KATOLIŠKI MISI70NI LAS MISIONE* C ATOLICAS, XXIX.- 5. - MA^ -1955 SVETI IZAK JOGUES SUŽENJ IROKEZOV Daniel - Rops Tamle v začetku septembra 1636 je precejšnje brodovje kajakov rezalo vode ®vetega Lovrenca v Kanadi. Stražarji algonkinskih rodov se niso menili zanj; fluronci so se vračali iz dežele bledoličnikov, katerim so prodali kože: v zameno So Prejeli mamila in orožje, živila in različne drobnarije. Niso dvignili bojne sekire nad sosednjo pokrajino. Algonknci so jih pustili mimo. A nekaj je vendarle budilo njih pozornost. Veslači niso pluli sami. Sredi teh akrenih teles, neznansko čudno poslikanih z vsemi mogočimi barvami, ki so se esketala vsa okičena z medeninastimi naveski in školjkami, se j« vozil neznan elec. Ni bil to bedni starec, ki so ga Huronci nekaj tednov prej tam mimo vodili. J('aj je bil z njimi krepak mladenič izrazitih potez, zdrave polt , a oblečen kot Prejšnji pred tedni. Le čemu so se vsi ti bledoličniiki tako bedasto oblačili v dolgo crno, tako okorno obleko, kadar so šli k rodovom v obisk? Pa, belci so bili itak Vsi do zadnjega čudna in nerazumljiva bitja. Lepa leta že so potekla, kar so se „črne suknje“ naselili po vaseh velikega tozda, živeli so taisto življienje bojevnikov v plemenu; samo v nekaterih malen-°stih so jim bili različni: morili niso, kradli niso in žensk niso imeli, čarovniki s° jih črtili; trdili 'so, da že sama prisotnost njihova drami jezo nevidnih sil, ki se Potem sprevrže v vrsto nesreč in bolezni. Navkljub vsemu pa so bili že tcd in tam (Lčekožc:, ki so sprejeli vero teh čudnih svečenikov iz daljnih dežel za svojo; a sPreobrnjencev je bilo kaj malo in še te so soplemenjaki gledali postrani. »Črne suknje“ pa so vztrajali naprej, če je kdo od .njih zbolel ali pa so ga v’0 ubili, je koj drugi stopil na njegovo mesto. Tako je zdaj namesto tistega stra-^.‘l> ki so ga z jadračami zapeljali tja dol v Trois - Rivieres, prihajal tale mladič, 1 sa prav ničemur ni čudil, kar pa rdečim seveda spet ni šlo v glavo. Skozi šest-aJst dni je sključen, s prekrižanimi nogami čepel v dnu čolna, negiben v jatah .marcev, ne meneč se za svinčeno razbeljeno sonce ali za ujedljiv mraz, ko se je bočilo; venomer je prebiral neko črno knjigo in od časa do časa zganil ustne. r' brzicah, ko so morali čolne na ramah nositi po cele milje daleč skozi nepredirno rsi6, je gam pomagal, ne da bi trzn i v licu. Na Huronce je to napravilo ime-vtis. ki so mu ga odločili predstojniki pri Trois - Rivieres, Jezusove. Kraj se je imenoval Ihonatiria, kar bi se Po naše reklo: „selišče, ki vlada polnim jadračam“; vas na robu majhnega po-utoka v Huronskem jezeru je štela nekaj bednih bajt. Devetindvajset let je takrat lmel in k0 so mu ukazali, naj odpotuje z vsakoletnim odposlanstvom rdečih ple-1T'en> je z vsiem ognjem svoje mladosti hvalil Boga, da je uslišal njegove molitve. T Tako jo prihajal na mesto, zak Jogues, redovnik Družbe Kaj se ni že pred odločil, da se bo čisto Gospodu posvetil? Tistikrat je bil otrok, zgledno vnet za vse dobro, do skrajnosti pokoren, da so ga devet, desetletnega dečka vsi občudovali, če sta ga morala oče ali učitelj kaznovati, ker je bil tako strašansko živahen, ves en sam plamen in nekam neukročen, je često poljubil roko tistemu, ki mu je odmeril' kazen. V zavodu pri očetih v Orleansu je b 1 med tistimi razumnimi, pozornimi, marljivimi, a hkrati vsega vedoželjnimi učsnci, ki jim morajo vzgojniki vselej z odprtimi očmi slediti. V šoli teh izrednih mož, ki s« niso menili ne za denar, ne za visoka mesta, marveč samo za čast božjo in rešenje duš, je Izak kaj kmalu spoznal svoj bodoči poklic. Odločil se je za jezuita, za jezuita m sijonarja, kot je bil Frančišek Ksaverij, ki so ga 1622, ko je imel mladi Jogues šestnajst let, razglasili za svetnika. Zato je zdaj v jeseni 1636 potoval skoz to divjino; in prožno je iz čolna skoč 1 na suho, iztegnil otopele ude, pa z nekšnim neprikritim začudenjem gledal svoje bodoče katehumene. Nekdo je imel črno pobarvana lica, nos v rdečem, ostalo pa živomodro poslikano. Spet drugi si je pol obraza našemil z belo in pol s črno barvo. Tretji tam ob pomolu je bil čez in čez v pisanih črtah, krogih in prižah. Lase so si po večini strigli v dolge vzporedne proge n tisti šop, ki jim je še ostal, je bil tako trd in črn, da je skoraj spominjal na dlako veprove glave; odtod ime, ki so jim ga vzdeli belci: Huronci1. A kar Gospod daje, je vedno dobro. „Brat Izak,“ mu je dejal častitljivi učenik, stari pater Luis Lallement, pravi mož božji, „brat Izak, vas smrt v Kanadi čaka!“ Takrat je Izak to svojo pot sprejel s kipečo radostjo v srcu. Kanada! Na pobudo velikega kardinala se je kakih deset let nazaj ta dežela sprevrgla v sen francoske mladine. Tamle po smrti dobrotnega kralja Henrika IV. so se prav malo prizadevali, da bi se tudi Franc ja zasidrala v novih ameriških krajinah; hrabri Champlain je bil zadovoljen, da se je utrdil v Quebecku, pa d» je počistil soseščino. Richelieu edini, veliki kardinal je naprej videl, kakšna bodočnost čaka to zemljo. „Družba sto članov“, ki jo je 1627 osnoval pod svojim pokroviteljstvom, je tja pošiljala naseljence z zagotovilom, da jih bo prva tri leta ona vzldrževala. Francoski živelj je naraščal iz dneva v dan; celo ko so 1629 Angleži zasisdli Quebeck ali pa ko je 1635 na svojem poveljniškem mestu junaško padel' Champla n, francoska vnema za Kanado ni padla. Kanada! Koliko src je gorelo v tej kanadski ihti; na dvoru, v visoki družbi, po šolah in po samostanih, povsod so se našli možje in žene, duhovniki in vojaki, celo redovnice, ki- so do zadnjega vsi sanjarili, kako bodo odšli lepega dne v tiste čudežne samote, eni na lov za dobičkom, drugi pa 'z ljubezni do Boga. Med temi zadnjimi so bili tudi premnogi sinovi iz Družba Jezuove. Ni eno leto ni minilo, da bi iz noviciatov ne izšli mladi patri, ki so hrepeneli, da bi j>h poslali, nadaljevat veliko povest krščanskega misijona v tistih daljnih deželah, pa da bi tako starim pripisali novo stran slave in zmag za Boga. Prav jezuitom gre hvala, da se je Montreal razV 1 v današnjo mogočno prestolico. Oče Le Jeune se je požrtvovalno prizadeval med Algonkinci, ki so taborili na severnem koncu Svetega Lovrenca, med oceanom in velikimi jezeri. Mnogo misijonišč je bilo tu kamor so vrgli par koščkov posušene ribe; ali pa jedo bukän, jelenje meso, k* ga divjaki mehčajo kar na tleh (z bosimi nogami, v prahu, sredi pernatih ostankov leteče d vjadi in drugih smeti), pa ga potem tako dolgo suše, da se sprevrže v ttekšno olesenelo ali roženo gmoto... Navodila Družbe Jezusove jezuitskim misijonarjem pa velevajo, „naj se po indijansko hranijo, pa naj se jim taka jed tebi in upira še tako.“ O sveta krepost pokorščine! Pa vendar vse te vsakdanje težave niso n c v primeri z vsemi tistimi prepre-temi, ki se misijonarju pri njegovem apostolatu stavljajo na pot. Da jih Huronci ukole kar naravnost zasipljejo s svojo preveliko domačnostjo, pa z vso nesnago krat;, človek nazadnje še prenese; najstrašnejše in najbolj ubijajoče je njih pri-te nezaupanje, njih dremava krvoločnost, zadržani gnev, ki ga vsak trenutek Prav pri tistih, ki si jih za najbolj zveste imel, lahko sprosti ena sama beseda vaškega čarovnika, če jie slučajno kužna bolezen ali kaka druga podobna ujma 2 tvorila dagi. . Agnierci so zaprav Mohavki; ime so jim vzdeli Francozi. Plemena, ki so irokeško konfederacijo, so naslednja: Mohavki, Kajuge, Onieidi iu Onon-- Op. prev. udarila naselj». Oče Jerome, ki je med najbolj srčnimi misijonarji tistih dni, je menda iz izkuišnje zapisal: „Prijetneje je, če te s sekiro po glavi kresnejo, kot pa da se leta in leta gnjaviš s tem tukajšnjim življenjem, ko d vjake spreobračaš..“ i Sedem let in čez je oče Izak Jogues tako živel. Poslušen ves njemu, ki je bil prvak med misijonarji, svetemu Pavlu, je postal „Huronee med Huronci“, samo da bi jih povedel h Kristusu. Kol ko ur, koliko noči je prebil v smrdečih kolibah, ki so jih delili ljudje, psi in svinje hkrati! Kolikrat je bil za gosta pri tistih pojedinah, kjer družinski poglavar povabljenca tako počast', da mu kot psu vrže kos vrelega bukana. Dodobra se je naučil huronščine, težavne govorice, ki ima samo osem soglasnikov, da so besede potem bolj slične nerazločnemu godrnjanju kot pa pravemu govorjenju. V začetku, tam v Ihonatiriji je še šlo, kajti v mali fari svetega Jožefa je b'lo kar enajst belih, šest med njimi duhovnikov. A zgode in nuja so kaj brž razbili skupinico. Predstojnik, oče de Brebeuf je osnoval novo postojanko, kamor je s tremi drugimi patri poslal tudi Izaka Joguesa. Skoraj po tistem pa so ga poslali še dlje na skrajni zapad, ,na „far west“, da bi poskušal priti k Tinontatom, ki so živeli onstran jezer in jih skoraj nihče ni poznal. To je potem tistih sedem let nenehnega, junaškega truda, prepestro življenje skritega apostolata. In pisanih doživetij je v teh letih več kot preveč. Življenje samo ga je prisililo, da je bil skoraj povsem sličen njim, kater^n jie oznanjal božjo besedo. Trdnost, prožnost in odpornost njegova so bile pravo čudo za rdečekožce. Veslo je sukal tako ročno kot oni in v teku mu niso našli enakega. Lice mu je potemnelo, postava se mu je zožila, izraz zaostril. Indijanci so ga zvali Ondessonk, „ujeda“. Ga je vse to zadovoljilo? Kaj je dosegel s trudom in mukami teh sedmih let? Na vid prav malo: stodvajset krščencev, ki so bili zares vredni svojega krščanskega imena, neznatno peščico tedaj. .. Res, bili so med njimi kristjani, ki so z vsem srcem sprejeli Odrešenikov nauk n so bili vsak trenutek pripravljeni tudi pričevati1 zanj med brati. A kakšno neizmerno delo je še čakalo spričo teh malenkostn h sadov. Koliko tavajočih, grešnih huronskih duš je še bilo treba rešiti! Navkljub misijonarjevim naukom so ti nesrečniki le pre-radi vztrajali v razvratu, nasilju, ropu. Bedne žrtve najstrahotnejšega praznoverja, da niti evangeljske resn ce niso zlomile njih zakoreninjene vere v „mani'tuje“ zla in črte, katerim so nosili najbolj krvave dari. Še več: dobro so vedeli misijonarji, kako se njih rdsčkarji le prevečkrat vdajajo ljudožerstvu, kako kakemu hrabremu nasprotniku iztrgajo srce in ga potem pojedo, da bi tudi vanje segel njegov pogum. S čem naj misijonar zmore to nezmogljivo gmoto zmot? Enako vsem, ki za velikim ciljem hite, je oča Jogues kaj malo dal na tisto, kar je že storil; ven in ven je marvi?č mislil, kaj vse mora še storiti. In to zadnje je bilo neizmerno, do neznosnosti trdo... V dolgih urah molitve je pred malim tabernakljem v svoji' bedni kapel; rotil Boga, naj mu ravna pot. Ker je vedel, kot skušnja uči, da zmore samo kri mučencev oploditi žlahtno seme evangeljsko, ki je padlo v negodno prst, je prosil Vsemogočnega, naj sprejme mučen štvo, ki mu ga je ponujal iz vsega srca za spreobrnjenje svojih ljubljenih divjakov. Lepega večera se je zamaknil; ni bilo prvič. Že večkrat mu je govoril Kristus. Tokrat je ujel skrivnostni Učenikov glas: „Uslišana je tvoja molitev: naj se zgodi, kot prosiš! Pogumen, srčen bodi!“ (Konec prihodnjič.) 1‘RÜIILEIVI JUŽNO AFRIŠKIH RAS Politično, kulturno in versko svetov-no časopisje mnogo piše in razpravlja o Problemu južnoafrišk h plemen (ras), ^udi misijonski list ne mona prezre-tega kočljivega vprašanja, kajti nje-Sova rešitev bo našla svoj odmev po ysej Afriki. Mrzlični nemir se polašča Ze' vsega črnega kontinenta. Dogodki zadnjih časov pomenijo svarilo in grožnjo obenem: nemiri v Tunisu in Maroku, b°rba za Sueški prekop, stavke v Nya-strahovanje teroristične organizacije Mau-Mau v Keniji, presenetljiv izid vo-itev proti Angliji v Sudanu, izjava mladega kralja Mutesa II. v Bugandi, v ka-en zahteva neodvisnost svoje dežele, vsled česar so ga Angleži odstavili, itd. d rešitve rasnega vprašanja v Južni Afrik; zavisi, ali bo sožitje belega člo-Veka z narodi drugih barv — ne samo v Afriki — blagodejno, ali pa se bo sprevrglo v sovraštvo, posebno pri Indijcih, ki jih postopanje z njihovimi rojaki v Južni Afriki osebno žali. če pomislimo pri tem, da ima Moskva tu sijajno priložnost, ki jo tudi uspešno izrablja, da to zmedo še po svoje stopnjujte, moramo spoznati, kako dobiva južnoafriški rasni problem naravnost svetovni okvir in da je njegova rešitev svetovno važna zadeva, k; nikakor ne zadeva le Južne A-frike. Neki 'strokovnjak iz Južne Afrike je napisal o tem problemu vrsto člankov, ne zato, da bi povedal o tem le svoje mnenje, temveč da bi seznanil bralce z mn'enji in izjavami ljudi iz vse Južne Afrike. Prav tako noče podati kakega vzorca za pravo rešitev tega, skrajno zapletenega problema. Tega pač nihče ne more. Le z oz rom na eno stvar APostolski delegat za Belgijski Kongo in Ruanda - Urundi, mons. Alfred Bruniera, med črnimi gojenci zavoda Propagande v Rimu si je treba biti na jasnem: prava rešitev raenega vprašanja nikakor ni samo stvar socialno politične organizacije, temveč v prvi vrst: duševnega nastro-jenja črnih in drugobarvnih narodov do človeka - brata v Kristusu. Že 1. 1911 je pisal konvertit msgr. Kolbe( eden najboljših razumnikov med Buri, ki so se vrnili v naročje O rkve: „Kadar hočemo razpravljat1 o našem rasnem vprašanju, se nam ni treba o-pravičevati, kajti povsod sili v ospredje in glasno kliče po rešitvi.“ Od takrat je preteklo že v:č kot 40 let. Ta problem so proučevali in vrtali vanj kot v granitne skale zlatih rudnikov; vendar niso našli nobene rešitve. Nasprotno, še otežili so jo! S pomočjo modemih prometnih in obveščevalnih sredstev je svet postal majhen. Poročila o sklepih parlamenta ob rtiču Dobre nade dospejo danes prej do kraja zemlje kot člani parlamenta do sedežev v svoj h klubih. Zato ni čudno, Če politične borbe in težave v deželi, zlasti .še njen rasni problem, povzročajo v svetovnem časopisju ne samo zanimanje, temveč tud; viharje hrupa. „Ne da bi poznal; d:želo, so izrekali svoje sodbe, po kater h bi mogla biti Južna Afrika ožigosana kot zločinka pred zgodovino,“ je izjavil dr. Vieyra v nekem svojem predavanju v Johannesburgu. Tako preprosto gledanje na problem pa je nedopustno in krivično, ker je mnogo težavnejše, kot ga smatrajo mnogi Evropci. Visoko cerkveno osebnost, domačina in dobrega p satelja, je uredništvo nekega mesečnika naprosilo za poročilo o , apartheid“-u. Spočetka je obljubil, pozneje pa je pisal svojemu znancu: „Na svojem potovanju po Evropi sem spoznal, kako težko je po deželah onstran morja pojasniti razmere v Južni Afriki, da s morejo napraviti o njih pravo sliko. Čim dalje sem sestavljal neko po- Kako prisrčno so črnci sprejemali Romarico fatimsko Marijo v lanskem svetem Marijinem letu! -«m Ksaverija Lesjak O.S.U. (desno siedeča) v družbi učiteljskega osebja v enem Južnoafriških uršulinskih zavodov. Učiteljica med obema misijonarkama je že nad 25 let v službi misijona. ''učilo, tem večjo težavo mi je povzroča-;0- Vprašanje apartheid-a je zato tako te-zavno, ker se tako zelo spreminja in je zvezano s politiko.“ Zato po pravici pravi „Deutsche E-Vangelische Weltmission“: „Ta problem tiči le v različnosti barve in rase, emveč so to raznolikost poostrila po-?Ebne gospodarske in socialne razmere ln je postal vznemirljivo gibanje, k' ni hevarno le misijonom, temveč tudi blaginji državljanov.“ Sledeče naj bi bil poizkus, stvarno br kazati „apartheid“, brez kakega stran-arsko političnega vidika, tako da bi si ^ujtli tudi bralci onstran morja ustva-Uti nekoliko slike o tem, ne da b jim ''u treba pripovedovati vso zgodovino 'tiča Dobre nade. Rasno vprašanje za Južnoafriško u-’Jo ne pomeni samo svinčene utež na J®nih nogah, temveč cel granitni sklad. ^aJ je „apartheid“? Če bi hoteli odgovor na to vprašanje po načinu le-s>kona, bi bili nujno razočarani, kajti vodje tega gibanja sami ne znajo nanj jasno in točno odgovoriti. Beseda „apartheid“ je burskega izvora in pomeni isto kot angleška beseda , segnegation“, se ki je še do nedavnega uporabljala. Dobesedno pomeni „ločitev“, t. j. ločitev bele in nebelih ras po prostoru na ozemlju Južnoafriške unije. „Apartheid“ hoče kolikor mogoče preprečevati mešanje ras, kar se je do naj-novejšega časa pogosto dogajalo. O tem, da so mešanci fizično n moralno manjvredni in da podedujejo po svojih starših le slabe lastnosti, se toliko govori, da je že odvratno. V nekoliko drugačni luči pa se t pokaže to vprašanje, če se spomniš, kaj pravi o tem v deželi dobro znani avtor, S. G. Millin: „Mešance so priklicali v življenje potepuhi, pijanci in moralni pokvarjenci.