Poitnhui plačana v gotovini.
Leto XXI., št. 209
Ljubljana, sobota 7. septembra I940
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 3392.
Podružnica Maribor: Grajski trg St. 7 — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749.
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
kralj je odkril spomenik
kega kralja Zedini
epozabna svečanost ob navzočnosti članov kraljevskega doma
a
Ko je padla zavesa«..
krasila prsi nešteta odlikovanja, poleg njih pa mladi gasilski naraščaj obojega spola Pred deveto uro je bil ves Krekov trg nabito poln. In deset minut nato je že korakala po cesti proti tromostju dolga, strumna vrsta gasilcev pod vodstvom gasilskega inšpektorja inž. Franca Dolenca Cez tisoč članov gasilcev je korakalo proti Zvezdi in za njimi so se zgrinjale množice, ki so si hotele poiskati prostor na trgu, ki je bil danes mnogo pretesen, da bi našli na njem prostora vsi, ki so uro za uro romali proti Zvezdi.
Proti deseti url so prihajali z vseh trefc
kolodvorov novi tisoči posetnikov. Vlaki so prihajali z zamudo, prisopihali so posebni in redni vlaki, drug za drugim, vse prve dopoldanske ure. Ljubljana je sprejemala goste, odeta v brezštevila trobojnic, slavnostna in srečna. Slovenska prestolnica je sprejemala ljudi, ki jih malokdaj vidi na svojih ulicah, tisoče ljudi, ki so prihiteli s prapori, z venci, s svojo ljubeznijo do mrtvega in živega kralja, ki so ju oba imeli danes v svoji sredini, jima vzklikali in znova krepko prisegli zvestobo.
Zbor In pohod Sokolstva
Zborovalni prostor za sokolstvo, letno telovadišče Sokola Ljubljane, se je pričel polniti kmalu po 7. uri zjutraj, ko so prihajali prvi oddelki Sokolov z dežele. Kljub jesensko meglenemu vremenu je bilo razpoloženje zbirajočih se sokolskih množic najboljše, živahno so se pozdravljali med seboj stari znanci, ki so prihiteli v ponosnih sokolskih krojih iz vae Slovenije, da prisostvujejo odkritju spomenika največjemu prijatelju in zaščitniku sokolstva, Viteškemu kralju. Bolj in bolj se je polnilo letno telovadišče. Na licih vseh je sevalo praznično razpoloženje, ki ga je še krepilo neumorno igranje sokolskih godb. Malo pred 8. uro je pričel urejati načelnik ljubljanske sokolske župe tisočglavo sokolsko družino v pohodne kolone.
Pozdrav kralju in zastavi
Ob 8.45 je zadonelo preko telovadišča povelje »Mirno!« Tisočglava sokolska množica se je vzravnala v togem pozoru. Počasi se je jela dvigati državna trobojnica na visoki drog in je zanosno zavihrala v mlado jutro. Prvi žarki sonca so prebili megleno kopreno in oblili s svojim zlatim sijem našo jugoslovensko trobojnico.
Na oder je stopil župni načelnik Stane Pire in s krepkim glasom prečital poslanico Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije jugoslovenskim Sokolom ob 17. obletnici j prvega starešine Sokola Nj. Vel. kralja Petra II. Zbrano so poslušale sokolske množice besede sokolskega vodstva, prežete ene same vere, ljubezni in zvestobe do kralja, države in naroda. Po prečitanju poslanice je članstvo trikrat pozdravilo z ! enodušnim »Zdravo!« svojega starešino in j simbol naše neodvisnosti in svobode — I
državno zastavo. Med igranjem državna himne se je zastava spet počasi sjpuščala z droga proti zemlji.
Pohod na Kongresni trg
Nekaj minut po 9. uri je krenila sokol* ska povorka s telovadišča proti Kongresnem trgu. Na čelu povorke je korakal župni načelnik Stane Pire, ki je vodil celokupni današnji nastop sokolstva. 2upnemu načelniku je sledila državna zastava s častno stražo dveh Sokolov s sablama. Za njo je korakala častna četa jugoslovenskega sokolstva z župno zastavo ljubljanske sokolske župe, darom kralja Petra IL, in % zastavo članic Sokola kraljevine Jugoslavije, ki jo je podarila jugoslovenskim So-kolicam kraljica Marija Ponosno se je blestel v mladem jutru napis na zastavi naših Sokolic: »Hranit čemo tiče sokoliče, naše pleme poginiti neče.« častno četo so tvorili starejši in mlajši Sokoli, povezani v eno kot simbol sokolskega dela, ki sega iz rodu v rod in ki ne bo zastalo, dokler bo bilo v tej zemlji vsaj še eno jugoslovensko sreč.
Med igranjem sokolske godbe Sokola L se sledili venci slovenskih sokolskih žup, ki jih bo slovensko sokolstvo položilo na spomenik velikega kralja in Sokola Za venci so korakali zastavonoše petih župnih praporov sokolskih žup Ljubljana Kranj, Novo mesto, Celje in Maribor. Vsi ozaljšanl z lipovimi venci, simboli slovanstva. Za župnimi prapori so se razvrstili zastopniki sokolskih žup. Med njimi smo opazili za celjsko župo dr. Milka Hrašovca, za kranjsko nezlomljivega Jako špicarja, za Ijub-
Nadalfevanje na 2. str.
Predsednik spomeniškega odbora dr, Pipenbacher po• zdravita mladega kralja, kneza namestnika in ostali
dvor
Ljubljana, 6. septembra
Toliko nepozabnih prizorov, svetlih podob zanosne pesmi in blestečih besed — pa je vendar treba prvo dobro besedo iz-pregovoriti o vremenu, šesti september se je izvil iz jutrnje megle in zasijal s poetično milino nad Ljubljano in vso Slovenijo, lz noči, ki ni poznala počitka in je s svojo svetlobo in živahnostjo samo povezala dan velikih priprav s praznikom veličastne svečanosti, je stopnjema naraščal šum množic, ki so prišle počastit Vi-tešU ga kralja in so bile obenem deležne prekrasnih manifestacij na čast mlademu vladarju, knezu namestniku, kneginji Olgi, kneževieema Aleksandru in Nikolaju in vsej dinastiji Karadjordjevičev.
Srtočnje zvezdnato in jasno nebo je vzbujalo najlepše upe, da bo današnji veliki dan naše tretje prestolnice dobil vremenski okvir, ki bo povzdignil mogočno slovesnost narodnega praznika in odkritja spomenika kralju Zedinitelju z vsem naravnim bleskom. Rahla meglica, ki se je tihotapila že ponoči proti osrčju mesta, se je sramežljivo branila razsvetljenih ulic, kjer je do pozne ure plalo izredno živahno življenje. Toda ko je polagoma potihnil vrvež po ulicah in so se meščani in številni gostje podali k počitku, se je v kratkih treh, štirih urah do jutrnjega svita raztegnila rahlo razpredena mreža iz logov in Ljubljanskega polja po zapuščenih uli-eah in prvi znaki jutra so se le s težavo prebijali skozi gosti oklep megle.
Narodni praznik so ob pol 6. zjutraj oznanili streli z Ljubljanskega gradu. Kakor na ukaz se je začela polagoma dvigati nizko ležeča megla in se izgubljati tja na rožniške in golovške vrhove in v prostra-nofit Ljubljanskega polja. V ljubljanskih cerkvah so se služile maše in ljudje so hiteli opravljat versko dolžnost. V rahlem vetreu so se poigravale trobojke.
Naglo je naraščalo življenje po ulicah. Od kolodvora so prihajale množice deže-lanov. Pestra slika skupin preprostih kmečkih ljudi, zbranih okoli svojega vodnika se je nudila opazovalcu kmalu po šesti uri že na vsakem oglu. Med nje so se mešali prvi sokolski, gasilski in fantovski kroji, skupine s prapori in zastavami. Od nekod je veter prinašal glasove godbe in ljudje so se radovedno in napeto ozirali. Budnico no mestu sta igrali godbi poštarjev in Sokola I. in ni bila redka hiša, kjer je bilo mogoče ugotoviti, da takle jutrnji pozdrav v resnici doseže svoj namen.
Proti sedmi uri so bile že vse ulice okoli središča in slavnostnega prostora polne, da se j.-1 bilo treba kretati pazljivo in počasi. Za spomenikom pred restavracijskim vrtom »Zvezde« je stal odred policije, ki je danes nastopila v enotnih, novih, zelenih uniformah. Kmalu po sedmih je policija zaprla dehotle i?. Selenburgove, Wolfove, Gosposke in Vegove ulice, iz Gradišča in nabrežja Liublinnice. Po trotoarjih so se ustavljali ljudje v nadi, da si kasneje pribore čim ugodnejši prostor. Okoli zvočnika na Marijinem trgsi se je nakopičila v krogu velika množica. Po Miklošičevi, Kolodvorski in Tvrševi cesti so vedno znova prihajali zunanji gostje, pa tudi meščani in pre-bivnlei ljubljanskih oredmestij so pritiskali v sredino mesta. Povsod je bilo čuti koračnice. Po Starem trgu pa ie brez god-benega spremstva udarjal in odmeval korak vojaških čet. V vzornem pohodu so stopali vniniki, vsi s puškami in čeladami. Postavili so se nato v špalir v Gradišču, ob vhoda na Kongresni trg, kot častna straža svojesra Vrhovnega poveljnika.
Pisani vrvež, v katerem se je že marsikje popolnoma izgubljala civilna obleka, so pestro kitile številne narodne noše. Pozornost sta vzbujala zlasti dva planšarja z naših gorenjskih planin, ki sta v svojih
koničastih coklah, belih nogavicah in rdečem suknjiču pa z rogom, pastirsko torbo in mogočno rdečo marelo preko hrbta dobrodušno prenašala radovednost ljudi, še zlasti pa fotografov, ki so imeli danes ogromno žetev. Pred pošto se je tok množic že tako mešal, da sta ga tudi dva stražnika komaj krotila. Sokoli so hiteii proti letnemu telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju, rezervni oficirji proti magistratu, člani Legije koroških borcev in Zveze Maistrovih borcev na Cankarjevo nabrežje, železničarji pred glavni kolodvor, gasilci pred Mestni dom, narodne noše na šent-petrski nasip in še mnogi drugi člani raznih organizacij na svoja zborna mesta.
Med njimi si je krčila pot številna Šolska
mladina, ki je hitela v svoje šole, odkoder je potem odkorakala na Kongresni trg. Za spomenikom so se kmalu potem, ko je policija zaprla dohode, zbrali številni reditelji; prinašali so že tudi prve vence, da jih delegacije položijo pred spomenik.
Zložno se je ves ta na videz zmešani in brezciljni tok ljudi urejeval v enoto. In čim dalje se je pomikal kazalec na uri, tembolj so se kazali obrisi mogočne slike, ki se bo nudila ob svečanem odkritju spomenika. še trenutek in urejene skupine društev in narodnih noš so začele korakati proti Kongresnemu trgu. Prihajale so de-putacije in zastopniki oblasti v fraku in cilindru. Veletok množic se je zgrinjal na Kongresni trg, Id je bil gledalcu tako krasna paša kakor pogled na ogromen, čudovit mozaik.
Po 10. uri ko so grmeli z Gradu topovski streli in so po ulicah v osrčju mesta valovito odmevali pozdravi članom dinastije, je bila Ljubljana kakor trdnjava. Zaprti vsi dohodi ulic v osrčje, stražniki, orožniki in civilni uslužbenci policije vsi na red — pa je treba takoj povedali, da se je ljudstvo, ki žal ni moglo več oa slavnostni prostor, zadržalo dostojanstveno, mirno, in da nikjer ni bilo kakih nevšečnosti ali prerekanja, »Povejte mi, kako bi mogla videti kralja?« je vpraševala zdaj ljubljanska dama, zdaj kmetska ženica. »Do Šentvida se bom peljala!«. . . Potem pa je to prepustila naključju in Je bila njena nenadna sreča tem večja.
S slavnostnega prostora je daleč po Ljubljani odmevalo vzklikanje, petje, igranje godb, rezko so odjeknile salve, spet so se oglasili topovi, nad mestom pa je pod zlatim jesenskim sencem brnela eskadrfla zelenili vojnih letal — ln ves ta zanosni šum se je spajal v simfonijo prisrčnega navdušenja, ki je po valovih etra zajemalo tudi vsa ona slovenska srca, Id niso mogla priti v Ljubljano.
Zavesa je padla. V sijajo zlatega rojstnega dne mladega kralja stoji pred nami za vse čase mogočni lik nesmrtnega Viteškega kralja.
Vlaki
trume se zbirajo
Redki so dnevi, ko delovno ljudstvo odlaga motike, srpe in delovno obleko in se v trumah odpravlja na romanje. Redki so dnevi, ko toliko ljudi odhaja s svojih domov in se v gostih procesijah napravlja iz vasi na železniške postaje. Praznik, ki jih v tolikem številu izvabi s polja in iz delavnic, mora biti zares velik praznik Delovni človek ne zapravlja rad časa s praznim pohajkovanjem in vse te nepregledne množice ljudi, ki so se od vs^h strani zgrnile v Ljubljano, vse to so v veliki večini naši slovenski delovni ljudje. Ni je bilo vasice daleč tam ob severni in vzhodni meji. ni ga bilo trga in mesteca, kjer ne bi bilo človeka, ki ne bi te dni pomislil: »V Ljubljano moram, šel bom pog edat. kako bodo našemu mrtvemu kraliu postavili spomenik!« Ni ie bilo železniške postaje širom Slovenije, kier ne bi gruče romarjev nestrpno pričakovale prihoda vlaka. s katerim se bodo odpeljale proti prestolnici ..,
Vrvež na kolodvoru
Prišli so, kakršni so; v svojih oblekah, ki niso povsem nove. z maihnimi zavežljaji v rokah, ki jim je delo v dolgih letih izpisalo dlani s svoio posebno pisavo, orihaiali 90 v sokolskih krojih, v narodnih nošah, gasilci z odlikovanji, ki so jih bili prislužili, z veseljem, da bodo lahko videii Ljubljano v enem njenih največjih trenutkov, da bodo lahko pripovedovali svojim otrokom in vnukom: »Bil sem tam. ko so našemu mrtvemu kralju postavljali spomenik ...«
To noč Ljubljana ni spala tako. kakor druge noči. Njeno utripanie je bilo nemirno in mnogo rok je bilo zaposlenih skorai vso noč. da bi bilo zjutraj vse v redu. In potem so ob šesti uri zagrmeli topovi in naznanili, da je nastal dan. dan. ki ga Ljubljana ne bo nikoli pozabila. Trije vlaki so z naglico drveli proti Ljubljani. Za kratke minute so se ustavljali na postajah med polji in pobirali nove druče ljudi in spet hiteli dalje. Vlak s Štajerske, vlak z Gorenjske in vlak z Dolenjske je nosil prve romarje, polne nemira in pričakovanja Niso imeli vsi prostora, da bi sedeli. Stali 50 po hodnikih in potrpežljivo gledali, kako vlak žre kilometre in kako beže mimo njih polja in gozdovi in travniki. — kraji, ki so jih morda prvič in poslednjič v življenju videli. Mnogi so prihajali od daleč, od najbolj oddaljenih vasi in trgov in mest.
Vlak za vlakom
Bile so zgodnje jutrnje ure. ko so se drug za drugim na ljubljanskem peronu
ustavili vlaki in so se z njih vsule prve množice romarjev. Peron je oživel. Nikdar se na tem kolodvoru ni mešalo tolikšno število najrazličnejših govoric in narečij kakor današnje jutro. Kakor morje so zavalevale množice in se vsule proti izhodu. Sokoli, gasilci, mladina, postarana kmečka mati. ki ni še nikoli videla Ljubljane. gospa v lepi gorenjski narodni noši s šopkom nageljnov, skupina šolskih otrok, skuštranih in neprespanih, sto. tisoč ljudi. In vsi so prišli z eno mislijo: da se poklonijo mrtvemu kralju.
Prihajali so novi vlaki. Dolg vlak iz Kamnika, iz Kranja, iz Murske Sobote, iz Novega mesta, z Vrhnike... Vedno več posetnikov je izstopalo, vedno gostejše so bile množice, ki so se izlivale proti izhodu. Vlaki so se premikali, se ustavljali, piskalL Železničarji so mahali z rdečimi zastavicami, tekali med vagoni in vlaki, odgovarjali na sto vprašanj hkrati, urejali promet.
Tu se je zbrala gruča Sokolov okoli svojega prapora, tam so se klicali gasilci, sorodniki, znanci, ki so se bali, da se ne izgube v gneči, a pred peronom je čakala množica Ljubljančanov.
Bo osme ure zjutraj je izstopilo samo na glavnem kolodvoru blizu štiri tisoč posetnikov. Novi tisoči pa so še prihajali, vsako uro iz vseh smeri.
Nikdar ni bila Ljubljana lepše odeta v zastave kakor to jutro, ko je sprejemala tisoče gostov. Po Miklošičevi, po Tyrševi, Kolodvorski, po vseh ulicah, ki vodijo proti Zvezdi, so hitele množice ljudi. Vse jutranje ure je trajala nepretrgana procesija teh. ki so imeli pred seboj samo eno pot: k Zvezdi! Rdeče, bele, modre čepice, '•deče bluze, vse to se je mešalo pred ko-lo-tvorcm v pisani množici in se nato razliva-o po ulicah, mimo trgovin, mimo izložbenih oken, ki so jih krasili kipi pokojnega kralj«.
Tramvaji, ki so hiteli drug za drugim, so bili polni ljudi. Avtobusi, ki so prihajali po Tjrševi cesti, so prinašali stotine posetr ikov iz okolice Ljubljane.
