(V«A«pno lsđanj«.)
120 številka.
V Trstu, v soboto dne 6. oktobra 1894.
Tečaj XIX
„■OINMT"
izhaja po trikrat na teden v iantib is-danjih ob tovlclh, 6«trtklh in sobOtAla. Zjutranje izd,.nje ii-haja ob «. uri zjutraj, veči-rno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanja stane: ca Jadan maacc . f. — .«0, izvan Avstrije f. 1.40 la tri mraec. . , 2.60 . . • t .— ■a pol leta . . . 5.— . » » M,— ■a Tae leto ... 10— , . , lfl,—
Na saroćbe brsi priložene naročnine aa na JeailJe ailr.
Posamične številke ne dobivajo v pro-Najstnicah tobaka v lratu po S nvć., 0 Gorici po S nit. Sobotno Tečemo iidanje v Irttu 9 nČ., v Gorici * ni.
EDINOST
Oglaei •« rafunc po tarifu » petitu; ta naslove z debelini črkami so plačuje prostor, kolikor obsega i avadnih vrstic. Poslana osmrtnice in javnoiahvale, do-mači oglasi itd. so računajo po pogodbi.
Vsi dopiai naj se pošiljajo uredništvu : ulica Caserma it. 19. Viako pismo mora biti frankorano, ker nefrankovana se ne iprej imajo. Rokopisi so ne vračajo.
Naročnino, reklamacija in oglase (prejema upravniitvo ulica Caterma 13. Odprte reklamacije eo proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega druitva za Primopako.
,r msmhj« wt0€i*
Ali je Trst zgubljen za nas?
Sleherni dan nam donaša iskrenih priznavanj — ustraenib in pismenih — na članku, kojega amo napisali nedavno o t a i n o ■ t i mesta tržaškega za narod slovenski. Žalostno je aioer, da moramo ie sedaj po preteku 30 let ustavnega življenja, narodnega gibanja, politiikega šolanja in britkih skuienj, govoriti o važnosti periferije za narode sploh, posebno pa ca maloštevilne in po svoji zemljepisni legi tujim napadum tako ispostavljeno mrodo, kakor jo n. pr. n&rod slovenski.
Mi Slovenci smo sicer res io mlad nd-n.d, stoprav izlezel iz povojev, a toliko pouka smo vendar žo dobili — čo že nc drugače, vsaj po britkih skutajah zadnjih let —, da bi se mogel živo zavedati sleherni nai rojak, dd nam je iskati reiitve le v tesni vzajemnosti in iiveio zanimanju drug za druzega ter da po isgubi vsake posamične d u i e slovenske — bodi si na južnem ali na severnem koncu domovine — se odpre rana, slabeča vos naš ndrodni organizem.
Žal da ni tako, kajti imamo ie sedaj sicer zavednih rodoljubov, ki motrijo naše n&rodno poloienje raz nizki zvonik svoje lastne vasi, meneč, da ogrevajo blagodejni solčui žarki ves narod, »ko se je morda zve* drilo nebo nad njih lastno ožjo domovino. Ker jim je obzorje pretesno in ker nimajo pravega zmisla aa vseukupno položenje n6-roda, pa tudi ne občutijo udarcev, ki naletajo na periferijo in niti ne slutijo pri tem, da ti udaroi ne bolć samo periferijo, ampak da rušijo podlago obstanku vsega n&roda.
Ta nedostatnk v razumevanju naiega po-loženja je naia rak-rana. In ker nam kažejo rasni pojavi, da je t« nedostatek ie vse pro-več ukoreninjen med nami, ne moremo in ne smemo se čuditi, da je ie mnogo Sloven-cov, katerim se niti ne sanja o odnošaji h tržaških in kateri nimajo niti pojma o važnosti mesta Tržaikega. In ker ne poznajo naiega pološenja, ie manje pa velik« uloge, ki je usojeno tržaiki postajanki gled<5 na osi. guranje naie n&rodne bodočnosti, je tudi na« ravno, da ne gojč onega sočutja do nas, kakorino bi moral gojiti brat za trpečega brata. Ne poznamo se in zato se tudi ne ljubimo, kakor bi se morali ljubiti.
Ti pomisleki so naa prisilili nedavno, da amo napisali članek o važnosti mesta tržaikega za ves narod slovenski. A s tem člaokom govorili smo vsem tržaškim Slovencem is srci, kakor nam pričajo mnoge doile nam izjave in kakor smo povedali že gori.
Kakor nas peče z jedne strani zavest, da med rojaki našimi po drugih pokrajinah io ni zadostno razvit čut vzajemnosti, tako moramo zabeležiti živim zadoščenjem dejstvo, da soglaša s nsšimi nazori vae zavedno sin-vnustvo v mestu Tržaškem. To nas tolaži, ker nam utrja vero, da bodo nafti primorski
PODLISTEK.
154
Kmetski upor,
Mi/ođotlntka jimmI J*ttmJiUy» veka. - Spiial Aryust Senoa. Preloiil 1. P. Planinski, —
—	Stoj, zskriči Tahi, tresoč so in vzdig-nivsi uči kot tigor; brzdaj strupeno želo svojega jezika. Kdo jo nahujskal kmete, kdo jih je podkupil P Ti. Ne govorim tebi, govorim celemu plemstvu za Bvojo pravico, katero je kralj potrdil s svojo roko. A ti popravi raje, kar si zagrešil, povrni svojemu bratu Baltazarju dedovino, katoro si slabiču ukral, da, ukral, ti, njega brat, njega oskrbnik.
—	Laže Tahi, laže I divja Stepko vzdi-gajo postf, jaz sem Medvedsko posestvo zastavil, da popravim naie imetje. — —
—	GospOda, zakriči Tahi, jaz protestu-jooi proti sili, dajto uii pravico! Dajto 1
Starec obkroži z očmi celi zbor, kateri je melčč poslušal prepir te besne dvojioe.
rojaki trdno vztrajali v hudi; borbi, crpeč pogum in moč iz zavesti, da s borbo za svoja ndrodna prava delajo za obstanek io za živ-Ijonske pogoje vsega ndroda,
Tržaiki Slovenci umojo ceniti svojo vrednost, in se zavedajo prevažne uloge, kojo iim je vriiti na korist vsemu narodu : to jo »vitla točka v temni sliki našega položenja. Na to stran smo torej dosegli popolnoma Hvoj namen.
Da pa našo rojake ie bolj ukrepimo moralno za bodoče boje, da jim utrdimo zavest, da se nikakor no bojujemo Bbrez upa zmage", smo Be namenili ie enkrat spregovoriti na kratko o vprašanju : Ali je T r i< t res zgubljen za nas?
Gledš na to vpraianje moramo že vztrajati pri svojem odgovoru, kojega smo že podali v članku „Važnost mesta tržaikega* : da ni izgubljen!
In ta naš odgovor smatrati je apodiktičnim in absolutnim, seveda le s tem pogojem, da zastavi ves n&rod vse svoje s i I e v obrambo te naSe postajanke.
Oglejmo si Io ie enkrat narodnostno odnoŠaje na ozemlji tržaiknm I Kakor smo že trdili in dokazali opetovano, iivi v mostu Tržaškem z okolico vred 60—70.000 Slovencev. Ker pa vse prebivalstvo Stejo kacih 160.000 dui, ostane nam 100.000 prebivalcev italijanske in drugih narodnostij. Tu |pa nam je zabeležiti v svojih posledicah prevažno dejstvo, da je v tem številu italijanskih prebivalcev do 40.000 pod a n i k o v bližnjega italijanskega kraljestva, toroj Neavatrijcev! Al<o oditejemo te italijanske podanike in ako vrhu tega oditejemo tudi itevilo Židov in pripadnikov drugih narodnosti, koliko nam ostane pravih domačih, avto h-to nni h Italijanov? Ali ne sledi iz tega, da smo Slovenoi tu v večini po itevilu? In pri takem razmerju naj bi mi obupavali na svoji bodočnosti, pri takih razmerah naj bi se narod Blovonaki rosignirano umaknil od bregov sinje Adrije, pri takih razmerah naj bi ostavili pozicijo, ki po svojem trgovinskem značaju vpliva daleč na okrog v gospodarskem pogledu.
Res je sicer, da dandanes igrajo ti italijanski podaniki važno ulogo pri nas, rea je, da vihtijo lok prve vijoline, res je, da pritiskajo svoj pečat na čelo vsemu javnemu"živ-Ijonju, ali istotako, kakor verujemo v srečno bodočnost Avstrije in narodu slovenskega, istotako smo uverjeni do dna svoje duio, da to razmerju ne ostane za vedno, ker je umetno, ker je nenaravno. Pozabiti no smemo namreč, da na naše razmere pada senca sedanje evropske konstelacije, a ko izgino ta konstelacija, premene so hipoma tudi naši odnoiaji; s matematično gotovostjo »momo računati na tronotek, ko se bodo morali ljubi italijanski podaniki omejiti tudi v Trstu na ulogo gostov, prepustivSi prvo besedo onim,
—	Pravico mi dajte 1 škriplje starec.