“ Najprej je potrebno ugotoviti stališče v deželi veljavnega prava glede bele in črne rase. Beli in Evropci so vsi tisti, ki so be’e polt', ne oziraje se na to, ali so bili rojeni v Južni Afriki, Evropi ali v kater koli deželi na svetu. Tako so po zakonu Judje, Sirijei in Turki Evropci. Odpor proti takemu pojmovanju pa so v zadnji svetovni vojni pokazali ameriški vojaki, ki niso hoteli vstopati v lokale, na katerih je blestel napis: ,,Europeans only“ — samo za Evropce — in to kljub svoji beli polti. Za neevropske oz. nebele ljudi smatra zakon vse tiste, ki imajo temno ali črno barvo, torej črnce, ki so rojeni v deželi, Malajce in Indijce, ki so jih vselili, ter končno nad milijon mešancev, nesrečno ljudstvo, čigar izvor ali rodovnik se naslanja na kakega belega očeta :n na kako črno mater. Ena ali druga manjša skupina tu ne prihaja v poštev. V glavnem se osredotoča „apartheid“ na osem milijonov črncev ali domačinov, na katere lahko naletiš vsepovsod v deželi. Črna šolai'ka na misijonu p. Bratine F.S.C. v Gien Cowie v Južni Afriki. Prvo in ne najmanjšo težavo pa povzročajo ravno beli ljudje, kjer vsak sloj „apartheid“ drugače razumeva in s tem zasleduje drugačen cilj in išče le svoje koristi. Farmar upa, da mu bo „apartheid“ dal več in cenejših delovnih moči. Zadevo s črnci je treba tako uredit', da bodo delali za suženjsko plačilo ali pa bodo stradali. Tri podružnice kalvinskih burskih cerkva pravijo: „Apartheid pomeni najprej manj črnih delavcev, potem pa sploh nobenega več. Tako v cerkvi kot državi mora vladati ločitev, črne ovce, ki jih vodijo beli pastirji.“ črni moški ali ženska pač smeta č stiti njihove cerkve in jih krasiti; a če bi se udeležila bogoslužja, bi se pregrešila. Dobrosrčni pridigarji pa vendarle zami-že na eno oko, če se kak črni služabnik med bogoslužjem mirno stiska v kakšen kot. Naivni ljudje — med njimi celo izobraženci — sanjajo o nek deželi, kjer naj bi bili črnci povsem zase, da bi mogli živeti po svojih starih plemenskih šegah in ob čajih; ta dežela naj bi se morda imenovala Bautustan ali Velika Nigerija. Kje pa naj bi bila ta dežela, na zemlji ali na luni, pa doslej ni znal povedati še noben beli Salomon. Nasprotniki take misli pa pravijo, da je bil „apartheid“ učinkovito geslo, ki so ga njegovi početnik: smatrali koristnega predvsem za zbujanje razrednega sistema: „Ta čarobna beseda je obljubljala popolno in dokončno rešitev vseh rasnih vprašanj. Smatrali so jo kot u-činkovito zdravilo za vse zlo, ki ga je nesrečno rasno vprašanje prineslo deželi.“ (The Forum, Johannesburg, apr -la 1950.) Zdi se, da si celo vladni ljudje niso v tem edini, član parlamenta H. Suz-man je pred nedavnim izjavil: „Apartheid je privedel do takšnega plemenskega sovraštva, kot ga poprej nismo poznal ... Nihče si ni na jasnem, kaj a-partheid pomeni. Gospod Malan se ne strinja o tem z gospodom Strydomom, obadva pa me z gospodom Verwoerdom.“ Gospod Grobler, narodni kandidat za Groblerstal, je izjavil: „Apartheid se je Pl'izadeval| da bi Evropce spravil iz naselbin črncev.“ Jasno izjavo je podal le Sospod Schoeman pred sedanjo vlado: > Apartheid hoče povedati, da neevropski JPdje ne bodo imeli nikol; enakih pravic °t Evropci; nikoli ne bo enake soc al-ne pravičnosti. Evropec bo vedno ostal £°spodovalec v Južni Afriki.“ Morda je ta pojem še najbolje dojel označil katoliški mesečnik „The Sou-"ern Cross“: „Aparthe d na splošno poceni: težaško delo naj opravljajo ne-®vropsk; delavci, s plačo, ki ravno še za-'jostuje da se ohranijo pri življenju. ržavljanskih pravic pa ne bodo mogli ^koli doseči. Nia preostaja jim drugo, K°t edino življenje v skrajno tasnih gospodarskih in stanovanjskih okoliščinah, ^človeško urejeni delovni pogoj' s stal-n° selitvijo, ki bodo družino črncev popolnoma razbili. Apartheid se je izka-Zal kot strahotna in usodna napaka.“ Končno naj omenimo še temno stru-1° rned belo plastjo naroda, ki od „apart-^oida“ pričakuje le svoje lastne koristi, lez ozira na to, če zavoljo tega pro-Padejo milijoni „Kalfrov“. Adamaster piše o njej: „Apartheid je sistem, ki ne daje črncem v Južni Afriki nobene državljanske pravice, nit za zdaj ali kdaj koli pozneje. Zastopniki tega naziranja so tisti ljudje, ki danes odpravljajo kuhinje za juho otrokom črncev, jutri pa jih delno spet nejevoljno vpostavljajo. To so sti ljudje, k; so zmožni črnca, če bi hotel stopiti na njihovo farmo, hladnokrvno ustreliti, v upanju, da jim to ne bo prineslo več kot 10 funtov šterlingov denarne kazni. To so isti ljudje, ki bi radi odpravili beraško starostno zavarovanje — 10 šilingov na mesec — in podpore invalidom; zato pa bi radi uvedli višjo strahovalno in pogostejšo smrtno kazen za prestopke črncev in več kaznilnic, da bi tako laže pridobili cenenih delovnih sil. Seznam takih stvari, ki so j h že ugnali in jih še hočejo uganjati, je nepregleden.“ Ta babilonska duhovna zmeda v vprašanju, ki zadeva življenje in mozeg dežele, onemogoča tudi tistim, ki te razmere manj poznajo, spoznati težav.-, pred katerimi stoji Južna Afrika. Usoda de-že'e je podobna usodi ladje na visokem in viharnem morju: ali bosta obojni rasi dosegli varni pristan, ali pa sploh ne. PISMO S FORMOZE PIŠE SLOVENSKI MISIJONSKI ZDRAVNIK DR. JANEZ JANEŽ 12. februarja po kosilu sem drvel z avtom preko gora proti Taipei, da bi tam našel kakega dobrotnika za nove bolniške postelje. V gorah je deževalo jn mi jie avto začel drseti proti prepadu. V zadnjem trenutku sem zavil v nasprotno stran in treščil' v skalovje. Ko nisem več videl sto sonc, sem videl, da sem si glavo na skalah mehčal, razbit avto pa je bil proti Lotungu obrnjen. Ker je motor zadaj, sem se lahko počasi vrnil. Komaj sem s« umil, je že prišel trebušni bolnik in sem takoj moral operirati. Danes je vse v redu — operirani bolnik, razbit avto in neroden šofer, le po glavi še malo šumi in ne čudite še, če je pismo temu primerno pisano. Pismo s Formoze Vas morda zanima, ker ves svet danes sliši to ime in čaka, kaj se bo zgodilo. Sam sem dobil pisma, v katerih mi znanci svetujejo naj kovčke pripravim. Mi, ki smo na tem otoku, nismo tega mnenja. Naša bolnišnica z vso paro zida novo stavbo za notranje bolnike. Lan; so predstojniki iz Rima bili tu in videli delo ter pomanjkanje postelj. Za božič so nam sporočili, naj začnemo zidati novo bolnišnico, k; naj bo spomin na Marijansko leto. Takoj smo šli na delo, eno nadstropje je že gotovo in upamo maja ali junija vanjo sprejemati bolnike. Bo prostora za najmanj 100 bolnikov. Ne bo luksuzna, bo pa ena najlepših bolnišnic, kar siem jih v misijonih videl. Že sedaj sem zelo zaposlen in si lahko predstavljate, kaj bo šele potem. Klient je brivcu sredi britja rekel, naj mene naj preje v red spravi, češ, da imam preveč dela. Bolnike imamo z vsega otoka, posebno veliko iz Taipei, odkoder nam jih celo Čangkajšekov osebni zdravnik pod nož pošilja. Danes imamo n. pr. med operiranimi bolniki 10 želodcev in le dva slepiča. V Evropi smo na en želodec imeli pet slepičev. .. RadionapoVedovalki iz glavnega mesta sem operiral golšo in še ta včasih pove ljudem, da je dobila v Lotungu lep vrat... Lani sem med operiranimi imiel tudi dva škofa, precej tujih misijonarjev in kitajskih duhovnikov, nun tudi ni manjkalo... poleg kitajskih celincev in Formožanov sem imel pod nožem Korejance, Japonce, bolnike iz znanih otokov Tačen, Matzu, činmen, Pescadores... opieriral sem dva poljska mornarja z ladij Gottwald in Praha, kateri so nacionalisti ustavili in na otok internirali, ker so rdečim na celino gorivo za letala in par tisoč kg razirnih britvic peljali... Vas bolj zanima otok kot oseba misijonskega doktorja, ki ne more pisati pisem, kot jih misijonarji pišejo, ko z veseljem poročajo, kako krščujejo in povečujejo družine vernih. Moji edini krščene! so z brizgalko krščeni med operacijo ekstrauterine nosečnosti — imel sem jih tu okrog 30 in še ti so bili le pogojno krščeni... Edino moje delo v misijonih je operiranje in pregledovanje bolnikov. Le redko zaidem na cesto in se mi čudno zdi, ko srečam ljudi, ki ne tožijo, da so bolni, saj človek, ki neprestano v bolnišnici živi, misli, da je ves svet bolan. Kako pa mi na stvari tukaj gledamo? Na otoku je vse mirno in normalno. V tnsh letih smo imeli dvakrat letalski alarm, pa obakrat po pomoti radi ameriških letal, ki popolnoma" obvladajo zrak od celinskih obalnih otokov do otoka samega. Amerika je jasno povedala, da bo branila Formozo in Pescadores, mi pa povsem jasno, kaj bo z obalnimi otoki — činmen in Matzu. Dokler imajo nacionalisti činmen, lahko kontrolirajo formo-žansko ožino. Otoke, katerih Amerika ne bo branila, bodo nacionalni verjetno brez prelivanja krvi izpraznili, kot so to s Tačenom naredili. Od tačenskih beguncev jih 5.000 te dni okrog Lotumga naseljujejo. Rdeči ne bodo napadali, kar bodo Amerikanci branili. Imajo obilico ljudi in propagando. Za zmago želja in volja nista dovolj. Motorji zmagajo in ne osebna hrabrost. Industrijsko je Kitajska na tlsh in se niti v daljni bodočnosti ne bo mogla približati Ameriki. Pred Par meseci so rdeči kupili v Macao 300.000 rešilnih plavalnih pasov, če niti teh ne morejo sami narediti, kje so šele barke... in brez teh se na naš otok ne pride. Dokler bodo morali rdeči narediti pot na inaš otok mimo številnih ameriških ladij, bodo le pisali in govorili o svojih sanjah. Ko se je začela korejska vojna, so na celini slikali Amierikance kot papirnate tigre. Več čaotunških ranjencev je prišlo na oddih domov iz Koreje. Le par dni so bili doma, ker so jih hitro v centralno Kino poslali. Rdečim ni bilo všeč njih pripovedovanje ljudem, da „stari“ amerikanec ni papirnat tiger, da so njegove bombe strašne... Rdeči so na Koreji storili veliko napako, ura-čunali so se. Tega ne bodo ponovno storili... Igrajo šah, ropotajo okrog Por-moze jn načrte drugod delajo. Na celini sem slišal govoriti rdeče, da njih pot prlje v Indijo. Toda prej morajo pohoditi Indokino, Siam in Burmo. Tam niso potrebne barke... Peiping se sam ne bo spustil v spor z Ameriko, dokler ne bo klonil Moskvi, ki si želi vojno med US in Azijo. Amerika maj bi se v Aziji izčrpala ekonomsko in moralno. Ko bi bila na tleh, potem bi pa ruski rdeči „nadčlovek“ spočit šel osvobodit Evropo, delo v Ameriki bo pa tudi lahko, kor slaba ekonomija pemeni slabo Ameriko... Mi tu se ne bojimo rdeče zasedbe. Kar bi se moglo zgoditi, bi bila vojna.. . toda te še ne bo, dokler je rdieči ne bodo hoteli... Amerikanci ne drže Formoze radi Čang- Nalš misijonski zdravnik na Formozi, dr. Janez Janež, skupaj z dvema bolnikoma, jima je operiral želodec. Eden je jezuitski misijonar, drugi pa kitajski kemik, °ba jz glavnega mesta Taipeha, od koder prihaja polno bolnikov v oddaljeno. pa slovečo misijonsko bolnico Sliko tega rešilnega avtomobila, ki je last „St. Mary’s Hospital“-a, smo že lani objavili, ker nam jo je poslal dr. Janež sam ob priliki prevaema in blagoslovitve avta. Sedaj je razi^oslala to fotografijo rimska agencija „Fides“ po vsem svetu. kajšeka. Formoza je važna v njihovi o-brambni črti, ki se razteza od Japonske preko Formoze do Filipinov. Na našem otoku rdeči ne morejo dihati. Vsak poiskus rdeče propagande in delovanja je v kali zatrt. Sam sem v 3 letih tu videl le enega rdečega propagandista. Težko bolnega so v bolnico prinesli iz zapora in sem ga sprejel le zato, da je krščen umrl! Bodočnost otoka ni popolnoma jasna. Med drugim se ukvarjajo s teorijami za dve Kitajski, za republiko Formozo, za mednarodni mandat. Naj se zgodi to ali ono, eno je gotovo — rdeči je brez vojne imeli ne bodo. Če bodo hob:H imeti otok, bodo morali zmagati... Ko o takih stvareh pišem, mi pa vedno hodi na misel večerja na tem otoku, ko je misijonar, ki je imel domotožje po kitajski celini, rekel, da so Amerikanci edino upanje... pa je visok ameriški oficir odgovoril, da je v zmoti in pokazal s prstom na križ in dodal, da bo tudi Amerika morala oči tja obrniti... Cerkev na otoku živahno dela in gradi. Od strani vlade ni nikakih ovir za razvoj. Ne pomaga, a tudi ne ovira. E-den mojih operiranih škofov je bil na celini nadškof in je ob prihodu na otok bil pri čangkajšeku. Ta je naredil poklon katoličanom — sam protestant — da le katoličani znajo hoditi ravno pot, protestanti so dvorežni nož... Z BENGALSKIH POLJAN 1. DEŽEVJE Orkan divja... Izza nebeških za-tvornic lije in lije... Oglušujoč tresk! Na tone pločevine trešči na tla. Misijonsko poslopje je izgubilo streho... Ubogi raji srca trepetajo. Takih vihar-jev se bojimo. Misijonarja v deževni dobi čakajo Hučna potovanja po vodi in blatu. Ho-d>ti je treba bos ali kvečjemu v copatah, ki jih je pa dostikrat treba v rokah nositi. Če si do kože premočen, se b°š že kako posušil, saj ni mraz. Če te stakne prehlad, bo že prenehal, kot je tucate prejšnjih. Paziti pa moraš na ka-če. k; so jim luknje zalite in zato tudi Piso pri najboljši volji, oktale te bodo na smrt. Pa saj nosiš s seboj zdravilo zo-Per vpik. Krči se ti srce, ko vidiš pov-s°d toliko bede, lakote, nagote, bolezni, Peonoči... Kaj bo zalegla pridiga na lač-Pe želodce? Kako bodo otroci sledili krščanskemu nauku, ko pa v skrčenih, kričečih želodcih miti pajek ms bi našel Prostora, da splete svojo najtanjšo mre-^°? Vaščani — tudi taki, ki so drugače dobri in potrpežljivi — so postali prepirljivi, jeznivi, predvsem pa zaskrbLje-ni. Deževna doba pa je vseeno mila Bengalcu. Tri mesece traja, od srede JPnija do srede septembra. Deževje se kajpada ponavadi ne drži „službenega koledarja“. Prihrumi včasih že teden, dva prej in se pomudi par tednov dlje. Pesniki so to za čudo lepo opeli. Prvi mesec — nenadni prehod od neznosne Pripeke in vlažne soparice — prevladuje čisto veselje. Oddahne si telo in živci, nmet radostno seje in presaja. Drugi mesec, „preliv“, ker pač v tem mesecu Pajveč dežuje, je znan tudi kot mesec dišečega jasmina. Poljsko delo je po Vl*čjni že opravljeno. Tretji mesec je le Prerad soparen, a že znanilec jeseni in ' nJo vesele žetve in zimskega hladu. 2. BROTO — DAN POSTA Ker smo že ravno pri deževju, naj se pri tem še malo pomudimi. Broto se imenuje vsak dan molitve in posta. Največ in najiučinkovitejši so v deževni dobi. Postijo se največ ženske, moški pa le, če jih drugi opravki ne zadržujejo. Post je ali popoln ali jed brez kuhe. Izpolnjevanje manjših „brotov“ je že zaslužno: največji grešnik; so se radi njih „zveličali“, reveži so prišli do zlata in draguljev, neozdravljivi bolnik; so du dežno okrevali, nerodovitni m so se rodili mnogi „sinovi“... Zanemarjanje „brota“ pa z!na bogatina spraviti ob premoženje, žene ob rodovitnost, mnoge ob zdravje. Ta dan darila bramanom dvojno zaležejo. Seveda so prebrisani Bra-mani o tem že veliko pisäli. Najbolj je čislan „broto ekadoši“. Obhajajo ga dvakrat na mesec, vsak enajsti (11—ekadoš) dan svetle (po ščipu) in temne polovice meseca. Dan prej se sme pojesti le predpisana količina jedi. Preid koncem posta morajo pogostiti bra-mana. če tisti, ki se posti, spada v kasto, od katere braman ne sme vzeti kuhanih jedi, se mu lahko ponudi maslo, riž, kokoši, sadje... Ekadoši je tudi ime „gospe“ svoje vrste. Demon Asur Mrudumanno je namreč z izredno pokoro pridobil tako moč, da mu je bog šiva obljubil, da ne bo naravno umrl, niti ga ne bo mogel končati piihče od žene rojen. Asur se je radi tega prevzel. Mislil' je, da je dosegel neumrljivost. V svoji objestnosti se je zagnal v nebesa in jz njih vse bogove pognal. Še najvišja trojica, Brama, Višnu in šiva so morali bežati in se s svojimi ženami skriti v votlem deblu, kjer pa je bilo tako tesno, zatohlo in, vroče, da so se revčki in njih milostljive začeli potiti... Iz tega božanskega potu se je porodila Ekadoši — ki je torej ni porodila žena — se zagnala v bedastega demona in ga pokon- P Poderžaj SJ. na misijon, potovanju čala. Tej božici na čast se torej bengalske — in na splošno indijske žene (in mnogi možje) postijo po dvakrat na mesec! Razen tistih, ki se mude v slavnem templju Džogonnatha (Višnu) v deželi Orisi (tam blizu deluje naš rojak Jožko Vizjak). Tam je slava božanske Ekadoši zašla. Nihče se taim na tisti dan ne sme postiti! Zakaj? Ekadoši (ki je za spremembo v Orisa moškega spola) se je pri Džogonatu pritožil, da se njegovi (Višnovi) romarji na enajsti dan ne postijo. Višnu ga je skušal pomiriti, a Ekadoši se je razjezil in začel Višnu groziti... Ta pa ga je dal ujeti, nakar je nasilnega boga priklenil k vratom svojega templja.. . Še danes tamkajšnji romarji vidijo ta dogodek upodobljen, pri vratih templja. „Broti“ imajo največjo moč v deževnih (monsunskih) mesecih. Tudi to ima svoj razlog. Ohranjevalec vsemi rja Višnu gre namreč deseti dan prvega deževnega meseca spat. Zbudil se bo šele na enajsti dan tretjega meseca (okrog začetka novembra). Ko spi, demoni skušajo uničiti, kar so bili bogovi na svetu dobrega storili. Kaj se ni med takim Višnovim spancem — pravijo — zgodilo, da je demon Hiranokko ukradel svete knjige Vede in tako oropal svet za mo- drost? Da Vede reši, se je moral Višnu spremeniti v merjasca, se potopiti v pod-oceanski brlog, da ga uniči in Vode spet prinese na svet... Spanec ni trden. Ravno dva meseca kasneje se Višnu med spanjem obrne. Dan ko gre spat, tisti ko se v spanju obrne, in dan prebuditve so posebno važni, prebiti jih je treba v molitvi in postu. Medtem ko Višnu štiri mesece spi, pa je posebno zaslužno, če kdo vsak dan počasti stopinjo kravjega parklja... Tretji dan tretjega monsunskega meseca (letos 20. avgusta) je zlasti ljub neomoženim dekletom, ki se ta dan poklonijo boginji Parboti. Ta je namreč vzljubila boga Šiva, pa jo je oče hotel dati v zakon bogu Višnu. Ušla je od doma in s pokoro tako zmehčala boga Šiva, da se ji je prikazal in ji obljubil, da jo bo poročil, če se poklonijo tej boginji, dekleta upajo, da bodo smele poročiti fant?, ki jih ljubijo. Ves dan morajo pobožno prebiti in žrtvovati. Jesti smejo samo banane. Povabljene bramane pa dobro pogostijo in jim darujejo kipec Šiva iz medi, srebra ali zlata, vsaka po svojih močeh. Dekleta, ki tega ne store, t. j. ki ,Jbrota“ ne opravijo, pa bodo ostale brez moža v sedmih življenjih po vrsti (po hindu nauku, da se človek zmeraj znova rodi), če pa praznik zanemari že poročena žena, bo vdova tudi sedemkrat po vrsti. 