Zbor gasilcev
Po Miklošičevi cesti je hitela četa Sokolov z godbo. Hiteli so ljudje, ki so prinesli vence in šopke rož za mrtvega kralja. Pred j Mestnim dn.nom na Krekovem trgu pa so j se vse jutro zbirali ljubljanski gasilci. Od . vseh strani so korakale proti Mestnemu j domu čete gasilcev s prapori, v svečanih ; temnomodrih in v zelenih letnih oblekah. ! Zbirali so se gasilski veterani, ki so jim 1
ijansko Staneta Flegarja in Slapničarja, za novomeško dr. Skuija, za mariborsko dr. Goriška in Spesa. bavez Sokola kraljevine Jugooiavije pa je zastopaj Verij švajger.
Za soKuiiktimi vo«uteiji je strumno ko-raKaui Četa soaoiskih praporov, ki jih je biio okoli 60. Veselo so vihrali zopet enkrat po ljubijanaluh ulicah stari, častitljivi sim-Doli narodne uorbe in jugoslovenske misli. Barve 30 se prelivale v sonou kot pesem nuadosu, poguma m življenjske radosti. Preko vsega pa je žarela rdeča temeljna barva 9okolsKih praporov, barva ljubezni in žrtvovanja za velike cilje. Med prapori so vihrale zastave, ki so jih poklonili našim Sokolom kralj Aleksander, kr*_jica Marija m kralj Peter II. Po njihovih ootr-skih sinjih trakovih smo jih oddaleč spoznali. In človeku je bilo, da bi poljubil prapor Sokola IV., ki mu je kumoval naš veliki Kralj Mučenik, Ljubljenec Sokolstva.
Zaključek čete sokolskih praporov je tvorila petonca naraščajskih praporov, povezanih v eno z gmoto starih sokolskih svetinj kot znamenje povezanosti sokolske mladosti s sokolsko preteklostjo. Za prapori je stopala četica ruskih Sokolov s svojo zastavo in vencem, ki ga bodo poklonili pokojnemu kralju, ki je bil toliki prijatelj velike Rusije in mogočnega ruskega naroda.
Sokolski bataljoni
Za prapori se je pričela vlivati preko Bleiweisove ceste reka sokolskih srajc. Četa za četo je korakala mirno in disciplinirano po ljubljanskih ulicah. V sokolskih kolonah so bili zastopniki naših Sokolov iz košate Gorenjske, Kraške, Notranjske, lepe Dolenjske. Zaostali tudi niso rdeči bratje iz naših rudarskih revirjev, Savinjske doline, močno so bili zastopani Sokoli iz mariborske župe. Vsi so bili pomešani v eno sokolsko družino, prežeto z eno samo mislijo: pokloniti se manom velikega kralja in manifestirati za misel, ki jo je on postavil sokolstvu za misel vodiljo. Krepko so odmevali koraki sokolskih bataljonov po ljubljanskih ulicah, ki so bile zaradi zgodnjih jutranjih ur še prilično prazne. Korake članskih sokolskih vrst v
krojih je poživljala neumorna sokolska
jeseniška godba, za katero so sledile po kratkem presledku članice v krojih, tem pa so sledile sokolske sestre v civiiu. V njihovih vrstah smo videli naša dekleta, matere in žene, ki so korakale družno v skupnih vrstah, da še enkrat posvedočijo svojo ljubezen do kralja. Za četami sokolskih članic v civiiu so sledili oddelki članov Sokolov v civiiu. Najsi niso bili fantje in možje v slavnostnih krojih, vendar so korakali s prav tako odmerjenim in odločnim korakom in krepkim nastopom kakor njihovi bratje v slavnostnih krojih.
Sokolska povorka je korakala z letnega
j telovadlšča mimo velesejma po Gosposvet-
* ski in Bleiweisovi cesti na Rimsko cesto, od tam preko Napoleonovega trga in Gosposke ulice na Kongresni trg, kjer se je oddelila častna četa ter odkorakala proti spomeniku sv. Trojice, kjer je pričakovala prihod Nj. Vel. kralja Petra II. in kneza namestnika Pavla ter kneginje Olge Ostale sokolske trume so se razvrstile v prostoru med Vegovo ulico, univerzo in kinom Matico.
Skoraj istočasno so krenili s Stadiona oddelki slovenskih fantov in deklet in se pomikali skozi mesto na slavnostni prostor, da izpopolnijo pestri živi mozaik.
Kralj in člani dinastije
2e v zgodnjih dopoldanskih urah se le kakor blisk raznesla do mestu vest. da se pripelje kralj k odkritju spomenika Okoli desete ure je stala vzdolž Celovške ulice obakraj ceste množica ljudi in nestrpno pričakovala prihod mladaga kralja. Vsa Šiška, kolikor je ni bilo v mestu, ie tvorila vzdolž Celovške ceste nepretrgan špa-lir Množice so se zbirale tudi v Tivoliju in pred Narodnim domom ter sploh povsod. kier so lahko upale, da bodo vsaj od daleč uzrle kraljev avto . Pred Dravo-slavno cerkvijo kamor je bil krali najprej namenjen, ie stala častna četa 40 pešpolka z godbo Pred cerkvijo so bili zbrani minister dvora Milan Antič komandant divizije Dragoslav Stefanovič. general Kukavičič. adiutant Ni. Vel. kraljice Marije polkovnik Branko Pogačnik, upravnik mes;a Beograda Dragomir Drinčič. prosvetni minister dr. Korošec, ban dr. Marko Natlačen, župan dr. Jure Adlešič. predsednik pravoslavne občine nrof Jurkovič v; nnč ini'-' banske uprave in številni drugi predstavniki civilnih in vojaških oblasti.
Malo pred pol enajsto uro ie vojaška godba zaigrala himno, mnržica vzdolž Celovške ceste pa ie že vzklikala kralju, ki je zavil na Bleiweisovo cesto. Počasi je privozil pred cerkev prvi avto z mcdro
zastavico s kraljevim grbom. Iz njega le izstopila kneginja Olga s svojima sinoma, kneževičem Aleksandrom in malim Nikolajem. Kneginjo Olgo je pozdravil ban dr. Natalačen. Takoj nato ie zavil pred cerkev drugi avto v katerem sta se Deliala Ni. Vel krali Peter II.. oblečen v modro vojaško uniformo letalskega podporočnika, in Nj. Vis. knez namestnik Pavle. V tretjem avtomobilu so se pripeljali člani vojaškega in civilnega kraljevskega doma z armiiskim generalom, kraljevim guvernerjem g Kosičem. Nj. Vel. kralja Petra II. in princa Pavla ie na stopnicah cerkve pozdravil ban dr. Natlačen, nato pa so s° med vzklikanjem množic vsi nodali v cerkev, kjer ie krali prisostvoval bogoslužju, ki ga ie opravil g. protojerei Bogdan Matko-vič.
Služba božja je trajala petnajst minut Nato se ie Ni. Vel kralj s svojim spremstvom odpeljal do BIeiweisovi in Erjavčevi cesti proti Zvezdi, kjer ga je čakala dolžnost, da odkrije spomenik svoiega blagopokoinega očeta. Množice, ki so stale vzdolž ulic. po katerih se ie peljal kraM. so mu navdušeno vzklikale. V Gradišču so vozili avtomobili skozi šnalir vojakov. Pogled na Kongresni trg ie bil veličasten in ovacijam skorai da ni bilo kraja.
večano o
številni predstavniki
Okrog spomenika, ki je še zavit v drape-rije v nacionalnih barvah, že izdali veličino umetnikove zamisli, 90 se že na vse zgodaj začela zbirati odposlanstva številnih nacionalnih društev, organizacij m korpo-racij. Goste 90 pozdravljali člani ožjega odbora za postavitev spomenika s predsednikom dr. Pipenbacherjem na čelu, ki so imeli ves dopoldan polne roke skrbnega dela. Reditelji so bili na mestu, a posamezne kotičke na robu trga so zasedle edinice samaritanov in samaritank Rdečega križa, katerih navzočnost je bila pozneje tudi nekajkrat potrebna, saj se je na trgu poleg tisočglave množice odraslega občinstva zbrala skoraj nič manjša airmada šolske mladine. Poleg predstavnikov civilnih oblastev in vojske — med drugimi so b'li prisotni upravnik dvora divizijski general Le-ko, komandant štaba za utrjevanje divizijski general Rupnik s svojim pomočni-
Preproge Zavese
Tapetno blago
L1M O L® JE 3
MANTJFAKTURA
f. K8.
SOUVAN
LJUBLJANA. MESTNI TRG 24
kom generalom Opačičem, brigadni general Janež, zastopnik komandanta žandar-merije polkovnik Rarle — so prišli na slavje predsednik Zveze jugoslovenskih vojnih dobrovoljcev, slepi podpolkovnik Lujo Lovrič s predsednikom ljubljanskega pododbora prof. Jerasom, podpredsednik Združenja rezervnih oficirjev podpolkovnik inž. Bogdanovič iz Beograda h predsednikom ljubljanskega pododbora inž. Bevcem, predsednik Legije koroških borcev polkovnik Andrejka in predstavniki Zveze slovenskih bojevnikov. Medtem ko sta ban in predsednik mestne občine prišla šele pozneje v spremstvu Nj. Vel kralja Petra II. in Nj. Vis. kneza namestnika Pavla s knežjo družino, 90 se že zdavnaj pred pričetkom svečanosti zbrali na častneir mestu škof dr. Rozman z generalnim vikarjem Nadra-hom, predsednika Akademij* znanosti in umetnosti univ prof. dr. Nachtigal, rektor univerze kralja Aleksandra dr Slavič z dekani fakultet, zastopnik mestne občine beograjske mestni senator K os ta Savatije-vič m upravnik mesta Beograda Drinčič, bivši ministri dr Kramer m Pucelj, m dr Novak, bivši senator dr. Gregorin, univ. prof. dr. Dolenc in univ. prof. dr. Sajovic. apelacijski sodnik Lajovic, predsed. Zdravniške zbornice primarij dr Meršol, predsednik odvetniške zbornice dr. Žirovnik in dr. Urbane, predsednik notarske zbornice dr. Kreveli in dr Puhar predsednik inženjerske zbornice inž. Pirkmajer, predsednik lekarnarske zbornice magister Leu-stik, komisar zbornice za TOI ravnatelj Tosti s tajnikom dr Plessom, predsednik Zveze kulturnih društev ravnatelj Jeran in tajnik Verbič, predsednik Narodne galerije dr. Windischer in upravnik Zorman, predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov prof Saša Santel s tajnikom prof. Subicem, predsednik »Lade« prof. Ivan Vavpotič zastopnik Francoskega instituta prof Jaklič predsednik Vodnikove družbe ravnatelj Pustoslemšek * tajnikom prof. dr. Karlinom, za JNU Stanko Virant, dr. Ahčin m Borko, predsednik Zveze jugoslovenskih naprednih starešin prof. dr. Zalofcar, predsednica Jugoslovenske žen-
ske zveze gospa Minka Govekarjeva, podpredsednica glavnega odbora »Društva kneginje Zorke Koka Lazarevičeve iz Beograda pa gospe GraseUijeva, Desanka Knezova in Verčonc/va za ljubljanski pododbor, zastopnice Kola jugoslovenskih sester Šubičeva, Santlova in Žirovnikova, predsednik Jugoslovenskega profesorskega društva Grafenauer s tajnikom prof. dr. Novakom, predsednik ljubljanske sekcije Jugoslovenskega učiteljskega združenja Ku-melj s tajnikom Supančičem, zastopniki Združenja inženjerjev univ prof. Pehani, inž. Rus, iinž. Kham, zast. Zveze trgovskih združenj Pintar in Fabiani ter Združenja trgovcev Lukič. Šmuc. Mravljak in Meden, predsednik Zveze gostiilničarskih združenj Majcen, Zupan in Doilničar, predsednik Obrtniškega društva Rebek, predsednik Društva jugoslovenskih obrtnikov Pičman,
Eredsednik CMD imž. Mačkovšek s tajni-om ravnateljem Grudnom in direktorjem Dolarjem, zastopniki banovinskega odbora
lordu d©§rov
RK podpredsednik dr. Fettich, podpredsednik ravnatelj Hočevar in tajnik Skalar, predsednik oblastnega odbora JS dr. Pirkmajer, predsednik SPD dr. Pretnar, dr. Vr-tačnik in Burger, predsednik Narodne strokovne zveze Juvan, predsednik Združenja gledaliških igrallcev Drenovec s tajnikom Janom, zastopnika JB-Iige tajnik Bučar in Janko Lajovic, predsednik Ruske Matice univ, prof. dr. Spektorski, predsednik Češke Obce Ryš;ka, zastopnik »Soče« Sfiligoj, predsednik Društva rezervnih podoficirjev Guček s tajnikom Lobodo, bivši mariborski župan dr. Lipold, predsednik Gasilske zajednice dr. Kodre in še dolga vrsta predstavnikov organizacij in korporacij.
Seveda je prazniku svojega velikega dela prisostvoval tudi kipar Lojze Dolinar. Stal je v bližini spomenika, kjer so mu številni predstavniki po odkritju toplo čestitali. Spomeniški odbor je prejel nekatere brzojavke. Tako je g. minister vojske in mornarice, armijski general Nedič br-zojavil kratko in pomembno: »Slava velikemu kralju, očetu domovine. Hvala nosilcem državne ideje! Minister general Nedič.«
40	<r-*>
Človeku, ki je gledal, kako so skupine posameznih društev in organizacij prihajale na trg, se je nudila redka prilika motriti mnogolikost našega narodnega življenja. Med prihajajočimi se je iznenada pojavili sam zase velik močan človek v tradicionalni srbski domači obleki, v šubari in opankah, a prsi so mu bile pokrite z zlatimi in srebrnimi odlikovanji: star borec za svob&do. Morda se je z Viteškim kraljem pa morda še pod njegovim očetom bori! na raznih balkanskih frontah za pravične mejnike naše domovine.
Ni pa bilo bolj pretesljivega prizora od prihoda skupine naših vojnih dobrovoljcev. Na čelu z zastavo, za njo stari goreči borec za svobodo predsednik osrednjega odbora, slepi podpolkovnik Lujo Lovrič, ki ga je pod pazduho vodil predsednik ljubljanskega pododbora prof Jeras. za njima pa se je zvrstila še lepa kolona starih, prekaljenih borcev Bili so v ci.ilu — samo predsednik Lovrič je nosil podpolkov-niško uniformo — in na obrazu in po obleki si lahko razpoznal, da so to po večini preprosti, skromni ljud)e. delavci, kmetje, uradniki, mali podjetnik' . Tvegali so glave, ko so se šli na stran bratov Srbov bit za uničenje tisočletnega jarma a kakor so šli v borbo in smrt iz čiste privrženosti nacionalni ideji, brez računa na p!ači'o, tako po večini tudi do danes niso izterjali kakšne nagrade od osvobojene domovine. Možje, ki so to zemljo nekoč -ztrgali iz suženjstva in ki so tud' danes še zmerom pripravljeni, da se gredo zanjo bit, ne da b: vpraševali čemu in pf. čim
Na levi strani spomenika je malo pred prihodom Nj. Vel kralja s spremstvom iznenada nastali nekakšen nered. Tam je bil razvrščen de! odposlanstev z venci, da jih po odkritju polože pred spomenik. Na lepem se je vrsta pretrga'a m na enem naj-častnejših mest se je razkošatiia skupina otrok dečkov in deklic v preprostih skoraj nič prazničnih oblekah Stražniki in reditelji so prihiteli na kup.a ko so izvedli, za kaj gre. so mirno pristali na kršitev reda. Bili so to otroci naših rrdarjev iz Po-rurja, ki jih je privedla v domovino na !e tovanje njihova učite! j.ca gdč. Marija Ai-manova Fantje zadnji čas bivakirajo pod Stoflom, dekleta domujejo v Bokalcah. Ko so izvedeli za slavje v Ljubljani, so si zaželeli, da vse to pogledajo od blizu. In bil je v resnici občudovanja vreden prizor, ko j je malo pozneje prišel mladi vladar s svo-: jim spremstvom in 90 ti otroci od onkraj meje skoraj iz oči v oči zrli svojega kra'ja. Z njimi sta bila složna voditcilja naSih rojakov na nemškem zapadu gg. Pavle Bolha in Ivan Limdič.
Otroci so pa tudi v reanici Imeli danes največji praznik. Dolge ure so stali v špa-
■ vi
il -up&iu a
lirju in čakali, a ko 90 pribrzeli avtomobili s kraljem in njegovim spremstvom, je bilo za njihova srca bogato poplačano čakanje. Ker je bil prihcid Nj. Vel. kralja najavljen šele v zadnjem trenutku, prireditelji zanj niso mogli pripraviti vzvišene tribune, da bi vsa množica zbrana na trgu lahko videla vladarja Mali šolarčki, postavljeni za steno hrbtov odraslega občinstva, pa le niso mogli vzdržati, da bi b-li v tako neposredni bližini ljubljenega vladarja pa da ga ne bi videli iz oči v oči. Kordon, ki je bil čvrsto sklenjen na obeh straneh spomenika do betoniranega dola trga, je očitno najrahlejši tam, kjer so bili zbrani gospodje od odbora. Na lepem se je začela vrsta odpirati, skozi steno črnih oblek in cilindrov so začele kukati kodraste glavice malčkov in kmalu se je priborilo toliko drobiža na slavnostni prostor, da je žc gro-ziia nevarnost, da bo m'adina slavnostno razpoloženje prirediteljev izrinila v ozadje in sama osla a s svojim kraljem. Reditelji in policija so morali stopiti na noge, da so k"."trave radovedneže potisnili nazaj in obnovil, red. Toda roko na srce: čigav je mladi kraij bolj kakor mladine?
w JffciSS kto. t;v 0 J il
>* ^
i-ji.4 »S tf i. -i
No vsako stran spomenika 'e je n^sta-ilo 17 praporov vseh esrrdniih o-iborc-v organizacij, viteških. pevs-ih in ku-turnih. Tako-o'evo sk ar sDommika k. sili ra-oori: vojnih d-brovo jcev Leg je k rešk h in Maistrov1 h borcev, šos' praporov solol-skih 711 o in zssiava kra i ce M rMe. p;a-oor Ga.vtsk:? Z/-.jrd-'ice Ruskaja Sokola. Ljub: lanskega s'-e, ke~'a okro :a dr že-r.ih železniških organizacij, pevsk ,a društva »Lire« iz Kamnika, zastave Narodnih čitalnic iz Ljubljane. Kamnika. Šiške, zastava Bralnega društva iz Tržiča in zastava Dravskv skavtske župo. N.i d-sni strani spomenika na so re postavile zastavonoše s prapori Udruženja rez rvnih ofi :r:ev. Jadranske Stra.-e Narodne s!r k vn-. zveze. Društva »Soče -matice. D2'avskega prosvetnega društva »Tabor« in prapori Zveze katoliških fantov in deklet.