Ali ono plemstvo, katero se je nekedaj
slepo pokoravalo Tahijevemu migu, ono plemstvo, kateremu jo bil Tahi nekdaj vladar in Bog, ono plenutvo molči. Mraz streho starčevo dušo in glava mu omahne. Zdajci izpregovori ban :
—	Gospod Tahi I Kralj in sodišče »ta rekla svojo in tako bode. Povom vam še to, kar mi sporoča kralj, Heningovica naj vam povrne novce, ki ste jih dali Batorju, vi pa oatavite Sosed, to je kraljev svtU in moj.
—	Nikdar! zakriči Tahi in vzdigno glavo, kot da ga je strela osekala, nikdar, in če je tudi kralj rekel. Na Sosedu hočem umreti, čujte li ? Pojdiva, sinko, pojdiva. Tu ni življenja, ni pravice. Pojdiva, da jih no vidim teh strupenih kač.
Oprei so ob sina, gro Tnlii iz nemega zbora, ali ko dospo do vrat, zr.ori iz pustega molka kot iz groba glas gospoda Vurnoviča:
ki so tu doma. In ko nam bode poravnavati svoje računo s številom italijanskega prebivalstva, ki bode manjšo, nogo je naše število, ko bode odvzeta beseda mnogim, ki nimajo pravice tu govoriti, tedaj še le se prepričamo, ali res nimamo ničesar iskati v Trstu!! Tedaj ie le bodemo mogli vroči na tehtnici vso svojo težo, tembolj, ako bodemo skrbeli za to, da postavimo takrat zavedon narod na pozerišče! Nikar ne mislite, da so to utopijo ! Kdor no veruje v to, tu no pozna pogojev za bodočnost drŽave, ta no vo, da jo usoda države tu doli na jugu tesno spojena z usodo naroda slovenskega.
Mimogrede budi omenjeno, da po nnšom menenju ae Io mora pasti veljava italijanskih podanikov v nušein javnem življenju, ampak gospodarsko razmoro so se jele razvijati tak6, da mora pasti tudi njih število in trditi smemo s gotovostjo, dajo naval italijanskih podanikov že prekoračil svoj vrhunec,
Ne zdvajajmo toroj! Temno je sicer »aie obzorje v sedanjosti, ali treba le rahle sveže sapioe in — rošeni bodimo. Ne trdimo, da se zgodi to že danes ali julri, ali zgoditi »o mora, ker že naravni odnošaji zahtevajo tako. Mi pa delujmo in vztrajajmo, dokler ne pride ta zaželjeni tronotek v trdni veri, da Trst ni izgubljen za nas!
Iz govora del. Kaftana
v drugi seji avstrijske delegacije dne 1. oktobra 1894. II.
Delegat Kuftan je nnstopno utemeljil opo-zioijo čeških delegatov proti naši vnanji politiki :
V novejšem času je najčeiče čitati po listih besedi „vojun" in „mir*. Do istih obrača se splošna pozornost narodov, To jo tudi umevno, kajti bodoča vojna preti premeniti življensko pogoje oelih narodov ter s jednim udarcem premeniti vse obstoječe državne oblike. Zato kličejo vsi po razoroženju in hrepene po resničnem in pravem miru. Zaupanju v mir, ki jo je izrazil grof Kalnoky, sledilo jo takoj povišanje vojnega proračuna. V Evropi se je razvil sedaj noki posebni izrodek oboroženega in gnilega miru, ki sicer ne stane krvi, ki pa po neprestanih oboroževanjih iz« podjeda blaginjo narodov tor navaja iste gospodarski pogubi. Govornik pripoznava lojalno grofu Kttlriokyju zaslugo, da jo po Bvojom koncilijantnem postopanju zasnoval prijazne odnoAajo do sosednjih držav, posebno pa do Rusije, vendar pa nas ti odnošaji niso mogli obvarovnti pred pogubnimi posledicami oboroženega miru. Vzroke temu stanju jo iskati v poliiiđlci konstelaciji Evrope od leta 1870. nem in sosebno od leta 1879. Slovanski n d r o d i, ivzemši Poljake, so no
—	To za Ambroža Gregorijanca! Kot da ga jo pičila kača, strese se Tahi in omahne v naročje svojega sina.
XLI.
—	Kaj jo dejal ban ? vpraša Uršula željnu zeta Stepka, katori jo prijahai iz Zagreba na Sosod.
—	Tahi noče, odgovori velikaš nejevoljno taSči, katera sedi pri oknu in za katero st.tji zvesta služabnica Loličovka, spletajo gospo. Ban mu jo ponudil v svojem imenu, da dobi vso novce, katoro je plačal Batorju, in naj so seli odtod. Toda Tahi noče,
—	Moram se ga rešiti na ta ali oni način, odgovori srdito Uršula. Samo da vem--
—	Gospa, šepne Loličevka, ali ste po-zabili moje besedo, mojo osveto, katero si jo moj Drmučić tako lepo izmislil.
—	Pregrozno je, pravi Uršula.
morejo ogrevati za na novo osuo-vanotrozvezo. Z dnevom pri Sedatiu in s prisvojenjem Alzacije in Lotaringije pričela jo za Bismarka težka skrb, kako s politiko zagotoviti to, kar je pridobilo orožje. Govoreč o ustanovitvi trozveze pravi govornik, da je ta poslodica temu, ker duhovi Alzacije in Lotaringije niso dali mirno spati Bismarku. Ti duhovi so zaprti v novosezidani zlati palači netvlke državo in pred palačo so postavili kot straži Avstrijo in Italijo. Govornik nečo napadati trozveze, ali upraMti mora: C-ai prodest? Kako dobičke jo donesla Avstriji P Kako dobičke bi nam mogla še donesti P
Po tej zvezi smo stopili smo iz nevtralnosti, jedino koristne za državo. Mi nimamo ničo-sar iskati v Rusiji in v Franciji. Obseg naših interesov loži na Jugovzhodu, za kar nečo Nemčija doprinesti ni-kakih žrtev. Vzlic trozvezi ni mogla doseči Avstrija, da bi so jej priklopila Bosim.
Govornik govori zAtem o stališču Italijo v trozvezi, razuiotruje avstrijsko • italijansko trgovinsko pogodbo, ki jo uničila avstrijsko industrijo platna ter zadala smrtni udaroc vinogradarstvu vjužnetu Tirolu, po Dalmaciji in Istri.
Govornik opominja na irredonto ter izjavlja, da najboljše sredstvo proti isti bi bilo pravično postopanje so Slovenci in Hrvati v Primorju, ki so najzvestejii in na j I ojal n o j S i stražarji a v s r i j r k i h intorosov ob Adriji. Sicer pa trozveza ni nekaj, kar bi so ne dalo spremeniti. Grof Caprivi je rekel v drž. zboru, da je pač upati, da so obnovi tro-sveza, gotovo pa to ni nikakor. Govornik upaža, da jo z voseljem pozdravil trgovinsko pogodbo z Rusijo, obžalujo lo, da smo se dali prehiteti po Nemčiji. Vzlic temu pa no priporoča za sedaj dvozvoze z Rusijo, ker, kakor znano, v to treba dvo h, in ker bi se morala poprej določiti obsežja interesov in sedanja zveza nalaga žrtev in odrekanja samemu sobi.
Govornik želi, da si Avstrija ohrani popolno samostojnost in svobodo v postopanju, kateri so jo odpovedala po trozvezi. Govornik toži, da so je v Avstriji povekial pritisk na Slovane, odkar obstoji trozveza, ter da iste pritiskajo na stono Mu-djari in Nemci, zbok česar se morajo Čehi izjaviti proti trozvezi. Govornik naglašu velikansko važnost dežel na Bilkanu, osobito Srbije in Bolgarije, za Avstrijo in Ogftrsko, opisuje dogodke v Srbiji ter pravi, da 7tiačtfj srbskega n&roda, njega državne ustanove, njoga ljubezen do nozavisnoBti in jodnnkosti delajo, da jo Srbija demokratiška republika s kiflljeui na č<tlu. Tak narod ni mogoče vladati po ordonancijah. Srbija jo bogata na naravnih zakladih, zmožna za kon-sum ter da bi Uhko postala dober odjemalec
—	Pustite mo, nasmehne se Lolidnvkn, jaz so osvetim. Vam bo to v prid. Neumna deklica, katero eo dobili Ijudjo na potu, jo ie vodno v gradu. Moram so osvetiti za to hudo rane. Dobro sem si poglodala sliko in vso pripravila. Pustite meno, da delam. Prosim vas, nagno so žena, na katoro lici ni mogel so sedaj razločiti sledovo prošnjo lepote.