3. BENGALKE Nedavno je življenjepis tu naseljene Armenke o bengalkah tole omenil: „Na dvorišču pred kočo kot prikazen blesti — bengalsko dekle, bitje vredno Tizianove-ga ali Murillovega čopiča. Spoštovanje in zvestoba do staršev odlikuje indijsko ženo in jo v tem komaj prekosi katerikoli drugi narod... V tem predelal dežele živi Bengalec, eden najgosto!jub' nejših, vljudnih in nadarjenih vzhodnih narodov. . .“ Lahko dostavimo še to, da v domu gospodari žena kot kakšna kraljica in se tega tudi zaveda. Proti meni koraca dekletce s škrnic- *jem v roki. „Punčka, kako ti je ime?“ Se prej namreš nisva še nikoli srečala. »Čebelica“, mi dekletce na pol v strahu napol vesela odgovori. Z odgovorom je čebelici zraste! pogum. Že se je prestopka, pa se še enkrat obme proti meni z vPrašanjem: „Ali Sladka prihaja v šo-lo?“ Posvetilo se mi je: Sladka ho najbrž njena starejša sestra. V protestantki šoli nimajo višjih razredov, pa jo je oče, protestantski pastor dal v našo. Upam, da bo za Sladko prišla tudi Čebelica. ☆ Večja sestrica je ravnokar prejela Prvo sv. obhajilo. Manjša jo je zadaj čakala in ji ob vrnitvi od obhajilne mi-z° Pri,šepetala: Cintija, daj mi kosec... Ui ji mogla odreči, „obhajala“ jo je... To se pa ni zgodilo v Khaniju, temveč Vv Kalkuti, povedal mi je zgodbo njun °'če, Bengalec, ki je advokat. ☆ Dekle pod ključem. — Pred leti sem ^am pisal o „dekletu z ribo“. Tole je isto dekle. Rada bi bila postala redovnica. Vse je že bilo uirejeno. Doma se-veda niso smeli vedeti, so jo bili že vPaprej posvarili, da iz te moke ne bo kruha. Samo na splošno sem očetu omenil, da 18 letnemu dekletu ne more prepovedati vstopa v red. Na večer prod odhodom v noviciat so •lo zaprli. 18 letno dekle se je naenkrat ^našlo pod ključem. Tisto noč v Filipovi nisj — ime njemega očeta — nihče ni sPal. Bdeli so, da se dekle ne izmuzne. Na skrivnem mi je čez par dni pisa-a- Ker je neprestano jokala, so se do-Piiači nekaj omehčali in so dovolili tova-1 'šicam, da jo obiskujejo. Te pa so mi 'briPašale njena pisma. Ki obupala. V enem tednu je še tri-'at poskusila uiti (tako mi je kasneje napovedovala), pa so jo vsakikrat pre-stregli. šele ko je minil dan določen za Začetek noviciata, so ji dali toliko svo-. “de, da je smela v osrkev. Priliko je ^koristila, da as vselej tudi kratko po-Sovori z misijonarjem. Prišel je dan procesije sv. Rešnjega telesa. Njen oče se j*e procesije udeležil. Drugi sorodniki tudi. Po prvem oltarju se je dekle izmuznilo iz vrste. Zunaj vasi jo je čakal spremljevalec. Bila bi šla naravnost v noviciat. A stric Andrej, dolgoletdn odpadnik, jo je srečal vračajoč se s trga. Pograbil jo je za roko, poklical gručo mimoidočih poganov — dekle je sedlo na pot — in naj je še tako milo prosila, maj jo izpusti, ni ga omečila. Odvlekel jo je nazaj na dom. Medtem je minilo njeno 18 leto. 0-dločno je tedaj stopila pred domače. Zapustila je dom in se naselila v samostanu. Zdaj zaenkrat dovršuje šole v samostanu v Kalkuti. Priporočam vam jo v molitev. 4. KHARIJSKI ZVONOVI Naši pagani kar naprej pozvanjajo na gonge in bobne, človek bi včasih mislil da jte vsa vas na nogah, da se ljudstvo kar tare ob templju. Ves ta hrum i'n, hrup ponavadi povzroča le par najetih zvonarjev in bobnarjev. Nabijajo pa ne z namenom da bi vabili, temveč da bi se malikom prikupili in pa zle duhove preganjali... Po zaslugi preč. g. svetnika A. Mer-kuna se zdi, da bo nova kharijska cerkev kmalu dobila prave zvonove. Gospod svetnik sam je s pomočjo dobrih duš — 'najbolj zavzeta je Mrs. Stušek iz Wick-liffa — zbral kar za dva zvonova. N.N. iz Clevelanda je sama manjšega plačala. Posvečena bosta, večji sv. Cirilu in Metodu, manjši pa služ. božjemu Slomšku na čast. Iz Rima pišejo, da sta zvonova narejena in da zelo lepo pojeta. Porodila se je lepa misel, da bi v Njenem letu Mariji na čast dodali še enega. Za tega bi gotovo z veseljem prispevale Marijine družbe. V Rimu so takoj pristali r.a to. Tudi darovi se že zbirajo. Tako zamisel g. Merkuna dobiva zagon in komo nazadnje kar tri zvonove obesili, da ubrano oznanjajo božjo čast čez bengalske poljane in — če mogo- če — preglase bobnenje in grmenje neštetih bobnov, ki noč in dan regljajo v čast poganskim božanstvom. Tudi v misijonsko propagandnem oziru bodo zvonovi odlično dopolnjevali službo misijonarjev, klicarjev k pokori, spreobrnitvi in češčenju edino pravega Boga... Že se mi sanja, kako lepo bodo zvonovi peli, zvonili in pritrkavali. . . Ampak kam jih bomo obesili? Zvonik bi toliko stal, da m: kar medlevica obhaja. . . Še teden, dva, pa bo nova cerkev imela tudi okna in vrata. Dobre duše iz Bradleya, 111., so nam poslale toliko darov za pete maše, da smo z njimi kupili vse še manjkajoče šipe. Da bo v cerkvi zračno in hladno, smo pri vsakem oknu spodaj namesto zidu vstavili ograjo iz litega železa. Okna se bodo odpirala na ven tako, da jit sploh ne bo videti, ka- dar bodo odprta. Zunaj so sestre zasadile cel gaj rožnih grmičev in cvetja. V cerkvi je 4.000 kvadratnih čevljev prostora. Kar celo faro hkrati lahko posedemo. Seveda, v misijonih, kjer spreobrnjenci štejejo le majhen odstotek celotnega prebivalstva, je treba zidati za 50 let vnaprej, če ne, je vsaka cerkev že čez 10, 20 let pretesna. Vrh tega v tej vročini — brez umetnega vetra in pahljač — v majhni cerkvici sploh ne bi bilo mogoče obstati. Pravijo, da bi sploh morali tukaj cerkve zidati odprte na vse strani. Naša se precej približuje tej idealni zamisli. Ker okna in vrata še niso narejena pa še bolj, ker tički frčijo sem in tja in prepevajo, da je veselje. Samo če bi službe božje ne motili. Pa saj Bog jih •mora biti vesel, ker ne grešijo kot ljudje... P. Poderžaj SJ., Khari Eden od čudnih poganskih obredov v Indiji. Boginjo bodo potopili v vodo... BRANKO ROZMAN iž ob mn m PRVI DVE LETI V SLONOVEM RILCU. Mirno je plula ladja po Nilu. Na obeh bregovih so se vrstile vitke palme in v daljavi visoke skalnate gore, razvaline starih gradov in ilovne koče Egipčanov, Puščavski, pesek, rdeč ob sončnem vzhodu in vijoličen ob zahodu, ter neskončno brezoblačno nebo, pokrito ponoči z velikimi svetlimi zvezdami. Jezuit o. Ryllo je prevzel vodstvo misijonskega potovanja, pa ga je zaradi bolezni prepustil osemindvajsetletnemu Ignac ju Knobleharju. Nad štirimesečno utrudljivo pot so zaključili z desetdnevnim prečkanjem ba-judske puščave na kamelah. Dospeli so na svoj cilj, v prestolico Sudana, Slonov rilec, ali — kakor so ga imenovali domačini — Hartum. V svoj dnevnik je zapisal Ignacij datum: 11. februar 1848. Tako, bili so v Srcu poganske Afrike. Sprejel jih je vroč, suh veter, ki je vel iz puščave kot iz razbeljene peči. Vročina je b la obupna. Neizmerna peščena planjava se je spremenila ob Nilu v ze-leno polje, posejano z drevjiem in vasmi. Slonov rilec je stal ob sotočju Modrega 'P Belega Nila. Ignacij in sopotniki so stopili s kamel. Po krivih stezah, ki naj bi bile mestne ueste, se ni bilo mogoče gibati med blatnimi kočami na kamelah. Egiptovski vo-juki so polegali ob obali, črni sužnji so v belem in rdečem jahali na oslih in z ;z-buljenimi očmi zrli na prišlece. Dalje ob vodi je stalo nekaj ml nov. V dolgih kolonah so moški nosili vodo v usnjenih mehovih, ženske pa v velikanskih glinastih Vrč h na glavi. Nezdravi veter je prinašal od blatnih zidov vonj po pomarančah in limonah, bo vrtovih so se košatile palme in smokve. Ob paševi hiši so rastli oleandri in dalje na vrt je b la izpeljana vinska trta. Ob poti sta se pretepala gola zamorska otroka. Misijonarjem ni bilo do govorjenja. Ignacij jim je velel počakati v senci palm, čeprav so jih že začeli nadlegovati arabski trgovci s svojimi iskrimi očmi in uglajenim vedenjem, sam pa je z domačinom odšel proti mestu. Čez pol ure je bil Puzaj. Za nekaj dni je dobil na uporabo hišo upravnika Dongole. S sužnji so spra-V'H vso ropotijo tja. Ob prvem mraku so jih pozdravili komarji s svojo monotono, morečo pesmijo. Misijonarji niso govorili, a vsem se je brala v očeh in na obrazu utrujenost in skoro razočaranost. Resnična podoba njihovega delovnega področja je bila mnogo krutejša, kot so mislili v Rimu. Prvi vtisi so bili porazni. Prav zato so molčal1. M' bilo vredno govoriti in drug drug. mu jemat' poguma. Le Ignacij je skušal »iti veder, čeprav se tudi on zaradi dolge poti ni mogel prav nasmehniti. „Začetne težave,“ je mislil, „kasneje bo bolje. Tud: v Rimu je bilo za časa bogoslovnega študija sprva hudo, kasneje se je uredilo.“ Vročina, vlaga, komarji, malarija, griža in koze, to so bili prvi neodjenljivi s°vražnik' njihovega dela, o tem so si bili vsi na jasnem. Čez nekaj dni so spo- znali drugega svojega sovražnika: bele trgovce. O. Ryllo, ki je spet prevzel vodstvo, kajti nekaj si je opomogel od bolezni, je namreč kupil obširen vrt ob Modrem Nilu in na njem veliko na pol razpadlo poslopje. Mohamedanski upravniki kupč je dalj časa niso hoteli potrditi — bali so se misijonarjev, češ da so evropski vohuni — in so jih celo z grožnjami silili, da se vrnejo v Evropo. A ni bil le strah pred vohuni. Skrivali so se za vsem tem tudi beli trgovci, ki so v misijonarjih videli veliko oviro za svojo krvavo trgovino s črnci. Zato so se zakleli proti njim. Misijonarji so se nekoliko odpočili od svoje poti, o. Ryllo pa je spet zbolel za mrzlico in grižo. Dokončno je prepustil vodstvo Ignaciju. Ignac j si ni delal utvar: s čutom odgovornosti je prevzel težko nalogo. Že drugo jutro so se odpravili na krajšo pot na kamelah, da spoznajo ozemlje in ljudi. Daleč jim ni kazalo, kajti z dolgo potjo so bili združeni stroški, pa tudi bolnega o. Rylla niso mogli pustiti samega. Sonce jim je izpilo moči in vrnili so se postarani, suhi, brez ognja. Ignacij je spoznal, da se bolj kot okuženi zrak in sonce zajeda vanje obup, ki jim groz: vse podreti. Ko bi vsaj maševati mogli vsak dan. Pa je le ob nedeljah mogoče opraviti sveto daritev in na samo Veliko noč je Ignacij maševal na zasilnem oltarju, postavljenem na dveh zabojih v zatohli sobi zraven bolniške postelje o. Rylla. Delo jim bo vlilo nov h sil, prvi zunanji uspehi jih bodo navdušili. Tako je mislil Ignacij, zato se je takoj lotil zidave kapele, šole in stanovanja. Res je bilo vse majhno in iz blata zgrajeno, dež in pesek, mravlje in škorpijoni so silili noter, a o binkoštih je bilo vse dodelano in blagoslovljeno in več veselja je bilo v tej umirajoči pokrajini. Vsaj prvi zamah proti nešteto sovražnikom je bil storjen. Pa... Na predvečer presvete Trojice je, kot da ni bilo še vsega dovolj, stopila mednje bela žena in odpeljala o. Rylla. Na vrtu so ga pokopali. Začutili so domotožje, osamelost, preko njih poti je padla nova senca. Po pogrebu so se zbrali v sobi, kjer je b 1 umrli ležal. „Bratje, težki postajajo naši koraki,“ je resno začel Ignacij. „Kakor da se nam Bog odmika. Niti enega žarka nam ne pošlje. A spomnimo se, da je prav v teh afriških tleh izrekel pred stoletji Tertulijan t sto nadčasovno besedo: Kri mučencev — seme novih kristjanov! Prvega mučenca imamo med seboj: našega dobrega očeta Rylla. Saj je padel na delovnem polju kot žrtev poklica. In ta smrt mi je v znamenje, da nas je Bog pogledal s svojim usmiljenjem: med seboj, prav ob naših poslopjih imamo svojega zavetn ka, ki nam bo kazal pot skozi te sive dni.“ Vsi so molčali, kakor da še leži na prazni postelji mrtvi o. Ryllo. V sobi je še vedno vladal smrtni duh. Tiho so vsak zase prosili mis jonarji vere, močne vere. „Pripravljeni moramo biti še na hujše udarce,“ je bila zadnja beseda Ignacijeva. Ni se zmotil. Že čez nekaj tednov je opazil, da škofa Casolanija strašno tre hartumsko podnebje 'n tamkajšnje razmere. Videl je, da dolgo ne bo zdržal na težkem mestu, da pa ga je samega sram prositi dovoljenje za povratek. Ignacij ga je naprosil, naj bi šel z njegovim poročilom v Rim, kar je škof vesel sprejisl. Odšel je in ni ga bilo več nazaj. Ostali so le še trije. Dva meseca za tem je odšel tudi Angel Vinco, kajt' nikakor se ni mogel pozdraviti od mrzlice, ki si jo je bil nakopal. A obljubil je, da se vrne, ko se pozdravi. Ostala sta le še dva: stari o. Pedemor.te in Ignac j. „Vate zaupam, moj Bog,“ je bila stalna Ignacijeva molitev tiste dni. Čez nekaj tednov jima je pošel d:nar. Pisala sta v Lion, dobila nista ničesar. Pisala sta na Dunaj, spet brez odgovora. Pisala sta v R m in prejela sta odgovor: da od tam ne moreta pričakovati nobenega denarja in da se lahko vrneta v Evro-P°' Vsi načrti so se tako približali tik nad prepad. »Nočeva odnehati,“ sta se vzpodbujala med seboj. Podvojila sta molitve, podvojila pokoro in prvi žarek je posijal: iz Ljubljane sta prejela majhno podporo. kot mali denar je bilo vredno novo upanje, ki ga j« ta pošiljka prižgala. Ne bosta odnehala. Še bolj bosta zastavila v pusta puščavska tla. V petek, na sveti mohamedanski dan, si je ovil Ignacij okrog glave beli tar-buš in gj ogrn 1 okrog ram temnordeči plašč. Tudi o. Pedemonte si je nadel zelen o-sivo orientalsko oblačilo. Zaprla sta za seboj vrata misijonske hiše in se napotila Pr°ti središču mesta, na semenj s sužnji. Že od daleč je bilo čuti ocenjevanje arabsk h trgovcev in barantanje kupcev, Prerekanje in kletev, pijani krohot in uporno mrmranje sužnjev, kateremu so sledili udarci z biči. Gneča na pol golih črnih sužnjev in suženj je bila kot gom la živih mrličev. ^ ugaslih očeh so Ibile pokopane sanje po svobodnih ravnih, ki so jim bile ukradene, Ta in oni je imel predrto uho, spomin na pot skozi puščavo, ko so b li vsi za uho navezani na dolgo vrv. Med črnci so se prerivali v najbolj nemogoče barve odeti trgovci, ki so hripavo ponavljeM ceno sužnjev: „Sedem pijastrov — mati s tremi otroki, a poglejte, kakšni zobje in kakšen vrat!“ „Šest pijastrov dvojčici, a takih oči in takih ust še niste videli!“ „Dober kup, najboljši kup, na pol zastonj!