Pet minut pred U. uro je godba na gornjem delu trga zaigrala kraljevsko himno. V smeri od Gradišča je prišel val navdušenega vzkkkanja in pribrzela je vrsta avtomobilov, ki so se drug za drugim ustavili na cestišču pred spomenikom. Drug za drugim so visoki gostje izstopili iz vozov Nj. Vel. kralj Peter II. v uniformi letalskega podporočnika, ki m'adomu kralju v resnici odlično pristoji, Nj. Vis. knez namestnik Pavle s kneginlo Olgo in kneževičema Aleksandrom in Nikolajem. Ves Kongresni trg se je zazibal od navdušenega pozdravljanja, a k Nj. Vel. kralju
Sokolsko društvo Zagorje ob Savi
bo odkrilo spomenik blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Zedlnitelja
v nedeljo 8. septembra t. L v okviru svoje 50-letmce. — Ob 3. popoldne telovadni nastop. — Vabi vsa bratska sokolska društva, člane m ostalo občinstvo k obilni
udeležbi.
je pristopil predsednik odbora dr. Pipen-bacher in mu izrekel naslednjo dobrodošlico:
— Vaše kraljevsko Veličanstvo. V imenu odbora za postavitev spomenika Nj. Vel. kralju Aleksandru L Uedinitelju, Vaše Veličanstvo vdano, iskreno in prisrčno pozdravljam kot predsednik tega odbora.
Besede so obnemele sredi viharnega vzklikanja ko sta si kralj in predsednik
stisnila roko v pozdrav. Po rdeči preprogi, ki je bila položena od spomenika do polovice prostora pred njim, je mladi kralj z ostalimi člani kraljevske hiše in svojim spremstvom odšel do velike perzijske preproge na desni strani spomenika, kjer je bil pripravljen prostor za visoke goste. Teh nekaj korakov, ki jih je vladar storil po Zvezdi, ga je ves čas spremljalo navdu-
i šeno vzklikanje množice in mahanje z i robčki. Tajnik odbora, generalni tajnik , TPD Pogačnik in blagajnik inž. Bevc sta ' kralju, knezu, kneginji ln kneževičema 1 pripela na prsi slavnostne znake, med tem pa je množica vzklikala brez konca in kraja, a z zvonko jasnostjo so se prebijali v ospredje glasovi mladine. Na nebu je zabrneio pet bombnikov najmodernejšega tipa, ki so v obliki klina nekajkrat preleteli trg, da so se spuščali zmerom niže in niže. mrtvemu in živemu kralju v pozdrav, pevski zbor pa je ubrano zapel Ven-turinijevega »Matjaža«.
Tisočglava množica se je odzvala govor-nikovemu pozivu in ves trg je odmeval od gromkih klicev: Slava! Pevski zbor pa je v mogočni zbranosti zapel državno himno. Nato je predsednik nadaljeval:
Govor predsednika dr. Plpenbacherja
Dne 9. oktobra leta 1934. popoldne je pretresla srca vseh Jugoslovenov in njihovih prijateljev strašna vest, da je v Marseju ustavila za večno utrip plemenitega srca od svojega naroda oboževanega Kralja mironosca morilčeva krogla Naš Kralj je izdihnil svojo veliko dušo v trenutku, ko je nameraval zasigurati svoji zemlji trajen mir. Njegova smrt je največja nesreča, ki je mogla zadeti Jugoslavijo.
Blagopokojnega Kralja so dičile sijajne lastnosti, ki jih je pokazal kot vojak in komandant v svetovni vojni v isti meri, kakor je posvedočil svojega genija kot vladar in narodni vodja. Hrabrost, neu-strašenost, odločnost v ukrepih, hitro spoznanje borbe in vojne situacije, prisotnost duha v najtežjih prilikah, neumorna vztrajnost, požrtvovalnost ln neomajna ljubezen do vojnih drugov od najvišjih do najnižjih, te vrline so Ga krasile že v balkanski vojni. V svetovni vojni Je srbska vojska pod Njegovim vodstvom dosegla vrhunec svoje slave. Zmage na Ce-ru, Jadru in Rudniku so zadivile ves svet. Po umiku skozi Albanijo se je napotil k evropskim zaveznikom in izposlo-val ojačenje vojnih sredstev. Srbska vojska se pojavi na solunski fronti in izvo-juje, podprta od jugoslovenskih dobrovoljcev, po junaških borbah slavne zmage in osvobodi Srbijo. Vzajemna ljubezen komandanta in vojakov je rodila čudesa junaštva in nesmrtnih podvigov. Vojaki so Ga ljubili in nosili v svojih srcih ter bili prepričani, da jih, kadar jih vodi On, vodi Bog, in da je božja milost in pomoč poleg njih.
Prvega decembra 1918. leta je bila proglašena združitev srbske, hrvatske in slovenske zemlje v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tega velikega dne, začetka skupne zgodovine našega troimene-ga naroda, globoko ln za vedno vrezanega v dušo in srca vseh iskrenih Jugoslovanov kot najsvečanejšega narodnega ln državnega praznika se bomo vedno spominjali s hvaležnostjo do onih junakov, ki so s svojim življenjem, krvjo in kostmi položili temelj našemu skupnemu domu. Kraljeva duša je izgovorila 3. oktobra leta 1929. besedo Jugoslavija, edino pravo ime, ki izraža duhovno edinstvo treh bratov, dočim je značilo prejšnje le mehanično edinstvo.
V svojem zgodovinskem manifestu 6. Januarja 1929. je Kralj dejal:
»Moja sveta dolžnost je, da z vsemi sredstvi čuvam državno in narodno edinstvo. Čuvati edinstvo naroda in celino države, to je najvišji cilj moje vladavine, a to mora biti tudi najvišji zakon za mene in za vsakega. To mi nalaga moja odgovornost pred narodom in zgodovino. To mi nalaga ljubezen do domovine in pie-teta do brezštevilnih dragocenih žrtev, ki so padle za visoke ideale.c
Plemenito seme, ki ga je položil navdušeni Slovan in goreči mirotvorec, blago-pokojni Kralj v skrbno zrahljano brazdo jugoslovenske njive, je vzkalilo in obrodilo najžlahtnejši sad. Narod Jugoslavije in bolgarski brat sta se, pozabivši nebrat-ska čustva in dejanja preteklosti, objela in sklenila večno prijateljstvo. Vsakemu jugoslovenskemu patriotu je prekipevalo ob začetku srečne razvojne dobe obeh držav slovansko srce čistega navdušenja, radosti in najgloblje hvaležnosti.
Kralj Aleksander se bo stavil v vrsto velikanov svojega naroda, poleg Nemanje in Dušana, cara Lazarja in Vodje Kara-djordja.
Kot vladar in državnik bo ostal v zgodovini jugoslovenskega naroda zapisan z zlatimi črkami, njegovo ime bo blestelo med najimenitnejšimi vladarji in velikimi evropskimi državniki. Zato ga kot največjega Kralja slavi in objokuje ves njegov narod, a Evropa bo slavila njegov spomin kot največjega pobornika miru, tako potrebnega celemu svetu.
Zaclnli šepet pomenite kraljeve duše je izraz?! hrermcino ljubezen in skrb za narod in državo z besedami: »Čuvajte mi Jugoslavijo!« In to zadnjo željo velikega Vladarja moramo spoštovati pri vseh svojih misiih. čustvih, željah in dejanjih. Naša sveta nai osa je. da ojačimo in dvignemo n a rodno zavest, da napojimo narod z duhom junaštva in mučeništva, to je tisto silo. ki dela čudeže, ki pretvarja poedince in skupire in cele narode v neustrašene borce in junake. In tako bomo z ljubeznijo in hvaležnostjo v srcu govorili" »Veliki Krali ?n vodia! Nisi ves umrl. Tvojim plemenitim delom je usojena večnost Tvoj zgled pa bo vedno navdajal vse iskrene Jugoslovane s pogumom in trdno vo\io cčuvati in okrepiti to, kar si ustvaril Ti. V njihovih srcih je postavljen
Tvoj spomenik trajnejši od brona V svoji veliki duši usliši našo prošnjo, da nas in sledeče generacije Tvoj nesmrtni Genij popelje v raj blagostanja, moči in veličine naše drage, lepe Jugoslavija
Spoštovani zbor!
Vdanost, zvestoba, hvaležnost in brez-primerna ljubezen do svojega tako tragično preminulega Kralja so zahtevale vidnega izraza in dokaza omenjenih lastnosti. In tako so nastale v plemeniti tekmi brezštevilne kulturne in humane ustanove ter likovni Kraljevi spomeniki. In danes odkrivamo v beli LJubljani Kraljev spomenik, katerega je želel ln postavil ves narod. Padi zavesa, da vidimo spomenik našega Viteškega Kralja Aleksandra L Uectt-nltelja.
Prosim Vaše Kraljevsko Veličanstvo, te odkrije spomenik.
Hladi Ural) fe odkril spomenik svojega očeta
Mladi kralj je pristopil ln potegnil za vrvico. Ogromna državna trobojnica, ki je prej zakrivala spomenik, se je razgrnila in kraljev lik se je pokazal v vsej svoji veličastni silovistosti in lepoti. Z Gradu so odjeknili topovski streli, oddelek vojske na trgu je oddal trikratno salvo. Nato je predsednik vnovič povzel: Spoštovani zbor!
Pri tej svečani priliki se združujejo naše misli okrog Njeg. Veličanstva kralja Petra UL, ki je nada in ljubljenec vsega jugoslovenskega naroda, ki se pod skrbnim okriljem Svoje vzvišene kraljice — matere pripravlja na velepomemben trenutek, ko bo prevzel dediščino svojih slavnih prednikov v svoje roke in ki naj okičen z izrednimi vrlinami svojega herojskega očeta, ohrani ln veča slavo in veličino Jugoslavije in kraljevskega doma Karadjordje-vičev. S to željo v srcu kličemo:
»Naj živi Njegovo Veličanstvo Kralj Peter II. Naj živi slavni in junaški dom Ka-radjordjevičev!
Naj večno živi v moči in slavi uedlnje-nja in nedeljena lepa naša kraljevina Jugoslavija!«
Polagam v imenu odbora za postavitev spomenika Viteškemu Kralju Aleksandru I. Zed;nitelju venec in prosim gospoda predsednika občine, da prevzame spomenik v last in varstvo mestne občine ljubljanske.
Godba je zaigrala »Bože pravde«.
Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoja krvotoka jeter in nezadostnem izločevanja želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi •jemljejo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in i« dobro preneso tudi pri večkratni porabi.
Ogl. reg S br S0474'35.
Z Jesenic
s— Zvočni kino Kadio bo predvajal v soboto, nedeljo in ponedeljek ob pol 21. uri, (v nedeljo tudi ob 15. uri) velefilm »Usodna noč« s Polo Negrijevo ln Svetislavom Petrovičem v glavnih vlogah. To je zadnji film te slavne tragedke, ki ne bo več nastopala. Med dodatki angleški kulturni film in vojni tednik. — Sledi »Manuela«. (—)
na Mali Srnam pridite na
telovadni nastop S9KOLSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA
Po nastopa bo vojaška godba Iz Škofje Loke preskrbela za veselo razpoloženje
Spomenik v varstvu občine
Venca kneza namestnika in mladega kralja
Množice so se koma i zadrževale, da bi
zdaj v slavnostnem trenotku čim vidnejše zrnanifestirale svoje navdušenje. Takoj nato so prinesli trije častniki veliki kraljevi venec, katerega ie mladi krali sam pomagal prisloniti na čelno stran spomenika. Potem so prinesli velik venec kneza namestnika Pavla, ki ga ie tudi sam knez položil zraven kraljevega. Na drugo stran so položili venec ministra vojske.
Po ponovnih dolgotrainih ovaciiah. ki so se širile v širokih valovih navdušenega vzklikania po vsem Kongresnem trgu v stranske ulice, ie stopil na tribuno ljubljanski župan dr. A d 1 e š i č ter izprego-voril po pozdravu med drugim:
Spoštljivo prevzemam ta spomenik Vi-
teškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v last in varstvo mesta Ljubljane in zagotavljam, da si bo mestna občina ljubljanska prizadevala, da bo tudi njegovo okolje njegovi veličini primerno izgrajeno.
Ta spomenik, za katerega so v globoki hvaležnosti zbrali prispevke vsi Slovenci brez razlike, bo stal v osrčju našega me-
Kot simbol vdane hvaležnosti ljubljanskega mesta poklanjam ta venec mestne občine spominu nesmrtnega Viteškega kralja Mučenika.
Zaključil je z vzkliki Viteškemu kralju, kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu, vsemu kraljevskemu domu in kraljevini Jugoslaviji.
Ga| vencev ob univerzi pred svečanostjo
Združene godbe so zaigrale državno himno. Nato se je mladi kralj s knezom namestnikom in ostalo kraljevsko družino prisrčno poslovil. Visoki gostje so med špalirjem in navdušenim vzklikanjem množic odšli do Kongresnega trga in stopili v avtomobile. Spremljali so jih do tja vsi zbrani odiičniki. častna vojaška četa je vnovič pozdravila. Nepregledne vrste navdušenih udeležencev iz vseh slojev in vsega našega naroda in vseh zbranih organizacij, so navdušeno vzklikale, dokler ni.-:o kraljevi avtomobili izginili za vogalom Gradišča.
Pred spomenikom se je potem odigralo zadnje dejanje svečanosti: polaganje vencev, ki so jih prinašali zastopniki društev in organizacij k spomeniku. Najprej je bil položen banov venec, za tem venec pododbora za postavitev spomenika, venec mestne občine ljubljanske, zatem venci univerze, najvišjih otlastev, venci Udruženja rezervnih oficirjev, vojnih dobrovoljcev, vojnih invalidov, Legije koroških in Maistrovih borcev, rezervnih poioficirjev in venec Zveze bojevnikov. Nepregledna je bila vrsta ostalih vencev, zlasti velik je bil venec Sckola kraljevine Jugoslavije, nadalje venci vseh sokolskih žup iz Slovenije in sokol-
ske župe iz Zagreba. Tudi beograjska občina je poslala po svojem zastopniku g. Kosti Savatijeviču lep venec. Tudi oba predstavnika vestfalskih Slovencev sta položili krasen venec, če naštevamo vse nadaljnje vence, bomo našli zastopane skoraj vse organizacije iz vseh krajev Slovenije.
Vso to grmado vencev so pozneje razobesili po vseh drogovih okrog spomenika, kar nudi prekrasno sliko. Po zaključku svečanosti se je začel počasi prazniti Kongresni trg. Društva so s prapori ter godbami na čelu odhajala v sosedne ulice k razhodu. Šolska mla-ina je v velikih skupinah pritiskala k spomeniku med neprestanim vzklikanjem. Nastala je precejšnja gneča, ki so jo pa množice gledalcev prenašale z veliko potrpežljivostjo. Ko so korakali mimo spomenika Sokoli za gozdom praporov in s svojimi godbami, so zopet oživele nepregledne množice, da ni bilo ne konca ne kraja vzklikanju kralju in Jugoslaviji ter Sokolu. Skoraj uro je trajal razhod. In pozno po 12. uri, ko je bila svečanost zaključena, so še odmevali po ulicah zvoki godb, ki so spremljale posamezna društva in delegscf;.r k rarhodu.

vsssttii koncert
Popoldne je svečanost posebno povzdignil slavnostni koncert, katerega je izvajalo pred poslopjem Glasbene Matice v Vegovi ulici 300 pevk in pevcev, včlanjenih v Hubadovi žup i ter v ostalih pevskih društvih, nastopile pa so tudi tri združene godbe: triglavskega pešpolka, planinskega polka v Škof j i Loki in godba Sloge. Prostor pred Glasbeno Matico je bil za dve uri izpremenjen v prostrano glasbeno dvorano pod milim nebom. V vsej širini Vegove ulice so bili postavljeni sedeži, pločniki pa so ostali pripravljeni za stojišča. Ob 16 uri je bila improvizirana dvorana na prostem dobro zasedena. Učenke ženske realne gimnazije v narodnih nošah so sprejemale goste.
Mogočen zbor združenih mešanih pevskih zborov je pod vodstvom dirigenta Mirka Premelča zapel državno himno. Množica pevcev je napolnila vse stopnišče še daleč preko nasadov. Veliki orkester Fl harmonije s 70 člani je izvajal simfonično pesnitev za veliki orkester »Domovina«, prvič izvajano delo mladega skladatelja Bogomirja Leskovica. Dirigent Anton Neffat je z vso svojo priznano ruti-
no vodil orkester, ki nam je predstavil v prvovrstni zasedbi to mogočno delo kar najbolje. Nedvomen uspeh mogočne simfonične pesnitve mladega skladatelja je našel pri poslušalcih priznanje, ki ga zasluži v polni meri. Potem so izvajali Združeni mešani pevski zbori s sodelovanjem orkestra ljubljanske Filharmonije Gotov-čevo himno »Svobodi«, ki je prav tako v
ZA VLAGANJE SOČIVJA BREZ KUHANJA, ZANE' SLJIV0 KONZERVIRA VLOŽENE KUMARCE, GOBE.FIŽOL I.T.D.