—	Da čujemo, kaj poreče Stepko, reče udova in, nagnivši glavo k zetu, prišepne mu nekoliko besodij. Stopkovo oko so zusveti.
—	Izvrstno je, skoči velikaš na nogo, da, zadovoljen som.
—	Dobro je, reče Uršula Loličovki, delaj, kar te je volja, jaz si umijorn roko.
Služabnica smehljaje prikima in gre. *
• •
(Dalje pr h.)
i* naše industrijske irdelke. Mi imamo do-velj razlogov, d* »i ohranimo simpatije srbskega naroda. Potovanje kralja Aleksandra T Carjigrad in sestanek istega z nadvojvodo Josipom nam dajeta mnogo misliti, poleg druzih, pozornost vzbujajočih okolnosti z meseca julija t. I, Zato povprašuje govornik ministra ta vnanja stvari, kuko stalščc misli isti zavaeti nasproti Srbiji, in ali se ni bati, da bi se utegnil motiti mir v Srbiji po zadnjih dogodkih in da bi poslednji vplivali tudi na avstrijske dežele preko Diine, Save in Donave. Tudi pogbd na Bolgarsko ni vese-lejii. Spominjajo^ se zadnjih dogodkov tamkaj, vpraša govornik ministra, uli se mu ne vidi umestno, da bi v spurazumljenju s Rusijo in postavnim zastopstvom Bolgarske dovel do konečno rešitve vladarsko vprašanje tamošnje v zmislu določil dogovora Berolin-skfg«. Govornik opozarja na podlagi etatističkih podatkov, kako malo se Avstrija udeležuje prometa po morju ob ustju reke Suline.
Promet Angleške jo desetkrat večji, dd, celć promet Grške je le enkrat večji kakor oni Avstrijo. Te okolnosti nas opominjajo, da gojimo dobro prijateljstvo tudi do R o-m u n s k e. Po carinski vojni so iztisnile avstrijsko blago Anglija, Francija in Nemčija. Po trgovinskem dogovoru s dtcembra 1893. ■e je ugladila pot do prijaznejših odnoSajev z Romunsko, toda bati se je, da je Kolo-š k a pravda radi spomenice močno škodila ugledu Avstrijo v Romunski. Vse spoštovanje do državnega prava ogorakega in do požrtvovalnega patrijotizma Madjarov, toda tolmačenje narodnostne postave z oiirom na tri milijune Romunov in tri milijone Slovakov je vendar jako čudno. Govornik stavi primerno vprašanje na ministra, izjavljajoč, d a s a a t o p n i k i naroda češkoga s o s i-rom na odnošaje na Češkem ne morejo izreči zaupanja vladi ter da bo(]o glasovali proti prestopu v podrobno razpravo.
Nudaljni govor del. Kafeuna nas ta danes ne zaniinljs toliko, ker je bil posvečen položaju na Češkem in pa delovanju namestnika grofa Thuna, kojo delovanje je govornik obsojat najstrožje.
IX. redna velika skupščina
družb« tv. Cirila in M«toda
dne 7. avgusta v Novem mestu.
Naštevši vse društveno zavode s dotičnim) števili otrok ter omenjajoč posebno pohvalno VflpehoT Hloginih zavodov v Gorici pravi tajnikove poročilo :
Vae te naše lavode ao nadzorovali p. n. gg. državni šolski nadzorniki, kakor tudi od cerkvenih oblaatij imenovani in po družbi-nom vodstvu naprošeni ali po njem odposlani nadzorniki, ki ao ao o njih izrazili s pohvalo iu zadovoljstvom.
Slavna skupščina t Če pomislimo zdaj na teh več kot tisoč wtrok, ki jih pestujejo naM zavodi, vidimo, da naš trud in naša požrtvovalnost ni zastonj. Čegava bi bila ta deca brez naše družbe P Ali bi je ne bili že naši neprijatelji na severu in jugozahodu vklub sedmi zapovedi božji zvabili v svoje zavode, od koder bi se gotovo ne bili več vrnili kot katoliški Slovenci.
Da naša družba obvršava pravo patri-jotično delo, lokho bi Vnm, čč. skupšči-narji, dokazali iz načina vzgoje i pouka v naših zavodih, is naših cerkvenih, naših di-nastičnih in narodnih šolskih slavnostij, a o teh veselicah, spodbudnih za učonoe, stariše in navzoče občinstvo, poročali so itak naši časniki. Dovolj je, da družbino vodstvo kon-atatuje: Naša osiročena mladež se že v/go-juje po jedino-pravih pedagogiških načelih : v katoliškem, avstrijskem, slovenskem duhu. Družbini zavodi imajo žo k o n f e s i j o n a 1 n o in narodno šolo, za kar sojeizroklo naše ljudstvo v svoji ogromni v o č i n i.
Govoreč o .Knjižnici druibe bv. Cirila in Metoda" in o šolskih in učnih pripomočkih piše poročilo mod drugim ;
Družba je pospeševali« krščansko prosveto v zmislu svojih nebeških zavetnikov sv. Cirila in Metodu tudi s tem, ker je rada untišavala prošnjo za podaritev raznih knjig. Molitvenih, nabožnih, šolskih poučnih, zabavnih.,, spisov jo družba prejemala od mnogih darovalcev,
druge — osobito šolske — je nakupovala, nekatere je imela pa v svoji talog).
Društvena ekspedicija, ki jo hvalevredno upravlja Ivan Bonačeva knjigoveznic«, razposlala je na vse kraje slovenske domovine osobito ob mejah od lanske skupščine do inc<. 1. avgusta t. I. vkupno 13.349 knjig.
O dobrotnikih družbe pa piše :
Iz vseh dosadanjih pojavov smemo po pravici trditi z zadovoljstnostjo in hvaležnostjo, da ga ni vej zavednega in v resnici narodno čutečega Slovenca, ki bi ne bil na ka-keršenkoli način podpiral naše družbe. Dobrotnikov in prijateljev Štejemo med ž e n s t v u m in možtvom na ti« s o č e. Dohajali ao božični, novoletni, velikonočni . . . darovi, kakor tudi ob raznih veselih ali žalostnih dogodkih. V zmislu vodstvene okrožnice so se spominjale naše druibe osobito slovenske posojilnice in hranilnice, mnoge so se že upisale mfd pokrovitelje in od večjih posojilnic se to zanesljivo pričakuje. Krona darovom sta že stalna prispevka visokega deželnega zbora kranjskega s 1000 gld. in slavne mostne občine v beli Ljubljani s 500 gld.
A da se jo ta ogenj domovinske ljubavi vzplamtil, provzroČili so narodni časopisi, ki so se ob raznih prilikah simpatično spominjali naših naporov; „Slovenski Narod", »Mir", „Edinost", „Soča" imajo stalno rubriko za kronsko darove. Sum „Narod* je izročil vodstvu že 20. zbirko kronskih darov vkupno 7695 kron 73 vin. „Narodovim" kronskim darovom pa je stvaritelj in pogumen nadaljevalec do danes redaktor Josip Nolli
Tolika jednodušnost v požrtvovalnosti gotovo veseli vsacega rodoljuba — a impo-nuje tudi strancem. — Bodi vsem pospeševa-teljem družbinih namenov, vsem načelništvom, ▼sem narodnim časnikom iskrena zahvala t
A spominjajoč so živih dobrotnikov ne smemo pozabiti milih pokojnikov.
Kakor živih, tako se je družba tudi pre-minolih družbenikov i dobrotnikov spominjala pri denašnji preav. daritvi; obranimo jih vsi v častnem spominu 1
Politiške vesti.
Delegacije.V včerajšnji seji avstrijske delegacije je govoril opat Trou-iufels o dvoboju v vojski, naglašajoč, da jo dvoboj proti cerkvenim in državnim postavam ; državi je torej dolžnost zabranjevati dvoboj. Vojni minister naj Btori konec temu stanju, nedostojnemu Austrije. — Delegat P a o i k je govoril o grdem postopanju z vojaki češko narodnosti, zahtevajoč, da ae kaznujejo krivci. Govornikova »tranka ne sprejme proračuna iz gospodarskih in narodnih vsro-rokov. — Del. Thurnheri zahteva, da se med vojaki goji verski duh, in ae obrača tudi proti dvoboju. Govorili so po tem še drugi delegati.