“ Ignacij in o. Pedemonte sta si ogledala fantiče. Osem sta si jih izbrala, ta-. b, ki so kazali, da so še kolikor toliko nepokvarjeni. Plačala sta težka denarje 'u imela sta prve pogančke, ki jih bosta poučila, krstila in čez čas poslala med rj hove brate kot apostole za Kristusa. Hvaležni so se ozirali s svetlimi očki v svoja nova očeta in iskreno so jima bili vdani. Prvo apostolsko zadovoljstvo sta začutila osamljena misijonarja, ko sta za vse svete krstila prve pogančke. Učila sta jih arabščine in ital janščine, verouka in vsega, kar jim bo prav prišlo v življenju. Od njih pa sta se naučila njih jezika 'n po zvedovala po njih šegah in navadah. V decembru je nepričakovano prišel v Slonov rilec jezuit o. Žara. Ko je bila naslednje leto stiska spet največja, je ponovno prišla denarna pomoč iz Ljubljane. n vrnil se je tudi o. Vinco. O, ne bo treba prenehati z delom. Začelo se je obra-cati na bolje. Končno bo Le mogoče stopit' tudi izven postojanke in pregledati ozemlje in Judi, za katere jim je Bog naložil odgovornost. Na vsak način bo treba letos, tako Ju nrislil Ignacij, iti po Nilu navzdol, da si bo vsaj medlo ustvaril sliko o svojem ulovnem področju in pregledal, kje b' lahko ustanovil novo misijonsko postojan-v°- V novembru, ko bo spet poslal hartumski upravnik Sudana več ladij z voja-■ tvom po Nilu proti jugu, da oskrbi egiptovsko - sudanske vojaške in trgovske naselbine z vsem potrebnim, se bo tudi on odpravil z njimi. Precej potov je b lo treba, več, kot si je bil to prej predstavljal, predno je °bil dovoljenje za na pot. Tudi je moral obljubiti visoke obresti za posojilo od Mohamedanskega trgovca, da je lahko dobil na posodo od hartumskega uprav-jadrnico. Povsod, kamor je šel, so ga sledile sence turških trgovcev, da mu P°t onemogočijo. A imel je že toliko 'zkušnje, da se je znal ogibati polenom, ki so jih metali pod noge. In res, 13. novembra 1849 ob dveh popoldne se je odpra-a «a pot po Nilu med ladjami s polmesecem na jamboru tudi jadrnica z avstrij-'M orlom, na kateri so se peljali trije katol ški misijonarji. VRega skupaj je bilo sedem ladij. Za ladjami hartumskega upravnika so plu- le ladje trgovcev, ki bodo zamenjavali steklene bisere za slonove okle. Na misijonski ladji so b li Ignacij, o. Pedemonte, o. Vinco, vodnik ladje Berberinec Sulejman Abu Zajda in deset ladjarjev. Sprejel jih je silen veter z ogromnimi valovi, potem pa je nastopil za en dan hlad. Ob bregovih so jih spremljali gozdovi mimoz, okrog katerih so plezale tanke ov jalke s širokimi listi. Pozdravit so jih prišle sive opice, ki so se lovile po vejah in po tleh. Drugje spet so stale čaplje in divje kričale. Ob večerih je lajanje hijen spremljalo otožno petje ladjarjev. Človeka skoro štirinajst dni niso videli nobenega. Privozili so do pragozdov. Pozdravljali so j h iz vode povodnji konji z oglatimi glavami in bedastimi očmi. Beli potniki so stopili na samoten otok, kjer so se iz v soke trave z vriščem dvignile divje gosi in štorklje. Vas je bila čisto prazna, m. suhih tleh pa so se poznale človeške stopinje in po bednih kočah je še gorel ogenj. Misijonarji so ugotovili, da so se črnci pravkar umaknili iz strahu pred prihajajočimi. Po nekaj dneh vožnje so spet stopili na suho. Vzpeli so se na stožčasti hrib N.umar. Od ogromnih skal, med katerimi' je poganjala visoka trava, je neznansko puhtelo. Nikjer nobene živali. Ogromna ravnina je bila porastla z mimozami-Popolna tišina, mrtva planjava in sončna pripeka ter tu in tam visok dim — zamorski telefon, da pr bajajo trgovci. Misijonarjem se je zdelo, da hodijo po žerjavici, ko so se bosi spuščali po hribu navzdol. Vrstili so se gozdovi tamarinda, bujno rastlinstvo najbolj kričečih barv in bele čaplje, pa spet puščoba z bičkom in grmi ambidža ter sončnimi žarki. Potem so pluli po širokem Nilu med celimi preprogami belih lokvanjev. V gozdu mimoz so ugledali čredo žiraf n slone, na katerih hrbtih so sedele bele čaplje. Dalje so stale visoke palme, pa se je spet začelo ozemlje brez gozdov S silno visokim bodičjem. Komarji in velike muhe so nadležno obletavali ladje. Pri šilukih so se ustav li za nekaj ur. Videli so njih dobro obdelane njive fižola in dure. Zamenjali so steklene bisere za nekaj volov in se oskrbeli z mesom, perutnino in sočivjem. Dobri črni poglavar je stalno hod 1 za misijonarji, zlasti za o. Pedemontejem, ker je imel veliko belo brado. Imisl jih je za posebno izurjene čarovnike. Ignacij se je prikupil staremu zamorcu, ker mu je ozdrav 1 rano na glavi. Tudi rodova Heliab in Bor sta prijazno sprejela bele potnike. Prinesli so 'f zamenjavo za steklenovino mnogo slonovih oklov, povsod so pa poskr li otroke, ker so se še spominjali nesramnih trgovcev iz preteklih časov. Belcem na čast so črnci zapeli bojno pesem. Široko so odpirali velika usta, da so se belili dolgi zobje. Z rokami so si dajali takt. Novo leto 1850 je sprtjelo potnike s silno nevihto. Jambori so se nevarno nagibali v levo in desno in vrvi so grozeče škripale. Divji Nil se je penil, kot da bi hotel vreči s svojega hrbta nadležne tujce. Pa je prišla z neba b:seda miru in jadrnice so spet neslišno drsele po modri gladini. Že v eni od bližnjih vasi je vaški poglavar povabi Ignacija, naj ostane s svojimi ljudmi pri njih za stalno. Isto se j'3 ponovilo v rodu Barijcev, ki so bili zelo prijazni in hrabri in obenem najbolj om kani med zamorci. Ladje so obstale in iz ladjinega topa je zagrmelo. Na ladjo je v spremstvu nekaj zamorcev s sulicami stopil v šoki zamorec iskrih oči. Bil je Nigila, poglavar barijskega rodu. Oblečen je bil v kričečo rdečo obleko. Ta je posebno zanimal misijonarje, pa tudi oni so bili zanj zanim vi. iti v začetku potovanja sta se namreč o. Pedemonte in o. Vinco ponudila Ignaciju, da ostaneta pri tem rodu za stalno. Ignacij je po tolmaču omenil ta načrt Nig li, ki je veselo pristal na pogodbo-Bidi trgovci so iz strani poslušali pogovor. Takoj po večerji je star Arabec P0" klical Ignacija vstran in ga z iskrimi očmi in živahnimi kretnjami svaril, naj vendar ne ostanejo med tem rodom, ker jim bo pretila vedna nevarnost. Ignacij Je obljubil Nigili, da se dokončno domenijo ob povratku. 'Prispel so do Nilove brzice, preko katere še ni stopil beli človek. Ignacij se je s svojo ladjo peljal še tri dni naprej, na dan sv. Antona puščavnika pa jo je dal obrniti. . Na povratku s’e je zgodilo nekaj čudnega. Kjerkoli so prej vabili misijonarje, naj bi ostali med nj mi, tam so jih sedaj odganjali. Ignacjj jim je potrpežljivo razkladal koristi, ki jih bodo imeli od prihoda misijonarjev, a obrazi črncev so se vedno bolj sršili, dokler n so misijonarjev pognali nazaj na ladje. Nigila, ki jih je bil pravkar odklonil, in je po treh dneh prišel za njimi s Prošnjo, naj s'e vrnejo, jim je povedal, kaj se je dogajalo. Ignacijev tolmač je nam-reč tolmačil vselej ravno v nasprotnem sm slu, ker so ga podkupili beli trgovci. K° je Ignacij rekel, da bodo učili misijonarji črnce poljedelstva in živinoreje, je tolmač to preved':! in rekel, da bodo misijonarji čarodej , ki bodo preprečevali dež, da ne bo paše. In ko je Ignacij dejal, da jih bodo branili pred izrabljanjem belih trgovcev, je tolmač prevedel, da bodo, ko ne bo kaj jesti, klali njihove otroke. Vsem prošnjam zamorcev je mogel zaradi pomanjkanja denarja Ignac j obljubiti misijonarje šele za prihodnje leto. 7. marca so se po 113 dnevni vožnji vrnili v Slonov rilec. Ignacij je ponovno Pomislil vso pot, prebrskal po dnevn ku in takoj drugi dan sklical misijonarje na Posvet. Tako-le je govoril: „Videli smo ozemlja in podnebje, spoznali vsaj nekoliko ljudi in vasi. Na Jasnem smo si menda vsi, da bo med temi ljudmi treba misijonarjev z železnim zdravjem, velikim pogumom in brezpogojnim zaupanjem v Boga. Nagajale nam oodo razen naravnih elementov zahrbtne egiptovsko - sudanske oblasti. Delati bomo korali neodvisno od njih n tudi neodvisno od Turkov. Vesel sem dobre volje očeta Pedemonteja in Vinca, a manjka nam misijonar-J®v in obrtnikov. Manjka pa nam tudi denarja. Evropa ostaja gluha. Iz Rima nam ne morejo pomagati, drugod Se ne zanimajo za nas. Denarja ne moremo čakati od d''Ugod kot z Evrope. Brez pomoči od tam smo obsojeni na neuspeh. In ker hočemo uspeti, mi je prišla na um drzna misel. Vendar vabim vse gospode, da povedo svojo misel, kako bi Se dalo položaju do živega. Na koncu vam razodenem svoj hačrt.“ Misijonarji so predlagali, naj bi pisal posebno pismo na sveto stolico, ki naj bl vzbudila zanimanje po Evropi. Drugemu je prišlo na misel, naj bi našli pb P smih koga v Avstriji, ki bi naj pisal o tem misijonu in nabiral denar zanj. Ignacij je na koncu razgovora spregovoril: „Edino rešitev vidim v tem, da se napotim sam v Evropo, tam poiščem primerne ljudi za naš misijon, obenem pa tam tudi izpeljem mrežo ljud , ki bodo pobirali denarne prispevke za tukajšnje ''alo. Osebno bom v tukajšnji obleki vzbudil zanimanje, pa tudi upam dobiti dostop do visokih vrat. Ne silil bi v Evropo, ker je tukaj d la preveč. Tud rad prepustim dolgemu to nalogo. A sam upam uspeti. Zanima me, kaj mislite drugi o tem načrtu.“ Misijonarji so bil z načrtom zadovoljni. Pozno v noč je mislil Ignacij na težko nalogo, ki si jo je naložil. Ves čas so I111 Prihajali pred oči proseči zamorsk obrazi, ki so ga vzpodbujali, naj vse stori, a jih dvigne na raven človeka. Zato o svoji odločitvi ni pomišljal niti trenutek ''eč. v Evr0p0 bQ §ei in g tem 0biskom Evrope se mora položaj v njegovem misijonu 'stveno spremeniti. Bog bo dal svojo pomoč, ker Ignacij bo s svoje stran; vse storil, ar Je sploh v njegovih močeh. VIETNAMSKI KATOLIČANI Katoličan; iz vietnamskega severa, ki so bežali pred komunistično tiranijo, so morali zapustiti vse; v največ primerih so si skušali rešiti vsaj golo življenje na preprostih bambusovih splavih, s katerimi so drseli p0 rečnih prelivih v široko morje. Francoske ladje, ki so patruljirale ob meji teritorialnih voda komunističnega Vietminha, so rešile na tisoče teh bsguncev. K SLIKAM NA TEJ STRANI: Na zasilnih splavih so nesrečni begunci sredi besnečih valov slednjič le uspeli do francoske rešilne ladje. A koliko jih je m?d begom potonilo v morju!... Rešilna ladja je prepolna begunskih množic, ki beže iz domačije z bornim imetjem. Begunčki pri kosilu na ladji: iz velikega peharja zajemajo svoj opoldanski obrok riža... Otroški kot na ladji: begunsko dete in ob njem odprt — molitvenik! Indokinsk; begunci so rešili najdražje: svoje otroke in svojo ŽRTVUJ EJO DOM ZA VERO Zgodovina se ponavlja... Tudi zgodovina slovenskih protikomunističnih beguncev se ponavlja ~~ na Kitajskem, na Koreji, v Vietnamu... Ko smo bili mi be-Sunci, smo pričakovali i-azumeva-uje in pomoč od vsega katoliškega sveta, če je nismo dobili povsod >n dovolj, smo tožili... razočara-ni nad ljubeznijo bratov - katoličanov. Ali dobe današnji kitajski, korejski, vietnamski in formoški begunci, med njimi mnogi katoličani, povsod v katoliškem svetu razumevanje, od vseh bratsko pomoč? Al; jo dobe v primerni me-1'i tudi od bratov katoličanov Slo-Vsncev? K SLIKAM NA DESNI: Misijonar, tudi sam begunec, mašuje svojim ovčicam na krovu francoske ladje. Na krovu rešilne ladje, ki vo-zi begunce iz Haiponga v Saigon, Prisostvujejo množice beguncev sveti maši. Sveto obhajilo v begunskem taborišču. Med potjo po morju — v svobodo molijo begunci rožni venec. IZ PIUM HOVtNJKNI MlilJOKAPJtV iPo desetih letih popolnega molka se je spet oglasila iz Indokime, iz mesta Hue v Vietnamu, frančiškanka misijonarka Marijina s. LEONIJA POKOVKO Njeno pismo nas je zelo razveselilo, saj nam je dokaz, da imamo tud; v Vietnamu Slovenci še vedno svoje misijonske moči. Uredniku KM je misijonarka pisala: Častiti gospod! Daleč je že čas, ko sem prejela Vaše zadnje pismo, ki mi je prineslo z Vašimi misijonskimi pozdravi toliko žalostnih novic iz domovine, obenem pa trdno upanje, da bo naša dežela ostala zvesta Bogu in Njegovemu namestniku. Vaše pismo sem prejela več kot leto pozneje, ko je bilo pisano (najbrž zairadi revolucije v Indokini - op. ur.) in mi je bilo tedaj nemogoče,odgovoriti. šele v začetku letošnjega leta se Vam morem zahvaliti za ^Vašo skrb hi1"' pismo, ker smo se vse sošSestre za božič poslovile od prejšnjega bivališča in „odšle v drugo, gostoljubnejšo zemljo. Tukaj sem izvedela žalostne stvari o domovini, pa tudi o drugih deželah po svetu... Gotovo ste tudi Vi že srečali več pregnanih misijonarjev iz Kitajske: mnogi izmed njih so trpeli za vero. Tukaj je ena naših sosester od tam, pa nam pripoveduje, kaj vse se na Kitajskem groznega dogaja. A v upanje nam je, da zna Bog tudi hudo v dobro spremeniti. To nas tolaži v teh težkih časih. — Pošiljam Vam misijonske pozdrave, Vam in vsem našim misijonskim prijateljem. Hvaležna in spoštljiva s. Marija Leonija F.M.M. Iz Belgijskega Konga, misijon Biko-ro, nam piše lazaristovski misijonski brat KAREL KERSEVAN dne 5. decembra sledeče: Letošnje leto poteka v naši prefekturi v znamenju krize radi pomanjkanja duhovnikov. Spet je zbolel eden naših najstarejših misijonarjev, ki je že 22 let delal v Kongu. Napadla ga je zavratna spalobolezen. Nesreča je zlasti, ker . bolezen napredovala že v drugi štadij in je težje ozdravljiva. Več mesecev je misijonar kazal znake nekih motenj, a je mislil, da je malarija, ki se mu po-vrača. Resnična bolezen je bila ugotovljena prav v času največjega dela, ko je odšel naš apostolski prefekt v Evropo. Tako sedaj na tej postaji Bikoro manjkata dve delovni r»oči v času, ko je čas misijonske žetve, ko bi katehu-meni, pripravljeni na sveti krst, morali biti krščeni. Zboleli misijonar je o-benem šolski nadzornik za vso prefekturo; ob koncu šolskega leta bi moral civilnim oblastem predložiti obračune šolskega delovanja naše cerkvene pokrajine, na podlagi katerih potem oblast prispeva za vzdrževanje misijonskih išol. Zaradi vseh teh težav se tudi niso mogla izvesti slovesnosti predvidene ob zaključku Marijinega leta. Na postaji Yumbi, kjer deluje brat Marcel, se je tudi ponesrečil en misijonar. Padel je vznak in z glavo butnil ob tla ter si pretresel možgane. Ležal ja več dni v nezavesti. Ne vem točno, kako mu gre sedaj. Z druge strani se boj za šole nadalje trdo bije. Ustanavljajo laične - oficiel-ne šole z denarjem, ki ga utrgujejo misijonskim šolam. Od že predvidenih podpor za tekoče leto so žs prikrajšali misijone za 87 milijonov frankov. Naše sestre tu v Bikoru na primer letos ne dobe nikake podpore. Prav tako so tukajšnjim šolskim bratom utrgali del. Tako pri nas in po celem Kongu. Objavljamo še drugo, nekoliko kasnejše pismo istega misijonarja, ki nam je priložil tudi zelo zanimivo in obširno poročilo o ovirah katoliškemu šolstvu v Kongu, k; jo objavimo v prihodnji številki. Misijonarjevo pismo podaja lepo podobo truda, dela, težav in žrtev, pa tudi blagoslova božjega pri širjenju bož-J^ga kraljestva v Kongu. Takole piše: ^Prečastiti gospod! Iskreno se zahvaljujem za vse( kar sem od Vas prejel v Zadnjem času. Imam v rokah vse števil-J1 * * * *© zadnjega letnika z Zbornikom. Pri-'aeam list o najaktualnejši in najvaž-n®jši zadevi, ki trenutno beli glave vsem misijonskim predstojnikom v tej deželi. Povedal sem le nekaj malenkosti. V tukajšnjem časopisju se zel0 mnogo raz-Pravlja o teh stvareh, v obeh taborih. prihajajo s temi poročili na dan mnoge nerednosti, ki postavljajo vladu-j°če bele v slabo luč pred domačini. Nasprotniki sredstev ne izbirajo, ker ho-®ejo doseči svoj namen. Vv 18. decembra smo imeli pri nas kr-sČevanjie. Tu je bilo krščenih 144 učen-®ev (med njim; 43 deklic). Na postaji “okongo so imeli 25 krstov, v Itipo pa Za številke iz drugih postaj ne vem. j'daj je na poti v Kongo nov misijonar, m ga je naš monsignor pridobil za tukajšnje misijone. Drugi, ki so še obljub-Ijenj, ge n;so duhovniki, ali pa morajo ^udirati, da si bodo zadobili potrebne diplome za večjo zmožnost delovanja v misijonih. Misijonski šolski nadzornik mora n. pr. imeti diplomo laičnega šol-fk-'ffa nadzornika. Sedanji, ki trenutno ©oleha zaradi spalne bolezni, ts diplome Pinia in tako po letu 1956 ne bo mogel 'm® de’ovati. — Monsignor nam je našel ©di ženskih misijonskih moči, neko vejo Prsu!inskega reda. Te misijonark? se °do za letos naselile v Bolobu na naši misijonski postaji. Na omenjeni posta-'' zta dva misijonarja; postaja sama je y©like važnosti. Bolobo je veliko sredi-'©© in že stara, močna trdnjava prote-antskih misijonarjev. Prav zaradi t h j6 misijonsko delovanje še bolj kočijivo sev?da tudi manj uspešno. Posebej je 'n teža aanj va z zakoni, k; so skoraj redno me- i ■> in pa prav pripustitev h krstu o- .