ŽIDOVSKA UL.
C LJUBLJANA MARIBOR
mogočni brezhibni izvedbi obeh velikih pevskih in glasbenih enot navdušila poslušalce. Enako priznanje je žela skladba Frana Venturinija »Kralj Matjaž«, ki so jo ubrano zapeli združeni zbori s sprem-ljevanjem godbe na pihala in pod vodstvom Mirka Premelča. Drugi del sporeda so po odmoru izpolnile tri navedene godbe na pihala, ki so vse skupaj postavile na koncertni prostor 120 godbenikov. Izvajali so tri skladbe in sicer Beranovo slavnostno koračnico pod dirigentom He-ribertom Svetelom, Jenkovo mogočno »Kosovo« pod vodstvom višjega kapelnika Lpjzeta Smrekarja in svečano uverturo Jana Pešte »Jugoslavija«, posvečeno generalu Maistru, ki jo je dirigiral višji ka-pelnik Ferdo Herzog. Tako mogočnega, edinstvenega zbora godbenikov na pihala najbrž še ni slišala Ljubljana.
2E8. DA/< predvajamo grandiozni	ruski velefilan
KINO MATICA — TEL. št. 22-41	S
Predstave danes ob 16., 19. ln 21. url l EIEF	▼ CU J%1 Ne zamudite tega filmskega veledela
KINO SLOGA, tel. 27-80.	Samo še danes ob 16-, 19. in 21. ari
ROBERT TAYLOR in 0'SULLTVAN v lepem borbenem filmu
PREPOVEDANA LJUBEZEN
_JUTRI PREMIERA muzikalnega filma: ZAPELJIVI PEVEC._
S slavnostnim koncertom so bile svečanosti odkritja spomenika kralja Aleksandra I. oficielno zaključene in množice gostov so se jele počasi razhajati s posebnimi vlaki na vse strani Slovenije, polne nepozabnih vtisov na prelepa praznična doživetja.
Množice ogledujejo
spomenik in vence
Se vse popoldne ni ponehalo praznično razpoloženje. Ljubljanske ulice do poznega večera niso spremenile prazničnega lica. Tolikšnega vrvenja nemara že nekaj let ni bilo v naši beli prestolnici. Z jasnega neba se je smehljalo zlato sonce in prigrevalo, kakor da se hoče oddolžiti za tolikšne deževne dni v poletju. Na slavnostnem prostoru pred odkritim spomenikom so se ves čas zbirale množice, občudovale mogočni kraljev lik in ogledovale vence, položene pred spomenik in raz-obešene po rdečih drogovih. Koliko krasnih spletov, zelenih in zlatih izpričeval spoštovanja. Koliko jedrnatih posvetilnih besed na trakovih naše trobojke. Okrog 90 vencev v živih barvah, vencev' iz smrečja, iz rdečih nageljnov in poletnih rož, iz lovora in iz polnega klasja je raz-obešenih na prazničnih mlajih krog in krog spomenika. Nežno žarijo rdeči in beli
nageljni pod vencem, krasno dehtijo rumene gladiole na vencu kneza namestnika. Poleg teh počiva na spomeniku težak venec, ki ga je bil dopoldne v imenu jugoslovanske vojske položil pomočnik komandanta divizije, general Kukavičič. Venec ima gotovo simboliko. Osnova venca je žito, ker je bil blagopokojni kralj kralj zemlje, kmetov in delavcev. Na vencu je trnjeva krona, ker je bil kralj Zedinitelj mučenik za dobrobit svoje države in svojega naroda. V kroni je velika rdeča roža, ki naj predstavlja Nj. VeL kraljico in trije rožni popki, ki naj predstavljajo tri kraljeviče. Venec je v jugoslovenskih državnih barvah, sestavljen iz rdečih, belih in modrih nageljnov in rožmarina, simbolov ljubezni, in lovorja. Na trakih v jugoslovenskih državnih barvah je napis »Domovini in svojemu vojnemu tovarišu — jugoslovenska vojska«.
se poslavljajo
Na vseh tirih stoje dolgi, prazni vlaki.
V	čakalnici tretjega razreda sede na klopeh potniki, ženske, moški in otroci in razvezujejo zavitke z ostanki južin. Utrujeni se naslanjajo na stene in dremljejo, dokler ne pride poziv za vstop v vlak.
»Halo, halo!« ... odmeva po peronu iz megafona. »Potniški vlak za škofjo Loko... za Novo Mesto ... za Maribor ...«
V	trumah prihajajo na peron ljudje ln vstopajo. Dolg vlak, poln izletnikov z Gorenjskega, počasi odhaja. Nekaj rok visi skozi okna in maha v slovo onim, ki so ostali. Ta in oni še naglo pije čašo piva. Nekaj makedonskih kmetov beži po peronu, s svojimi bisagami ob pasu. ženska, ki se boji, da ne zamudi, vleče za roko otroka in beži skozi gnečo proti vlaku na četrtem tiru.
»Gremo, gremo!« priganjajo železničarji. Zategel pisk. In drugi, in tretji. Vedno več ljudi prihaja na postajo. Za mnoge je praznik minil s poldnevom ln ujeti morajo prvi vlak, da se vrnejo dovolj zgodaj. Več ko polovica vseh posetnikov se je odpeljala že v prvih popoldanskih urah. Ob četrti
uri je odpeljal nabito poln mariborčan. Drugi, prazen, čaka na tiru ln bo odrinil takoj, ko se nabere dovolj potnikov.
Toda poglejmo nazaj v mesto. Vroče popoldne se nagiba v večer. Potniki žejni postajajo po peronu ta pred kolodvorom. Venomer so ulice živahne, polne ljudi, še romajo ljudje proti Zvezdi, da si ogledajo spomenik, preden se poslove od bele Ljubljane. Tisti, ki se jim ne mudi s prvim vlakom in se bodo vrnili z večernimi vlaki, so se razkropili po senčnih vrtovih gostiln in restavracij. Drugi so se zatekli na velesejem in skušajo ujeti trohico razvedrila.
Za dva. tri dni je dobila Ljubljana povsem novo lice. Za dva, tri dni vre v njej življenje kakor v velemestu. Toda vlaki, ki so včeraj in davi s tolikšno naglico drveli proti Ljubljani, zdaj z isto naglico odnašajo vse te tisoče izletnikov nazaj na njihove domove daleč po Sloveniji. Neza-brisen bo ostal v srcih vseh spomin na ta veliki praznik, ki ga je doživela slovenska prestolnica, ko se je oddcl/Ha opominu svojega Mrtvega kralja.
terfna nesreča pred pešto
Kdo je ponesrečenec, še ni dognano
Svečanosti odkritja spomenika kralju Aleksandru I. so kljub velikanski udeležbi gostov iz vse Slovenije, ki se prav lahko ceni na dobrih 50.000, ne vštevši ljubljansko prebivalstvo, potekle v popolnem redu in brez večjih nezgod. Za to gre seveda v prvi vrsti hvala organizaciji prireditve. Zdravniške ambulante so intervenirale samo v nekaj primerih, ko je postalo nekaterim starčkom in ženicam slabo zaradi precejšnja vročine. Tudi policiji ni bilo do večera prijavljenih nobenih tatvin.
2e po zaključku svečanosti okrog 17. ure pa se je zgodila pred glavno pošto nesreča, ki jo je pripisovati pač velikemu živahnemu prometu na ta dan. Iz tramvaja v bližini pošte pred Tivarjevo trgovino si je neki neznanec najbrž zaradi velike gneče hotel skrajšati pot, pa je iz vozečega tramvaja stopil na cestišče. Padel je s takšno silo, da si je prebil lobanjo in obležal nezavesten. Poklicani reševalci so nezavestnega neznanca prepeljali v splošno bolnico, kjer se pa do te ure ni ; zavedel in je njegovo stanje brezupno. '
Dosedaj se še ni mogla ugotoviti njegova identiteta, kajti imel ni pri sebi nobene legitimacije niti nikakih drugih dokumentov. Je srednje postave, precej debelušen, ima črne lase, črne košate obrvi in belo pristriženo brado. Oblečen je v sivozeleno obleko. Pri njem niso našli drugega kakor srebrno uro in ključ.
Starček pod vlakom
Maribor, 6. septembra Snoči se je zgodila v bližini Dravograda smrtna nesreča, katere rrtev je postal 82-letni preužitkar Jakob Janez, doma iz Bu-kovske vasi. Starček je hotel v temi prekoračiti železniški tir na pešpoti, ki pa ni bil zavarovan in ga je zgrabila lokomotiva osebnega vlaka iz Maribora. Vlekla ga je 20 metrov s seboj, tako da je starček obležal ob tiru z razbito lobanjo in s težkimi poškodbami po vsem telesu. Seveda je bil spričo takšne razmesarjeno-sti takoj mrtev in so še v teku noči prepeljali truplo na njegov dom.
Pohod narodnih noš pp Gosposki ulici
Svečanost v Mariboru
Maribor, 6. septembra
Že včeraj so ponosno zaplapolale s hiš državne trobojnice. Danes dopoldne je bila v stolnici, v pravoslavni kapeli, v protestantski cerkvi in v starokatoliški molil-nici svečana služba božja. Zatem so sprejemali čestitke predstavnikov na sreskem načelstvu.
Sokolstvo se je zbralo k proslavi v Sokolskem domu, ki je bil nabito poln. Okrašena velika dvorana je bila prizorišče manifestacij obmejnega sokolstva za kralja Petra H., ko je ob zvokih vojaške godbe vkorakalo v dvorano zastopstvo mariborskih in okoliških društev z društvenimi narašča jsklmi ta dečjimi prapori ter se razvrstilo na tribuni, okrašeni s kraljevo sliko. Prisostvovali so zastopniki vojaških ln civilnih oblasti z mestnim poveljnikom generalom Paracom na čelu.
Predsednik meddruštvenega odbora prof. Struna je orisal pomen današnjega slavja, ko stopa naš mladi kralj v leto svoje polnoletnosti. župni prosvetar br. M. Dojči-novič prečital poslanico SKJ. Najsevernejša obmejna župa je poslala Nj. Vel. kralju Petru n. še pismene čestitke z obljubo zvestobe. Vzkliku »živel naš kralj« se je pridružila tisočglava množica. Sledila je deklamacija naraščajnice, nakar ao naši vrli pevci društva »Jadran-Nanos« ubrano odpeli tri pesmi, ta sicer »Slovan na dan«,
»Slovanski rod« ter »U boj.. .c. župnl referent za Petrovo petletko br. Jože Mo-horko je zatem orisal veliko delo sokolsklh edinic v dosedanjem razdobju, čigar Številčno stanje gre v stotine in tisoče. Iz slavnostnega zborovanja je bila naposled odposlana brzojavna čestitka Nj. Vel. kralju Petru II. S toplo zahvalo za tako številno udeležbo ta tolikšne Izraze udanostl ta zvestobe do našega ljubljenega kralja je br. Struna zaključil lepo uspelo zborovanje. Ob zaključku veličastnega sokolske-ga zbora je množica stoje odpela vseslo-vansko himno »Hej Slovani«, nakar se je množica mirno razšla.
Proslava v Celju
Celje se je že v četrtek odelo v državne zastave. V četrtek ta petek zvečer je bilo pročelje poslopja mestnega poglavarstva slavnostno razsvetljeno. V četrtek or 19.30 je bil na dvorišču mestne osnovne šole obvezen zbor pripadnikov Sokolsklh društev Celje-matice ta Celja I. Vojaška godba je zaigrala sokolsko koračnico. Sledil je pozdrav državni zastavi, vojaška godba pa je ob pokanju petard zaigrala državno himno. Starosta br. dr. Milko Hrašovecje lepo orisal pomen rojstnega dne mladega kralja ta starešine Saveza SKJ, ki bo čez leto dni prevzel vladarske dolžnosti. Ob zaključku govora je sokolska množica navdušeno vzkliknila Nj. Vel. kralju, godba
||0 KOLONJSKIH VOD
— odlično parfumlranih — tod PARFUMERIJA »VENI; S«, Tyrševa c. 9
pa je zaigrala himno »Hej Slovani«, ki jo je pela vsa množica. Na Starem gradu, hribu sv. Jožefa ta Golovcu so zažareli mogočni kresovi. Prvega je žgala mestna o!V čina, drugega Sokol Celje-matica, tretjega pa Sokol Celje I. S hribov se je mogočno razlegalo pokanje topičev, s Starega gradu ta Golovca pa so švigale rakete. V petek zjutraj so bile službe božje v opatij-ski, pravoslavni, evangeljski cerkvi ta starokatoliški kapeli. Službam božjim so pri-sotvovali predstavniki vojaških ta civilnih oblastev in uradov, Sol korporactj in društev, med njimi deputacije Sokola ta gasilcev v krojih, rezervni oficirji ta mnogo drugega občinstva. Od 11. do 12. je bil pred kolodvorom dobro obiskan promenadni koncert celjske vojaške godbe. Oficirji celjske garnizije so priredili zvečer v Oficirskem domu dobro obiskan družaben večer. Trgovski ta obrtni obrati so v petek ves dan počivali.
General Lev Rnpnlk s pomočnikom generalom Opačičem
Hitlerjeva čestitka našemu kralju
Berlin, 6. sept. d. Vodja nemškega naroda, državni kaneelar Hitler, je Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra n. brzojavno sporočil svoje osebne čestitke.
Robidov enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti — Ljubljana, Trnovska ul. 15,
vpisuje vsak dan. — Ugodnosti: rodbinske doklade, dijaške vozne karte itd. Pojasnila in prospekte daje vodstvo: Trnovska ul. 15. Telefon 40-48.
*	Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15 (telefon 43-82). Ravnateljstvo razglaša: Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši vsak dan dopoldne in popoldne (tudi v nedeljo). Podrobne informacije in nove prospekte daje vodstvo osebno in pismeno. Šolnina ie zmerna, mani premožni imajo popust! Največji trgovski učni zavod te vrste! Lastno moderno šolsk® poslopje. (—) . _________,
t
u— Angleško društvo v Ljubljani sporoča članom in onim, ki se zanimajo za učne tečaje angleščine, da bo 16. t. m. spet začelo redne učne tečaje angleškega jezika v lastnih prostorih v Tavčarjevi ulici 12 (pritličje desno). Tečaje bodo vodili: lektorica angleškega jezika na univerzi ga. Copeland, ga. Olga Grahor, ga. Božena škerlj ta g. Avgust Petrišič. Vršili se bodo tečaji za začetnike, nadaljevalni tečaji ta tečaji za literaturo ta konverza-cijo. Vpisovanje v tečaje bo ves teden od 9. do 14. t. m. od 18. do 19. v društveni knjižnici, Tavčarjeva ulica 12.
u— Vpisovanje vajencev in vajenk v gostinsko strokovno nadaljevalno šolo v Ljubljani bo v četrtek 12. t. m. od 9. do 12. In od 16. do 17. ure v pisarni šolskega vodstva v Gostilničarskem domu na Pri-vozu 11. Reden pouk na šoli se prične v ponedeljek 16. t. m. ob pol 15. uri za vse razrede. Obiskovanje te šole je po čl. 270. obrtnega zakona obvezno za vse vajence in vajenke gostinskih podjetij.
*	Vpisovanje v umetniško p!e®no Solo Mete Vidmarjeve je vsak dan od 16. do 18. ure v Gajevi ulici 9. Začetek šole 1. septembra. (—)
*	Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 16,'H., prireja za svoje učence posebno Dvoletno trgovsko šolo ter razne druge tečaje, poleg tega pa uči tudi poedine trgovske predmete (stenografijo, knjigovodstvo itd.) ter t«je jezike (italijanščino. nemščino itd.) Pouk se vrši z dopisovanjem in je zato individualen ta uspešen. Vpiše se lahko vsakdo. Vsa pojasnila pri vodstvu šole brezplačno. (—)
Iz Maribora
a_ vpisovanje v šolo Glasbene Matice
dn»vr-^ od 10. do 12. in od 15. do 16. v novih šolskih prostorih Kopališka ulica 1L (—)
Iz Ljutomera
Ij— Zvočni kino Sokol»ki dom v Ljutomeru bo predvajal v soboto 7. t. m. ob 20. ta v nedeljo 8. t. m. ob 16. uri in ob 20. film »Mala princesa«. Kot dodatek Fozov zvočni tednik. (—)
Iz Krškega
kr— Namesto venca na grob pokojne goepe Ivanke Ramorjeve, soproge postajnega načelnika iz Vidma—Krškega, sta darovala Sokolu v Krškem g. Petrič Anton in ga. Hermenegilda 100 din. Hvala!
Sobota 7. IX. 1940
HALI OGLASI
CENE MALIM O G L ASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—
Živali
Beseda 1 Dtn, davek 3 Otn, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlši znesek 11 Din.
Beseda 1 Dtn da ve is 3 Din. za šurc an dajanj«-naslova 5 Dtn Najmanlši znesek 17 Din
Za čas ljubljanskega velesejma
6e priporoča restavraci Ja Gorenjski ko:odvor. Eno minuto od sejma, poleg kolodvora Šiška 24120 18
Pri Putrichu
danes in Jutri ples. Od-prio do 3 ure. Vsi vabljeni.	24520 18
ari tan je naslova 5 Din na1rranjš1 rnesefe 12 DId V=.ika beseda W par davek 3 Din. za šifro al
Brivski pomočnik
dober delavec, išče stalno službo. Naslov v vseh pos':. Jutra.	24580-2
naws auNnenE-«^.« P-"
ValeiacHke)
Učenec
8e st>rejme v večjo tr govirio z mešar.i.i! b'a-gr;m in deželnimi pridelki na deželi. Por.ud bp je poslati pod šif-o »Polten« na ogl. odd. Jutra.