Vojni minister je predložil statiatišk izkaz o vojnih proračunih evropskih drŽav, iz katerega jo razvidno, da ima avstrijski proračun skoro najnižje številke na izdatkih za vojsko. Inozemske avtoriteto kar občudujejo, kako moro vojna uprava avstrijska toliko storiti s temi sredstvi, ki jih ima na razpolago. O narodnem vprašanju seje izjavil minister, da vojska ne pozna nikafce razlike pri obČovanju z vojaki. Glede dvoboja ni dal g. minister nikakega jasnega odgovora in se je skliceval jednostavno na izjave ministra za deželno branbo v seji poslanske zbornice dne 14. aprila. Glede umrljivosti v vojski je nsglaial, da ne znaša ista od leta 1888. sem niti 5 odstotkov. Posebno pa je ntaglašu! minister, da ne obstoje nikaki naČiti za nadaljnjo oborožovanjo, kateri bi segali prčko načrta, izdelanega po njegovem predniku. Ta izjava je tolažljiva vsaj kolikor toliko, toda veseliti se je ne moremo posebno, ker jo jo gospod vojni minister podal le pogojno, ako namreč no nastopijo kaki dogodki, ali politiške k on stelacije, katere bi zahtevale neobhodno vočjo potrebščine. Tu imamo torej : ker se pa dogodki in konstelacije" preminjnjo vauk trenotek, ima g. vojni minister vedno odprta vratica, skozi katera nnra pomoli avoje — vočjo zahteve glede oboroževanja.
Poročevalec Badeni meni, da se bode še dolgo govorilo o vprsšanjih o militarizmu
in razoroženju. Ta poslednji predmet nima sicer nikjer načelmh nasprotnikov, toda nikogar ni, ki bi hotel praktično izvesti to v obče hvaljeno misel. In dokler se to ne zgodi, izgovarjala ae bode vsaka evropska drŽava: Za vami, ako vam je drago. Kar sa dostaje vprašanja o dvoboju, mora se isto rešiti, ko se spremene pojmi človeške druibe. (Ti pojmi so pa srednjeveški, torej nedostojni sedanjega prosvitljenega stoletja. Dvoboj je po našem menenju najodurnejša ostalina it srednjeg« veka. Kaj pa i zapovedmi Cerkve f t Op. ured) Narodnostno vprašanje se mora rešiti tako, da se po popolnjevanju vojske poviša moč Avstrije, kajti le močna Avstrija ostane trdna obrana avstrijskim narodnostim.
V podrobni razpravi so vsprejeli na to ordinarij in ekstra-ordinarij vojnega proračuna in s tem so rešene delegacijske predloge. —
Poljaki in volilna reforma. Čudne in tudi nevnrojetne stvari je poročal poljski poslanec Kopy6inski svojim dragim volilcem. Povedal jim je namreč, da sta poljska ministra Madejski in Javorski sastavila svojo besedo v poljskem klubu, da se še pred zaključkom sedanje Oletne dobe državnega zbora izvede volilna reforma in da se bodo nove volitve v letu 1897 že vršile po novem volilnim redu, — Lepo, jako lepo je od gospodov ministrov Madejskega in Javorskega, da so tako Živo sanimsta ta obče volilno pravo
—	hvaležni so jim na tem gotovo vsi prijatelji pravega ustavnega življenja — le to nas moti nekoliko, da ne vidimo nikjer priprav za ta veliki čin slavne koatioijske vlade. Menda bode trebalo „vspodbuje* s kake druge strani. — G. KopyGmski pa ni vedel povedati, ali bode dolgo trajala koalicija, ker
—	— — jej grof H»henwart dela preveč sitnosti in se bodo moral njegova ekrcelenca gospod minister Madejski še malo potruditi, da utulaži ekscelenco Hohenwarta. — Pa niso vsi vragi, da je morda grofu Hohenvrartu jela na vse zadnje utripati žilica tak6, da je jel skakati čez koatioijske ojnice t Ta pa nam ugaja, ta gospod Kopyčin*ki, ki si je tudi v resnih časih ohranil toliko zdravega humorja.
Z jednim glasom večine je zmagal Wekerle v magnatski zbornici s svojem zakonskim načrtom o svobodnem izvrševanju vere. Za nsčrt je glasovalo 113 proti 112 magnatu«. Zbornic« je prešla na to v podrobno razpravo in je vsprejela prvih 5 pa* ragrafjv, Danes so razpravljali o odstavku, tičočem se brezverstva.
Za italijanske anarhiste ust»n»v6 v
Afriki posebno kolonijo. Dusedaj je že 3000 snsrhistov obsojenih na prisilno bivanje, • njih število utegne narasti do novega lets na 5000. Ako računamo za hrano le 50 cente-zimov za vsakega anarhista, stala bode ta kolonija državo nsd jeden milijon Ur na leto.
O bolezni ruskega carja prihajajo dan na dan nasprotujoče si vesti. Poslednje vesti so jako nepovoljne. Zlasti na Pariški borzi se je širila včeraj vest, da se je oarju obrnilo jako na slabo. — S poročili na borzah pa moramo biti jako previdni, kajti le prepogosto niso drugo, neko brezvestni manevri onih hijća, ki bi si hoteli polniti šepe ob nesreči drugih.
Vojska med Kitajem in Japonsko. Avstro-ogerska vlada ni še ničesar odločila gledć tega, da odpošljo kojo svoja vojno la-dijo na skrajni Vstok, katera ladija naj bi v slučaju potrebo ščitila tam bivajoče neznatno število avstro-ogerskih podanikov. Bržkone izroči AvBtro-Ogersks dotične svoje državljane varstvu Nemčije; vojno Isdijo odpošljo le v tem slučaju, ako bi evropske države skupno nastopile proti Kitajski in Japonski.
Različne vosti.
Poroka. V soboto dne 29. t. m. poročila bo je gč. Marija A b r a m z gd. P. F r a t n i k o m, c. kr. poitnim uradnikom. Na posnemanja vreden način poslovila se jh od odbora ženske podružnice sv. Cirila in Metoda, poslavši temu 100 kron v prigod in čast naših b1 a g o vestni k o v I Bog ji plati z obilo srečo in svojim blagoslovom 1
Zlata maša. Dne 23. m. m. obhajal je na Nabrežini povsem na tihom svojo zlato mašo tamošnji vikar, č. g. MarušiČ.
Ženski podružnici sv. Cirila in Metoda
je daroval gosp. I. Negode v Ljubljani 1 krono kot prestanek Cirilometodijskega dara.
Zn podružnico druibe sv. Cirila in Metoda V Trstu nsbrsl je triaški gostilničar g. Anton Vodopivec o priliki kupovanja novega vina v Prvačini 3 gtd. 60 nč. in sicer v veseli družbi v gostilni gosp. Mozetiča. — Gospod Peter Podgurnik is Čepovana podaril j« v Čast dru. Starčeviču 1 gld. — Jeden mlekar, ki je hotel slepariti pa ni mogel, daroval je 20 oentesimov. — Polde KrapŠ pošlje 1 krono sa srečen sačetek svoja Mimicd, ki je danes začela šolsko dobo. Sr. Ciril in Metod bodita ji v pomoč.
Il Sežane ae nsm piše: Vesela družba, praznujoča imendan našega tFrana" v gostilni „Pri zvezdi" darovala je tukajšnje) moiki podružnici sv. Cirila io Metode sne-ask ti. 3 40.
Prsmsi5en]e. Priglednik kaznilnice ▼ Gradiški, Anton Pelko, je premeščen h kaznilnici v Koper, na njego mesto pride dosedanji pristav kaznilnioe v Steinu ob Donavi Viktor Wenedikter.
Nov zdravnik. Dr. Abolf Dolcetti je dobil dovoljenje, da sme vršiti v Trstu adrav-niško prakso.
Narodni davek. Is Trsta nam pišejo: Tržaški narodni delavci so nabrali in izročili g. Primožiču sa sdaj 6 gld. 26 nč., v nadeji da podprejo slovensko šolo a večimi darovi našega naroda denarni veljaki in rodoljubi.
Plihodnjott Trsta. Pišejo nam: Vaša dva sadnja članka o prihodnjosti Trste ras« veselila sta močno vse rodoljube. Zato sem tudi jas menenja, da moramo bresskrbno na dan i resnico. Kako drugače naj koristi časnikarstvo, nego da rsikrive rane, odobrujo dobre sklepe ter savrsča vae, kar bi nam utegnilo Škodovati. Res je sicer, de treba tu pa tam kaj primolčati is rasličoih ozirov, a ko gre ss liv ljenje, ta nhdalje vanje nekon-čsnega boja, tedaj bi bil greh molčati ter vreči jednostavno puško v koruzo. Jas telim, da ae poloiaj sjasni na to ali ono stran. Bo-jssljivoi nimajo danes besede. Pogumno v boj — sa vero in dom t	Miloš.