^°k iz teh mešanih zakonov. Monsignor st danrs odšel na pot proti tej no- le] ^ ,n ^uir|t)iju' Pa i’uto g°r v Luko- °- Njegovo glavno opravilo bo pode- ljevanje svete birme. V njegovi navzočnosti bodo v Yumbiju odločali tudi o graditvi nove cerkve, za katero je moj brat Marcel že pripravil velike zaloge trpežne, žgane opeke. Za božične praznike sem prejel pismo sobratov iz Ljubljane. Bila je to prva poštna zveza po ločitvi pred 14 leti. S?m jim že odgovoril, ker so želeli mojih poročil. Vaš vdani Karel Kerševan . CM. Iz misijona Keimones v Južni Afriki se je oglasila s. MARIJA VINCENCIJA NOVAK, oblatinja: Na letošnji praznik Kristusa Kralja smo na našem misijonu užili veliko ve-s'lja. Imeli smo 70 krstov, 84 birm in 64 prvih sv. obhajil. Polovica krščen- Zamorček iz Belgijskega Konga. cev je prešla iz protestantizma; tako vidite^ da protestanti omagujejo, katoličani pa poraščajo. Daši je naše življenje sicer posuto s trnjem, bi vendar ne menjala s celim svetom, kajti čutim se najsrečnejšo na svetu s temi našimi ubogimi, ki jih Jezus tako ljubi. Vas in vseh ljubih rojakov se spominjamo v naših žrtvah in molitvah. V januarju se je č. g. Wolbanku iz Hong - konga oglasil naš salezijanski misijonar oče ANDREJ MAJCEN, S. D.B., z naslednjim pismom. Vaše pismo - dar iz misijonskega sklada 1954 (300 dolarjev in 20 za svete maše po namenu g. dr. J. Golota) mi je prišlo prav za tridnevnico sv. Janeza Boška. Dejal sem mu, naj Vam in vsem ■dragim dobrotnikom kar on sam in njegova „vsemogočna“ Pomočnica velikodušno poplačata. Naši sobratje in naši gojenci so že navajeni, da molijo po namenih predstojnika in v to tudi darujejo razna dobra dela, mrtvičenje jn drugo. Razume se, da bo „poseben del“ teh dobrih del namenjen za naše dobrotnike. Res ne vem, kako naj bi se Vam z3 vse zahvalil. Poleg tega pa me je prav veselo iznenadil Vaš velikodušni sklep' skozi vsa teološka leta pomagati enemu naših kitajskih bogoslovcev. Te novice so bili zelo veseli tudi naš; sobratje ter gospod inšpektor, ki dela „na živo in mrtvo“ za naše poklice. Mi še vedno u-pamo, da bo prej ali slej prišla „Mariji" na ura“ in bomo takrat imeli personal za Kitajsko. A tudi tu so nam kitajski poklici nad vse koristni in potrebni. Pomagati enemu kitajskemu dohovniku, saj Vi to dobro veste, je pomagati tolikim in tolikim kitajskim gojencem in rešiti si svojo dušo! Duhovnik, tudi Če iz profesor, je še vedno duhovnik in lah- Naš misijonar g. Andrej Majcen sredi svojih sobratov in novokrščene v v zavodu Tang Kuig Po, kateremu je ravnatelj. Krščenih je bilo 5 učiteljev, 2 slugi in 28 gojencev (4 na sliki manjkajo). Te svoje laične sod lavce je K. Andrej Majcen sani želel krstiti, dočim so gojence krstili ostali sobratje. Prelepi sadovi dela našega rojaka! toliko dobrega stori. Prosim Vas, da ^ mojem imenu sporočite velikodušni do-m'otnici moje najlepše pozdrave in naj-Prisrčnejšo zahvalo. Sam bom zadevo z inšpektorjem resno preštudiral in Vam P°>n potem javil ime, pa tudi poslal fo-ografijo in pismo tistega, ki bo dde-j''en te dobrote. Bog plačaj za ta sklep, 1 ja vreden žrtev in dela, saj gre za Hekaj svet ga, apostolskega in predvsem naibo!j misijonskega. Morda pripravlja-ITl0 s t m nove mučence, nove spoznaval-sveti Cerkvi. Res smo ponosni na na-ki so osta'i na Kitajskem. Oče Wang Gci v ječi in na trdem d lu, toda nje-Sov Zfi,]e(j je v Oporo jn p0m0g konmin-h 'f0 katoličanom! Eden naših v Šang-. Ju je v ječi že umrl, drugi pa je tudi ® smrtni postelji. Pa so vendar naši q žive plamenice vere v t.mini! — l^da Gederja sem v Vašem imenu Pozdravil t r mu dejal, naj Vam lePo kaj piše. Pravil mi je, da Vas je „enkrat“ videl, pa da ni mogd z Vami govoriti. Takole je bilo: Tam v Namjunu (železniško križišče v južni Kitajski, kjer sta od rdečih izgnana in skrbno zastražena naša misijonarja čč. gg. Wol-bank in Kopač CM čakala na vlak. - Op. ur.) na misijonu je bil, ko so otroci pri-dreveli v njegovo sobo: „Gospod, dva duhovnika sta tam, pojdite ju gledat!“ Vesel, da bo oba neznana gospoda lahko pogostil na svoj m misijon, se je odpravil, da bi ju povabil. Gospod Wolhang — tako nadaljuje — je prav takrat s paličicami otepal skodelo bornega riža, po’eg njega pa je menda bil gospod Kopač. Vprašal je policista, če bi smel z Vama govoriti. Mož postave pa ga je tako nahrulil, da mu je kar volja pošla še naprej vztrajat, ter se je žalosten vrnil domov!... — Pošiljam sliko tistih, ki smo jih krsti i za božič; škoda, da ni- so bili vsi prisotni. Molimo, da bi ostali res stanovitni do ure, ko jih bo Gospod poklical ob zadnji uri k sebi, pa da bi takrat še nosili belo oblačilo milosti božje. — Prav lepa zahvala vsem in vsem najlepše pozdrave! Vaš Andrej Majcen. Iz velikega japonskega pristaniškega mesta YOKOHAMA se nam je v dveh pismih, katerih zadnje bo gotovo še posebej presunilo naše misijonske prijatelje, oglasila frančiškanka misijonarka Marijina, sestra MARIJA MACNISE. Obe pismi je naslovila na urednika KM in v prvem takole popisuje precej žalostno stanje ubožnice, ki jo s sosestra-m; oskrbuje: Dovolite mi, da to pot prihajam k Vam z veliko prošnjo. Že v pr.jšnjem pismu' sem omenila željo naše matere prednice: če bi nam mogli kako pomagati pri gradnji novega zavetišča za starke. Danes Vas za to stvar iskreno prosim, naj bi nam naši misijonski prijatelji prihiteli na pomoč. č. g. Wölbung CM je sider pri zadnji pošiljki v pismu omenil, da naši darovi niso darovi bogatih, temveč darovi ubogih. Zato mi je tako težko, ker Vas nadlegujem. Toda misel, da ljubi Bog stotero poplača, mi daje pogum in zato vseeno prosim. Saj tudi naše starke mnogo molijo pri skupni molitvi za svoje dobrotnike, ko se v kapeli zberejo vsako popoldne. Tudi redovna družina vsak dan moli rožnj venec za dobrotnike. Mati prednica je dejala, da za začetek gradnje potrebuje 2 milijona yenov. To je ogromna vsota, ki jo bo težko spraviti skupaj. Tako smo zdaj prisiljene prosjačiti na vse strani. Sedanje zavetišče je velika baraka, ki so jo po vojski zapustili vojaki (med vojno smo bile prisiljene prepustiti jo tukajšnjim vojaškim oblastem, a so nam jo po vojni vrnile). Tudi sobe niso pobdjene in skozi špranje si utira pot mrzla burja. Živo smo potrebne nove zgradbe, le denarja ni. Pozidale smo sicer pred nekaj leti novo kuhinjo in lani prostor za pra- nje in kopanje. A to je premalo. Če Vam jo mogoče kaj pomagati, Vam bomo za vse iz srca hvaležne. Naj Vam ljubi Bog obilno poplača vse Vaše požrtvovalno delo in Vam bogato daje svoj božji blagoslov pri vseh Vaših podvigih, pa nakloni skorajšnjo vrnitev v drago domovino. Bog živi! Drugo pisanje naše misijonarke, dva meseca za gornjim, pa nam sporoča o veliki katastrofi, ki je v letošnjem fe-februarja zadela njihovo zavetišče za starke: Prečastiti gospod Ladislav Lenček in vsi dragi misijonski prijatelji! — Včeraj okrog štirih zjutraj, ko smo še vsi spali, smo imeli strašen požar. Naše zavetišče za starke je zgorelo do tal..-Ko nas je krik „gori!“ zbudil iz sna, se je požar že tako razširil, da je bilo nemogoč: kaj rešiti. Zgorelo je Sl oseb! Kakor domnevajo, je požar nastal zaradi kratkega stika. Pogorela nam je tudi kapela, ki se je vžgala od silne vročine» čl prav je bila od zavetišča nekoliko vstran. Zavetišče je bilo velika lesena baraka.. . Komaj smo rešile samostansko hišo, ki je čisto blizu kapele in jo j? z njo vezal hodnik. Za preživele starke smo začasno napravile prostor v samostanu. Naj svetejše pa smo prenesli v dvorano noviciata, kjer so imele novinke svoj pouk in predavanja. Brez cerkve so zdaj tudj tukajšnji verniki, ker jim je naša kapela služila za farno svetišče. Potreba pomoči je zdaj, ko j? vse tako strašansko drago, še dvakrat nujno. V vsem S7no odvisni od dobrotnikov! Vaše cenjeno pisno o srm pred tednom prejela; prisrčna hvala. Oprostite, da se eh tej veliki n sreči še enkrat zaupno obračam na Vašo velikodušnost v imenu naše matere prednice in vse naše samostanske družine. Ljubi Bog Vam obilno vse poplačaj, to bo naša prisrčna molitev. — Pri Jezusu, Mariji, Jožefu in našem bratu sv. Frančišku moli za Vas v» sestra Mariia Macnise F.M.M-Povabilo uredništva: S. Marijo Macnise in njen težko preizkušeni misijon še posebej priporočamo misij dobrotnikom! Darovi v sklad za slov. misijonarje 1954 GORICA: A. Jerman, 600 lir; N.N. za misijonarja Miklavčiča, 20.000 lir; Goriški begunec 2.000 lir; dr. Tul za mis. St. Poderžaja, 1 dolar in 25 avstrijskih šilingov; Ivan Baloh, 5.000 lir; Otroci iz Valerišča, Stsverjan, 2.400 lir. TRST: N.N. 6.200 lir. AVSTRIJA: Po č. g. Miklavčiču: nabirki za Misijonsko nedeljo in na sv. Tri Kralje, 621.70 šilingov. ARGENTINA: Misijonski odsek v Mendozi: izkupiček misij, prireditve, 816 Pesov; N.N. 100 pesov; Ivanka Kušar, 20 pesov, Margarita Bassanese, 55 pesov. U.S.A. (v dolarjih) : Po 150.—: Neimenovana (drugič) ; Miss Marija Ciber (prvič) ; obe za vzdr-ževanjis domačega bogoslovca za čas njegovega teološkega študija v letu 1955. Lansko podporo je dobil indijski novomašnik jezuit, katerega zahvalno pismo so Katoliški misijoni objavili. Po dobroti rev. J. Cukale, slovenskega jezuitskega misijonarja v Indiji. Po 11.—: Slovensko dramatsko društvo „Lilija“, Cleveland, Oh., polovica čistih dohodkov iz Marijanske akademije na čast Brezmadežni v Clevelandu (po Sg. A. Nemec ml., F. Gospodarič in R. Kneži). Po 100.—: Neimenovana. Po 35.—: Mrs. Frances Rebol (od tega 30.— za sina misijonarja rev Franca Kebol M.M., na Formozi). Po 30.—: Neimenovana družina v domovini in na tujem v zahvalo pnesvrtemu ^Pcu Jezusovemu in Marijinemu, sv. Jožefu in Baragi za vse slovenske misijonarje. Po 25.—: Družini Baraga - Beričič; Frank Štrukelj (za Fr. Rebola). Po 20.—: Matevž Teka v c (dvakrat po 10) ; Mrs Marija Kolarič ( v zahvalo 2a srečno sinovo vrnitev iz ameriške vojaške službe). Po 17.—: Miss Manca Preša (v zahvalo za uslišano ozdravljenje). Po 16.—: Mrs. Mary Rus (dvakrat: 12 in 4). Po 15j—: St. Vitus Dad’s club (božični dar Fr. Rebolu). Po 13.—: Družina Antona Nemec (dvakrat: 10 in 3). Po 10.—: Miss Breda Kolarič (učenka katoliške ljudske šole); Mr. in Mrs. Sluga; Frank Starin (božični dar slovenskim misijonarjem): rev. N. N. ^r3. Frarces Marolt; Mrs. Frank Tushar (dvakrat po 5); National Council of patholic Women, Ely, Minn. (dar ob misijonskem predavanju miss W. o kitajski Zeni in delu Cerkve zanjo; po rev. J. Vovku). Po 6.—: Michael Hochevar; Mrs. Agnes Bukovec (dvakrat: 5 za msijonarja Kebola kot božični dar in 1). Po 5.—: Mrs. Johana Logar. Mrs. Mahkovec; Mrs. Agnes Kompam; Mrs. frances Novak; Tomaž Pestotrik (božični dar mis. Rebolu); rev. N.N.; Misijon-ski krožek v Gilbertu (dar za knjige dvema misijonskima kandidatkama ob vsto-pu v samostan) Po 4.— Joseph Knaus; Mrs. Josephine Podlogar. Po 3.— Mrs. Rose Kenik; Mrs. Mary Skul (dvakrat: 2 in 1; 83 letna misijon-s^a dobrotnica, ki bi rada dala več...). Po 2.50: Mrs. Mary Ažman (po Mrs. A. Tushar). Po 2.—: Mr. Jakob Petkovšek; Mrs. Johana Vidmar; Mrs. Jennie Mazovec; Vinko Kržišnik; Jože Simič; Miss Josephine Mokorel; Mrs. Viktorija Deslic; Mrs. Justina Bellinger (za msijonarja Pavlina orgije v Hong kongu) ; Mrs. Mari Dre-shar; Mrs. Marija Kacijan. Po 1.50: Joseph Stamphel; John Grm; Frank Oražem; družina Frank Skvarča; Lojze Zorenč. Po 1.—: Mrs. Rose Šimenc (za SMZ) ; Frank Mejach; Miss Lojzka Verbič (za p. J. Cukale) ; Miss Katarina Vindisar (za znamke) ; Mrs. Josephine Palčič; Mrs. Josephine Martincich; Mrs. Marija Jeretina; Mrs. Jennie Zelle; Mrs. Mary Martich; Mrs. Anna Stariha; Mrs. Valentine Ambrose; Mrs. Caroline Gregory. Po 0.50: Mrs. Lucija Kalan; Mrs. Frances Kvaternik; John Gruden; Franc Mihelič; Mrs Mary Pirnat; Mr. in Mrs. Charles Kuhar. Po 28.50: Nabirka Miss Kosem (darovale za slovenske misijonarje v zahvalo po op ra vi je nih clevelandskih duhovnih vajah za žene in dekleta: Ivanka Grdadolnik 10; Marija Bohinc 5; Mary Sajovec in Zalka Hirschegger po 2; Josephine Pavli 1.50; in po 1: Rozi Tomšič, Angelca Bolha; Eleonora Gross; Ivanka Pretnar; Ivanka Kustec; N.N.; Milka Sleme; Frances Pernach). Po 10.—: Jennie Koželj (preko Mis. pisarnie). Skupaj U.S.A.: .................................. 943.50 KANADA (v dolarjih) : Po 50.—: Rudi Šircelj (po mis. Kopaču CM.). Po 45.—: Misijonski krožek v Torontu v sklad slovenskih misijonarjev iz! prireditev (dvakrat: 25 in 20). Po 20.—: Valentin Sušnik (drugič; v zahvalo za prihod družine iz domovine)-Po 10.—: „Batawski Slovenci“ (slovenska skupina v Batawi, Ont. čisti dobiček iz družabni? prireditve rojakov; po Miss Pavli Sečnik in Miss Medved); Frank Somrak; Mrs. Frances Steklasa. Po 4.—: Otroci družine Šehovec: Franc, Ivan in Cecilija (po Fr. Kopaču)-Po. 3.—:Mr. in Mars. A. Krajc; Mr. in Mrs. J. Wintar. Po 2.— Miss Lucija Cvek; Mr. in Mrs. F. Mrače; Mrs. Mary Kozoglav (po Miss Mary Kozoglav). Po 1.85: Majda Škerl (tri in pol letna ,jnala misijonarka“, ki je dolgo pri' hranke v „išparovček“ nosila za slovenske msijonarjie). Po 1.—: Mrs. D. Hudolin; Miss Frančiška Meixner. Skupaj Kanada: .................................. 164.85 ZA TISKOVNI SKLAD KAT. MISIJONOV DARUJEJO: U.S.A.: Po 2.— : Mrs. Antonija Nemgar. Po 1.50: Louis Debeljak. Po 1.—: Miss Brigita Pregelj (Kanada); Mrs. Anna Stariha. Po 0.50: Mrs. Mary Dreshar; Mrs. Jennie Mazovec; Frank Končan; Mrs. Louis Martinčič; Mrs. Margaret Smolit; John Skubic; Jože Vrečar; rev. J. Vovk; Mrs. Viktorija Deslic; Mrs. Marjeta Švigelj; Ernest. J. Shager; Mrs. Stana Oven; Steve Celec; Mrs Angela Grosei; Mrs. Anna Doles; Mrs. Jennie Muhich; Mrs-Paulina Kastrlec; Mrs. Agnes Pierce; Mrs. Jennie Dolence. Po 0.25: Mrs. Louise Resetic. DAROVI ZA MISIJONE v DRUGI OBLIKI (mateiijalni): Misijonski krožek v Gilbertu več paketov slov. misijonarkam, zlasti v Indijo ln Japonsko; Miss Lojzka Verbič in Miss Zdenka Viher rožne vence in nalivno pero ?• J- Cukali SJ.; Mrs. Tushar Anica več pakitov misijonarki Medvešček in s. r^ardinar; Mrs. Emily Martincich znamke in Christmas Cards; Mrs. Mary Re-ei'nak (Kanada) znamke; Mrs. Johana Petkovšek znamke; razni neimenovani 2namke. sklad za vse slovenske misijonarje 1954 podaljšan do konca 1955 V SKLAD 1954/55. Ker so mnogi pomembni misijonski sodelavci izrazili željo, da bi vsakoletno ^keijo v pomoč slovenskim misijonarjem začenjali in zaključevali vzporedno z zamikom in koncem vsakega leta, zato smo se odločili podaljšati akcijo leta 1954, 151 bi se sicer imela zaključiti koncem marca tekočega leta, do konca 1955 in začeti n°vo akcijo, sklad za vse slovenske misijonarje 1956, 1. januarja 1956. Kajpada ne bomo čakali do konca tega leta z razdeldtvijo doslej nabranih pridevkov, ampak bomo takoj po Veliki noči začeli potom g. Wolbanka CM iz U.S.A. azpošiljali misijonarjem vsote, enim kar lepe, drugim le skromne, pač po najbolj nepristranskem prevdarku aktualnosti naše pomoči enemu ali drugemu. Do nekako koncem marca se je zbralo sledeče: U.S.A.: 1.948.15 dolarjev; Argentina: 519 dolarjev (14.541 pesov); Ka.nada: ^4.85 dolarjev; Italija: 277 dol. (180.400 lir); Avstrija: 24 dol. (621. 70 šilingov); 1 Panija, Chile, Venezuela, Uruguay i.n Avstralija skupaj: 7 dolarjev v različnih Valutah. Skupno torej: 3.160 dolarjev. Ker računamo, da se je med tem pri raznih sodelavcih in odsekih, zlasti še Y U.S.A. in v Kanadi, od koder imamo zadnja poročila od srede februarja, še kaj Nabralo, si drznemo računati z razpoložljivo vsoto 3.500 dolarjev, katere v celoti razdelimo vsem misijonarjem, in sicer točno petdesetim posameznikom ali skupinam. V prihodnji številki objavimo, koliko je kak misijonar prejel. PROSIMO VSE MISIJONSKE ODSEKE IN POŽRTVOVALNE POSAMEZNE ^delavce, da vztrajno nadaljujejo z darovanjem in zbiranjem PRISPEVKOV V POMOČ VSEM SLOVENSKIM MISIJONARJEM. NE ^OZABIMO, DA JIM DOMOVINA NE MORE POMAGATI RAZEN Z MOLITVIJO TRPLJENJEM, zato misijonska pomoč v denarju, ki JE TUDI NEOBHODNO potreben, LEŽI izključno na ramah ROJAKOV V ZAMEJSTVU. KAR ZBEREMO DOSLEJ NA LETO, JE SICER VELIKA ŽRTEV kakih 100, da, morda 1.000 posameznikov, a vendarle še vedno ke kapljica v morju potreb naših borcev na Kristusovi osvajalni FRONTI. SLOVENSKA MISIJONSKA ZVEZA SiE Z OBČUDOVANJEM ZAHVALJUJE vSRm MISIJONSKIM SODELAVCEM IN MISIJONSKIM ODSEKOM, PA ZLA-^Tl gg TISTIM POSAMEZNIKOM, KI, ČEPRAV NE LAHKO, VENDAR DARUJEJO TUDI VEČJE VSOTE ZA MISIJONE, ZAVEDAJOČ SE NEIZMERNIH potreb, pridružujemo se na koncu te številke objavljenim KKSEDAM NAJVEČJEGA MISIJONSKEGA DELAVCA V ZALEDJU MISIJONARJA KARLA WOLBANKA CM. IN PROSIMO KRISTUSA GOSPODA, NAJ ‘ISOčERO POPLAČA VSEM VSE VELIKE IN MALE ŽRTVE, DAROVANE URJENJU NJEGOVEGA KRALJESTVA NA ZEMLJI. Za Slovensko misijonsko zvezo Ladislav Lenček CM. l UMRL JE P. FILIP DE REGIS SJ. „Hočem ostati tukaj med ubogimi“, se je branil p. De Regis, ko so ga hoteli prepeljati iz splošne bolnišnice v sanatorij. Ležal je ta neutrudljivi apostol na svoji smrtni postelji, izčrpan radi prevelikih naporov, kot nekoč sv Frančišek Ksaverij pred vrati Kitajske. Njegovi jezuitski predstojniki so morali sami posredovati. In p. De Regis je takoj ubogal. Ko so ga še isti dan odpeljali, so vsi bolniki iz dvorane vstali ter ga spremili do vrat. Osvojil si jih je v enem tednu. Dan in pol pred njegovo smrtjo sem še bil ob njegovi bolniški postelji v sanatoriju Lavalle. Čeprav so mu bile u-re življenja štete, je ohranjal vso tisto polnost življenja, ki mu je bila tako značilna. Od časa do časa je pokašljeval. Poleg anemije je zbolel še za pljučnico in malo za tem ga je Gospod poklical po večno plačilo. Težko je pisati o človeku, kot je bil pokojni p. De Regis. Poznal sem ga sicer, vendar še premalo, da bi dojel vso njegovo svetost ter osebnost. Prvič sem se srečal z njim za Veliko noč 1. 1953. Prišel sem na rusko rezidenco, da bi prisostvoval vzhodni polnočnici Kristusovega Vstajenja. Veselo me je sprejel na dvorišču ter me takoj peljal v svojo sobico. Ponudil mi je sto^ sam je pa sedel na posteljo. Visok stas, globok in blag pogled, visoko čelo, dolga bela brada so mi napravili globok vtis asketskega človeka ter izrazite osebnosti. Dolgo sva se razgovarjala. Zanimal sem se za njegovo življenje in p. De Regis mi je s prisrčno preprostostjo pripovedoval v glavnih obrisih svojo živ-Ijensko pot. Francoz po rojstvu je prestopil v vzhodni obred. V ta namen je šel kot teolog na Poljsko, kjer se je privadil slovanskim običajem ter se naučil ruskega jezika ter staroslovanščine. Leta 1933 je bil poslan v Rim, da prevzame mesto duhovnega voditelja v Russicumu. P. Kulik, ruski duhovnik vzhodnega o-breda, ki je bil takrat njegov gojenec, piše v „Za pravdu“, da se je p. De Re-gisa vpliv takoj začutil. Bila je to no-vaj neobičajna ter oživljajoča duhovna usmerjenost, ki je vodila h globokemu življenju z Bogom. Že naslednje leto je bil pokojnik i' menovan za rektorja kolegija. „Vsak, ki je potreboval tolažbe in pomoči,“ piše p. Kulik, „je vedel, da če potrka na vrata Russicuma, ga bo sprejel na pragu rektor p. De Regis, kateri nikdar ne odreče pomoči.