudi. dva mladinca under 16) so le v petem nizu klonili pred telesno boljše pripravljenimi Tržačani. Naši rekreativci so vsekakor dokazali, da je zanje to prvenstvo več kot dostopno, saj bi verjetno celo zmagali, če bi nastopili v popolni postavi.
1. ŽENSKA DIVIZJA
SOKOL INDULES - BREG AGRAR
1:3 (15:7, 4:15, 12:15, 6:15)
SOKOL INDULES: Brumat, Catto-nar, Gruden, Živec, Ban, Hrovatin, Kosmina, Crocati.
BREG AGRAR: Kralj, Gaburro, Svetlič, Rosetti, Seganti, Sossi, Mauri, Giorgi.
V	prvem nizu sotodbojkarice Sokola z dobrimi servisi onemogočile Brežan-ke, v nadaljevanju pa je le prišla do izraza boljša skupinska igra gostinj, ki so z dobro igro zasluženo zmagale. Obe ekipi sta vsekakor zelo mladi in prvenstvo jima pomeni predvsem nabiranje dragocenih tekmovalnih izkušenj.
SLOGA KOIMPEX - PREVENIRE
3:0 (15:0, 15:7, 15:4)
SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Zitter, Černe, Čufar, Fabrizi, Foschini, Gregor!, Kocman, Lupine, Marucelli, Rebula, Škerk.
V	tem prvenstvu Sloga Koimpex nastopa z igralkami letnika 1972 in 1971, torej s povsem enako ekipo kot v prvenstvu under 16. Cilj, ki ga bodo mlade igralke skušale doseči, je uvrstitev na eno od prvih petih mest, kar bi jim omogočilo nastop v tej kategoriji tudi prihodnje leto. V novi sezoni bodo namreč uvedli tudi drugo divizijo, kar pomeni, da je letos iz prve divizije možen tudi izpad. V prvem kolu so igralke Sloge Koimpex dokazale, da je zastavljeni cilj povsem dosegljiv. Zaigrale šo zbrano in odtočno tako na mreži kot v polju in so po slabi uri igranja tudi povsem zasluženo slavile gladko zmago. (Inka)
BOR FRIULEXPORT - MONTASIO
3:0 (15:7, 15:6, 15:5)
BOR FRIULEXPORT: Bandelj, Vesel, Mauri, Rojc, Superina, Viler, Del Piero, Čok.
Čeprav je letošnja Borova ekipa šibkejša od lanske, ki ji le za las ni uspelo napredovati v D ligo, je že po prvem kolu jasno, da bodo dekleta tudi letos med protagonisti v tej pokrajinski ligi. Mlajše igralke Montasia so bile proti boljšim in bolj izkušenim borovkam brez moči, tekma pa je bila zaradi tega enosmerna, torej nezanimiva.
UNDER 16 ŽENSKE
Skupina A
OMA ARMES - SLOGA B	3:1
(15:8, 10:15, 15:2, 15:12)
SLOGA B: Čebulec, Drasič, Fabbi, Gregoretti, Grgič, Jogan, Križmančič, Pavat, Repinc, Skerk.
V prvem povratnem kolu mladim slogašicam ni uspelo, da bi ponovile presenečenje iz prvega dela prvenstva. Naše igralke so sicer tudi tokrat dobro zaigrale, vendar je tržaška ekipa objektivno boljša od naše, razpolaga z višjimi igralkami in odličnim servisom. Kljub porazu je Sloga B še vedno na drugem mestu na lestvici. (Inka)
DLFAC - BOR FRIULEXPORT 0:3
(10:15, 9:15, 7:15)
BOR FRIULEXPORT: Vitez, Vidali, Grbec, Fučka, Sancin, Pahor, Milanič, Mauri, Gulič in Visentin.
Tokrat je Bor Friulexport igral brez svojih nosilnih igralk letnika 1971, a je vseeno brez težav premagal šibki DLFAC. Skupina je za borovke tako lahka, da se tudi mlajšim igralkam un-5 der 14 ponuja možnost za nabiranje prepotrebnih tekmovalnih izkušenj, ne da bi zaradi tega ekipa tvegala izgubo vodilnega položaja na skupni lestvici oziroma uvrstitve v polfinale za naslov prvaka.