Kdo je udan cesarju 7 Kdo veruje v ne« raščenje irredentizma ? Na Dunaju menda ne, sicer bi se jim moralo čudno sdeti, da otroci italijanskih mestnih šol trlaških niti ob cesarskih praznikih nesahajajo k sveti naši!! Nsša slovenske iole jim daje dober vsgled. Kje je udanost, kje sve-stoba t
Ttk6 je prav. V XXII. seji mestnega sveta tržaškega dne 1. t. m. (glej „Ed.- zju-trsnje isdanje št. 110.) predlagal je svetovalec dr. S p a d o n i gledč zemljevidov v slovenskih šolah v okolici ta le drevni red : „Uvidevši mestni svčt, da so zemljevidi Primorske, katere Je izdal mestni magiarat slovenskim šolam v okolic«, nasprotni nomenklaturi mestnega štatuta, nalaga eksekutivi, da tekojodstreni te zemljevide, nadome-stivši jih s italijanskimi semljevidi takd dolgo, dokler ne bode mogoče dobiti slovenskih semljevidov, kateri pa morajo imeti Hal||flnaka imena mesta in okoličanskih v asi j po nomenklaturi statuta mesta triaškega in njega okolice', — V isti snameniti seji se je bil dr. Spadoni, kakor smo bili še negiašsli, naravnost uprt naredbam ministarstva, češ, de naj le ukazuje ministarstvo kar mu drago, on pa in njegovi tovariši morajo Čuvati i t e I i-j a n s t v o Trata. V isti seji so mnogo govoričili o slovenskem „pečenju" imen takih krajev, v katerih od nekdaj in do danes bivajo Slovenci in sa to so sshtevali, da se morajo rabiti „originalna* italijanska imena.
V tej znameniti seji so se pokasali tudi zares lojalni svetovalci, a teh je — žal t — le sedem. Tu sabeležimo še jedenkrat njih imena: Nabergoj, Dollenz, Goriup. Vato*, veo, Albori, Mrsch in Pszse; ti svetovalci so glasovali možato proti 8padonijevemu dnevnemu redu. No, naše o. kr. namestništvo je uvidilo veliko važnost tega sklepa, katerega je odobrila velika večina mestnega svčts tržaškega in, misleč na daleč segajoče n a-s 1 e d k e, ki bi se pojavili, ako bi se zares izvršil ta sklep, obustavilo je ta sklep sačasno, zahtevajoč podrobni zapisnik o tem glasovanju. Namestni-štvena naredba sklicuje se na §. 111. (kot nadaljevanje §. 110.) mestnega štatuta. Ta §§. se glasita v prevodu: §.110. „Ako misli župan,4da je koji sklep mestnega svfjta p r o-
t i * e o konstituciji ali obito-ječim 11 k o n o n, ina pravico in d o 1 i n o • t (A nai .»aguifice* je udaril celĆ oficijelan pečat Spadonijuvemu dnevnemu reda, poudarjajoč ▼ svojem opomina do ga-lerija itaiijanstvo Trsta. Ur.) obustaviti izvršitev dotičnoga sklepa in nemudoma nspro-siti namestniitvo odločitve. — Proti namest-nikovamu odloku mora se mestni svčt pri-toliti na ministarstvo. — Ako uvidi Župan, aa koji sklap utegna i k o d o v a t i valnim i n t a r e s o m občine, mora tudi obustaviti isvriitev tega sklepa ter pred-loliti isti predmet po določbah §. 57. a nova mestnemu nvčtu v resprevo. V slučaju, da sklene mestni svit v drugič tako, kakor ja bil sklenil prvikrat, mora župan iavriiti dotični sklep, toda mora to prijaviti neme-stniltvu."
§ 1U. pa se glasi v prevodu: „V obeh tu gori omenjenih slučajih ima tudi namestnik pravico obustaviti isvriitev kojega sklepa, obavljajoč ssjedno vsruke mestnemu svfem. T slučaju, de je bil koji sklep obustavljen saredi tsge, ker bi se I njega izvršitvijo kr-lili sakoni, sme se mestni svit pritožiti proti odloka ne ministarstvo. Če pa je bil koji sklep obustavljen zaradi tega, ker bi utegnil Ikodoveti vaSnim interesom občine, mora mestni svtt po določbsh §. 57. v drugič razpravljati in sklepati o istem predmetu ter prijaviti isid namestniitvu.'
Mestni itatut govori torej dovolj jasno. Nadejamo se, de ne ostane Spadonijev predlog le sačj^po obustavljen, ampak da bode resvejevljan.
Generalni konzul austro-ogerskl v No VMH Vorku, Anton pl. Palitschek je odstavljen. (Pl. Palitschek je isti, ki je poka-sal povodom razstava v Chiesgu svojo nestrpnost proti Čehom. Ur.) Vsrok temu od-stevljenjn je .čudno upravljanje s denarjem" in rasne pritolbe, ki so prižle ne minister« stvo zunanjih poslov proti Piličku. Med ostalim ta .generalni konzul* ni odrajtal svote »600 dolarjev. Kakor javljajo is No-vege Yorke, je bil Palitsohek jako lahkoliven ter je vedno troiil več, kakor bi bil smel s ozirom aa svoje dohodke. Ne Dunaju vodijo disciplinarno preiskevo, potem pe bode nsorde če kej hnjšegs. Te dni je trgovinska sborniee na Dunaju v svoji seji preiskavela Peličkove račune ie povabile tudi njega k seji, tode bivli generalni konsul ni pričel, empek se je ispričal, da je bolan.
Vojna ladlja „Kalssrin und kfinlgln Ms-rla Thsrssls*. Ta ogromna nova krilarka-oklopnies, koja je odplule te dni ne oboro-lenje v Pulj, sgradjena je, kakor smo bili le omenili, v Jtukajinjem tehnilkem zavodu is sgolj domačega meterijala in je največje is-med treh novodobnih kriiark s ostrogo sv-stro-ogerske mornarnioe. Dolge je 107 metrov, liroka 16. Oklopje je 57 mm. debelo, pod vodo pa so ploftče močnejle, namreč 10 om. Oboroien je ta parnik s 8 Kruppovih 15 om. brso streljajočih topov, s katerimi je moino ustreliti i do 8 kret vsako minuto. Nadalje stojita na krovu dva ogromne oklopi jene 24 cm. topa, točka vsak po 27 tonelet (= 27.000 kg-), nedelje je rasvrstenih ne primernih mestih 20 menjftih topov ss naglo streljanje in mitralAs. Stroja ime ta parnik dve, vsakega na 6000 konjskih sil ter more ploviti do 30 pomorskih milj (= 36 kilometrov) ne uro. Kotli so čtirje in merijo vsak 47, metrov v premeru. Nadalje je na perniku ie 48 po-močnih strojev in dve reservns kotla, ves parnik pe je urejen po najnovejlih izkušnjah moderne tehnike. Stal je nsd 4 milijone goldinarjev.
Vo|aiko voteransko druitvo bode imelo svoj isredni občni sbor dne 21. t. m. ob 3. uri popoludne v dvorani hčtela .Evropa*. Dnevni red: 1. Čitanje sapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo o društvenih računih in a stanju društva; 3. Poročilo o rassodbi (razsodišča, sestavljenega po sklepu iatega občnega sbors. 4. Predlog društvenega odbora, da se dovoli postopsti sodnijsko.
Il Prvaiino nam pišejo: V neki tukajšnji gnstilni so nabirali o neki priliki sa druibo sv. Cirila in Metode. Ob tej priliki so naprosili aa mali dsrček tudi nekega tu bivajočega slovenski govorečega tujca, katerega poslednjega smo smatrali sedaj kot do-mačinoa in ga spoltovali liki gosp. župnika. A mol je pokasal svoje roge, zavrnivši osorno dotičnoga prosilca in satrdivši, da on podpira ie »Lego Nasionale". Potem še
le, ko bodo Slovenci podpirsli L»go, potem tudi on ne vzkrsti podpore družbi sv. Cir la in Metoda. — Te besede so silno razžalile vse navzoče Prvačence, in misliti je, d» mu sedaj, ko so sposnali ptička po perju, postrežejo s blazino, na kateri ne bode počival mehko.	A. V.
Novo kadetno iolo odprli so dn6 4. t. m , t. j. na cesarjevega godu dan v Msribou. Slovenščino bode poučeval ne tej šoli pol-kovni sdravnik dr, Fran Radej.
Čuden porod „Soči" pišejo is Dalmacije : S. Andralič, žena cestarja v Ojeverski Vari-vodi, je dne 17. sept. t. I. po 2dnevnih mukah porodila mrtvo dete, ki je imelo 4 noge, 4 roke, 2 glavi a jeden sam trup. Dve uri po porodu je žena nmrls.