“ Ob izbruhu vojne se je vrnil v svojo rodno deželo, kjer je deloval v Parizu med ruskimi begunci. Po končani vojni je zopet prevzel mesto mesto rektorja v Russicumu, obenem pa deloval med Rusi, ki so se nahajali v taboriščih DP. La očividec bi mogel pisati o njegovi požrtvovalnosti v Italiji. Znan m' je dogodek, ki mi ga je sam pravil. Ita' lijanske oblasti so mu zaupale, da bo velika skupina ruskih beguncev po rusko-italijanski pogodbi nasilno vrnjena, štete so jim bile že ure. P. De Regis je tekal po mestu, da bi dobil hišo, kjer bi začasno nastanil Ruse, ki so bili v nevarnosti. Nekaj ur za tem so se ruski begunci že nastanili v novi hiši. Naslednje jutro je italijanska policija obkrožila bivše poslopje DP, a ga je našla prazno. Ko so Rusi 1. 1948 emigrirali v Argentino, ie kongregacija za vzhodno Cer' kev iskala, koga bi poslala z njimi, da bi jim nudil duhovno in tvarno pomoč. Takrat se je p. De Regis sam ponudil-Bil je takoj sprejet ter imenovan za delegata Svete kongregacije vzhodne Cerkve za vso Južno Ameriko. V Buenos Airesu se je znašel pred novimi in težkimi nalogami: ustanovit' rusko katoliško Cerkev, pomagati pra-vos^vnim, katerih je bila večina, da dobo lokal za svoje bogoslužje, preskrbet' jim službe, denar, itd. Pri vsem tem so mu veliko pomagali jezuitski predstojniki. Vatikan je kupil hišo, kjer se je ustanovila ruska kato-liška Cerkev. Pravoslavno bogoslužje se j« v počitnicah vršilo v preurejeni obed-n>ci za dijake v kolegiju „El Salvador“. Pozneje jim je ta neutrudljivi apostol Preskrbel posebno dvorano od velikoduš-nega župnika v Pueyrredonu, kjer se zbirajo k bogoslužju še danes. C tem nekako sva se takrat razgo-varjala. Spominjam se, da sem ga tudi Povabil, da bi vodil vzhodni dan za Slo-vence, do katerega pa žal ni prišlo. Za-trdil sem mu tudi, da sme pričakovati sto udeležencev. Takrat se je zami-shl in rekel: „Da, Slovenci mi ugajajo; ne mešajo namreč vere s politiko, kar Se>n opazil pri mnogih drugih narodih.“ Skromna sobica, v kateri sva se nahajala, je bila prav v skladu z njenim stanovalcem. Postelja, majhna miza s stolom, na steni pribita velika polica za *nji}?e ter nekaj ruskih slik. Opazil sem, ha si je p. De Regis, čeprav je bil predvojnih, izbral najmanjšo sobo in da je 0|la nje oprema najskromnejša. Resda je bila skromnost njegova po-^hna odlika. Pomislimo, da je dajal konference številnim poslušalcem, kot n. pr. V Mendozi, kjer je bila velika cerkev na-oito polna, v prisotnosti škofa, vendar se mu ni zdelo poniževalno govoriti le Pot’m poslušalcem, kot n. pr. na tečaju Ka je vodil v Buenos Airesu. Dvakrat je potoval v Brazilijo, da je Ustanovil kolegij za i'uske dečke, kateri So s svojimi družinami prihajali s Fi-hpinov. Nastanil jih je GO in bi jih bil 8-8 več, če bi bilo več prostora. Kot pisec najrazličnejših člankov v 'evijah kot „Istina“ (v francoščini), „E-studios“, „Criterio“, „Mensaje“, je dobro Poznan tudi med Slovenci po zaslugi č. dr. Jakliča, ki je v septembrski šte-vdki 1952 podal v Katoliških misijonih 'J obliki intervjuja sliko o ideologiji in e*u p. Dj Regisa. V januarski številki Jo4 je pa p. De Regis sam napisal pochen članek za KM. Pokojnikov duh živi za mrtvimi črka- mi, razrtesenimi v najrazličnejših jezikih. Potreben bi bil človek, ki bi prodrl prav do duše pisca. Doprinos p. De Regisa k veliki ideji o združenju Cerkva je ogromen. Če pomislimo, da je pokret za združenje zadnje čase zelo spremenil svojo usmerjenost, ker se je pokazalo, da manjka predvsem medsebojne ljubezni, moramo pripisovati pokojniku eno izmed prvih mest. In vsa njegova širokogrudna ljubezen, ki je tega apostola tako poveličevala, je izražena s pisano besedo po neštetih revijah in časopisih. Tako smo spremili p. De Regisa, v teh par besedah, preskromnih za takega človeka, po njegovi življenski poti. V petek zvečer, 18, februarja, se mu je stanje nenadoma poslabšalo. V prsih je čutil močne bolečine. Ruski inženir Larin, ki je edini prisostvoval njegovi smrti, mi je s solzami v očeh pripovedoval, kako so potekle zadnje ure p. De Regisa. Prejel1 je sv. zakramente, nato pa prebil svoje zadnje tri ure v neprenehni molitvi z večnim Sodnikom. Polglasno je mrmral le v ruščini: „Bože“, ali „Gospodi“, „Gospodi prosti menja, Gospodi prosti moi pregrešenja“. Končno je pa vzdihnil: „Ja umiraju“ in nagnil glavo. Prenesli so njegovo krsto na rezidenco ruske katoliške Cerkve, kjer se je v soboto vrlšil 'slovesni pogrebni obred. Njegovi zvesti Rusi, ne le katoličani, temveč tudi pravoslavni, so mu po ruskem običaju ihteči zadnjikrat poljubljali mrzli roki. Pokopan je na jezuitskem pokopališču v San Miguelu. Trdno upajmo, da pokojni p. De Regis prosi pred obličjem Gospodovim, „da bi bili vsi eno“ in „da bi bili med seboj istih misli, da bi enodušno z enimi usti slavili našega Boga“ (Rimlj. 15, 5-6). S. Eiletz S.J. Opomba: Nekateri podatki v tem članku so vzeti iz ruskega tednika „Za pravdu“, 26. II. 1956, ki izhaja v Buenos Airesu. KAZVmmVl VUTI O miACOVI ZADtVI POROČA KAREL WOLBANG CM., U.S.A. PREDSEDNIK BARAGOVE ZVEZE NA OBISKU V EVROPI Zadnja številka angleškega glasila Baragove zveze v Marqucttu, Michigan, Bulletin (1954, štev. 2, str. 15) priobčuje poročilo glavnega vikarja in’ predsednika BZ, monsignorja dr. J. L. Zry-da odbornikom n članstvu BZ o „mnogih koristnih stikih“ v zadevi priprav za Baragovo beatifikacijo in o srečanjih z več no zvestih zbiralcev Baragovega materijala po evropskih arhivih. V pariških arhivih Družbe za širjenje vere je dobil ponovno zagotovilo u-radnega zastopnika zaradi bolezni odsotnega glavnega arhivarja msgr. Berti- na, da bodo storili, karkoli bo možno v prid Baragovi zadevi. Znani naš rojak Franc Erjavec vrši v Parizu odi čno svoje delo v to smer. V Mohorjevem koledarju 1955 (Celovec) je izšel o teh raziskavanjih zanimiv njegov članek. Rimski Propagandni arhiv je doprinesel k osvetljevanju Baragovega dela in njegove škof je mnogokaj po vztrajnem prizadevanju dr. M. Jezernika, ki mu gredo uradno zelo na roke. Glavni arhivar msgr. Pericone, k; posebno po' maga, j© sam za beatifikacijski postopek zelo navdušen. Msgr. Zryda je veselo presenetilo dejstvo, da je v r mski kuriji in celo v kardinalskem zboru naletel na odlične posameznike, ki o Baragovih krepostih in življenju že marsikaj vedo. Slovenske šolske sestre na Va dei Colli v Rimu so ga z zanimanjem poslušale in omenile, da imajo za slovensko skupino v večnem mestu vsako leto štiri javne devetdnevnice za pospešitev zadeve Baragove beatifikac je. Tudi Gor-šetov kip škofa Barage, ki jim ga je sv. oče podaril, so monsignorju pokazale. V Slovenijo je zaradi omejenega dovoljenja odšel samo za 24 ur in dal pobud za delo tamkaj zainteresiranim, ki Barago podrobneje raziskujejo. Maševal je v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja in molil pri oltarju sv. Rešnjega Telesa, kjer je Baraga opravil svojo prvo sveto daritev. Posebej je opaž 1, da je vzbudil pogovor o Baragi pri rojakih povsod takoj zanimanje in goreči ljubljanski škof Vovk mu je v avdijenci dal zagotovilo, da so vsi njegovi duhovniki zvesti spremljevalci zadeve za Baragovo beatifikacijo. V ta namen da se mnogo moli in sam da bo storil vse, kar bodo okoliščine dopuščale temu pripravljalnemu delu za Baragov beat fikacijski proces v pomoč. Kardinal Mooney, Baragov naslednik v Marquettu, škof T. Noa in mons. Zryd ob Baragovem dm:vu v Marquettu sodelavci — „prostovoljci“ Kar lepo .število jih je, ki idealno za rbožji Ion“ pomagajo Baragovemu zgo-^pvinarju. Tako je možno hitreje pre-h'sovanje in prestavljanje mnogih dokumentov, ki Barago omenjajo ali pa jih je Sap1 pisal. Zgodovinar poudarja, da so delu zelo uspešni. Sestra Rosemary Crepeau, O. P., iz K°sary College, River Forest, Illinois, ominikanka, ki prepisuje in prevaja rancoskef in italijanske dokumente, je avtorica življenjepisa ,;Pere Mazuchelli“, 1 Je bil Baragov sodobnik. Za to fran-c°sko biografijo je bila od francoske vla-e odlikovana. , Težko č tljive nemške dokumente pre-H'^pje in prevaja p. Bertrand Katnik, k'K.M., lemontski frančiškan in bivši hjižničar ljubljanskih oo. frančiškanov. r Je bil v Avstriji vzgojen, mu znanje mščine močno koristi pri razvozlava- nju nejasnih mest. g Monsignor dr. J. L. Zaplotnik, vsem ž ragovim častilcem že dolga leta znan, (j. ?.n‘.k 'z Gretne v Nebraski, pridno na-Jeje s prevajanjem nekaterih nem- ških in latinskih tekstov. Delo, ki ga opravlja s takim ognjem že dolga leta. Mnogokaj je monsignor že doprinesel za boljše razumevanje Baragovega dela s svojim' kritičnimi opazkami, ker dobro pozna zgodovino slovenskega naroda in potankosti Baragovega življenja. Sicer pa smo kot dijaki tako radi prebirali njegovo čebuljevo biografijo, p sano tako napeto in poučno, kot bi brali dogodivščine iz Karla Maya. Prav bi bilo, da bi mogli ponatis te knj ge v novi, popravljeni izdaji kmalu imeti v rokah za sedanji rod v izseljenstvu. Dva strokovnjaka za prevajanje Baragove zapuščine iz indijanskega jezika skrbno olajšujeta to delo za lep čas. Sta to p. Aubert Keuter O.F.M., iz Sioux City, la., in o. P. Prud’homme, S.J., iz Sault Ste. Marie, Michigan. Daši ni š« gotovo, če bo nujno prevesti iz indi-janščine v celoti vso Baragovo zapuščino, ali bo zadostovalo zgolj pričevanje o pravovernosti njene vsebine, vendar bo celotni natančni pregled teh indijanskih knjig terjal še veliko naporov. Mr. John Ferkull iz Oak Parka, Dl., je v času inž. Gregoričevega delovanja v istem mestu skoraj dnevno pomagal pri tekočih problemih Baragovega zgodovinskega raziskavanja. Gospa je sorodnica lanskega srebrnomašniškega jubilanta in m sijonskega prijatelja gospoda Jožefa Perkulja, bivšega župnika iz Hotederščice nad Logatcem, ki deluje sedaj v ZD. Dolžnost nas vseh je da se Bogu za vse te požrtvovalne skrite sodelavce iskreno zahvalimo in Barago prosimo, naj jim s svojo priprošnjo zvesto pomaga, delo nesebično nadaljevati tudi v bodoče. NOVA LITERATURA O BARAGI V dveh lepih člankih je Mr. Grego-r ch obdelal v dveh lanskih številkah uradnega glasila BZ „Misijon v Indian Lake“ in „Ustanovitev misijona v L’An-su“ (Bulletin 1954, 1 -2). Zanimivo je Baragovo pismo škofu Rese-ju o „koliziji dolžnosti“ v zvezi s težavami, kj jih je naletel ob tiskanju indijanskih knjig, objavljeno istotam (B. 1954, 1). Pred nekaj leti je kanadska izdaja Glasnika Srca Jezusovega (Messeg-er of the Sacred Heart) priobčila krajši Baragov življenjep s v francoščini. Nedavno pa je izšla obširnejša biografija o Baragi, ki sta jo sestavila v francoščini jezuita oo. Lorenzo Cadieux S.J. in Ernest Comte, S.J., pod naslovom „Un Heros du Lac Superieur (Junak Gorenjega jezera). Avtorja poudarjata Baragove misijonske napore med francoskimi Kanadci in pomoč, ki so jo oni Baragi nudili pri ustanavljanju in vzdrževanju indijanskih misijonov. V francoskem prevodu je tud; dodano znamenito Baragovo pastoralno pismo. Knjigo je izdalo kanadsko zgodovinsko društvo v svojih „Documents Historiques“, La Societe Historique, College du Sacre-Coeur, Sudbury, Ontario, Canada. Miss Irma Perkins je pripravila v Sault Ste. Marie, Michigan, mimeogra-firan Baragov življenjepis na 16 straneh. Izdalo ga je 1953 „Marquetts Dio-cesan Council of Catholic Women“ (Mar-uettsko škof. vodstvo katoliških žena.) Poleg frančiškana p. Bazilija članka „Dvoje Baragovih pisem“ (Ave Maria) Lemont, UL, oktober 1954) je izšel v frančiškanskem AMK poučen članek „2® letnica Baragove zveze“ pod psevdoni’ mom „Amerikanski Slovenec“, Mr. Gre-gorichev članek „Baraga na oltar!“ in Marijan Jakopičeva pesem ,,Prošnja našemu Baragu“, z več zanimiv mi drobnimi informacijami, ki zadevajo delo za Baragov postopek (Ave Maria Koledar 1955). Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu (KMD 1955) ima zanimiv članek zgoraj že omenjenega učitelja in bivšega šolskega nadzornika gospoda Frana Erjavca. Misijonski zbornik 1954 je priobči' tehtno Baragovo primerjavo z največjim misijonarjem sv. Pavlom izpod pO' resa misijonarja lazarista Janeza Kopača. V istem MZ 1954 pa piš? slovenski Baragoslovec dr. Franc Jaklič o „Veličini in trag ki Knobleharjevega poslanstva pred sto leti“ in ga stavi v ist° vrsto z velikim Baragom, ki je v mladem Knobleharju ob srečanju v Novem mestu vzbudil hrepenenje po odhodu v misijone. Oba, da sta „sebe in svoj slovenski narod proslavila pred vsem kulturnim svetom“, članek zelo lepo psihološko pripravlja na izid novega Knobleharjevega življenjepisa, ki se zdi blizu. IZ MR. GREGORICHEVE NOVE REZIDENCE Baragova zbirka v Marquettu, Mich-je dobila svoj prostor uradno v škofiji na 444 S. Fourth St. Mr. jn Mrs. Gre-gorich sta našla na vseh straneh v novem kraju polno razumevanje. Tudi kraj j ma ugaja. Organizacija dela Baragove zgodovinske komisije je ravno v polnem teku. Na svojem medavnem potu v Narodni arhiv (National Archives) v Washington, D.C., je pregledal zgodovina1' Gregorich ob blagohotni pomoči ondot-nega funkcionarja, ki je. dober katoličan, tisoče pisem. Ugotov 1 je, da je P°' ^ritnas Združenih držav kardinal Spellman sredi vietnamskih begunskih bogoslovcev v Hongkongu ''blaščenec za indijanske zadeve pozimi c^a 1855 - 1856 Barago dobesedno po-^nal iz njegovega delokroga. Takrat je ai'aga žalosten sklenil, da bo imel kar j*6 da malo stikov z oblastjo. Daši več asnejših pisem Barago v arhivih ome-Na> nj najt v njih nobenega pisma več, 1 W ga pisal Baraga sam. Študij Baskovih odnosov do tega urada za časa "jegovega škofovanja še ni začet. Bo ^a važen, ker se je moral takrat boriti mnogo večjimi težavami kot pred škotskim imenovanjem. Ker bo še ne-?reSledan zgodovinski mater'al dan za-asno v mikrofilmih Mr. Gregorichu v I 'egled v Marquette, bo gori z delom atlko nemoteno nadaljeval. T. Obenem je preletel polno Pirčevih, ..novih in drugih pisem slovenskih mi-Jonarjev, k vsebujejo bogastvo infor-• ac'J o naših misijonarjih v ZD. Ker j^io očetje benediktinci v Collegville, „ ar)-, njihove mikrofilme, bo s tem vsaj t)la 0 olajšano delo rev. Jožefu Vovku 1 štud ju Buhovega življenja, za ka- terega je rev. Frank Malovasich že 6 let ski'bno zbiral dosegljivo Buhovo zapuščino. Zanimivo, da jo Mr. Gregorich teh novih sodelavcev silno vesel in jim je obljubil vsako možno pomoč, da svojo zamisel uresničijo. Na ,,Catholic University of Washington“, D.C., je imel Baragov zgodovinar konferenco z arhivistom Father Brow-ne-om o ustanovitvi narodne „Baraga Collection“ (Baragova zbirka). Newyor-ški kardinal Spellman je že pristal, da prevzame eno sponzorsko mesto. Takoj po božiču je bila predvidena uradna seja komiteja, o kateri pa ,še ir v javnosti obljubljenega uradnega poročila. Škofijska zgodovinarja v Detroitu, Michigan, msgr. Hickey in Father Pare sta obljubila aktivno sodelovanje pri Baragovi zadevi in sklenila prositi ondotne-ga kardinala za finančno pomoč v tej zadevi. Na nedavrem zborovanju „Daugh-ters of Isabella“ v Marqettu, Michigan, je bilo poudarj:no dejstvo, da morajo katoličani celotne michiganske države prevzeti vodilno vlogo pri pospeš tvi Baragovega beatifikacijskega procesa. Večino svojega misijonskega življenja in delovanja je Baraga spadal pod škofijo Detroit, ki je tedaj obsegala ves teritorij sedanjega Michigan State (države M chigan v Severni Ameriki). Delega-tinje spodnjega Michigana so se tako vračale na domove bolj prepričane o zaslugah svetniškega Baraga. NAJNOVEJŠA RAZVESELJIVA POROČILA V domovini frančiškan o. Aljančič pridno nadaljuje z zbiranjem Baragovega materijala. Kopija Baragovega portreta iz ljubljanske škofije bo na pobudo BZ litografirana za uporabo pri propagandi Baragove zadeve. Izdelala jo je slikarica Elisabeth V. Obereigner - Kasti na podlagi originala slikarja Mateja Langusa, kj je bil izza univerzitetnih .študijev Baragov znanec (Our Sunday Visitor, Northern Mich gan, Ed. 13. II. 195B). Detroitski kardinal Mooney je po novem letu 1955 obljubil svojo zelo aktivno udeležbo pri pospeševanju Baragovega procesa za proglasitev blaženim. Isto bo priporočil tudi vsem škofom svoje nadškofije v Detroitu, ki imajo sedeže v Detro t, Grand Rapids, Saginaw, Lan-sing in Marquette. V dokaz svoje dobre volje je za financiranje dela Baragove zgodovinske komisije nakazal takoj $ 5.000.