Skupina B
BREG AGRAR-KONTOVEL
ELECTRONIC SHOP 3:0 (15:8, 15:5,
15:3)
BREG AGRAR: T. in N. Canziani, Glavina, Coren, E. in T. Žerjal, Sancin, Pečar, Kraljič, Komar.
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Sirk, Cossutta, Regent, Gruden, Jane-sic, Rebula, Sedmak.
Tudi povratni derbi se je končal z gladko zmago Brežank. Bregova ekipa ni bila dovolj zbrana, Kontovelke pa tega niso znale izkoristiti, saj so bile kljub vsemu šibkejše. Derbi ni bil zanimiv, kar je razvidno tudi iz končnega izida. (N. C.)
MONTASIO - SLOGA KOIMPEX
0:3 (11:15, 6:15, 3:15)
_ SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Zitter, Černe, Čufar, Fabrizzi, Foschini, Gre-gori, Kocman, Lupine, Marucelli, Rebula in Škerk.
Zmagovita pot Sloge Koimpex se nadaljuje brez zastojev. V nedeljo so igralke odpravile ekipo, ki jim je edina doslej odvzela set v dobrih štiridesetih minutah igre. Rezultat ni bil nikoli v dvomu, na igrišče pa so povsem uspešno stopile vse igralke. (Inka)
NA GORIŠKEM
AGOREST - MORARESE	3:0
(15:3; 15:6; 15:5)
AGOREST: Lovisutti, Florenin, Furlan, Rinelli, Krašček, Tomšič, Grillo, Ožbot, Pavšič, Paulin.
Igralke Agoresta so si tokrat priborile dokaj lahko zmago na račun ekipe iz Morara. Domačinke so zaigrale tako kot znajo in povsem nadigrale nasprotnice. Trener Prinčič je imel tudi tokrat priložnost, da je poslal na igrišče rezervne igralke, ki sicer nimajo veliko možnosti, da bi nastopale. Resnici na ljubo je treba povedati, da so se dobro izkazale in pripomogle h končni zmagi, (pi)
Odbojkarji Našega prapora Val (under 18) zadovoljni z 2. mestom
Na Goriškem se je končalo moško mladinsko odbojkarsko prvenstvo za igralce do 18. leta starosti, v katerem je nastopala tudi združena ekipa Naš prapor Val, ki je z osvojitvijo 2. mesta dosegla dober končni rezultat.
Zmagovalec prvenstva je šesterka Adija iz Ronk, ki je edina premagala slovensko moštvo. V Štandrežu je strla odpor gostiteljev po petih setih igre, v Ronkah pa je proti okrnjeni združeni ekipi imela lažjo nalogo.
Moštvo je v tem prvenstvu vodil Boris Jelavič, ki že nekaj let trenira mladinske vrste Vala.
»Kako ocenjujete letošnje prvenstvo oziroma ste morda računali še na boljšo uvrstitev?«
»Pravzaprav ne. Acli iz Ronk je bil res najmočnejša ekipa v tem prvenstvu, tako da smo skupaj s tem moštvom bili za razred boljši od ostalih. Že takoj na začetku prvenstva je bito jasno, da bo osvojitev končnega prvega mesta vprašanje med našo ekipo in
Adijem in da bosta medsebojni srečanji odločali o vsem.«
»Glede ekipe lahko povem, da so nekateri igralci izstopali, medtem ko so ostali še kazali nekatere telesne in tehnične pomanjkljivosti. Kljub temu pa velja povedati, da so fantje dosegli to, kar je bito maksimalno mogoče doseči.
Kar se tiče tehnične plati, moram pristaviti, da so bili tudi v naši ekipi pomanjkljivi predvsem podajači.«
»Kaže, da je vprašanje podajačev konstanta pri Našem praporu in Valu. So kakšne možnosti, da bi se težave premostile?«
»Podajač je nekaj posebnega. Najprej je treba zbrati nekaj nadarjenih igralcev, ki dobro obvladajo žogo. V drugi fazi pa je treba take igralce pripravljati s posebnimi treningi. Logično je, da bi kazalo zbrati skupinico in ji potem slediti več let. Uspeh bi bil že zadovoljiv, če bi od teh vsaj eden dosegel boljšo raven.«
Markoj
obvestila
ŠD POLET
vabi člane na 20. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 30. t. m., ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
ŠD MLADINA
organizira v nedeljo, 1. februarja avtobusni smučarski izlet v Forni di Sopra. Odhod avtobusa z Opčin ob 6. uri, iz Križa ob 6.15. Vpisovanje v Domu A. Sirk v Križu do jutri od 18. do 21.00.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora jutri, 29. t. m„ ob 20.30, v Ul. sv. Frančiška 20.