Najden utopllenec. Včeraj so našli v morju blizu kopelji Buchler utopljenca delavskega stanu. Truplo jo bilo že močno seg-njito. Popoludne je spoznal v mrtvašnici pri sv. Justu utopljene® nok Concina kot svojega 571etnega brata, kotlarja Viljelma Con-oino, stanujočega v ulici S. Michele hšt. 29. Pokojnika ni bilo domov že od minole nedelje in brlkone ga je isti večer pijanega vrgla burja v morje. Pokojnikov brat trdi, da nikskor ni misliti ne samomor.
Obletnloa male loterije. „Novice* opo-sarjajo, da bode dne 12. t. m. 140 let, odkar se je v Avstriji prvikrat žrebalo v mali lo-teriji. To je bilo dne 12. oktobra 1754. in aicer v Pragi. Prve številke so bile izžrebane: 22, 75, 33, 71, 44.
Razprava SulIflO] K vesti v današnjem sjutranjem izdanju dodamo še ie-le podrobnosti: Kakor znano, prišel je Anton Snligoj dne 5. avgusta t. 1. iz ječe, kjer je bil aedel dva meseca zato, ker je bil svojo leno a aabljo telko ranil. Prihodnjega dne jo bil pozvan na sodišče, ker je bila njegova lena ulolila prošnjo za razdruženje zakona, tode on jo je prosil odpušČenja in se vrnil k njej ne stanovanje. Toda med zakonskima bil je večni kreg in prepir; žene je očitala Suligoju, de ga mora ona vsdrlevati in se mu zsgrozila, da ga počene iz hiše, ako si do septembra meseca ne dobi službe. Dne 25. avgusta sta se zakonska zopet sprijela; lene je vrgla Suligoju ključ v glavo, on pa je pograbil noš in ji rezmesaril obraz, pleča in roke. Suligoja so prijeli še isti dan bliso sv. Ane. Razprava se je vršila tajno iz vsroks nravnosti. Zstolenec se je isjavil ne-krivega, čel, da ga je napadla najprvo njegove lena s noličem in ga ranila na licu, rekši: „sedaj >i ti tudi zaznamovan". On da ji je potem izvil nož in je v svoji jezi slepo udarjel po njej. Potem je hotel na pokopališče, da si tam prerele lile. Očital je svoji leni nenrevno življenje. — Žena je v svoji izjavi popolnoma potrdile obtolbo, toda ni prisegla, ker se je prisegi uprl satoženčev branitelj. Rekla je, da jo je nje mož raz-mesaril najbrle s britvijo. Zaslišani sti bili poleg Antonije Suligoj le dve priči. Isid razprave objavili smo v današnjem sjutranjem izdanju.
8lovanska Čitalnica v Trstu odda pod ugodnimi pogoji sledeče časopise v sub-abon-nement od 1. oktobra 1.1.: „Slovenski Narod" .Slovenec", .Novico", .Slovanski Svet", .Soča", „Učiteljski tovsriš*, .Hrvatska*, .Obzor*, .Crvena Hrvatska*, „Narodni list«, .Mente e Cuore", .Triester Zeitung*, „Va-terland", „Reicbspost". Pismene ali ustmene ponudbe se sprejmejo v Slovanski Čitalnici, vie S. Franoesco štev. 2, I. nadstropje.
Parlika voda. Kak ukus mora imeti voda is reke Sene, se da presoditi, ako se pomisli, koliko mrtvih živali se je izvleklo leta 1893 iz reke, namreč: 5852 psov, 8307 mačk, 1908 podgan, 1720 kur in fazanov, 3944 raznih tičev, 4209 domaČih zajčkov, 789 prasce?, 7 telet, 4 ježe, 93 konj, 15 ovac, 13 opic, 6 kač, skupaj ne manj nego 28.807 mrtvih šivalskiL trupel, ki so večinoma bila ie gnila in smrdljiva, ko so se vrgla v vodo. In tako okuženo vodo nekateri še cel6 pijejo.
Policijsko. Včeraj so zaprli 48letnega brivca Ljudevita M. is Trsta, stanujočega v ulici delle Acque, ker se je bil na svojem stanovanju nevarno pretil svoji lastni ženi, — Včeraj zjutraj je prijel policijski agent g. Ileiden, dodeljen polic, komisarijatu v ulici Scussa, 211etno brezposelno deklo Marijo D. is Vidma v Italiji, kor je bila ukradla go-spodu Pavlu R., stanujočemu v ulici Amaiia hšt. 5. razno obleko, vredno okolo 50 gld. Tatico so staviti sodišču na razpoloženje —
Policijski oficjal g. Tiz je sinoć spremil v zapor 4«lefnega ar ar j a Martina Bertinsicderja, ker jđ bil lastnvil iepno uro, vredno 18 gld., kojo mu je nekdo poverit, da jo popravi. — 13'etni potepuh Rudolf Vranioh, stanujoč v ulici Punta del Forno hšt. 1, sagroiil se je učtraj svojima roditelj ma z nožem, da ju umori! Ker s tem dečakom ni moino ničesar opraviti z l«pa, žvečil ga je njegov oče na rokah in nngah in poklical stražarje, da ga odpeljejo v sapor.
Vabilo. Poaeatniki, ki se zanimajo za napredek vinarstva, imajo sedsj priložnost ogledati si v Trstu (ulica Zonta št. 3), stiskalnico (prešo), katera stiska neprenehoma, Grozdje ali tropine se usipajo od zgoraj, od zdolaj pa se na jedni strani izteka čist močt ali vino. na drugi pa izlemvajo tropine. Ta stiskalnica stiska tako dobro kakor vsaka drug«, a najmanj trikrat toliko.
Vinogradniki so torej povabljeni, da si ogledajo to stiskalnico.	Živic, inžnir.
Najnovejše vesti.
Dunaj 0. V včerajšnji seji mestnega sveta odgovoril je župan dr. Oiiibl na interpelacijo gled(i samostalnoga ogorskega podonavskega parobrodnega društva. Župan je izjavil, da je bil v audijenciji pri trgovinskomu ministru, in da je zatrdil minister, da je sklenila oger-ska vlada osnovati tako samostalno paro-brodno družtvo.
Budimpešta 6. Cesar in knez Windisch-priin dospela sta danes semkaj. Cesar bo vrne zvečer v Oudullči.
Cetinje 5. Princ Ruprecht Bavarski je obiskal kneza Nikolo in odpotoval v Albanijo.
Berolin G. „Berliner Tagblatt* naglaša v pobijanjo vesti, ki se je širila včeraj po borsah o zelo slabem zdravstvenem stanju ruskega oarja, da je ruski odposlanec v Be-rolinu sinoć vsprejemai goste.
London 6, .Times* javljajo, da se pogajati Angleika in Francoska saradi tega, da bi postopali skupno v začiščanje svojih podanikov bivajočih ns Kitajskem.
Carjigrad 5. Admiral Avelan je obiskal včeraj oUmiraliteto, kjer je minister mornarnioe priredil njemu na čast slovesen obed. Danes sjutrej vsprejel je admiral Avelau na svoji topničarki deputacijo tukajšnje francosko kolonije. Danes sprejme sultan admirala v avdijenojo in potem odpotuje admiral.
London 6. .Buruau lieuter* javlja, da angleška vlada ni še odposlala vojnih ladij v puumožonju svojega brodovja na Kitajskem, tuda pripravlja se k temu.
London 5. .B,ireau Koutor* poročajo iz Shangaja: Neko pismo is Tien-Tsina z duć 1. t. m. javlja, da so došla tje poručila ki trdijo, da je na Mongolskem ustaja. Kitajska vlade jo odposlala is Pekinga vojake ua Mongolsko, da zadušijo upor. Tudi v cesarski palači v Pekingu so bili baje resni nemiri. Mnogo Evropejcev iz okolice pribežalo je v mesto Tien-Tma.
Gospodarsko. Vspovanju domačih iivali jo glavni jiugoj popolnoma zadovoljivo /dravjo in po (ukuni je glavna nalogu gospodarju skrbeti za isto. Srodstvu v to imamo in mnogoletna »kušnja nas opozarja na Kwizde votoriumko proparate, kdolune po Franu lvunu Kwizdi, c. in kr. avutro-ogurskern in kialj. romunskem dvomom dobuvutulju iu okružnom lokar-uićarju v Kornouburgu pri iJunoju, kateri so na glasu kot preservativna sredstva daleč prčko moje nanu domovine. Izborni učinek Kwizdo restitucijiskoga lluida za koujo (ki so je izkazal kot izvrstno krop-feralu« sredstvo); potem Kwizdo KorneuburAki prašek za živino, ki so povsod z najboljšim VBpohuin porablja kot živino rodilni prašek sploh kakor tudi pri kravah za dosego obilnu moliu, in vsi drugi po Franu I. Kwizdi izdelani votorinarHki preparati opra-viJujejo na sijajen način svetovni glas te tvrdke,
Trgovinske brzojavke.