—. Poleg tega kardinalovega daru je došlo iz Toronta od tamkajšnjih Slovencev $ 64 nepričakovano in v Lemontu imajo slovenski frančiškani že tudi zbranih nekaj t soč dolarjev pomoči od naših rojakov. Tisk in zgodovinska društva prosijo vedno znova za Baragov materijal, čemur bo laže ustreči, ko bodo finančne tižkoče vsaj začasno premostene. Vendar bo potreb vedno več. Mr. Gregorich tudi čuti veliko potrebo, da bi mu vsaj nekaj duhovnikov pri delu velikodušno priskočilo na pomoč. Dolgo je upal, da bo prišel z Trsta dr. Jože Prešeren, bivši tajnik ljubljanskega škofa. Pa ga veže na Trst toliko dela med dijaštvom in. v župniji, da mu ni bii° zaenkrat mogoče oditi v Združene države. Zadnje čase je frančiškan p. Ber-trand veliko pomagal pr; prepisovanja Baragovega dnevnika, k; ga Mr. Gregorich ravnokar prevaja v angleščino. On meni, da bo ameriška javnost presenečena, ko bo končano delo objavljeno. Najdeni so bili še neki drugi Baragovi zapiski v notezih, za katere sploh nihče ni vedel. Dva zapisnika vsebujeta reg stracijo pisem, ki jih je Baraga odpošiljal in kratko njihovo vsebino. V njih je polno presenečanj. Tudi o Baragovih financah bo več jasnosti iz posebne knjižice, v kateri navaja-'vse svoje dohodke in izdatke. Celo več Baragovih pisem je bilo najden h skupno položenih na stran, ker nihče ni razumel njih vsebine radi nepoznanja jezikov, v katerih so pisana. Zanimivo, da Baragov zgodovinar vidi jasno potrebo, da bi nekdo temeljto preštudiral Pirčevo ž vij en j e, ki je vsaj tako zapleteno kot Baragovo. A važne zaradi njunih medsebojnih odnosov in vplivanja na celoten razvoj rasti katoliške Cerkve v njunih delovnih apostolskih območjih. Dober slovenski življenjepis pa bi mogel' biti sestavljen le 1,8 podlagi neposrednega proučevanja Pirčeve zapuščine, predvsem v Minnesoti-Zato bi bilo treba pregledati najmanj — 100.000 pisem. In to na mnogih najrazličnejših krajih vel kih Združen h držav. Prepisovanje teh virov bi b’lo silno zamudno in zelo drago. NE POZABLJAJMO VSI NA NAJVAŽNEJŠE Ob vsem naporu za zgodovinsko raZ' iskavanje Baragovega življenja in rJe' govo svetosti ne smemo nikdar pozabiti’ „02' Gospod ne z da hiše, se zastonj trudijo vsi, ki jo gradijo“ (Ps. 126, 1). Veliko moramo prav vsi za Baragovo zadevo moliti. Se mu vneto priporočat'- Ameriški Kolumbovi vitezi, najmočnejša katoliška organizacija mož v U.S.A., na Baragovem dnevu v Marquettu končno je Bog edini, ki bo na našo pri-Prošnjo uslišal željo vernega slovenske-naroda v celoti, da dobimo Baraga Ila oltar, čudežna uslišanja zavisijo od Paših iskrenih prošnja. Mogočna je Bozgova priprošnja, če ni v naših časih, bi si mnogi tako želeli, kaj več usli-anj, verjetno premalo prosimo ali pa Pam manjka zaupanja vanj, ker ga predalo poznamo in njegovo vekotrajno a-Postolsko misijonsko delo podcenjujemo. te J'e armenski kardinal Gregor Pe-r XV. Agagian prebral z zanima-Jem novi francoski Baragov ž vljenje-.la; je poslal msgr. Zrydu iz Beiruta 29. ^ubja 1954 naslednje vrstice: „Naj ju-a v bodočnosti sv. ti z oltarjev in o-ane svojemu dragemu ljudstvu nene-11 navdih za dobro.“ 10. januarja 1955, pa je ameriški a-postolski delegat nadškof A. G. Cicogna-ni poslal marquettskemu škofu Noa-ju vzpodbudni telegram, v katerem pravi: „Prejel sem Vaše pismo z dne 6. januarja in se Vam zahvaljujem za prijazno pozornost, ko me obveščate o napredku pri delu v zadevi škofa Friderika Baraga. Stvar mi je zslo pri srcu in močno sem bil hvaležen, ko sem čul, kako napreduje, in o zanimanju, ki vlada zanjo. Zagotavljam Vas, da nadaljujem svoje molitve za napredek zadeve tega odličnega in svetega misijonskega škofa. Dovolj bo en sam trdni sklep: Odslej bom dnevno redno molil in se zaupno zatekal k svetniškemu škofu Baragu ENO SAMO JE POTREBNO UNUM ESI NECESSARIUM Dramski oratorij v 10 podobah s prologom in epilogom, za soliste, zbor, plesni zbor in orkester. — Napisal Nikolaj Jeločnik EPILOG RAZLAGALEC (težko; obrne list) Poslednje poglavje. Baraga umira. Vse pot je prehodil, vse, kar je imel, razdal. Tam je sam, ibeden, truden, izmu> čer... Poslednji list njegovega življenja že h kraju gre. CANTOR (visoko) Škof Friderik umira... ZBOR (ubito) ...umira, umira, umira... (Daljni udar zvona, ki se ponavlja do smrti.) CANTOR (iz višine oznani v koralu) De profundis clamavi ad te. Domine. .. ZBOR (poltiho v pripevu) Domine exaudi vocem meam... RAZLAGALEC Gospod, naš Bog, neskončni, večni — milost, milost! CANTOR Misericordiam.. . usmiljenje! ZBOR Usmiljenje, Gospod! ŽENSKI GLASOVI (triglasno iz višine) .. . et pacem... pacem. .. pacem... ZBOR (se jim pridruži v odmevu) ...in mir, Gospod... pokoj in mir..-(Dolg premor. Nato) STARI BARAGA (se napo! zgane) Kličem... kličem... ne presliši, moj Bog... Zdaj, v tej uri, ne presliši! Vs© sem dal, kar sem imel... Ničesar več dati ne morem. Zdaj ti daj, Gospod, daj svojemu nevrednemu hlapcu! Izteka se :moja ura in nove ne bo več. Preden bo zora, bom stal pred teboj. Pošlji, Gospod, svojega angela!... [Glas harpe, kot odmev večerne anti' fene.] GAŠPER (pride s prižgano svečo) STARI BARAGA Kdo je? GAŠPER Jaz. Njih strežaj Gašper. (Nov udar na zven. [Kratek odmev V orkestru.]) STARI BARAGA Kakšen praznik je danes? GAŠPER Nedelja. Njih najljubši dan. Praznik Imena Jezusotvega. (Nov udar na zvon. [Odmev.]) STARI BARAGA Imena Jezusovega... Zato zvoni. GAŠPER Zvoni? Nič ne čujem. Prerano ie, (la b' zvonilo že. (Nov udar na zvon. [Odmev.]) STARI BARAGA Jaz čujem: zvoni in vabi, k pokoju, Gašper, k pokoju vabi! (Snop rožne luči osvetli v trenutku desni kot Spodnjega odra, prav naspro-*d Staremu Baragi; škof ugleda tam Mater in DEČKA BARAGO v razgo-voru na Trebanjskem gradu, kot v Dru- Podobi. Gašper ničesar ne vidi.) MATERIN GLAS (govori malemu Frideriku) Slehernemu od nas Bog nekaj po.seb-ncga odloči... Sleherni od nas mora to nalogo izpol-»iti... STARI BARAGA (se zdrzne; široko odpre oči in gleda v Privid) Si čul, Gašper?... Vidiš?... GAŠPER (gleda krog selbe ib posluša; zmaje z Slavo) Nič nisem čul... nič videl. Naj za-sPe. Trudni so. STARI BARAGA (živo) Jaz pa sem čul in videl... Še čujem, v’dim... GLAS DEČKA FRIDERIKA (materi) v ^lama, glej, kako sonce tone za gri-Ce -.. MATERIN GLAS * akšna mora biti naša zadnja ura... ^Pokojna... lepa... b°t po dobro opravljenem delu... (Privid izgine v terno.) STARI BARAGA (zapre oči) ...po dobro opravljenem delu... (Nov udar na zvon. Nato:) OTROŠKI GLASOVI (iz đa'ije, kot v Drugi podobi) Pojd’mo spat... Bog je zlat... (Ko pesem izzveni, spet) STARI BARAGA To je konec, Gašper, čuješ? GAŠPER (poslušal, a ne čuje) STARI BARAGA Moli... moli... daj... luč... GAŠPER (v strahu potisne škofu svečo v roke)’ STARI BARAGA (z jasnim glasom) Nune dimittis servum tuum. Domine... ' (Udar na zvon. [Odmev.]) ZBOR (počasi) ...po tvoji besedi, Gospod... STARI BARAGA ...in pace... v miru... Ireneja... Friderika... ZBOR (v višini, neviden, ä la Gallus) Ecce quonVodo moritur iustus... CANTOR (z visokim klicem) Libera me, Domine... ZBOR (težko, ubito, kot v koru) de morte aeterna, in die illa tremenda quando coeli movendi sunt et terra, dum veneri« judicare saeculum per ignem. .. (Molk v trenutku. Nato:) STARI BARAGA (se napol dvigne ob Gaišperjervi roki) Jezus... Jeizus... usmiljenje... (Omahne. Udar na zvon. [Dolg odmev.] Nato dolg molk.) GAŠPER (vzame škofu svečo iz rok, ugasne jo; nato mrtvecu počasi zapre veke; roke mu oklene krog škofovskega križca; dolgo zre v Barago, potem pa odhaja težko...) RAZLAGALEC Tako je lumrl škof Irenej Friderik Baraga, kot je živel: z Jezusovim imenom na ustnah, ob prvi zorni straži na praznik Imena Jezusovega, v letu Gospodovem tisoč osemsto oseminšestdesetem. 1 (Zapre knjigo.) CANTOR (kot ob sklepu črne maše) Frldericus in pace. ZBOR (enako) Amen. (Ves prostor so stemni. Razlagalec se je v temi umaknil. Ostane samo še Zbor.) [Orkester uvaja v apoteozo] APOTEOZA (Gornji oder tse v trenutku razsvetli v slepeči luči. Vos prostor je v belem, modro nadahmjen. Zemljevida ni več. Podoba predstavlja umišljen vhod v Nelbo; visokp v globini stoji angel sodbe s tehtnico; niže pred njim Baragovi Indi-jani poveličani zro v nebo; visoko na desni Angel Varuh Baragov b škofovsko štolo v rokah; ob njem pa trije drugi angeli s škofovskimi paramenti: pluvia-le, mitra in pastirska palica.) ŽENSKI ZBOR (v višini, neviden [z orkestrom]) Ave... a ve... benedictus. .. ANGEL VARUH BARAGOV (z mogočnim glasom) Friderik... Friderik... Friderik... [Orkester: trombe, ki vabijo k vstajenju.] STARI BARAGA (odpre oči in tse dvigne) Tu sem. Gospod! Kam pojdeva? ANGEL VARUH BARAGOV (je pristopil k škofu) H Gospodu, Friderik... STARI BARAGA Non sum dignus, Domine... ANGEL VARUH BARAGOV (ga prime z desnico, z levico mu podš štolo) STARI BARAGA (stopa v nebo; drugi angel ga ogm« s pluvia'lom, tretji mu pokrije glavo 1 mitro, četrti mu poda pastirsko palico. Potem stoji sredi svojih zvestih Indija' nov, v škofovskem ornatu, zre v nebo in zakliče z močnim glasom) Sanctus... Sanctus... Sanctus... ZBOR (na spodnjem odru se je medtem pre' igral na obe strani in tvori obliko ve' likih grških črk „alfa“ in „omega“ [z orkestrom odgovarja v mogočni hvalni' ci]) Sa.nctus. sanctus, sanctus, Deus S*' baoth... ZBOR (neviden, v višini, ee pridruži) Hosana in excelsis... Aleluja, aleluja! [Trombe in zvonovi še dolgo..] ZASTOR SE ZAGRINJA POČASI Konec. KSAVERIJ NEUSTRAŠENI Roman o sv. franćišku ksaveriju. — napisal paul piron s.j. ZA „KATOLIŠKE MISIJONE“ PREVEDEL MIKLAVŽ TRPOTEC 13. poglavje LUČI IN SENCE i,Aj( Cejlon, Cejlon, koliko krščanske ^rVi boš veljal!“ Ta krik, ki se je svetniku izvil na pomlad 1545, je b 1 prcžalostni zbogom ve-1'kernu otoku; skoz; šest mesecev je bila ta dežela vse njegovo najbolj vroče upati j e. Badaški vdor, pa ujme, ki so jih na-silniki skotili, vse to je neznansko daleč Poneslo glas o plemenitem delovanju in junaških odpovedih apostola Paravaj-cev. Ves otoški venec na cejlonskem se-verozapadu je bil globoko prevzet in z Uajbližjega otoka Manar so mu klica-'i da se žele vsi do zadnjega pokristja-niti. Badagi so se s comorinske obale Uniaknilj 21. avgusta 1544; tedaj je Ksa-VeHj namerjal odločiti Mansilhasa, naj kre in spreobrne tamulske ribiče na Ma-tiarju A Badagi so se vrnili; tri mesece po tistem je Ksaverij odhajal v Travan-cor. Mansilhas je moral1, hočeš nočeš o-stati na comorinskem rtiču. Tako tedaj pošilja v Manar domačinskega duhovnika; verjetno je ta tisti njegov prvi krščenec iz Goa, za katerega se je toliko zadeval, da bi ga posvetili. Lepa mera plameneče svetn kove vneme je našla plodna tla v srcu mladega duhovnika, saj je v kratkem času spreobrnil na stotine Tamulov. Januarja 1545 piše iz Kočina, kjer je na okrevanju, portugalska mu kralju tele navdušene besede: „V tem letu, ki ga doživljamo, menim, da se bo Kristusovi Cerkvi pridružilo čez sto tisoč ljudi iz Jafnapatana n po coulanskih obrežjih.“1 Teden dni po tistem pa mu pri-nsso novico, da je dal jafnapatansk; rad-ža v patimskrm selu obglaviti šeststo novokrščencev, med njimi celo dojenčke, ki so jih junaške matere same žrtvovale rabljem. — Govoriti še ne more, a otroče je krščeno in kristjan je, kot sem jaz. Sence n luč. A iz sence raste luč. „Naj bo zahvaljen naš Gospod Bog, da tudi v naših dneh mučencev ne zmanjka!“2 piše očetom v Rim. V teh dveh pismih, pa v naslednjih, ki jih pošilja o-četu Ignaciju in Simonu Rodriguezu prosi za nove moči; misli na zmagoslavno mučeništvo v Pat mu, ki odkriva nova obzorja in utira pot novim misijonarjem, kateri naj pridejo. Čudovit je po Evropi odmev tega pre-važnega sporočila. Portugalski kralj u-kaže, naj po vseh cerkvah bero ljudem poročila iz Indije. Meni, da je treba vsaj dvanajst novih mis jonarjev redovnikov poslati tja; o tej nujnosti prepričuje rektorja v Coimbri. „Če bi hotel ves naš kolegij izseliti v Indijo,“ piše le-ta, „bi to v tem trenutku storil.“ Sam prov ncial, Simon Rodriguez hoče jadrati v Goa; Peter Fabro, ki je pravkar iz Portugalske odšel na tridentinski cerkveni zbor, iskreno želi, da bi ga poslali na vzhod. Ves prevzet razkriva kralju in kraljici v pismu „te svoje goreče želje, to plodovito vnemo za oznanjanje slave n imena našega Odrešenika, Gospoda Jezusa Kristusa. Z radostjo me navdaja vest o preslavni smrti šeststo mučencev. Kako srečni bi bili vsi mi utrjeni vojščaki svete vere, če bi imeli ostanke njih okrvavljenih teles; in kako srečn šele, če bi v nas samih zaznali taisto njihovo srčnost!“3 Kraljevi upravitelj Alfonzo de Sou-za je bil zdaj prepričan, da mora s svojim brodovjem udariti in radža kaznovati s smrtjo. A Ksaverij ga prosi, naj še počaka; še vedno upa, da bo nasilnik sooznal svoi greh, da bo Boga odpuščanja prosil, da se bo spokori. Pa ne opravi nič pri tem med podaniki tako osovraženemu lopovu, ki z divjo ljubosumnostjo za svojo lastno moč vzkipi ob sleherni senci kake druge oblasti, naj že bo to Portugalska, naj njtgov lastni brat, begunec v Goa, ki se poteguje za prestol in obljublja, „da bo z vsem' veljaki jn podaniki v kraljestvu prestopil v krščanstvo, če ga upravitelj postavi za kralja“.4 Decembra 1544 odhaja Ksaverij iz Kočina v upanju, da bo Jafnapatän svo* ja vrata odprl evangeliju; na sever odjadra. V cambayskem zalivu se na ma-labarskih bregovih upravitelj bje z muslimani; svetnik se mu stavlja na uslugo. Med potjo se ustavi v Goa, pa se spet vrne v Kočin, kjer živi dva meseca; potem gre v Manar, da bi se na lastne oči preveril o nenehni radžovi sovražnosti n v marcu prispe v Negapatan, severno od Tuticorina, na vzhodni hin-dustanski obali, kakih stotrideset kilometrov od Jafne. Upravitelj s? zanaša na poveljnika te trdnjave v prepričanju, da se bo z vojaštvom odpravil na cejlonski sever; žalitev, ki jo je Portugalska doživela s pokoljem manarskih kristjanov, je treba oprati in radža je treba ponižati) res, s prestola ga je treba vreči, če le mogoče. A tisti poveljnik je s trinogom v kupčiji in prijateljstvu. Njegova trdnjava je v vsej Indiji najbolj odmaknjena; drži se starodavnega reka: pro-cul a .love, procul a fulmine.5 Njegovi vojaki zaman čakajo povelja za pohod) o katerem vroča upa mlado, vstajajoč® krščanstvo. V aprilu je jadrala iz Birmanije portugalska trgovska ladja z dragocenim tovorom. Pa jo je vihar treščil ob severno cejlonsko obal; moštvo je rešeno, a kot ponavadi se radža spet polasti vsega tovora. Blago pa je vredno več kot dosti in portugalski poveljnik ne pomišlja kar nič: brž obljubi radžu, da se ga dotaknil' ne bo; piškav mir. tako sramotno zba-rantan na škodo tisočev duš! „Jafnapatana niso zavzeli,“ je 8. maj' nika zapisal Ksaverij, „pa tudi tisti kralj, ki bi moral biti kristjan, ni tam zavladal.“6 še štiri mesece prej je svetnik upal, da bo v tistem 1 tu 1545 že lahko naštel sto tisoč krščanskih duš! kakšno grenko žalost skrivajo tedaj preproste njegove besede! Pismo je pisal iz Santo Tome. Mesec dni samo se je mudil v NegapataniG vkklo ga je še dlje na sever, da bi ^ samoti molil. Svetniška molitev je v mogočno pomoč njegovim podvigom. Cejlonski .sever se je zapiral krščan-stvu. še petnajst let po tistem je jaf-^apatanski radža užival ob svojem raz-oojništvu. 1560 pa si je Portugalska slednjič le izvojevala trdnjavo v Manarju; a prav na XVII. stoletje je bilo treba čakati, da so si jezuitje v kraljestvu Jafne postavili kolegij, uredili kakih tri-doset župnij in ,se veselili ob tistih tisočih kristjanov, o katerih je osemdeset iet prej sanjal Ksaverij. Apostol je upal, da se bo vsaj po za-badni obali velikega otoka krščanstvo naglo širilo. Kaj malo je posegel v ža-Jostne dogodke, ki so vzburkali takrat knaljestvo Cotta. Od jutra XVI. stoletja so Portugal-c> imel; v Colombu svojo trdnjavo. Tam so misijonarili frančiškani, ki so se ponašali tudi z mučenci. 1543 je skupna Prizadevnost trdnjavskega poveljnika in misijonarjev zanesla krščanstvo tudi v •'adžov dvor, kj\ r je takrat vladal predan spletkar, ki je sanjaril, da se bo vzpol nekoč na cejlenski kraljevski tron, navkljub prastarim pravicam svojega so-®eda, radža iz Kandaya. Tri sinove je imel radža, tri velika otoška kraljestva jim je namenil: najstarejšemu svoje, Jafno in Kandy mlajšima. Pa je zaznal, da se mu sin narednik na prestolu hoče pokristjaniti in g® je dal usmrtiti. Mlajša dva sta zbegala v Goa, kjtr sta se izšolala in potem * Vso ljubeznijo objela to vero, ki je njunemu bratu naklonila mučeniško krono; krstili so ju za Juana in Luisa. Na Vs° nesrečo pa ju je 1546, prav ko bi korala z vojaško odpravo nazaj v svo-Jo deželo, da se utrdita na prestolih v ntni }n Cotta, pobrala kuga. Ksaverij se je tedaj mudil na Molu-stem otočju. V uspeh tiste odprave je 't tako prepričan, da so očeta Crimi-n^le jn Beiro, ki sta komaj prišla, na njegov ukaz takoj določili za misijon na Cejlonu. Novembra 1545 pa je, morda bo razsvetljenju od zgoraj, ukaz preklici; namenil ju je drugam, na rtič Co-°rin naj gresta. Ve, kako ju bc pre- senetila ta nova odločitev, pa ju naravnost roti: „In pri ljubezni božji vaju rotim, da kako drugače ne storita, pa za nič na svetu ne pustita iz rok rtiča Co-morin.