ŠK KRAS
sklicuje v petek, 30. t. m., ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju v športno-kulturnem centru v Zgoniku REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: otvoritev, izvolitev predsedstva, poročila, diskusija, razrešnica, volitve in razno.
SK DEVIN
obvešča, da bo drugi avtobus za Ravascletto, v nedeljo, 1. februarja odpeljal iz Bazovice ob 6. uri, preko Opčin, Proseka in Nabrežine. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vpisuje Škerk Bruno, po tel. 200236.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000 - din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
28. januarja 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
»Tango« in satira o Guttusu Polemika na straneh Unita
RIM — Glasilo KPI Unita. je v teh dneh v vrtincu ostrih polemik. Na zatožni klopi je spet satirična priloga »Tango«, ki je v ponedeljek posvetila eno od svojih štirih strani nedavno umrlemu slikarju Renatu Guttusu, predvsem pa njegovemu odnosu do katoliške vere in hudim polemikam, ki spremljajo vprašanje umetnikove zapuščine ter njegovega dolgoletnega ljubezenskega razmerja z Marto Mar-zotto. Urednik priloge Sergio Staino (slavni Bobo) in sodelavci so z ostrimi ironičnimi toni prikazali Guttusovo spreobrnitev katoliški veri, posinovljenje mladega Fabia Cara-pezze, ki je tako postal edini slikarjev dedič ter odnose z ženo prestižnega »kralja« tekstilne industrije iz Valdagna. Vse to ob pikrih komentarjih, ki so v uredništvu partijskega dnevnika sprožili val negativnih ocen in občuteno reakcijo odgovornega urednika Chiaromonteja. »Tango« uživa popolno samostojnost od časopisne usmeritve (je dejansko časopis v časopisu), je v ponedeljek na prvi strani Unita napisal Chiaromonte, zato je v moji dolžnosti seznaniti bralce ter javnost, da vodstvo dnevnika ne soglaša z vinjetami o Guttusu in obžaluje, da je njihova raven zelo nizka in v marsičem tudi celo žaljiva.
To sicer ni prvi incident med ustvarjalci satirične priloge in vodstvom časopisa, nikoli doslej pa se ni direktor javno distanciral (in še to na prvi strani) od vsebine Stai-novega »izuma«, ki je, kot priča zelo visoka ponedeljkova
naklada Unita, zelo priljubljen med čitatelji. Vsa nesoglasja so se doslej ugladila takorekoč »med štirimi zidovi« ali pa na uredniških sejah časnikarskega kolektiva, kjer ima »Tango« baje dosti privržencev. Marsikateremu komunistu, predvsem iz starejše generacije, vsekakor niso všeč ironične karikature generalnega tajnika Natte, ki ga »Tango« redno prikazuje zelo postaranega in brez energij ali pa hudomušne vinjete predsednika republike v pižami in v copatah. Zanimivo bo zato videti ali bo »afera Guttuso« vplivala na bodoče odnose med časopisom in ponedeljkovo prilogo, ali pa se bo vse končalo pri teh polemikah.
Zamisel Staina in tovarišev je verjetno med bolj nedolžnimi, oziroma med najmanj strupenimi časnikarskimi pobudami o Guttusovi smrti, ki smo jih imeli te dni priložnost brati ne samo v bulvardskem, a tudi v tako imenovanem resnem časopisju. Dobršen del teh člankov je prepojen z morbozno radovednostjo o umetnikovem življenju in o njegovih lepih in manj lepih trenutkih ter s klavrnimi domnevami o tem, kaj se je pravzaprav zgodilo v zadnjih dneh njegovega življenja. Afera je šla tako daleč, da se bo z njo v kratkem ukvarjal celo parlament na podlagi dema-goške interpelacije misovskega kolovodje Almiranteja.