24591 44
Beseda 1 Din. davek 3 Dir, za šifro ali dajan.tr naslova 5 Din Najmanlši znesek 17 Din
Kclesa, motorji
za ča~a ve esejma — zt lo znižane cene. Rsinec. Dolenjska c. 5. 24104-11
Bespda 1 Otn. davek c Dtn za Mfrr ali dajan u naslova => Din N*»i™am<=' ■mespk 17 Din
Kreko Perilo
moške in fantovske srai ce. sptdnje hlače itd dobite še vedno po izredno nizkih cenah. — s>Kre'to«. Tavčarjeva 3 Tvrševa 31.
2t037 6
rnnrtrm.il
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Opremljeno sobo
lepo, s kopalnico, parketom ln posebnim vhodom se odda Sv. Petra c. 44.	24586-23
Prvovrstno hrano
zdravo stanovanje, po moč pri učenju, nadzor stvo in nemško konver zacijo nudi v centru mesta ugledna družina. Naslov v vseh posl Ju tra.	24434 22
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Kislo zelje!
Prvovrstne Kislo ze je :mam v vsak) množin' i zalogi po najnižjih dnevnih cenah J. Ora iem, Moste	23673-37
Volčjak
s:iši na Ime Dlana, se je izgubil Oddati proti nagradi Ruska c. 5.
24538-27
Razno
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šilro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 17 Din
Nekadilec
postanete
v treh dneh z našim za nesijivim, popolnoma neškodljivim sredstvom >Nlkotlnol« Velika ste klenlea din 70. mala din 50, pošl j a po povzetju *.Tuffopatent«. Ljublja na. Dvoržakova 8- Išče -no zastopnike.
200
iS£H!RAJ
v JUTRU"
50
ca&M^giM,
I D UJUO KE708VEZND OSUMI
oni
IGH.VOK
UU8UAm.TAVOUUI«> •
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Stružnice
nove, so dospele lz Nemčije, tudi z vdelanimi elektromotorji 200 — 250 X 1000 — 1500 mm. — Ludvik Ileršič, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13.
24119-29
Mizarske stroje
vseh vrst priznano pi vovrstnlh znamk »Tel chert<. »Festo« itd. Ka kor tudi kakovostno strojno orodje, skobelj ne nože. krožne in ga terske liste naročite najbolj ugodno na ve lesejmu Specialna trgo vina Dovžan Ivan. Ljub ijana, Frančiškanska u) 4. Tel. 45-42.	197-29
\ZA VSAKO PRILIKO
najboljša in aaj-cenejša oblačila si nabavite pri
Preskerju,
Sv. PETKA C. 14
Pogorelo mi je gospodarsko poslopje.
Zavarovalnica
pri kateri sem bila zavarovana, je škodo takoj cenila in mi izplačala odškodnino v mojo polno za-dovoijnost.
Izrekam družbi javno zahvalo in jo vsakomur priporočam.
Dobrova, dne 13. VIII. 1940.
Hai£man Terezija
Beseda ! Din darpk Dm za šifro a'1 daian naslova 5 Din N'iman znesek 17 Din
Motorno trikolic:
nosilnost 250 kg. 3 k. s. motor, poraba ber cina 2 litra na 100 fcr novo, Droda Ludvik I> šič. LiubHana. Ce«ta 2F oktobra 13. 24118 V
OGLAS
Posojila
dajemo našim članom ir, varčevalcem. Ugodni po goji Vloge obri-stujemo po 5 odstotkov. Vsi var č°va ci brezplačno zava rovani. Zadruea »Moj Dom«. LiubHana. Dvor žakova 8. Iščemo pover jenike.	19P
ik
■3
Beseda 1 Din, davek Din. za šifro ali dajan' naslova 5 Din Najmani-znesek 17 Din.
Sobo in kuhinjo
prečiščeno v I nadstr oddam lahko takoj ent ali dvema o°ebama. R< harjeva 2. Mirje, Ko e zija, takoj za O^r+n-šolo.	24589-21
INSER1RAJ V „ JUTRU"! i
DRAVSKA DIVIZIJA kupuje neomejene količine krme
in sicer:
seno, slamo, oves in koruzo
Seno je lahko tudi popolnoma ali pol kislo. Razen tega kupuje tudi
praprot in gozdni mah za steljo
Interesenti lahko ponudijo vse količine navedene krme lr stpije najbližji vojaški oblasti ln sicer v Ljubljani: neposredne ✓ski diviziji ali Dravskemu lntendantskemn slagallšču. v Mariboru garnizljskl upravi; v vseh drugih mestih pristoj-aemu komandantu mesta.
Vse komande kupujejo seno po najvišjih dnevnih cenah, za katere Interesenti lahko zvedo vsak dan pri teh komandah Isto velja tudi za slamo, kislo seno, praprot ln gozdni mah Vagonske pošiljke sena ln slame Je ponuditi naravnost Intendanturi štaba Dravske divizije r Ljubljani.
Interesenti ln posestniki, Id razpolagajo s krmo, naj ponudijo razpoložljive količine prvenstveno domači — Dravski iviziji.
Plačilo je takojšnje po prejemu prodanih pridelkov.
ŠPORT
Uspehi Slovencev na dirki pa Srbiji
Peternelj prvi — v 53 • 19 • 35
Zadnjo etapo Kragujevac—Beograd je dobil Davidovic -V Skupni oceni je ostal Peternelj prvi in Gartner drugi, Podmiljščak pa je prišel na peto mesto
p— Beograd, 6. septembra Velika devetdnevna dirka okrog Srbije se je danes končala, in sicer z zmago odličnega slovenskega vozača Janeza Peter-nelja, člana ljubljanskega Hermesa, ki si je priboril v trajno last zlat pokal pokrovitelja prireditve Nj. Vel. kralja Petra n. Dirka je v vsakem pogledu uspela, najbolj pa v propagandnem, saj se lahko reče, da je na vsej dolgi poti spremljalo in bodrilo dirkače najmanj milijon ljudi.
Končni cilj in cilj zadnje etape je bil danes na igrišču BSK. Vrstni red, v katerem so vozači prevozili progo od Kragu-jevca do Beograda, je sicer precej drugačen kakor je bil v več prejšnjih etapah,
PRI OSLABELIH ŽIVCIH
se uporablja fiziološki ekstrakt »Ka-le-Fluid«. Ta krepi izločevalno delo vseh žlez, jači živčni sistem in krepi organizem. — Brezplačno vsakomur detajlna literatura; zahtevajte: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič. — »Ka-le-fluid« se dobiva v vseh lekarnah.	S. br. 5300/32.
F.T. KARMAH
v LJUBLJANI
OBISKE 5PftEJEMA OD 9-t2/3-7 URI
v HOTELU,SOČA' SV. PETttA CESTA
i a ■ •'«
aipehoi
m oglas «
»JUTRO«
toda zaradi velikega naskoka favoritov je ostal skupni plasma dirkačev nespremenjen. Na beograjskem igrišču so vozači prevozili še tri kroge ln se plasirali takole:
1. Davidovih, 2. Pokupec, 3. Drljačič, 4. Podmiljščak, 5. Grabnar, 6. Radovanovič, 7. Veljkov, 8. Peternelj, 9. Andrejevič, 10. Pavlovič, 11. Jakša, 12. Gartner, itd.
Zmagovalec po več kakor 53 urah vožnje, Janez Peternelj iz Poljanske doline
Ko je zadnji vozač prispel na cilj, so se vsi tekmovalci postavili sredi igrišča v krog, nakar je zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Petrovič izročil zmagovalcu Pe-ternelju dragoceno darilo in mu čestital k uspehu. Za tem je pozdravil dirkače tudi minister za telesno vzgojo Dušan Pantič.
V skupnem plasmaju je bil končni vrstni red vozačev takle:
1. Peternelj 53:19:35, 2. Gartner 53:30:42, 3. Davidovič 53:56:38, 4. Veljkovič 54:03:27,
rlent u Liub
Firma TEHERAN v šelentrargovi nI. 4
na dvorišču palače Croatia
sporoča zanimaneem, da razstavlja, ker je zakasnila udeležbo na velesejmu prekrasne starinske dragocene perzijske preproge in vsa druga ročna dela v svojih prostorih. Med dragocenostmi ima dve preprogi v vrednosti 300.000 in 150.000 din. — Izbera vseh vrst preprog je velika.
Cene so res najnižje Ogled je popolnoma brezplačen in brezobvezen. Zanimaneem se daje pouk o čiščenju ln shranjevanju preprog. Stare preproge pa prevzema v strokovno . popravilo ln zamenjavo. — Na ogled lepe zbirke preprog vabi
tvrdka TEHERAN
Potrtega srca javljamo tužno vest, da nas je v četrtek, dne 5. septembra ob y218. url zapustila naša nadvse ljubljena soproga, srčno dobra mama in zlata stara mamica, gospa
Marija Pogačnik, roj. Bsrnlfc
soproga uradnika v p. in posestnika v Kamniku
po hudi bolezni, previdena s tolažili svete vere.
Neoozabna pokojnica bo prepeljana iz kapele sv. Janeza na Žalah v Ljubljani v Kamnik, kjer jo bomo na njeni zadnji poti spremljali na pokopališče na Žalah v soboto 7. septembra popoldne. LJUBLJANA, dne 5. septembra 1940.
Globoko žalujoče rodbine: POGAČNIKOVA, KOSOVA in inž. GASPARIJEVA

Druga obrtniška tombola v Kranju bo dne 8* t* m. na športnem igrišču »Planine". - Oglejte si razstavo dobitkov v gimnazijski telovadnici!
5. Podmiljščak 54:04:17, 6. Drljačič 54:22:51, 7. Ujčič 54:30:20, 8. Petrov 54:31:43, 9. Vojnov 54:59:05, 10. Golob 55:33:59, 11. Grabnar 55:44:04, itd.
Po končani svečanosti na igrišču so kolesarji v strnjeni vrsti odpeljali po glavnih beograjskih ulicah, kjer jih je kakor na igrišču burno pozdravljalo tisoče in tisoče prebivalstva. Zvečer bodo dirkači gostje mestnega župana Tomiča, ki jim priredi v restavraciji na Kalemegdanu svečan banket.
*
SLOVENSKA KOLESARSKA ZVEZA vabi vse prijatelje kolesarskega športa ln ostale športnike, naj pridejo skupno z njenimi predstavniki pozdravit junake s srbskih cest, med katerimi se najboljši — Janez Peternelj — vrača v Ljubljano z najlepšim darilom, zlatim praljevlm pokalom, čas po vrat ka slovenskih dirkačev iz Beograda bodo objavili jutrišnji popoldanski listi in radio.
Tekme v hrvatski in srbski ligi
V	HNS
o— Zagreb, 6. septembra
V	hrvatski ligi sta bili danes odigrani dve ligaški tekmi. V Zagrebu je Gradjan-skl zmagal nad Splitom s 5:1 (3:0). Zmago si je Gradjanski zasigural že v prvi polovici igre, kjer je bil tudi absolutni gospodar na polju. V drugi polovici so bili Spličani mnogo živahnejši, ki so v ostalem dobri borci, toda še zmerom samo povprečni nogometaši.
V	Varaždinu je domača Slavija zmagala nad Železničarji Iz Zagreba s 3:1 (2:1).
V	SLS
p— Beograd, 6. septembra
V	srbski nogometni ligi je bila danes na sporedu popolno IV. kolo, ki se je končalo z naslednjimi rezultati:
v Beogradu: Jugoslavija—Bask 2:0 (1:0) in BSK—Jedinstvo 2:0 (2:0),
v Skoplju: Gradjanski—ŽAK 6:1 (1:0),
v Sarajevu: Vojvodina—Slavija (S) 3:2 (3:1) ter
v Borovu: Bata—Jugoslavija (Jabuka) 7:1 (6:0).
štiri tekme za točke
Drugo kolo v slovenski ligi
Jutri bo oddanih nadaljnjih 8 točk v nogometnih tekmah za slovensko ligo, in sicer v naslednjih srečanjih:
Mars : železničar
Edina nogometna prireditev v Ljubljani bo to srečanje dveh ligaških enajstoric, ki sta v prvih dveh tekmah enake važnosti ostali brez točk. Zato je razumljivo, da se bosta obe moštvi kar se da potrudili, da dosežeta uspeh.
Tekma bo ob IS. na igrišču Ljubljane s predtekmo ob 15.
Bratstvo : Olimp
Na Jesenicah vlada za ligaški dvoboj med domačini in celjskim Olimpom veliko zanimanje, tembolj, ker se jutrišnja tekmeca še nista srečala na zelenem polju. Olimp ima svojo odlično moč v igralcu Ca-terju, razen njega pa še več mladih talentov, ki bodo gotovo zastavili vse sile, da bi v srečanju z Jeseničani rešili čim čast-nejši izid.
Tekma bo ob 16. na igrišču Bratstva. ★
Ostali dve tekmi za točke v slovenski ligi besta v Trbovljah in Mariboru, in sicer med Ljubljano in Amaterjem ter Mariborom in Kranjem.
Madžarska—Jugoslavija v tenisu. V vče-
I raj sta bili odigrani prvi dve igri v med-V državnem teniškem dvoboju med Madžarsko in Jugoslavijo. V prvi igri je Pallada zmagal nad Szigetijem s 6:1, 6:2, 4:6, 6:2, v drugi pa je Gabory odpravil Mitica 6:4, 6:2. 6:4. Stanje točk 1:1.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Jutri igrajo juniorji in I. moštvo tekmi za trening s Svobodo. Juniorji naj bodo na našem igrišču najkasneje ob 9., I. moštvo pa najkasneje ob 10. Vsi in točno!
I
Inserirajte v „ JUTRU"
MICIIEL ZfcVACO:
203
uan
KOMAN.
Kam naj se skrijem? Ali je ta tema dovolj črna, da skrije moj sram? Donu Juanu odpuščajo! Kolikšna muka, kakšna kazen! Odpuščajo mu kakor ubogemu, zaničevanemu tatiču! Odpučajo mi! Odpuščajo!«
Skliučil se je, kakor bi ga skrivnostno odpuščanje pritisnilo k tlom.
Razjarjeno se je vzpel pokonci. Oči so se mu za-iskrile in s hripavim glasom je kriknil:
»Kdo si, ki mi odpuščaš? Nočem tvojega odpuščanja! Preziram tvoj prezir! Tvoje odpuščanje je kakor kaplja žolča na dnu keliha, iz katerega sem pil ljubezen. Kakor žig na goljatovem ramenu! Ne maram ga! Najprej hočem vedeti, kdo si! Hoj!... Vidim te! Tista si, ki je od ljubezni jokala, ko sem ji pel ljubezen! Marija!... Kaj hočeš. Marija? . .. Prekleto? ... Prekleto! To ni Marija!... Blanka je ... ne... Silvia ... Ne ... Oh, evo jih! Glej, vse so tu! Vse, kar sem jih kdaj ljubil! Vse so prišle ponujat donu Juanu poslednjo miloščino svojega prezira in odpuščanja! Proč z vami! Vaš gospodar sem bil, ubogale ste me na besedo, ubogajte še zdaj!... Ha! Že bežijo... Samo ena je še tu ... samo ena, ki me psuje r svojim odpuščanjem! Kdo je ta? Odkod toliko r-ezira v njenih sladkih očeh?
Moj Bog, kako je lepa in kako strašno je njeno odpuščanje! Kdo si? Kdo si? ... «
Mahoma se je zgrudil na kolena in s presunljivim glasom jeknil v skrivnostni park ime nje, ki je bila umrla zaradi svoje ljubezni do njega: »Christa! Christa! Christa!... « Jakomin je kasneje tudi povedal, da je v t'm I strašnem trenutku, ko je mislil, da se gospoda ju meša, razločno videl šest korakov od njega tisio svetlo modrikasto kroglo, ki ga je bila žc v Vrvarski ulici tolikanj prestrašila. Pripomnil je. da je tedaj, ko je svetla krogla izginila, tudi don Juan vstal in z izrazom divje kljubovainosti pog edal okrog sebe.
»Corentin,« je rekel Juan Tenorio. »vse so zbežale. Jaz sem močnejši od njih! Nočem, nočem njihovega odpuščanja!«
»Gospod,« je dejal Jakomin, tresoč se po v em telesu, »izpametujte se zdaj! Zrak je čist, porabiva torej priliko in pojdiva domov ... « »Si slišal, kaj je rekla, Corentin?« »Kdo, gospod?«
»Nisem je dobro razumel, kaj govori. Zamrmra-la je kaj vem kaj, o nekakšnem »namestniko--*em objemu« ... Kaj vraga je hotela reči? ... Kar koli je bilo, njenega odouščanja ne maram!« »Pojdiva, gospod, pojdiva že!... « Don Juan je udaril v smeh in skomignil z rameni.
»Namestnik!« je vzkliknil. »Siromak, ki je moral čutiti moč moje roke! Prav imaš. Cor^nHn. pojdiva domov. Čemu sva prav za prav prišla?«
»Sam vrag si ga vedi! Kar brž pojdiva... « »Ne boš! Zdaj mi prihaja na misel! Hej, ali mar nisem povabil namestnika na večerjo? Da, tako je. Večerjati moram z namestnikovim kipom, ti nama boš pa stregel. Z menoj!... «
Don Juan je zavil okrog Arronškega dvorca in krenil proti malim vratom v kapelico. Jakomin je šel ves omotičen za njim. brez moči, da bi se še naprej ubiral, moledoval ali vsaj poizkušal srečo z molitvicami. Mehrnično je vlekel Sivčka za povodec. Oči so mu nepremično visele na g ispodarju; ta je stopal pred niim z odsekanimi koraki ranjenca, ki se komaj še drži pokonci. Dobro je opaža, da se don Juan vsak hip prijemlje za grlo, in enkrat ga je celo slišal, ko ie zlovoljno zagodrnjal:
»Rad bi vedel, kdo me izkuša zgrabiti za grlo ... dri bi ga kuga. predrzneža!«
Na ovinku dvorca je Jakomin mahoma zagledal pred seboj kapelico z njenimi pisanimi okni, ki jih je nedoločno osvetljevala večna luč, in oči so mu cbvisele na vratih.