Budimpešta. Pšenica za jesen 0 22-« 23, za spomlad 6 71-C 73 Koruza za oktober fW5 do fl 20. Oves za spomlad 5 78-5 80. Iti nova 5 00-;V!0.
Pšenicu nova od 78 kil. f. «-25—« 30, od 79 kil. f. «-30-tt 35. od 80 kil. f. H 35-6-40, od 81 kil. f. « 40-6 45, od 82 kil. Tor. «'45—650. ■lečnion H 25—8 4lJ ; proso 57U—5.90 Pšenica: Malo ponudb, povpr«Aevunje dobro, stalna. Prodalo ho jo 20.000 met. »tot. po Htalnih cenah. Ki in oves jako stalna. Vremo: deževno.
Praga. Noratlniraui sladkor za oktobor f. 13*50 december f. 13 50, malo bolje.
Prajca. L'ontrifugal novi, postavljen v Trst in s carino vred, odpošiljatev precej f. 30 75. Norombor-marc f- 30.-—-30.25. Concasse za iiovombor-inaro 30-26 do 30*50. Četvorni za oktober 31'75. November 31*26 V glavah (sodih) za polovico oktobra 82' ,, za konoo okt obra 32.
Harrs. Kava Santos good avoruge za oktober 88*76, za februvar 78 76, mlačno.
Hontorj Santo* food avera*« ZA oktober 71
deeemlmi «« 75. marc «3 — jako mlačno.
Novi Jork 5. Hdeča zimska plenica po 55 ptm. (Dnt> 28» tudi po 55',). Knrnza zopet ceneje: 54 , (dne 2* il po 5«'
Dunajska borni e. oktobra
včeraj
Drlav ni dolg v papirju .... 98 90 » »v srebru . . * . 98frO Avstrijska renta v zlatu , . . 123 10 .	.v kronah . . . 97WI
Kreditne a1<rije.......... _
London 10 Lat.......124 15
Napoleoni.........
100 mark.........«0 95
1"0 italj. lir............45 25
dane« i", 98 «0 122 55 97-s:» 367 f,i) 124-55 9-W) 6115 ♦6 25
Tvšna oane.
(Cene ss razume|o ns debelo in s carino vred.)
Domači pridelki.
Cena	oj fur. .Io for.
Tiiol: Koks.........100	K. 11.50 11.75
Mandoloni...... „	10 25 10.50
svetlomdeči...... .	<>.50 975
temnorudeči.....
kanarček........
bolunjHki................\dx> 10,&0
beli veliki..............—._
. mali....... „	10.- 10.25
zeleni, dolgi..... n _,_ —
n okrogli .... „	——
mešani, hrvatski .... „ _.—
n štajerski .... „	—_._
Maslo fino štajersko..... „	88,— 94,—
j«6mtn st. 10..................» 25 9 50
» 9..................9.75 lo!-
. „ . » .8..................11.25 11.50
Zelja kranjsko..................5.50 5.75
Rop« „ ....... „	.-.-
E'omj'r, Štajerski . • . . , „	2,i',o 2.H0
Prosa, itranjsko................Ht6o — i_
So a, kranjska....... . „	lo,— _
•h gorski........ „	52 — 54.-
■Ost ogrska........ „	57,— 59 —
Kav* M..CCO.......100 K.	192.- 190.—
Ceylon Plant. fina . . ,	182,- 184.—
. Pori..... n	189 - 191,—
Java Malang .... B	165.— Ifi«.—
Portorloco...... n	178.— 180,—
Guatomala..... „ lfll__163,—
Han Domingo .... „	15«.- 158.—
Malabar Plant. .... ,	172. - 17.4- -
„ nalive, ... „ ----163,—
Lagusyra Plant. ... ,	170.- 172.—
n nalive, ... B —._ —,—
flauto« najfiniji ... ,	165 — 157.—
« srednje fini . • .	151.— 152. -
n srednji .... „	148,- 14».—
„ ordinar . ... ,	135.- 136 —
Klo oprani..... ,	IH4,- HO —
, najfiniji . . . . „	150,— 157.—
„ srednji............1 47.— 149.—
Sladkor Contrifugal I. vrste , IDO K. 31,25 31.50
ConeassA..... „	B4.50 H5.-
f glavah ..... „	—, — —,—
razkosani..... „ 88._ 33.25
Bil italijanski Oni .... 10(1 K. 19.- 19.60
„ srednji ... .	18 .50 18.75
Japan flni AAA .... „	17.50 17.75
o srednji..... „	15.75 10,—
Katigoon ostra..... n	13.25 —
1..............12.50
II...... ;	9.- -.-
PltrolsJ luski v sodili ... „	18,£i5 — -
t zabojih od 29 kil.	5.8t —.—
Olj* italijansko najfineji . . |Oii K.	Gtl,— «7. -
, sreilnjefino . „	58.— 59. -
bombažno, amorik. ... ,	39.- 40.—
dalmatinsko...... ,	3U- _ 37,—
Limoni Mesinski .....zaboj	8,— 10.-
Pomaranče „ ..... „	-._ —._
Ilandeljnl Dolmalinski ... 100 K. —.— —.—
• Bari...... „	62.— fi4.-
Ptnjoll......................86,— wi>,—
Rotloi Dalmatinski..... „	7.25 7.75
, Pulješki...... „	8,— 8.25
Bmokvs PuljoAke............14.— —
„ Grške v venoih , . „	11.60 12.—
Sultsnins ........ „	30,— 40.—
Vamrirll......... ,	»3.-24 —
Olvsos.......... „	__
PolsBOTks srednjo velikosti | .	38.— n veliko .... 'noveB
„ male.....f M
Slailiki v velikih sodih . .
30, — -.-42 — —. -
2.50
Trgovina.
Moka iti otrobi. Moka. Padajoče cono pšu-nico in slabo povpraševanje po moki so vzrok, da jo trg vodno mlačen in bros kupčije. Snmo v n&juižnejSih vrstah jo nekaj prometa in ta kupčij a dostnjo so vođinom le isvajtovaiija, a ta promet nikakor ni oživel trž šča. Ornen> jono vrsti utegnejo st> v kratkem sboljšuti, toliko gloil^ cene, kolikor gled6 razprodaja iu to zaradi nozadontne letino nižjih vrnt p'e-nioo in pa zaradi večjega konsuma. Vendar pa bi biio želeti, da so popravijo tudi fine in srednje vrsti, de;ar ee pa ne nadejamo. Ceno so povprečno iste, kakor srno jih bili objavili poslednjič.
O t r o b i. Ta izdelolr so jo nekoliko popravil in b'<lo je tudi nekoliko kupčije. „Eoo-nomo* jo prodajal svoj .izdelek po okolo f, 4*10, „8tucky" nopo»r«dno po okolo f. 4 60, iz drago roko pa po f. 4 75 do 4 80. Pro« dali so tudi nekoliko vagonov „\Vali" po f. 3 30 ter Miihler & Biicher' po f. 3-35 loco PeStu. — Lovantinski so so prodsjali po f. 3 50 do 3'80 kvintal, kakor je bila že vrit.
Drobni otrobi. Nokoliko prometa jo bilo z levantinskimi iu sicer toliko, da jo o zaključku ostal trg skoraj broz zalogo ter so morala ostati prišodša naročila neizvršena. Cone so povprečno iste, kakor Htao jih bi'i objavili poalodnjič.
Slanina popuSča in kaže na znižanje, ker je šo velika zaloga neprodanega, lokalnega blaga. Ogorsko vrsti so po f. 51 za 3 komade na lOO kg. in po f. 50 za 4 kom. na 100 kg. in to iz skladišča franko Trst.
Mast Ker padajo cono v Ameriki, omlačilo je to naš trg. Danes ao sodi po 200 I-/, po f. 56 do 56 50, 130 kg. po f. 5H 50 do 57 iu 80 kg. po f. 57 50 do 58 franko Tist.
Goved. OJ 27. sept. do 3. t. m. prodalo ■«
j« v T.s'u 474 volot in 27 krav klavne i.i-vino in sicer 9 volov iz Kranjske, 151 i» Hrvatske, — iz Istro, 300 iz Dalmacije in 4 domači. Plačevali so se : voli iz Kranjske po f. 45'— do 46.—; v >li iz Hrvatske po f. 44,— do 44.50 ; iz Istre, p.) f. —.— do — —; iz Delmpcije po f. 44'— do —.— in domači po f. 43'— do 44"—; domače kravo po f. 44'—do 45'— in krave :z Italijo po f. —.— do —'— kviutal mrtve vnge.