SANDOR TENCE
Včerajšnje demonstracije potekle brez izgredov
Španska vlada »klonila« študentom Sprejel jih bo minister za šolstvo
MADRID — Madridski študentje so tudi včeraj stopili na ulice španskega glavnega mesta, da bi v sprevodu izrazili svoj protivladni protest. Na tisoče madridskih višješolcev se je včeraj zbralo v kraju Puerta del Sol in protestiralo proti petkovemu napadu policije na študente, ki so demonstrirali. Poleg tega pa sta osnovni zahtevi španskih študentov odstranitev notranjega ministra Joseja Barrioneuva in ministra za šolstvo Joseja Mario Mara-valla.
Včerajšnje poulične demonstracije so se končale, ne da bi zabeležili kakih vidnejših izgredov. Kljub temu pa so se nekatere sicer osamljene skupinice študentov zagnale proti madridski občinski palači. S kamenjem in palicami so razbili nekaj šip, na trgu pa so zažgali tudi nekaj kupov časopisov. Študentje so namreč ostro kritizirali poročanje španskega tiska, ki je po njihovem mnenju dajal povsem neverodostojno sliko demonstracij in študentovskih zahtev. Včerajšnja demonstracija se je končala, ko so se pod
ploho razšle še zadnje skupine študentov.
Po podatkih, ki so jih posredovale španske šolske oblasti, se je študentovskih demonstracij udeležilo 35 odstotkov študentov glede na vso državo in 75 odstotkov glede na sam Madrid. Študentovske sindikalne organizacije pa vztrajajo pri trditvi, da se je stavk in demonstracij odzvala vsa španska višješolska mladina.
Prav tako pozitivno so koordinacijski odbori študentov sprejeli vest, da jih bo danes sprejel minister za šolstvo Maravall. Po njihovem mnenju je to dokaz »nazadovanja« španske vlade, ki do zdaj ni komentirala podvigov študentovskih gibanj. Minister Maravall, ki je še pred kratkim izjavil, da se ni nameraval pogajati s študenti, je torej klonil, in se bo danes sestal z njimi.
Tudi notranji minister Barrionuevo je v intevjuju za televizijo priznal, da je policija, ki je streljala proti študentom, »zgrešila« in si je prevzel vso politično odgovornost.
Radikalna parlamentarna skupina se odpoveduje sodelavcem, ki jih sicer imenujejo »portaborse«
RIM — Poslansko zbornico so začeli počasi polniti sodelavci poslancev. Gre za osebne tajnike ali nekaj podobnega v slikovitem italijanskem političnem žargonu jim pravijo kar »portaborse« - do katerih imajo na osnovi nedavnega določila pravico vsi poslanci: 630 osebnih tajnikov, torej, prav toliko, kolikor je poslancev. Vse podrobnosti v zvezi s to novo osebnostjo italijanskega političnega življenja sicer še niso znane, saj se bodo izoblikovale v praksi, dejstvo pa je, da si je veliko število poslancev že izbralo svojega tajnika; kajti eno je povsem jasno, izbira je strogo osebna in prepuščena vsakemu posameznemu poslancu.
Med tistimi, ki osebnega tajnika še niso imenovali, so tudi vsi radikalci. Parlamentarna skupina radikalne stranke je namreč včeraj objavila tiskovno poročilo, iz katerega izhaja, da ta stranka ne bo posegla po teh sodelavcih, tako kar zadeva vsakega posameznega poslance, kot tudi kar zadeva celotno parlamentarno skupino. Začenši s 1. januarjem
letošnjega leta bo torej poslanska zbornica na račun parlamentarne skupine prihranila 27 milijonov lir mesečno.
Ta odločitev, trdijo radikalci, izhaja iz celotnega zadržanja njihove stranke do inštitucij in je dosledno v skladu s kritikami, ki jih je ta stranka v tej zakonodajni dobi večkrat iznesla na račun delovanja poslanske zbornice. Kot znano, radikalci ne priznavajo volilnih izidov in se sploh ne udeležujejo glasovanj.