Don Juan se je bil vzravnal. Z odločnimi koraki je krenil proti vhodu. Samo še majhen košček je bilo do praga. Ta mah ie Jakomin Corentin videl, kako je don Juan nenadoma obstal in ves otrpnil, ter začul njegov porogljivi g^as:
»Kaj! Vi, don Sancho de Ulloa, vi, senor namestnik. ste si naložili trud, da mi prihajate naproti? Hvala tisočkrat, don Sancho, za to vljudnost in veliko čast!«
Corentin je pogledal gospodarju čez ramo.
Ničesar ni videl...
Samo nekakšna bela megla je plavala v okviru vrat.
»Corentin«, je rekel don Juan in glas mu je čudno zazvenel, »raztovori osla in prinesi košari v to razkošno grobnico. Bog mi je priča, da ni še nikoli nihče imel lepše obednice. Toda, senor Sancho, izvolite me spustiti naprej...«
Jakomin Corentin je v brezumni grozi izbuljil oči proti vratom. In to pot je videl!...
Videl je, da se megla, ki jo je bil opazil, naglo zgoščuje. Dobivala je obliko...
Obliko človeškega bitja! Najprej se je pokazala glava, nato ramena, oprsje, roke in noge...
Jakomin je obupno napel moči, da bi odskočil in zbežal, toda noge so mu odpovedale pokorščino. Z naježenimi lasmi in blazno bolščečimi očmi je obstal na mestu.
In zdajci je prikipela njegova groza do vrhunca.
Kajti to, kar je videl, ta oblika, ki se je bila napravila pred njim v okviru vrat... ne, to vobče ni bilo človeško bitje ...
Bil je marmor. Trd marmornat kip.
Corentin je ta kip spoznal.
»On!« je zaječal.« To je on! Namestnik!... «
In zgrudil se je, omedlel prav tisti mah, ko je videl, videl na svoje lastne oči, da marmornati kip namestnika de Ulloa počasi dviga roko...
Don Juan je negibno zrl na to, kar se je ponujalo njegovim očem.
Ali je bilo resnica?
Kaj de?...	. i
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra* Stanko ViranL - Za Naroono uskarno d. d. kot tiskarnama Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. ~ VSi v Ljublja*,
Mihael
kralj
Dosedanji rumunski kralj KarU II. je na pritisk Železne garde odstopil, nakar je bil 19 letni
prestolonaslednik Mihael proglašen za kralja
BUKAREŠTA, 6. sept. s. (Reuter) Kralj Karal se je davi odpovedal prestolu. Prestolonaslednik veliki voj-voda Mihael je Ml proglašen za kralja.
Dogodki pred odstopom
Veliki nemiri v Bukarešti in vzklikanfe množice,,,Kralj Karel naj odstopil44 — Protest vodje Železne garde proti odstopitvi Transilvanije Madžarom
V r
BUKAREŠTA, 6. sept. br. (Ass. Press) General Antonescu, ki sestavlja novo ru-munsko vlado, se je snoči sporazumel z Železno gardo. Na podlagi sporazuma je vodstvo organizacije ukinilo nadaljnje demonstracije.
V noči na četrtek je notranjepolitična kriza v Bukarešti dosegla vrhunec. Vodja Železne garde Horia Sima je izdal letak, v katerem je protestiral proti odstopu severne Transilvanije Madžarom in zahteva! odstop kralja Karola. Velika množica ljudstva je pričela nato demonstrirati proti vladarju in vzklikati sredi prestolnice: »Kralj Karol se mora umakniti!« Nastopilo je vojaštvo, Id je s strojnicami razpršilo množico. Veliki oddelki vojaštva so nato zasedli vse strateške točke v mestn.
Včeraj se je Bukarešta pod vtisom novih dogodkov in Antonescove diktatorske misije polagoma pomirila. General Antonescu je namreč izredno popularen.
Bukarešta, 6. sept. s. (Reuter). Kakor poročajo, je tudi novi ministrski predsednik general Antonescu podpisal zahtevo Železne garde po odstopu kralja Karola.
Bukarešta, 6. sept. s. (Ass. Press.) Snoči je prišlo v Bukarešti do velikih nemirov. V središču mesta se je zbrala velika množica, ki je pričela demonstrirati proti odstopitvi Transilvanije. Ko po eni uri policija ni mogla razgnati demonstrantov, so bili poklicani na pomoč gasilci, ki so pričeli polivati demonstrante s curki vode; pa tudi to ni pomagalo ter je končno nastopilo še vojaštvo. Oddanih je bilo več salv v zrak.
Člani železne garde so delili med demonstrante letake s proglasom vodje Železne garde Horia Sime. Proglas protestira med drugim proti odstopitvi Tran-
silvanije ter zahteva odstop kralja Karola.
General Antonescu je odredil aretacijo mnogih svojih političnih nasprotnikov, med katerimi je tudi več uglednih osebnosti. Tako so zaprti dosedanji vojaški poveljnik Bukarešte general Argileanu, bivši notranji minister Giomincianu, ve-leindustrijec Malasa in kraljev svetovalec Jamandi.
prvi pas Transilvanije
Bukarešta, 6. sept. s. (Reuter.) Okupacija prvega dela odstopljenega ozemlja Transilvanije po madžarskih četah se je včeraj izvršila brez vsakega incidenta.
Bukarešta, 6. sept. br. (Štefani.) V pretekli noči je generalni štab rumunske vojske objavil komunike, v katerem pravi, da je bila snoči zaključena izpraznitev prvega pasu severne Transilvanije v smislu določb dunajske razsodbe in sklepov mešane ma-džarsko-rumunske komisije. Rumtnske čete so se umaknile na črto Biscad—Arded— Simleul Silvani— Ciucea.
Pred podpisom sporazuma v Crajovi
Sofija, 6. sept. br. (Štefani.) Kralj Boris je snoči sprejel ministrskega predsednika Filova in zunanjega ministra Popova, ki sta mu podrobno poročala o pogajanjih v
Crajovi.
V vladnih političnih krogih se je zvedelo, da Je med Rumnnl in Bolgari dosežen že popoln sporazum glede odstopa južne Do? brudže Bolgarom. Sporazum bo po teh informacijah jutri ali pojutrišnjem že podpisan. Rumunija bo odstopila Bolgariji vso južno Dobrudžo, ki bo na področju med Dunavom in črnim morjem dobila zopet meje iz leta 1912.
Novi rumunski krali Mihael je bil rojen 25. oktobra 1921 v gradu Fojšer pri Sina ji kot sin takratnega prestolonaslednika Karola in njegove soproge Helene. grš>e princese. Krščen je bil v spomin na vojvodo Mihaela Hrabrega, ki ie bil svoj čas vladar Sedmograške.
Ko je 4. januarja 1926 rumunski parlament odobril od do ved njegovega očeta do prestolonasledstva, je bil istočasno proglašen za prestolonaslednika. Po smrti kralja Ferdinanda I. je bil proglašen za kralja, kraljevske nravi ce t>a ie izvrševal poseben regeritski svet. v katerem je bil tudi njegov stric Nikolaj. Po oovratku njegovega očeta, ki ie bil nato proglašen za kralja Karola II.. so mu bile odvzete pridobljene pravice ter je bil regentski svet odstavljen, dočim je njegova mati Helena, ki ie imela dotlej poleg njega predsedstvo v ministr-
skem svetu, odpotovala iz Rumunije v Anglijo. Odtlej sta se mati in sin sestajala le v daljših presledkih, povečini v inozemstvu.
Prestolonaslednik Mihael je bil med prebivalstvom zelo priljubljen ter je mnogo sodeloval pri skavtskih in drugih mladinskih organizacijah. S 15. leti je bil že velik kakor odrasel mož ter ie v tem noeledu mnogo prekosil svojega očeta. Z gojenjem športa se je telesno zelo močno razvil
Razen na gospodarskem in političnem polju ie užival tudi strogo vojaško vzgojo. Pri vseh reprezentativnih svečanostih je bil vedno navzoč kot oficir ooleg svojega očeta. Govori tudi nemško, angleško, francosko in italijansko ter se ie udeležil ob strani svojega očeta svečanosti kronanja 1. 1936. v Londonu in obiska v Varšavi L 1939.
Odstopivši rumunski kralj Karel H., po poreklu iz nemške rodbine Hohenzollern-Sigmaringen, se je rodil 3. oktobra 1893 po pravoslavnem koledarju na gradu Pelešu pri Sinaji kot najstarejši sin takratnega prestolonaslednika Ferdinanda in prestolo-naslednice Marije.
Vzgojen na dvoru v Bukarešti je študiral pod vodstvom znanega univ. profesorja in politika dr. Jorge na univerzi v Bukarešti, obiskoval vojno akademijo v Jassyju ter odšel na željo sv-ojega deda kralja Karola I. v Nemčijo, kjer je služil od 1.1913 do izbruha svetovne vojne v I. pehotnem gardnem polku v Potsdamu.
Ko je Rumunija stopila v svetovno vojno se je boril proti centralnim državam. Po polomu avstro-ogrske monarhije je vkorakal na čelu gorskega strelskega polka rMadžarsko ln v Budimpešto. Zatem je o:' na študi:sko potovanje okoli sveta t . no povratku poročil 10 marca 1921 t . ,.r.<i*( 7, :~rSko princeso Heleno.
l tp 1925 je odpotoval k po-gv	kraljice matere Aleksandre
v ' ■	••.'•.radi hudega nesoglasja med
d"-T i" v -k-ft še vsemogočno liberalno \ - rc n® -mil v Rumunijo. še za kralja Ferdinanda I. se je več-• nr ^'nasledstvu. nazadnje : ln 1. 192* Tedanji ministrski P	-i;- in nr ečji rumunski državnik.
Jo pv?tInnu 'e fkrat zahteval od nje-jr". 1--1-; r^ brct. ugovora pokori zahtevam vlad h odpove prestolonasledstvu kar pi je o i k!--»ni' Dna 4. januarja je bil zato rr■••. 1 .'.--r .-a fr<?s<oTonnslednlkn niegov sin Ml>-v*" Po v "ti kralja Ferdinanda I. dne 20	"O:;? ie za rumunskega kralja
prcv.liš-m r-rinc Mihael ter imenovan re-ger.tsk! yft.
0.1 terra časa se je skušal princ Karol po^o-.mo vrnit! v Rumunijo. Posebno senzacijo je 'budil njegov poizkus meseca maja	da bi se vrnil iz Londona v
Bukarešto, vendar pa je bil njegov načrt
preprečen ter je bil Karol pozvan, naj Anglijo zapusti. Posledica tega dogodka je bila njegova ločitev zakona s princeso Heleno, ki jo je izreklo 22. junija 1928 apela-cijsko sodišče v Bukarešti in ki so jo in-spirirali Vintila Bratianu, princ Stirbey ln drugi.
V	času Karlove odsotnosti iz Rumunije je zavzelo vprašanje njegove ponovne proglasitve za kralja širok razmah v notranjepolitičnem življenju Rumunije. Pokazalo se je, da so bile simpatije prebivalstva kljub propagandi liberalcev na njegovi strani.
Po štiriletni odsotnosti, ko je bival po večini v Franciji, je odletel 6. junija 1933 z letalom iz Monakova v Bukarešto. Vlada voditelja ljudske stranke Maniua je takrat odstopila, novo vlado je sestavil Mironescu, regentski svet je bil odstavljen, dne 8. junija 1930 je bil na slavnostni seji rumunske narodne skupščine princ Karol proglašen za kralja, njegov sin Mihael pa imenovan za velikega vojvodo Albe Julije.
Dne 12. junija 1930 je podelil princesi Heleni naslov Veličanstvo.
V	notranji politiki je kralj Karol, ki ga označujejo kot močno in samovoljno osebnost, pospeševal avtoritarna stremljenja, pri čemer pa je naletel na odpor svojih starih nasprotnikov liberalcev in delno tudi narodne kmečke stranke. V zunanji politiki se je ponovno naslanjal na zvezo b Francijo, ki jo je manifestiral tudi o priliki svojega obiska v Parizu meseca januarja leta 1936. Obiskal je tudi mnoga mesta v državah Male antante, in sicer od leta 1936 dalje vedno v spremstvu prestolonaslednika Mihaela.
*T-i- rf ,, p, ,	>,	»
v tJjff
w v, * ! > M * t> • ¥ A5 •!>* f ■ a *	'a*/'J ^ rm*^ -> M»r>
' * T .->	Tfcjjr t *m v# t
■ >
« S

r
t n
Rumunski poslanik na Bledu
Bled, 5. sept&mbra. o. Na Bled je prispel rumunski poslanik Cadere, ki se je nastanil v hotelu »Toplice« Na Brdu ga je sprejel v avdienci Nj Vis knez namestnik Pavle, nocoj pa je odpotoval ruuaj v Beograd.
Podaljšanje trgovinske pogodbe z Rumunijo
Beograd, 5 septembra p. Jugoslovenska in rumunska vlada sta izmenjali noti s katerima sta podaljšali pravkar poteklo trgovinsko pogodbo med obema državama do 31. oktobra
Pogodba o izselitvi
'Nemcev iz Besarabije
Moskva, 5. septembra. AA. (DNB) Danes so podpisali sovjetsko-nemški dogovor o preselitvi nemške besarabske manjšine v Nemčijo.
Nemško tolmačenj©
dunajske razsodbe
Ribbentropove izjave o dokončni ureditvi vseh spornih vprašanj se nanašajo samo na Podunavje, ne pa tudi na
Balkan
Berlinski poročevalec budimpeštanskega vladnega organa »Pester Lloyd« objavlja nekaj podrobnosti d nemškem tolmačenju dunajske razsodbe, ki zaslužijo splošno pozornost. Poročevalec ugotavlja najprej, da je pomenila napetost zaradi madžarskih in bolgarskih zahtev proti Rumuniji »mesec vznemirjenja za rajhovsko vlado«, kajti že od vsega siačetka je bilo mogoče spoznati, da je bil evropski jugovzhod za Nemčijo, blokirano od zapada, ogromnega gospodarsko-vojaškega pomena. Zato se je Nemčija od izbruha vojne dalje stalno trudila, da bi izločila nevarnost konfliktov na tem področju. Naraščajoča napetost med Madžari in Rumuni v poslednjih mescih nikakor ni odgovarjala nemškim vojnim interesom. V Berlinu bi bili sploh najraje videli, ako bi bilo razčiščen je madžar-sko-rumunskih odnošajev odloženo do konca vojne. Toda revizionistično gibanje na evropskem jugovzhodu se je dejansko že začelo na drugem mestu, ko je bila Rumunija prisiljena, da odstopi Rusiji Besarabl-jo in severno Bukovino. Ko je končno madžarsko-rumunska-napetost tako narasla, da rešitve spora- ni bilo več mogoče odložiti, se je nemSka vlada odločila, da poseže vanj in preva^ma, pobudo v izogib hujšim zapletljajem. Nemška vlada je v fem pogledu postdp$ft v- popolnem sporazumu z Italijansko, kakor je bilo to razvidno že o priliki prejšnjih razgovorov v Mo-nakovem, Solnogradu, Berchtesgadenu in Rimu.
Pil svoji razsodbi sta Nemčija in Itali-
ja izhajali ne le z vidika, da je treba politiki osi Rim—Berlin zvesti Madžarski popraviti pred dvema desetletjema storjene krivice, temveč tudi z vidika, da je življenja sposobna in vsestransko zavarovana rumunska država nujno potrebna za stabilizacijo razmer v podunavskem prostoru. Ta vidik je našel svoje konkretni izraz predvsem v jamstvih obeh velesil Rumuniji. V tej zvezi pripominja poročevalec budimpeštanskega organa dobesedno:
»S svojo garancijsko izjavo rumunski državi Nemčija in Italija očividno poudarjata, da je treba smatrati revizionističnl proces v Podunavju za zaključen. Bilo bi napačno, ako bi premalo cenili resnost tega nemško-ltalijanskega jamstva za prizadeto državo. To jamstvo, kakor zatrjujejo v Berlinu, naj bi sicer ne bilo naperjeno proti nobeni tretji državi, toda to prav nič ne spreminja na dejstvu, da smatrata tako Berlin kakor Rim stabilizacijo Podunavja za dokončno. Ta stabilizacija tvori očividno enega izmed sestavnih delov načrtov, ki sta jih nemška in italijanska diplomacija izdelali v pričakovanju končne zmage glede nove ureditve Evrope. Izven stabilizacije pa je še vedno Balkan v svoji celoti, ako vzamemo omejitev na Podunavje dobesedno.«
Iz teh zanimivih izvajanj madžarskega poročevalca v Berlinu bi mogli torej konkretno posneti naslednje važne ugotovitve: 1. Z dunajsko razsodbo dosežena stabilizacija v Podunavju velja kot dokončna. 2. V tem smislu je treba ocenjevati tudi nem-
Sko-italijansko garancijsko Izjavo Rumuniji, ki dokazuje razen tega neposredni interes velesil osi Rim—Berlin glede obstoja nove Rumunije kot sestavnega dela kasnejše nove Evrope pod vodstvom Nemčije in Italije. 3. Ribbentropova Izjava, da so z dunajsko razsodbo dokončno refieni vsi problemi v Podunavju, se tolmači v ožjem smislu, in se torej ne nanaša na širši prostor evropskega jugovzhoda, h kateremu spada poleg Podunavja tudi Balkan. Glede na znano nemSko razlikovanje med evropskim Jugovzhodom kot širšim pojmom, ki obsega ves podunavsko-balkanski prostor in ki posebej nadomestuje tudi uporabo izraza »Balkan«, izločenega iz novejšega nemškega slovarja, ter podunavskim prostorom v ožjem smislu te besede, ki obsega prostor srednje in jugovzhodne Evrope neposredno nad levim bregom Dunava (torej nekako Madžarsko in Rumunijo), je zelo verjetno, da to ožje tolmačenje Rib-bentropovih izjav bolje odgovarja resničnim nemškim nameram kakor pa ono širše, ki vključuje tudi Balkan.