“7 Luči in sence so ga ob teh dogodkih obdajale; posebno sence so ga gnjavile globoko v srce. „Skoraj mučeništvo je ta njmoč, ko gledaš, kako se ruši vse, kar si s tolikšnim trudom postavil,“ piše 1549 Janezu III.« Največ trpljenja mu rode prepreke, ki mu jih na pot stavljajo taisti, kateri bi mu v resnici bili dolžni najbolj pomagati. JPadroado“, sporazum med Sveto Stolico in krono je s plemenitim, res viteškim hotenjem povezal portugalske kolone in misijonarje v boju proti islamu. Vladujoči papež Pavel III. je dal temu dogovoru dokončno obliko. Sto let prej je Nikolaj V. vsem, ki niso imeli posebnega dovoljenja portugalskega kralja, prepovedal vstop v novo odkrite dežele, če jih je tja vlekla sla po kupčiji. Rim je velikodušno podelil Portugalski vse prednosti in svoboščine, ker je zaradi prejšnjih služnosti njenih, pa vsega, kar bi mogla še koristiti, gledal v tsj državi edino velesilo, ki bi zmogla kolonizirati in pokristjaniti Vzhodne Indije. V Zapadnih Indijah, ki so jih pozneje nazvali Amerika, je Španija vladala z mečem in zlatniki; tod pa sta Cerkev in država delovali družno; kralj sam je hkrati s svojimi upravitelji in višjimi uradn ici izbiral duhovščino; pa je zanjo tudi skrbel, prav kot za cerkvena poslopja ir vse, kar jia bogoslužju potrebno; ves denar misijonskemu delu je šel iz državne zakJad^^e, Tako so se tedaj i koloni i duhovščina znašli prj skupnem velikem delu roko v roki. Med 1544 in 1552 je Ksaverij napisal Janezu III. celo kopico pisem. Z dušno veličino, ki ra visoko očituje vso njegovo izredno dobroto, hvali najzaslužnejše kolone. Poroča o apostolskem prizadevanju škofa in njegovih vrlih sodelavcev; nenehno prosi za nove misijonarje; drugi so morali potem kralju poročati o vsish tistih najčudovitejših straneh misijon-stva v Indijah, k; jih je s svojimi deli tako prebogato napolnil apostol sam. A brez senc tudi ta lepa podoba ni. Brez dvorjanske klečeplaznosti opozarja Janeza III. na odgovornost, ki jo je pred Bogom samim prevzel, ker ne kaznuje objestnosti prenekaterih kolonov; njih umazano življenje je prava prepreka za širjenje vere; krščanske sužnje sramotno prodajajo malikovalskim mogotcem; najsijajnejše in najdonosnejše službe na-klanjajo bogatinskim muslimanom, nikoli pa spreobrnjencem, če ti pripadajo nižjim kastam; prenekateri radže si laste imetje svojih krščanskih podanikov. 8. februarja 1545 roti apostol po dveh straneh samih lepih novic svojega kraljevskega gospoda, naj v Indijo pošlje pravičnega moža za namestnika, „tako se bomo ognili mnogoteremu pohujšanju in veliki škodi, ki ju mora vse do zdaj tod naša sveta vera trpeti.“9 Temu kralju, katerega iskreno ljubi, se vendar Ksaverij ne pomišlja očitati: „Naj Veličanstvo prevdari, kot gre, in naj se spomni neizmernega bogastva, ki se mu po posebni božji dobroti steka iz Indije; pa naj si hkrati tudi prizna, kaj tega daje Bogu in veri; in če pravično primerja to razmerje svojega bogastva — en del v službi krone, drugi pa v službi božji —, priznati mora po vsej poštenosti svojega hvaležnega in krščanskega srca pravično in moško, da je bore malo tega, kar je Veličanstvo odmerilo Bogu, ki je kraljevsko visokost tako obogatil in povzdignil. In s tem računom nikar ne odlašati, kajti naj bo prizadevnost še takšna, slednjič je je še vedno premalo.“ 11 Kraljevskega gospoda se 20. januarja 1548 znova loti. Sprva se je pomišljal, a je slednjič le zapisal: „Prenekate-rikrat sem sam pri sebi razmišljal, če bi morda ne bilo dobro, da bi Vaši visokosti pisal, kar v duši čutim... A če bi ne pisal, se m; zdi, da lastno vest bremenim; prav gotovo bi mi Naš Gospod razumeti dal, če bi bilo potrebno, naj Vam ne jaz, marveč kdo drugi poroča, kakšna tegoba je v mieni, ker se nič tega ne stori, za kar Visokost v svojih pisanjih rotim.“ 11 Kje je vzrok, da ostane vse samo pri Ksaverijevih rotečih klicih? Najprej nedvomno v vsem tistem, kar sam z n.ekšnim posmehom v pismu našteva : „Zaradi svete vneme, s katero nekateri hočejo druge posnemati, ko zatrjujejo: jaz bom to storil; drugi spet: ne ti, jaz bom; spet tretji: jaz prav gotovo ne, pa mi j.e tudi vseeno, če ti to storiš ali ne; drugi pa se spet pritožujejo: seveda, jaz sejem in se trudim* drugi pa žanjejo in jih hvalijo; tako potem naprej, brez konca in kraja.“ 12 Pa je še drug prevažen razlog, da se razmere prav nič ne izboljšajo: tisto oholo prepričanje vseh upraviteljev, ki se po triletnem vladanju s polno mošnjo vračajo na Portugalsko in dobro vedo, kako jih za vse njihove lopovščine nihče ne bo na odgovor pozval. „Rajši tod ne omenjam tega, kar vem, da bi Vaše Visokosti ne vznevoljil, pa tudi na svoje prejšnje in zdajnje grenke ure več misliti nočem, saj uvidim, da ni in ni zdravila za vse te grdobije.... Mnogo po-trebnejše bi bilo, da Visokost krepko kaznuje prenekaterega svojega upravitelja, kot pa da v Indiji vsi sprejmejo krščanstvo. A ker ne upam kar nič, da bodo nečedni oblastniki kdaj kaznovani, mi je skoraj žal, da sem Vam to napisal.“13 In res je poteklo dolgo leto, pa je o-stalo vse pri starem; svetnik kipi v svetem ogorčenju, že v drugo toži upravitelja, kako je s svojo neznačajnostjo onemogočil širjenje vere po Cejlonu, kralj sam pa da je za to zlo odgovoren: „Izkušnje so me preverile, kako Visokost zares nima nobene moči, da bi zagotovila porast Kristusove vere po indijskih deželah; pač pa ima moči še preveč, da grabi in si lasti vse časno bogastvo v Indiji.“ 14 Potem pa prosi oproščen ja za trdo besedo in kliče k Bogu, naj on razsodi- 1 M.H. SJ. Vol. I, T. I, Ep. 46, str- 252. — 1 2 * 4 Enako, ep. 48, str. 274. — 3 Fa-brovo pričevanje ima svoj vir v pismu 48, str. 274, ki ga zgoraj navajamo. "J 4 Enako, ep. 48, str. 275. — 5 Latinski po naše: čim dlje od ognja, tem var-£®jši pred njim! (op. prev.). — 6 Ena-ko, ep. 51, str. 291. — 1 Enako, ep. 54, str. 309. — 8 M.H. SJ. Vol. 69, M.M. Vol II, T. II, Ep. 77, str. 61. — 9 Citat jo vaet iz pisma 20. januarja 1545: M. H. SJ. Vol. 67, M.M. Vol. I, T. I, Ep. 46, str. 252. — '8 Enako. — 11 Enako, ep. 61, str. 405. — *2 Enako, str. 406. — 13 Enako, strani 407 - 408. — 14 M. H. SJ. Vol. 68, M.M. Vol. II, T. II. Ep. 77, str. 61. I’REMIHLJEVAN.IA ZA SKIII'NO POROZNOST PRVIH SOROT 1955 tretja sobota, mati upanja Na križu je visel in umiral Jezus, Marija, njegova Mati je pod križem stala. Silna je bila nje bolečina, a nje ni strla. Upala je na ugoden in srečen konec trpljenja. Upanje ji je dajalo nadčloveško moč, da je vzdržala. Njeno upanje se je Naslanjalo na vero. Verovala je v Jezusovo besedo, da bo po trpljenju in smrti ^■etji dan vstal od mrtvih. Verovala je besedi, ki jo je angel Gabriel prinesel od S°ga, da Jezusovemu kraljestvu ne bo konca. Iz te vere je zrastlo trdno in neo-jNahljivo upanje. Čim težje je bilo trpljenje, čim bolj so se večale bolečine, čim Pližja je bila smrt, tem bližje ja bilo vstajenje, zmaga nad bolečinami in smrtjo, šarijo upanje ni varalo. Ko je Marija po Jezusovem vnebohodu doživela preganjanje njegovih učen-cev in vemikov, smrt prvega mučenca Štefana, mučeništvo apostola Jakoba, ki £a je Herod dal obglaviti, ko je doživela zapor Petra jn njegov skrivni beg izpod °blasti Herodove, jo je vse to seveda bolelo, a verovala je, da nobena človeška sila Ne more Jezusu odvzeti oblasti in zmage in da bo kraljestvo božje ostalo na zemlji do konca dni. V tej veri je zaupala in mirno zrla v bodočnost; ni je zbegalo ne Preganjanje mlade Cerkve, ne mučeništvo prvih kristjanov. Marija je tudi nam Mati upanja s svojim zgledom in svojo priprošnjo. Veruj-hio trdno v božjo besedo kakor Marija, pa bo tudi v nas vzklilo upanje, ki nam bo v trpljenju ohranjalo dušni mir. Nič se nam ni treba bati. Bog hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in se nihče ne pogubil. Sin božji je po Mariji človek postal, živel Preprosto življenje, v groznih mukah umrl na križu zato, da bi vse ljudi odrešil *N jim dal nadnaravno življenje v izobilju. Za vse ljudi je zadostil, vsem milosti Zaslužil; vse je storil, da se more vsak zveličati, če se hoče. Božja volja je zveličavna. Bog hoče zveličanje vsakogar, nobenega ne določi za pogubljenje. Vse, kar Nam Bog v življenju naloži in kar dopusti, da nas zadene, vse nam pomaga, da se Zvelieamo, če hočemo vse to prav porabiti, tako kakor nam je on namenil. Le premislimo svoje dosedanje življenje! Vse, kar nas je zadelo in kar smo Zaživeli, pretehtajmo v luči te resnice, pa bomo spoznali, da nam jo res moglo Vse služiti v zveličanje; vse, tudi strahotna doživetja v vojski in revoluciji. Pa-Nlifti in nam žalujočim je bilo namenjeno vse v zveličanje. Drugega namena Bog' Ne more imeti. V tej resnici je zakoreninjeno naše upanje, zato je močno in nepremakljivo. Tudi za bodoče velja. Naj pride karkoli, vse bo od Boga namenjeno ab dopuščeno v nalše zveličanje. V tem upanju živimo, trpimo, se veselimo in v i-em upanju bomo tudi umrli. Kakor Mariji bo upanje tudi nam dajalo nadčloveško Nioč in nam v viharjih in križih ohranjalo dušni mir. Marija, upanje naše, prosi nas! V zvezi s tem premišljevanjem molimo žalostni ali častitljivi del rožnega venca. + Gregorij Rožman ljubljanski škof BESEDA ISKRENE ZAHVALE IN 101’LE PROŠNJE PISMO G. WOLBANKA CM., U.S.A. SLOVENSKIM MISIJONSKIM DOBROTNIKOM IN SLOVENSKIM MISIJONARJEM Naj bo ob v tej številki objavljenem poročilu o stanju in razdelitvi sklada za slov. misijonarje izrečena iskrena zahvala vsem gorečim misijonskim dobrotnikom, med katerimi so neredki, ki z( darom žrtvujejo košček svojih potreb. Vsak dar je bil dan prostovoljno brez moledovanja, iz ljubezni do nalših slovenskih misijonarjev na terenu ali vsaj dan z namenom v svobodno razpolaganje Drobne neprestane materijalne žrtve naših Bogu dragih misijonskih poverjenikov človeška roka me beleži, ker tega sami ne želijo. Raznim slovenskim misijonarjem poslane sv. maše so darovali zadnja leta naj raznovrstne jši naši in tu ji verniki. Posebn a zahvala Fr. Leonardu Bogolinu, O.F.M., za večkrat poslane sv. ma'še od Sv. Štefana v Chicagu, 111.; rev. Frank Miheliču iz Ely, Minn. in dr. Jožetu Goletu, Haies Corners, Wis., ki sta darovala večje število sv. maš za naše misijonarje. Svojo velikodušno ljubezi:n do misijonov sta pokazala misijonar Janez Kopač, ki je nakazal polovici njemu bolj znanih misijonarjev na terenu brezplačno po 1 vezan izvod svoje nove knjige „Na nepremagljivi skali“, in rev. Jože Vovk, ki je kot svoj poseben dar v letošnji sklad namenil za vseh 56 slovenskih misijonarjev in misijonark po 1 okusno vezan izvod svoje .^Cerkvene poezije“ pod edinim skromnim pogojem, da pdštnino plača Slovenska misijonska zveza. Takole piše: „Poštnino boste plačali, drugo darujem misijonarjem v sklad za 1955. Misijonarje spoštujem, ker veliko žrtvujejo, in bom vesel, če jim bo meja knjiga po svoje služila kot pozdrav in bodrilo, da vztrajajmo vsak na svojem mestu in hvalimo Boga v svojem dragem materinskem jeziku, ko ga moramo seveda ozmanjati v raznih drugih jezikih.“ Vse slovenske misijonarji“ in misijonarke po širnem misijonskem svetu zelo iskreno prosimo, da se v svojih molitvah, žrtvah, s svojimi otroci in sirotami po šolah, z bolniki v bolnišnicah, dnevno spominjajo sleherne slovenske duše, ki kakor koli podpira slovensko misijonsko akcijo. Naj iz naših skupnih žrtev zori na obzorju bodočnosti človeškega rodu nova sreča v Bogu in njegovi ljubezni enotno uglašenih človeških duš in sne. Ne pozabite na številne slovenske bolnike, ki iz> dneva v dan molijo v misijonske namene, na mnoge, ki z živim rožnim vencem kličejo milostno roso nad vse naše msijonsko delovanje; na drage nedavno umrle misijonske prijatelje, ki so do zadnjega s tako ljubeznijo „Katoliške misijone“ v izmučene roke jemali. Morda še potrebujejo naših molitev zase, za njihove družine, ki so ostale osamljene. Molite, da božji Misijonar velikodušno sproti spreminja vsak žrtvovani cent misijonskih naročnikov in bralcev, poverjenikov in sodelavcev s pisanjem ter u-trjevanjism misijonskega idealizma v večno obrestovano sftsluženje prizadetih. Med našo mladino pa da na Baragovo priprolšnjo Bog obudi vedno več misijonskih poklicev v emigraciji, kjer je mnogo zdravih katoliških slovenskih družin z materami in očeti, ki so od božje Previdnosti odbrani zvesto gojiti in razvijati v otrokovi duši hrepenenje in ljubezen do misijonskega poklica. Tudi iza tolike naše dobre družino molimo, da postanejo res številnemu naraščaju prva semenišča! Če bo naše skupno misijonsko sodelovanje v področjih vplivnega okolja vsaj eni duši olajšalo zveličanje, moramo biti Bogu zelo hvaležni. Kaj šele, če bomo ob dnevu poslednje sodbe srečali številne v večni slavi blažene duše zmagoslavne Cerkve, ki so se do svoju neminljive sreče mogli dokopati samo ali predvsem zaradi molitev, trpljenja, žrtev, apostolata vseh vrst v okviru gorčičnega zrna sloven- jj e.. ^^ijonskc akcije. Vedimo, da je za vsakega misijonarja pionirja v frontni ja'JI V0JS* *cuj°^e se Cerkve, potrebno v zaledju mnogo duš-žrtev; od onih, ki odha-ini,°'V ^.arme^ 'n kontemplativ.ne redove molit za slovenske misijonarje; preko srjonskih sodelavcev pri tisku, prireditvah, organizaciji misijonskega zaledja; ko'• \anju 'n oblikovanju misijomsk-ga mišljenja v sebi; pri odkrivanju in obli-yanju novih misijonskih poklicev za katerikoli misijo.nsko delujoči red, družbo *v ongregacijo; pri najvažnejšem in pogosto tako težkem prizadevanju, da svoje Use posvetimo in rešimo. S tem pa že tudi učinkovito sodiolujemo, da duiše drugih Kristusu približujemo, Pie • 2 dneva V dan zanJe osvajamo in pripravljamo Odrešeniku pota, da 'se bo čim-^ oznanjal vsemu svetu Evangelij — blagovest najbolj ubogim, veselo oznanilo mraku poganskih temin zamanj iščočim. Luč v razsvetljenje poganov, ki je ^ vainik, Odrešenik in Posvečevalec vseh ljudi. Osrečujoče dejstvo, ki nas mora apravljati v iskanju duš in njih reševanju prav vse misijonarje, ki vsak dan ova zn°va ponavljamo v očeralšu prošnjo: „Pridi k nam Tvoje kraljestvo!“ j 'estv>ci vrednot prvo mesto najvažnejšim problemom! In ljubiti Boga ^ ( a eč najvažnejše v teh kratkih letih borbe za večno življenje. Delo za katoliške ^Isijone je samo eden izmed precej zanesljivih dokazov, da na svojo dulšo misli-°- Srečo, ki jo ob tem čutimo, pa skušamo ravno z misijonsko akcijo drugim Posredovati. K slikama na 2. in zadnji strani ovitka: 31 cm visok kipec Brezmadežne, ki ^i1. ie iz slonove kosti izrezal kitajski umetnik — begunec v Hong Kongu. — In-clllski škofje, udeleženci na Marijanskem kongresu v Bombayu lani. Oprava lepo prosi one naročnike k. m., ki ne hranijo celega letnika, da ji odstopijo majsko, junijsko in decembersko številko KATOLIŠKIH MISIJONOV 1954. Ž1E VNAPREJ: BOG PLAČAJ! ttckOVINE SE PLAČUJEJO NA SLEDEČIH NASLOVIH: ^rgeniina: Lenček Ladislav CM, Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires — Petek Janez CM, Misijonska pisarna, Granaderos 61, Buenos Aires. U-S.A.: Rov. Charles Wolbang CM. St. Vincent’s Sem., 500 E. Chelten Ave, Philadelphia 44, Pa. — Rudi Knez, 15011 Cardinal Ave, Cleveland 10, Ohio. Mary Vavpotič, 1923 W. 22nd Pl., Chicago 8, 111. — Anica Tushar, Box 731, Gilbert, Minn. Eanada: Rev. John Kopach CM, 594 Manning Ave, Toronto 4, Ont. — John Marentič, 362 Wellesley St. E., Toronto, Ont. — Rev. Martin Turk, 545 Ma-ho" Ave, North Vancouver, B. C. — Antonija Čuden, 3958 Lava'i Ave, Montreal, Que. Lilij?.; Dr. Kazimiri Humar, Corte s. Uario 7, Gorizia. rst: Oddajati na naslov: Marijina družba, Via Risorta 3. ^vstrija: Gg. salezijanci, Kamen 14, P. Tainach, Kaernten. U ostaPh deželah sprejemalo iz prijalznosti naročnino slovenski dušni pastirji. »Katoliški misijoni“ so sp'ošen misijonski mesečnik, glasilo papeških misijonskih r>'užb, slovenskih misijonarjev, „Slovenske misijonske zveze“ in „Južnoameriške “aragove zveze“. Izdajajo ga slovenski lazaristi. Urejuje Lenček Ladislav C.M., * sodelovanjem dr. Maksimilijana Jezerrika v Rimu, Karla Wolbanka C.M. v p' 'Videlphiji. U.S.A.. prof. Lojheta Geržiniča in Nikolaja Jeločnika v Buenos Ai-Upravlja Petek Janez CM. — Naslov uredništva in uprave: Calle Cocha-bnrnba 1467, Buenos Aires, Argentina. — Tiska „Federico Grote“, Montes de Oca 320 (Lenček Ladislav C.M.). — S cerkvenim dovoljenjem