Poleg tega pa so radikalci kritični na račun delovanja poslanske zbornice same. Število funkcionarjev, trdijo, se je v zadnjih letih zmanjšalo in komisije so prepuščene same sebi. Sploh ni pravih zakonodajnih uradov in ni urada za proračun, čeprav ga že več let zahtevajo. Prav tako ni dokumentacijskega urada, ki bi poslancem v »politično primernem roku« posredoval zaželene podatke. Dve tretjini poslancev še vedno ne razpolagata s primernim uradom in z osebno telefonsko
številko. V taki situaciji — pravijo radikalci — je osebni tajnik ponoven korak k vključevanju aparatov strank v parlament in nikakor ne bo sposoben — kljub dobri volji posameznih poslancev — posredovati tisto pomoč, ki jo vsak član parlamenta potrebuje.
Na osnovi teh ugotovitev so radikalci sklenili, da se odpovejo dotaciji za osebne tajnike vse dokler ne bodo v poslanski zbornici izpolnjeni vsi pogoji za resnično izpolnjevanje institucionalnih nalog, katerim bi morali biti v demokraciji kos vsi predstavniki države.
V zvezi s temi vprašanji je treba zabeležiti tudi stališče načelnika parlamentarne skupine radikalne stranke Rutellija, ki je prav tako poudaril, da sprejem v službo spodelavcev poslancev ne bo izboljšal parlamentarnega dela in je polemično dodal, da so imeli mnogi poslanci pomisleke o tem sklepu, a so se v trenutku, ko je do glasovanja prišlo, samo radikalci odločno zavzeli proti temu sklepu.
Karabinjerji posilili mlado Angležinjo?
LONDON — »Hočem maščevanje: tisti, ki so mi storili silo, morajo plačati!« Angleška mladenka, ki obtožuje tri karabinjerje iz kraja Lentate pri Sevesu (Lombardija), da so jo posilili, je svojo verzijo dogodka opisala britanskemu listu Daily Mail. Časnikarju je izjavila, da je odločena iti stvari do dria.
Mladenka, ki je s časnikarjem spregovorila komaj nekaj besed, ni hotela povedati svojega imena in je dodala, da bo karabinjerje prijavila sodišču.
»Meni gre za čast,« je izjavila. »Napadalci morajo priti pred sodišče, kjer jih bom pogledala v oči. Terjam pravico in ne bojim se srečanja z njimi. Plačati morajo zaradi mojega trpljenja, in upam, da bodo izgubili delo in da bodo šli v zapor.«
»Da, prav to hočem: maščevanje,« je še dodala. »Meni se je po tistem dogodku življenje zasukalo. Zaradi tega ni potrebno sovražiti vseh karabinjerjev in vseh Italijanov, toda tisti trije morajo plačati«.
Neznana mladenka je bila 16. januarja zvečer v baru v kraju Lentate z italijanskim zaročencem in prijatelji. Na vsem lepem so v lokal vdrli trije karabinjerji s pendreki, jo legitimirali in odpeljali v vojašnico. Tam so ji zagrozili z izgonom iz Italije kot nezaželeno osebo, če jim ne bo ustregla, in jo posilili eden za drugim.
»Nisem šla z njimi prostovoljno, ne uživam mamil in tudi kadim ne. Tudi jim nisem pokazala svoje pripravljenosti...«
Popevkar Claudio Villa na operacijski mizi
PADOVA — Včeraj zjutraj, malo po osmi uri, so znane-gaitalijanskega popevkarja Claudia Villo sprejeli na kardiološkem oddelku padovske bolnišnice. Operiral ga je namreč kirurg Vincenzo Gallucci (zdravnik, ki je s svojo ekipo uspešno izvedel prvo presaditev srca v Italiji), ki je ena-inšestdesetletnemu pevcu vstavil »by-pass«.
Claudia Villo je prvega januarja, torej na njegov rojstni dan, zadela, srčna kap, in prav zaradi dodatnih komplikacij so se padovski zdravniki odločili za kirurški poseg. Sicer sila trdoživega popevkarja, ki se je proglasil za »reuccia«, in se z veliko zagnanostjo ukvarja z motociklizmom in občasno s kolesarjenjem, so operirali včeraj opoldan.