Odmev v Rusiji
V merodajnih sovjetskih krogih so iz razumljivih razlogov z največjim zanimanjem zasledovali dunajske razgovore o rešitvi madžarsko-rumunskega spora Kakor doznava ugiledni švedski list »Svenska Dag-Maded« v tej zvezi, je bila dunajska razsodba v vodilnih sovjetskih krogih sprejeta s »sladko-grenko skepso« Komentarji ruskih listov, ki so seveda uradno 'nspirira-ni, dajejo tsmu razpoloženju jasen izraz. Tako med drugim navajajo, da pomeni dunajska rešitev samo kompromis, ki ne more zadovoljiti nobene izmed obeh prizadetih strank.
Glede jamstev, ki sta jih dah velesifli osi Rim-Beriin za varnost in obstoj preostalega rumunskega ozemlja, prihajata do izraza dve razlitni naziranji. Po zatrjevanju visokih uradnih krogov je bila Moskva že vnaprej obveščena da bosta Nemčija in Italija dali Rumuniji jamstva. Sovjetska vlada ni imela proti temu nobenega pomisleka. ker so bili sovjetski odnošaji z Rumunijo urejeni že z odstopitvijo Besarabije m severne Bukovine Po drugem mnenju, ki verjetno bolj odgovarja razpoloženju v vodilnih sovjetskih krogih, pomenijo jamstva Nemčije in Italijt Rumuniji prikrito svarilo Rusiji, kateri so s tem vezane roke glede nadaljnjega razvoja na Balkanu. Zato v tej zvezi opozarjajo na ruski strani tudi Ribbentropov poudarek, da so z dunajsko razsodbo dokončno urejeni vsi odnošaji v podunavskem prostoru Nasprotno pa se v tej zvezi ni omenil Balkan,
MARŠAL JUBEBT O LETALSKI VOJNI MED ANGLIJO IN NEMČIJO
Sprememba v taktiki nemškega letalstva - Pri nočnih napadih na Anglijo sodeluje vedno 200-300 nemških letal - Ilaglo naraščanje
moči angleškega letalstva
/V-*- žVv*"
London, 6. sept. s. (Reuter). Angleški letalski maršal Jubert je govoril snoči po radiu o sedanjem položaju v nemško-angleški letalski vojni. Opozoril je na spremembo v taktiki nemških letalskih napadov. Medtem ko so .se vršili prej napadi izključno podnevi, se vrše sedaj tudi ponoči. Pri tem bombardirajo nemška letala sicer sedaj na slepo srečo vse cilje, v glavnem pa so nemški napadi vendarle usmerjeni na angleška vojaška letališča Predvsem ie opaziti metodične bombne napade na letališča ob obali Nemški namen je očitno, prisiliti angleško letalstvo, da se umakne z obale dalie v notranjost, s čimer bi bila zelo otežkočena obramba pred nemškimi letalskimi napadi v notranjosti.
Jubert 1e delal, da sodeluje sedai v nočnih nemških letalskih napadih ria Anglijo po angleških cenitvah vsako noč 200 do 300 nemških letal Skoda 1e precejšnja. Protiletalska obramba nemškim letalom ponoči še ni prizadela posebnih izgub se pa neprestano izpopolnjuje Vsekakor je obramba nočnih napadov težja ksr ie jasno videti zlasti na angleških napadih na Nemčijo. Angleško prebivalstvo t>a bo tudi te napade gotovo izdržalo Upoštevati je tudi treba, da mora nemško prebivalstvo nositi breme nočnih angleških napadov na nemška mesta že dva meseca dalj nego Angleži.
Maršal Jubert je dalje opozoril, da »e angleška letalska produkcija še vedno veča. medtem ko ie nemška že dosegla svol višek. Pa tudi iz Zedinjenih držav prihajajo vedno nova letala in v kratkem bo prejela Anglija ojaČenja v večjem številu bombnikov. Pričakovati je sicer, da bodo nemški napadi na Anglijo postali vedno hujši, toda v kratkem bodo lahko Angleži vsak udarec na Anglijo povrnili dvakrat do trikrat z napadi na Nemčijo, pozimi ali spomladi na bodo lahko vračali udarce celo že s sedemkratno močjo.
Letalski napadi na nemško industrijo
London, 6. sept. a (Reuter.) O angleških letalskih napadih na Nemčijo v noči od srede na četrtek javlja letalsko ministrstvo nekaj novih podrobnosti. V ThdrinSkem gozdu J« bfi porsrofen pofer, Id Je segal osem milj daleč.
Pri Stetttnu je bBa napadena tvornica sintetičnega goriva v POlltzu. Napad Je transi dve polni uri. Ve« velikih dimnikov
zrušilo. Požar so opazila na povratku še 70 milj
v tvornici se je angleška letala daleč.
V Berlinu so napadla angleška letala elektrarno v Charlottenburgu in letalsko tvornico v Spandau.
Letala vojne mornarice so povzročila ogromne požare v bencinskih skladiščih ▼ Cherbourgu. V lukl Torneuzen ob šeldi na Nizozemskem so bili napadeni doki.
London, 6. sept. s. (Reuter.) Po poročilih z južne angleške obale so preteklo noč angleška letala zopet napadla nemške vojaške postojanke ob francoski obali Kanala. Letala in žarke žarometov je bilo videti nad eno uro. Na angleški strani Kanala so se čule silovite eksplozije.
Spet alarm v Berlinu
New York, 6. sept. s. (Reuter). Po ameriških informacijah je Imel Berlin preteklo noč zopet letalski alarm, ki je trajal eno uro ln 20 minut.
Berlin, 6. sept. br. (Štefani). Pri zadnjem angleškem letalskem napadu na Berlin je težka eksplozivna bomba treščila tu-
di v bližino nekega dečjega zavetišča. Poškodovana je bila streha poslopja, v katerem je bilo nastanjenih 180 otrok. Otroci so se pod vodstvom svojih učiteljic še pravočasno umaknili v protiletalsko zaklonišče.
Londonsko poročilo o nemških izgubah
London, 6. sept. br. (Reuter). Letalsko ministrstvo je davi v posebnem komunikeju objavilo, da je bilo včeraj nad Veliko Britanijo in njenimi obalami sestreljenih 39 nemških letal. Protiletalsko topništvo je snoči kmalu po 11. uri sestrelilo ob obrežju reke Thyne letalo tipa »Dornier«. Angleško letalstvo je izgubilo včeraj 20 letal, toda 9 pilotov se je rešilo. Poljska eskadrila je včeraj sestrelila štiri lovce tipa Messerschmitt in eno bojno letalo tipa Junkers.
London je bil snoči tretjič alarmiran. Nekaj bomb je padlo na londonsko predmestje. Protiletalsko topništvo je z izredno intenzivno akcijo prisililo nemška letala, da so se umaknila proti vzhodu.
Velik napad na London
Najdaljši letalski alarm ▼ angleški prestolnici
London, 6. sept. s. (Reuter.) Preteklo noč so izvedla nemška letala velik napad na London. Prestolnica je imela ponoči svoj doslej najdaljši letalski alarm. Nemška letala so posamič večkrat napadla mesto. Angleško protiletalsko topništvo je otvorilo močan ogenj ter Je nekaj nemških letal pregnalo, preden so mogla odvreči bombe. Letala, ki jim je kljub temu uspelo priti nad mesto, niso imela zaradi močnega protiletalskega ognja možnosti, da bi napadla vojaške objekte, pač pa so bile vržene bombe na mnogih krajih. V nekem okraju je bil zadet blok trgovin in Je bilo več trgovin poškodovanih. Bombe so zadele tudi neko bolnico, pri čemer je bilo več človeških žrtev. Ena bomba Je padla na protiletalsko zaklonišče, v katerem Je bilo tisoč ljudi. Samo dve osebi sta bili ranjeni.
Ponoči so nešteta letala napadla tudi severovzhodno Anglijo. Vrženih je bilo več bomb. Protiletalsko topništvo Je stopilo t
akcijo ter Je sestrelilo najmanj eno izmed sovražnih letal.
London, 6. sept. s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo objavlja nekaj podrobnih podatkov o včerajšnjih letalskih napadih na Anglijo. V glavnem sta bila ugotovljena dva večja napada, ki sta oba veljala predvsem angleškim vojaškim letališčem ob južnovzhodni obali. Prvi napad so izvedle formacije nemških letal nad Doverom nb 9. zjutraj. Pri napadu je sodelovalo okoli 259 nemških bombnikov in lovskih letal. Napad je trajal nad eno uro tn so ga izvedle v presledkih manjše skupine, ki so štele vsaka po 20 do 30 aparatov. Nemškim letalom je uspelo prodreti od obale le malo v notranjost.
Angleško protiletalsko topništvo je otvorilo na nemška letala silovit ogenj ln tudi
Nadaljevanje na 6« strani
Sobota 7. K. 1940
lovska letala so takoj intervenirala Pij napadu nad Doverom so Nemci izgubili gotovo najmanj 8 letal, bržkone pa še 10 nadaljnjih.
Drugi večji napad na istem področju je sledil kmalu po 14. ter je trajal dve uri. Najmanj 24 nemških letal je bilo ob tej priliki sestreljenih.
Letalske bitke
nad Anglijo
London, 6. sept. s. (Reuter). Davi so se letalski napadi na Anglijo ponovili. Nad južnovzhodno Anglijo ie bila opažena cela armada nemških letal, ki so štela okoli 200 aparatov ter so očitno skušala prodreti proti Londonu. Letala so letela v veliki višini. Nemška lovska letala so spremljala bombnike na vseh straneh. Protiletalsko topništvo ie takoi ob obalah stopilo v akcijo in številna angleška lovska letala Spitfire ter Hurricane so intervenirala Razvila se ie letalska bitka, ki ie traiala pol ure. Več letal ie bilo sestreljenih.
12 nemškbih bombnikov v formaciji ie vrglo bombe na dveh mestih v iužno-vzhodni Angliji.
Tudi v Londonu ie bil dan alarm. Nad predmestji so bile opažene letalske bitke, vendar nad središče mesta nemška letala
niso prodrla.
Do večje bitke je prišlo tudi nad Temzo. Nemška letala so poskusila prodreti letalsko obrambo. Bitka ie trajala čert ure
London 6. sept. (Reuter) Letaisko ln notranje ministrstvo sta davi objavili naslednji komunike:
Preteklo noč so obstojali nemški napadi na Anglijo iz napadov posameznih letal ali manjših skupin. Napadi so trajali večji del noči. Na ozemlje Londona so bile vržene eksplozivne in zažigalne bombe. Nekaj škode je bilo povzročene in tudi nekaj žrtev je bilo. Ena bomba je padla na kolodvor v vzhodnem predmestju. Promet je bil za nekaj časa prekinjen. Tudi nekaj hiš je bilo poškodovanih. V Kentu so zadele bombe neko bolnico. Več bolnikov je bilo ranjenih in ubitih, večina žrtev pa je bila samo lažje poškodovana.
Nemška letala so bombardirala tudi več mest v severozapadni Angliji. Bombe so povzročile več požarov in uničile nekaj hiš. Tudi neka železniška postaja je bila poškodovana. Napadi so zahtevah manjše
število žrtev.
V severovzhodni Angliji so bile vržene bombe na podeželje. Povzročeni so bili manjši požari na več mestih.
London, 6. sept. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo je javilo ob 14., da je bilo po dosedanjih podatkih danes dopoldne nad Anglijo sestreljenih 28 nemških letal. An-glešek izgube še niso točno ugotovljene, vendar niso bile velike.
Uradno nemško
vojno poročilo
Berlin, 6. sept. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje službeno vojno poročilo:
Nemške pomorske vojne sile so v oceanskih vodah potopile več sovražnih trgovin-
skih ladij, skupno 41.000 ton. Kakor je bilo že objavljeno, je flotilja brzih čolnov v noči na 5. september napadla britanski konvoj vzdolž angleške vzhodne obale. Pri tem je bilo potopljeno 5 oboroženih sovražnih ladij s skupno tonažo (39.000 ton), kakor tudi neki rušilec razreda »Imogen«. Neki nadaljnji parnik je bil hudo poškodovan. Neka podmornica je potopila več oboroženih sovražnih trgovinskih ladij s skupno tonažo 19.100 bruto registrskih ton.
Skupine naših bojnih in lovskih letal so včeraj znova bombardirale sovražna letališča v južni Angliji. Več poslopij in drugih objektov je bilo zadetih. Veliko skladišče bencina in olja v Thameshavenu je bilo zažgano. Ponovno so se razvili letalski spopadi, v katerih so naša letala vselej zmagala
V pretekli noči so skupine bojnih letal uspešno bombardirale več letališč v okolici Lincolna, pristaniške naprave v Liverpoo-lu, Portsmouthu, Sunderlandu, Blythu in Hullu, industrijske naprave v Newcastleu, pristaniške naprave in doke v vzhodnem delu Londona kakor tudi znova velike tanke bencina v Thameshavenu. Angleške luke so bile še nadalje minirane.
Britanska letala so v noči na 6. september priletela nad nemško državno ozemlje in so bombardirala posamezne kraje, vendar niso povzročila nikake omembe vredne škode. Samo na enem kraju je bdla zadeta neka kmečka hiša Pri tem je bilo 5 civilistov na poti v zaklonišče ubitih, 2 pa sta bila ranjena.
Skupno je sovražnik včeraj izgubil 46 letal, od teh je protiletalsko topništvo ponoči 2 sestrelilo. Nadalje je uspelo uničiti 6 zapornih balonov. 15 nemških letal se ni vrnilo v svoja oporišča.
Razen že imenovanih častnikov so v letalskih spopadih pretekli teden 3 lovska letala dosegla po 20 in več letalskih zmag. Te zmage so dosegli stotniki Mayer, Oesau in Kiepke. Na čelu letalskih zmagovalcev v zadnjem času je bil major Molder z 32 letalskimi zmagami.
Podvigi angleškega letalstva
London, 6. sept. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja v svojem nocojšnjem komunikeju, da so preteklo noč angleška letala zopet na,padla vrsto vojaških objektov v Nemčiji, Italiji in zasedenih pokrajinah.
Med drugim so angleški bombniki napadu več skritih tovarn orožja in municlje v nemških gozdovih.
Dalje so bile bombardirane Fiatove tvor-nice v Turinu, tovarna sintetičnega goriva v Regensburgu od Donavi, ponovno tovarna sintetičnega goriva pri Stettinu, bencinske rafinerije v Hamburgu in doki v Emdenu. V Hammu in Sostu so bili napadeni tovorni kolodvori, v zasedeni Franciji in Nizozemski pa več letališč. Angleška letala so bombardirala tudi nemške vojaške postojanke med Boulogneom in Calaisom ter zlasti postojanke težkega topništva pri kapu Gris Nez.
Z vseh teh poletov se niso vrnila tri angleška letala.
»	v«	v	m v®«®
Angleži močno ojaeili sredozemsko ko^vje
Poročilo admiralitete o vojnih operacijah angleške mornarice v vzhodnem delu Sredozemskega morja
London, 6. sept. br. (Reuter). V zadnjih 6 dneh je angleško vojno brodovje dovršilo velikopotezne operacije, da bi se ojačile angleške pomorske vojne sile v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Admiraliteta je snoči objavila o tem daljši komunike, v katerem ugotavlja da glavni del angleškega vojnega brodovja na svoji poti mimo Malte proti vzhodnem delu Sredozemskega morja sploh ni prišel v stik z italijanskimi vojnimi silami. Komunike pravi:
Operacije so se pričele preteklo soboto, ko je poskušalo neko sovražno letalo nadzirati angleške ladje na njihovi poti. Lovsko letalo angleške vojne mornarice ga je takoj napadlo in sestrelilo. Istega dne so podmornice sporočile, da so se v centralnem delu Sredozemskega morja pojavile italijanske vojne ladje. Podmornica »Pavian« jih je napadla in s torpedi zadela eno križarko in enega rušilca. Izvid-niška letala so nadalje ugotovila, da je bilo glavno italijansko vojno brodovje tedaj le 150 milj oddaljeno od angleškega. Angleške vojne ladje so takoj poskusile priti v stik s sovražnikom, toda, čim je nasprotnik zaznal, da se mu bližajo, se je umaknil proti italijanski vojni luki Ta-rantu.
Druge britanske vojne sile so tedaj operirale zapadno od Sardinije in Sicilije. Letala vojne mornarice so tudi tam sestrelila eno italijansko letalo.
Dne 1. septembra zjutraj so ista letala napadla letališče v Elmi na Sardiniji. Čeprav je bilo vreme oblačno, so dosegla pri tem znatne uspehe. Italijanski radio je priznal, da je bil del poveljniškega poslopja na letališču razdejan in da sta bili uničeni dve letali na vzletišču. Eno izmed angleških letal je nazaj grede opazilo italijansko podmornico, čeprav ni imelo nobene bombe več, se je pognalo proti podmornici in je s strojnicami obstreljevalo njen stolp, ko se je podmornica prav kar pričela potapljati. Vsa angleška letala so se s teh poletov vrnila k svoji matični ladji.