Villi so v padovski bolnišnici namenili sobo št. 20, ki je zaslovela, potem ko je v njej okreval prvi Italijan z novim srcem, mizar Ilario Lazzari. Popevkar je pred operacijo izjavil (kot je pač v njegovem stilu), da je na kirurški poseg psihološko pripravljen, poleg tega pa, da mu je bližina mlade žene Patrizie, ki je tudi včerajšnjo noč prebedela v bolnišnici, v veliko moralno oporo.
Sneg zgrmel s strehe: smrt pešca v Ljubljani
LJUBLJANA — Včeraj opoldne je s strehe hotela Union na Miklošičevi cesti zgrmel sneg in kosi ledu ter padel na Jožeta Zemljiča, 79-letnega Strunjančana, ki je takrat šel po pločniku. Zemljič je bil takoj mrtev.
Kmalu po nesreči so se k Unionu pripeljali ljubljanski poklicni gasilci, ki so s pomočjo 22- in 35-metrske lestve začeli odstranjevati ledene sveče in sneg z vrha hotela.
Direktor Uniona Bojan Sedlar je bil potrt in ni zanikal krivde. »Tragedija se je zgodila zaradi naše krivde in jo močno obžalujem. Naredili bomo vse, kar je v naših močeh in kolikor se bo dalo bomo skušali pomagati tudi svojcem pokojnika. Minulo soboto zjutraj smo delavci Uniona sami sklatili ledene sveče s strehe, vendar pa nismo naredili enako s snegom, saj smo mislili, da je snegobran dovolj zanesljiv.«
Slovenska zakonodaja predvideva v primeru smrti zaradi tovrstne malomarnosti za odgovorno osebo tudi do 8 let zaporne kazni, (dd)
V verigah za »versko« prepričanje
Pripadniki sekte »Scientology«, ki je vpletena v sodni proces, so včeraj v Milanu demonstrirali proti »preganjanju«	(AP)
Na sankah do zdravnika
V Turčiji je v zimskem času kdaj tako hudo, da je treba bolnika kar na sankah peljati do zdravnika	(Telefoto AP)
SANREMO — Italijanska glasbena vitrina Sanremo si bo letos prišila na obleko bleščice in se pokazala občinstvu obdana z lesketom neštetih mednarodnih glasbenih zvezd. Obleko ji je, po smrti organizatorja (samega sebe je imenoval »patron«) Giannija Ravere, dal sešiti Pippo Bau-do. Baudo je namreč obljubil rajnkemu, da bo poskrbel za obnovo festivala, obenem pa da bo uvedel mladega Rave-ro (Marka), v težaven posel organizacije popevkarskega festivala.
Sanremo ima nedvomno krdelo oboževalcev, svoje hude krize pa se je rešil le z lepo pozlačenimi vrhnjimi oblekami, ki vsaj na prvi pogled dajejo občutek, da je tudi spodnje perilo v skladu z zunanjostjo. Vprašanje je, ali to sploh drži.
Tudi letos bo festival italijanske popevke predstavil zanimivo vitrino mladih popevkarjev in kantavtorjev (ne glede na končni rezultat, med neznanci se vedno lahko
skriva bodoča zvezda). Te bodo podpirali mednarodni gostje, med katerimi lahko navedemo le nekaj imen: Paul Simon, Duran Duran, Spandau Ballet, Tina Turner. Ostaja nam še jedro manifestacije, tako imenovani »big« (beri veliki, pomembni, izstopajoči) tekmovalci, ki bodo letos v štirih večerih (od 20.30 do 1 ure) predstavili pravo tekmovalno sekcijo festivala. Med temi so tudi Al Bano in noseča Romina, Christian (z nosečo ženo), Toto Cotugno, Le Orme, Mario Castelnuovo, Peppino di Capri, Fausto Leali, Nada, Dori Ghezzi in drugi pevci, med katerimi tudi Nino Bonocore (naj dvigne roko, kdor ga pozna). Če sodimo po teh »bigih«, so spodnjo majčko elegantne glasbene vitrine že načeli molji.
Še dobro, da so že »staknili« letošnjega moralnega zmagovalca, Giannija Morandija, ki se edini med italijanskimi popevkarji lahko ponaša s solidno tradicijo in brezhibnimi izvajalskimi sposobnostmi.