Dne 2. septembra zjutraj so letala tipa Sharkfish napadla letališče v Cagliariju na Sardiniji, čeprav je bilo vreme tudi tega dne neugodno in dan še niti ni napočil, so letala uspešno bombardirala sovražne žaromete in druge postojanke pri Scaffi. Istega dne so italijanska letala poskusila napasti angleško brodovje južno-zapadno od Malte. V nasprotju z italijanskimi službenimi poročili, po katerih naj bi bil ta napad potekel uspešno za Italijane, ugotavlja admiraliteta., da nobena angleška ladja ni bila poškodovana in da na nobeni ni bilo žrtev. Nasprotno so angleška trornariška letala in protiletalsko topništvo sestrelila pet sovražnih letal, štiri nadaljnja, ki so bila bržkone poškodovana, pa so zasledovala skoraj do Sicilije. Prav za prav pa to niso bila italijanska letala, nego netmški strmoglavski aparati tipa JU 87.
V sredo so letala angleške vojne mornarice znova prešla v napad. Bombardirala so letališči v Marizzi in Calatu na Rodoš-
kem otočju. Na letališču pri Calatu je bile uničenih več letal na vzletišču. Nastale so hude eksplozije, očitno v skladiščih streliva in v vojašnicah ter drugih poslopjih so izbruhnili požari. Na letališču pri Marizzi sta bila zadeta dva velika hangarja, požari pa so izbruhnili v bencinskih tankih, delavnicah in vojašnicah. Po teh napadih na rodoški letališči sta lahki križarki »Syd-nev in »Orion« napadli in obstreljevali vojaške objekte na Dodekanezu, posebno pa luko Pegadio na otoku Scarpantu in letališče pri Marchijalu. Na to letališče se je vsul dež 15 cm granat, tako da nobeno poslopje na njem ni ostalo nepoškodovano. Pegadia je sedež italijanskih oblasti na Scarpantu.
Pet italijanskih torpednih čolnov se je kmalu po tem napadu pognalo iz pegadij-ske luke proti angleškim vojnim ladjam. Trije so se jim približali, toda rušilec »Ilex« jih je zajel, dva potopil, tretjega pa poškodoval. Pozneje so bile angleške vojne ladje v bližini Dodekaneškega otočja napadene od italijanskih letal, a znova zaman. Dve letali sta bili sestreljeni, najmanj tri pa so bila poškodovana.
Akcije angleških in italijanskih letal
London, 6. sept. br (Reuter) Vrhovno poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu ie objavilo davi komunike o včerajšnjih angleških letalskih napadih na razna oporišča italijanske vojske in letalstva v Libiji in Vzhodni Afriki.
2e v sredo ie bil izvršen hud napad na letališče in druge objekte pri Derni Nastali so veliki požari. Še istega dne so se angleška letala ponovno pojavila nad tem letališčem in so opazila, da so se požari šs širili.
V Tobruku in E1 Mimiju je bilo na obeh tamkajšnjih letališčih uničenih več italijanskih letal. V E1 Gazali so angleške bombe razdejale nekaj lop in drugih objektov na letališču. Na vzletišču ie bilo uničano eno italijansko letalo.
Včeraj so angleška letala napadla tudi letališče pri Javellu in uničila na njem tri letala tipa Caproni. V borbi z italijanskimi lovci ie bilo eno italijansko letalo sestreljeno. Nadalje je bila bombardirana Haiša na železniški progi Džibuti—Adis Abeba. Železniška postaja in bližnje letališče sta bili poškodovani.
Sovražna letala so napadla Aden. a v vojaških objektih niso napravila mnogo škode. Angleški lovci so v borbi s sovražnimi letali eno poškodovali. Včeraj so italijanska letala skušala napasti tudi Malto. Eno italijansko letalo ie bilo ob tej priliki sestreljeno, dve pa sta bili poškodovani. Italijanski bombniki so odvrgli nekaj bomb. M pa niso napravile nikake večje škode.	_
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Kralj Mihael
Kralj Karol II.

Humunski diktator general Antonescu
Oporišča Amerike na Costarici
San Jose (Costariea), 6. sept. j. (United Press). Prezident republike Costarice je izjavil, da je vlada ponudila Zedinjenim državam otok Cocos, ki leži 400 milj oddaljen od obale centralne Amerike v Tihem oceanu. Zedinjene države bi si tu smele urediti svoje letalsko in pomorsko oporišče. Vlada Costarice otoka ne namerava prodati, pripravljena pa ga je oddati za dolgo dobo v najem. Washington doslej na ponudbo Costarice še ni dal dokončnega odgovora, vendar pa je ameriški mornariški minister Knox izjavil, da se pogajanja glede prevzema tega otoka že vrše.
Zadnj^resti
Kralj Mihael že prisegel
Po vesteh, U pa Se niso potrjene, je bivši kralj Karol že na poti v Švico — Povratek kraljice Helene v Bukarešto
Bukarešta, 6. sept s. (Reuter) Kralj i Karol Je podpisal svoj odstop ob 5. zjutraj. Se zjutraj je položil prestolonaslednik Mihael prisego kot novi kralj.
Abdikacija kralja Karola je sledila po sinočnjih burnih dogodkih v rumunski prestolnici. Po velikih demonstracijah je snoči odšel ministrski predsednik Antonescu ▼ kraljevo palačo ter izrazil zahtevo, da kralj državno krizo reši s svojim odstopom. Kralj se je nato vso noč posvetoval z vodilnimi osebnostmi rumunske vojske in se je končno zjutraj odločil, da podpiše abdika-cijo.
Kralj Karol je izdal tudi proglas na rumunski narod, v katerem ga prosi, da izkaže novemu kralju Mihaelu popolno zaupanje v sedanjem težavnem položaju države.
Poročajo, da bo še tekom današnjega dne dospel kralj Karol v Švico. Kraljeva soproga Helena se bo vrnila v Rumunijo, da stoji ob strani svojemu sinu, novemu kralju.
Zjutraj so se demonstracije v Bukarešti ponovile. Demonstranti so izražali navdušenje nad odstopom kralja Karola. Ministrskemu predsedniku Antonescu so prirejali demonstrantje ovacije.
Proglas kralja Karola
Bukarešta, 6. septembra. AA. Kralj Ka rol n. je objavil naslednji proglas, ki so ga danes dopoldne objavili radio in izredne izdaje listov:
Naša domovina preživlja težke pretres-Ijaje in skrbi. Deset let sem delal v blagor Rnmnnlje, kakor ml je predpisovala moja vest Danes je prišla žalost na državo, ki je stala pred velikimi nevarnostmi. Iz ljubezni do te zemlje, kjer sem se rodil in vzgajal, želim odstraniti nevarnost s tem, da izročim svojemu sinu, ki ga ljubite, težko breme kraljevske oblasti. Prosim Boga, da ta žrtev, storjena za rešitev domovine, ne bo zaman. Prosim vse Rumu-ne, da se v zvestobi in ljubezni zgrnejo okoli mojega sina, da bo našel podporo, ki mu je potrebna, da bo mogel nositi težko odgovornost, ki leži zdaj na njegovih ramenih. Bog varuj našo domovino in ji daj lepšo bodočnost, živela Rumunija!
Ovacije novemu kralju
Bukarešta, 6. sept. a (Reuter.) Dopoldne so se zbrale pred kraljevo palačo velike množice, ki so prirejale ovacije novemu kralju Mihaelu. Kralj se je pokazal na oknu palače ter je odzdravljal množici.
Antonescu — vodja rumunske države
Bukarešta, 6. sept. j. (Rador). V nradni objavi, ki so jo prejela včeraj zvečer uredništva bukareštanskih listov, se novi mini-
strski predsednik general Antonescu prvikrat označuje kot vodja rumunske države
_ »conducatoral statulut«. Oficiozni list
»Komaiiia« je generala Antonesca ie pri imenovanju za ministrskega predsednika označil s tem nazivom, ki velja v bodoče kot službeni pridevek ministrskega predsednika.
Diktatorska pooblastila generala Antonesca
Bukarešta, 6. sept. s. (Reuter) Davi je ministrski predsednik Antonescu položil prisego novemu kralju Mihaelu, rumun-skerau narodu in državi
Kralj Mihael je podpisal zjutraj dekret, ki daje ministrskemu predsedniku Antonescu diktatorska polnomočja.
General Antonescu še ni sestavil svoje vlade.
Bukarešta, 6. sept. s. (Reuter.) Z dekretom, ki ga je davi podpisal kralj Mihael, se je odrekel kralj pravici sklepati mednarodne pogodbe ter pravici pomilostitve kaznjencev. Tudi te pravice prehajajo sedaj na ministrskega predsednika Antonesca, ki si je privzel naslov »vodja države«. General Antonescu je odredil med drugim razpustitev kronskega sveta. Nadalje je pozval vse pripadnike rumunske vojske, da do nocoj ob 18. polože prisego novemu kralju.
Kraljeva mati na poti v Rumunijo
Bukarešta, 6. sept s. (Reuter.) Ministrski predsednik Antonescu je pozval mater kralja Mihaela princeso Heleno, da se vrne v Rumunijo. Zadnja poročila pravijo, da je kraljeva mati že na poti v Bukarešto.
Odstopivši kralj Karol je trenutno še v Rumuniji. Poročila, kam namerava odpotovati, si nasprotujejo. Po nekaterih vesteh naj bi šel v Švico,	■*. * '-.rv^-^v baje pa čaka v Konstanci po-seona jahta, s katero bo odpotoval v inozemstvo.
Odmev v Nemčiji
Berlin, 6. sept. br. (CBC). Nemški vladni krogi kažejo popolno razumevanje za izpremembo, ki je bila izvršena danes v Rumuniji. Splošno računajo, da se bodo sedaj odnošaji med Rumunijo in Nemčijo še zelo poglobili. Omenjeni krogi opozarjajo, da je mladi kralj Mihael zelo priljubljen med vsem narodom in da je general Antonescu državnik, ki bo edini mogel ustvariti v Rumuniji nov red.
Madžari zasedli
Veliki Varadin
Budimpešta, 6. sept. s. (Reuter.) Po uradnih madžarskih poročilih so madžarske čete danes brez Incidenta zasedle Veliki Varadin. Prebivalstvo je po madžarskih poročilih prihod madžarske vojske navdušeno pozdravilo. Na čelu čet je vkorakal regent Horthy v spremstvu vojnega i ministra in šefa generalnega štaba.
Vojna v Sredozemlju
Živahne obojestranske letalske akcije
Atentat na važen
švicarski most
ženeva, 6. sept. j (SDA). Včeraj je po siloviti eksploziji zletel v zrak železniški viaduki pri Eviresu na Savojskem. Po vseh znakih sodeč, je bil na most izvršen atentat.
Po dosedaj zbranih informacijah ter po raznih izjavah francoskih obmejnih prebivalcev so železniški viadukt na progi med Eviresom in Saint Laurentom po vsej priliki razstrelili angleški agenti, železniška proga, na kateri je bil ta važni most sestreljen. je edina, ki vodi preko Amecyja proti ženevi in je zadnji čas imela večino tovornega železniškega prometa med Švico in Francijo. Z razstrelitvijo viadukta, ki je bil približno 100 m dolg, je promet na tej železnici za več mescev onemogočen. Zadnji čas je vozilo preko njega do 200 tovornih vagonov dnevno.
Kakor zatrjujejo v Bernu. pomeni po-rušenje mostu zelo hud udarec za Švico, ki bo imela poslej velike težave z dovaža-njem živeža.
Ameriški rušilci obhajajo v Kanado
Nevv York. 6. sept. (Ass. Press) Včeraj ie zopet več ameriških rušilcev. ki so bili odstopljeni Angliji cdplulo iz Bostona. Čeprav ni uradno iavljeno kam rušilci plovejo. vendar poročajo, da odhajajo rušilci v kanadsko luko Halifax. Rušilci so zapustili Boston samo z omejenim številom posadk na krovu.
Ugoden odmev Chuffchillovega govora
Washington, 6. sept. br. (Ass. Press). Govor predsednika angleške vlade Winstona Churchilla je napravil v Zedinjenih državah najboljši vtis. Politični krogi opozarjajo. da bi človek, ki bi imel zle slutnje, ne mogel govoriti s tolikim dbrim razpoloženjem. »Nevv York Times» poudarja, da je bil govor dokaz Churchillove trdne zavesti, ki jo je mogoče smatrati le za znamenje. da so se po francoski kapitulaciji razmere Velike Britanije splošno mnogo zboijšale.
Rim, 6. septembra br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi 91. službeno vojno poročilo v katerem pravi:
Skupine naših letal so biile včeraj dvakrat nad Milto. V jutrnjih urah so se pojavila nad otočjem izvidni.ška letala, da do-ženejo položaj na otočju Letala so popol-noa dovršila svojo nalogo. Ta čas je bitla v zraku eskadrilja angleških lovcev, ki pa se je skušala izogniti spopadu. Naša letala so se pognala za njimi in jih obstreljevala s strojnicami ter so dve sovražni letali poškodovala.
Popoldne je skupina naših strmoglavskih bombnikov prešila v napad. Letala so prodrla nad otočje in bombordiuala utrdbo v Deiimari. Tanki bencina so bili poškodovani in zadeti so bili drugi objekti. Letala niso naletela na nikak odpor protiletalskega topništva ali lovskih letal.
V	vzhodnem delu Sredozemskega morja so naša letaila znova izsledila sovražni konvoj, ki je bil bombardiran že dan prej. Pri napadu je bila poškodovana še ena sovražna trgovinska ladja. Letalci so opazili neko drugo poškodovano ladjo v neki bližnji luki. Ladja se je napol potopila.
V	Severni Afriki so naša letala napadla in bombardirala tanke pogonskih sredstev v Suezu in motorizirano kolono na cesti ob morju proti Sollumu. v^sa letala, ki so se udeležila navedenih letalskih akcij, so se vrnila na svoia oporišča
Na Rdečem moijj jo naša letala napadla sovražni konvoj Bombe so težko poško-
Šahovski turnir v Moskvi
Moskva, 6. sept. s. Včeraj je bilo igrano v dvorani Glasbene akademije v Moskvi prvo kolo v velikem turnirju za šahovsko prvenstvo Rusije. 2e prvi rezultati so dali nekaj senzacij. Tako je mladi mojster Bon-darevski premagal sovjetskega prvaka Botvinika, litovski prvak Mikenas pa bivšega sovjetskega prvaka Levenfiša. Estonec Keres je zmagal nad najmlajšim udeležencem turnirja 18-letnim Ukrajincem Stolbergom, vendar šele po težki borbi. Nekaj časa je bil Keres že v nevarnem položaju. Letonski prvak Petrov je premagal mladega ruskega velemojstra Ko-tova, Panov pa je zmagal nad Lerišovom. Partija Konstantinopolskl - Dubinln je končala remis. Ostale partije, in sicer Ruda-kovskl-Lisicin, Borislavski-Lillenthal, Smi-slov-Gerstenfeld in Ragozin-Makaganov so bile prekinjene ln bodo dovršene šele čez nekaj dni.
Nocoj se igra drugo kolo turnirja. Srečajo se med drugimi: Botvinnik-Borislav-ski, Keres-Ragozin, Lilienthal-Smislov, Gerst enfeld-Levenfiš in Konstantinopolski-Petrov.
dovale dve ladji. Več nadaljnjih ladij je bila zadetih v adenski luki. Tudi vsa ta letala so se nepoškodovana vmiJla na svoja oporišča, čeprav so jih angleška lovska letala napadla Eno sovražno lovsko letalo je bilo v borbi sestreljeno. Neka druga formacija italijanskih letal je uspešno bombardirala 2 sovražni taborišči pri Hakišu blizu Fodje v Visokem Sudanu
Sovražna letala so včeraj napadk Asab. Bombe so ubile 4 kolonialne vojake, 8 pa so jih ranile. Nekaj lop je bilo poškodovar nih.
V pretekli noči so sovražna letala, ki so priletela kakor vedno v smeri preko Švice, napadla Turin. Povzročila so nekaj škode v stanovanjskih hišah. Neki. bomba je v okraju San Paodo porušila dve gornji nadstropji neke hiše. Stanovalcem se ni nič zgodilo, ker so se pravočasno zatekii v zaklonišča. V pristanišču je bilo razdejanih nekaj železniških vagonov. Ostale bombe so padle v bližino mesta na nezazidan teren, tako da niso napravile nikake škode.
Rim, 6. septembra s (Ass. Press). Ponoči je bil izvršen nov letalski napad na Tu-
rin.
Skrbi Finske
London, 6. sept. j. (Reuter). Po informacijah iz skrajno zanesljivih finskih virov presojajo v finskih vladnih krogih razvoj odnošajev med Finsko in Sovjetsko Rusijo v najbližji bodočnosti zelo pesimistično. Po informacijah lz teh virov so neke finske osebnosti, ki se zavzemajo za zboljšanje odnošajev z državama osi, odpotovale v Berlin, da bi dosegle od Nemčije zagotovilo pomoči v primeru, da bi Finsko ponovno napadla Sovjetska unija. Te osebnosti pa so bile v Berlinu, zelo hladno sprejete, ker Berlin skrbno pazi, da ne bi z nobeno gesto pokvaril dobrih odnošajev s Sovjetsko unijo. Glede na te vesti izražajo merodajni krogi v Londonu veliko zaskrbljenost, da ne bi v kratkem ponovno posta'o aktualno vprašanje priključitve še preostalih delov Baltika v sestav Sovjetske unije. Kakor zatrjujejo v istih krogih, je Imel tajnik angleškega zunanjega ministrstva Buttler o tem vprašanju nedavno razgovore s sovjetskim poslanikom v Londonu Majskim.
Razpuščena sokolska župa v Dalmaciji
Zagreb, 6. sept. o. Danes dopoldne Je podban dr. Krbek pozval k sebi novinarje in jim sporočil, da je bila banska oblast prisiljena razpustiti sokolsko župo šibe-nik—Zadar. Hkratu so bila razpuščena tudi vsa sokolska društva v srezih šibenik, Benkovac, Knin in Preko. Dr. Krbek Je dejal dalje, da so nastali v okviru župe incidenti notranjepolitičnega značaja.