Sen« in »lama. Smo I. vrste prodnjalo !•> jw V trm tednu po f. 3.40, II vr. po f. 2.40 t-lama I. vr. po f. 2.70. in II. vr. po f. 2'— kvintal.
Surovo initalo, jajca in kokoši. Kranjsko surovo maslo pni 'lajalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 86 do 88 nč., v pitrt. od 30 do 50 kg. po 82 do 86 nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 d i 30 kg. po f. I'— do f. 1.04 in v part. od 30 do 50 kg. po 98 nč. do f. 1'— kilopram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f, 1.04 do 1.06 kilogram.
Jajca na debelo po f.3*20do 3.70 sto komadov.
Kokoti po 1 gld, do 1*40 komad, piSčota po f. 1'— do f 160 par.
Krompir, navadni, na debelo po 2.25 do 2-90 kvintal.	.R. M "
SVOJI K SVOJIM!
Gostilna Ivana Trevna v!!,1!?;
29. ao priporoča slovenskomu občinstvu v obilen obisk. Točijo se zmirom Izvrstna istrska in okoličnn-ska vina po nnjnižji ceni. Tečna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jodmi.	2-52
Rratifl Riharip i«Joiovat«iji oglju * sv
UI flljo niuai II/, p, trn, priporočajo svoje zalogo v Tr-tu: via 1\>ndares št. 1, MHttzza della Vatle 2, via Madonnina 2, IHazzetta Cordaluotl 2, z uhodom tudi r ulici Torrente po najnižjih cenah. je I. kakovosti karboninu, kok, drva nu nietro iti'. Naročim se sjiro-mljejo tudi z dopisnico
RODOLJUBI!!
Podpirani n zuanjiiin, da sem odprl v soboto dnu 9 junija svoju krčmo v ulici Valdtrlvo A t, 1U„ znano pod imonom „Croco di Malta." Točil hodom vina prvo vrstu, kruftki toran in izvrstno pivo. Izvorna kuhinja, cene poštene. — Nadejajoč se, da me bodo Tržaški Slovani po mogočnosti podpirali, beližim udani Fran Kravoa.
Gostilna „AU'An tir o 3Ioro"
ulica Solitario 12, (po domače pri n Vrvačkovcu") priporoča /travi kraški teran Iz Komna / vr*te p<> II. po .V? in belo vipa vsko po HG nč. liter. Izboren „Itleidlngu v steklenicah. — Dobra kuhinja in po ceni Je vedno na razpolago. — iJriei se gtala: „Rojak k vojaku", priporoča se podpisani za obil obisk. Anton Vodopivee,
gostilničar.
8tjv. 445
Razpis služeb.
S 1. novembrom I. 1894. oddasti so pri podpisanem občinskem uradu :
a)	služba cerkvenega orgljarja sč stalno plačo 19 hl. poštenoga mošta, in
b)	»lužba občinskega tajnika z letno plačo 200 gld, in sicer s pogojem, da mora tajnikovati dotirnik zajedno tudi skladovnemu cerkvenemu odboru štjaškrmu.
Podpisano oddd službi le jedne] same) take) osebi, ki zaiuoro dokazati popolno ZllIOŽ-noat v orflljanji in tajnlkovanji. vsled čosar ho zalitevu za zadnjo službo neizogibno natančno i/.urjenoit v slovenskem uradovanji sploh in polog tega po mogočnosti tudi pošteno poznanje nemškega jezika. O drugih nntinčnojih pogojih in strunskih podrobnostih dobi se pri podpisanem vsak čas potrebnih pojasnil.
Prosilci naj uložijn do podpisauega svoje postavno napravljene prošnjo vsaj do 27. t. m., kajti alužbi so boste oddali že v župan-st.onej seji dno 28. oktobra t. I.
Županstvo
v S t jak u, dnč 3 < ktobra I. 1894.
Zupan :
S t e ni b e r g e r.
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(regisirovana zadruga z omojonira poroštvom) Via Molin Piccolo it. 1. i. nadstropje.
Duje posojila na nienjioe in intahulaolj« proti &n/a oLrustim, nu zastavo sročk in vrednostih papirj v pu proti»'/,% obreBttm. Od hranilnih ulog plačuje' ]io 4"/u obresti. Uradni dnovi so : Vsaki dan od 9. do ly. uro dopoludne in od 3. i!o 5. popoludno, soveda izvzomsi nedeljo in praz-nik... Izplačujo *e vsaki ponedeljek od 11. do 1?. uro dopoludne, in vsaki četrtek od 8. do 4. uro popoludno, Glavni deleii veljajo po 200 kron Zadružni deleži lahko plačujejo v mesečnih obrokih |>o 1 gld. tur znt^a v*aki delež 10 gld.	1 —'M
izvrstno domača hrano
s h in brez stanovanja
ki HO nahnju v III. nadstropju v središču inesla in v bližuvi norega poštnega poslopja, dajala bi neka vdova (Hrvatica) brez otruk. Ima tudi lopo tneblirunii parke ti ruue sobo z d»ciui okni nu ulico. — Naslov se izve v tiskarni Dolenc.	]_3
„Gostilna"
v večjem kraju na Notranjskem na najprimernejšem prostoru, da se v najem pod ugodnimi pogoji. Isti se poizvedo pri uredništvu tegu lista.	?—3
IN
vpisani« zadrte* z omejenim poroštvom v R>»nii |>n Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato pro-»crhljeno
(ppodajuhjiDD jas^vh)
(v u lir i Bulvedero št. 3) pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi so deležni letnega čistoga dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Ve, rtotovo) 10 minut oddaljeno ml mosta, z obSieni in senčnatim vrtom in dvomi dvoranami, kjor so t čij>> izborna domaća vina, teran, pivo v
steklenicah itd. Točna postrežba r. gor-kimi in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo
v Rojanu (poprej Pertotova)
kjer so prodaju goveje in toločjo m Ao, po najnižjih tržnih cenah. Priporoča so slavnomu ob' činstvu in udom.
MT Novi dlani ^
»e sevedno sprejem tjo ■!> uradnih urah vsak četrtek od 6—7 uro zvečer in ub nedeljah od 9—10 uro predp.	1<M—5
Zaloga piva.
pivovarno bratov
Reininghaus v Steinfeldu — Gradec
15«
pri
A. DEJAKU, junior,
v Trstu, via degli Artisti St. 8.
zastopnik za Primorsko, Dalmac jo In Levant-
Riunione Adriatica di Sicurta
21- 2	v Teatii,
Zavaruje proti požarom, prevozu po suhom, rokivli in na morju, proti toči, na iivenjo v vsili Icomhinncijah.
Glavnica In reserva društva dne 31. decembra 1892
(ilavnica druStva	gld. 4,000.000-—
Premij na rosorva zavarovanja
na življonjo	„ 13,32« 34fl'fl8
1'remijnu rosorvn Zavarovanja
proti ognju	1,682.248 22
Protiiijim roservn zuvnrovanja „
biigu pri provažuiju	49.465.07
ltesorva na razpolagunjo	„ 500.000'—
Itesorvu '/.uvarovanjii i»roti prt-
ininjanju kurzov, bilancu (A) „ 333.822.42 Kesorva ziivurovnnja proti pre-
minjanju kurzov,bilanca (II) „ 243.381 83 ltozorva spceijaluih dobičkov
zavarovanja na življenje ,	500.000- -
Občna roserva dobičkov	„ 1,187.164.8«
llrad ravnateljstva : Vin "VnI<111-1 vo, hp. * (v lastnoj hiš).
Žrebanje nepreklicno 16. Oktobra
Glavni dobitki
60.000 gl. 10.000 gl. 5.000 gl.
Mfojovini le p« odbitku IO°|0
I.vovsko srečke \ 1 gld. priporočata: Vlrolamo Morpuvgo, Ign. Neumann.
c. k pri?. m\i iirsdiiip zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vrodn. papirjih na	V naj:.-.leonlh aa
4-ditovul oilkaz 2'/iU/o 30-diievnl odkaz 9«/« 8- , 8'/,% 8-mesofni . 1'/*®/.. 10- „ 8*/0 fi- . , 2'/i/■ Zi p.smn, katiru so morejo izplačati v sedanjih biuuo.cih av.tr. vlIJ., stopijo nevo olirostno takso v krepost z diu-m 4. febrnvorjn, 8. febru-vurja in odnosno 2. marcu t. 1. po dotič ali ob j n vali.
O k roSti i odilcl.
V	vtedn. papirjlli 2°/0 na vsa!,o svoto.
V	napoleonih brez obrosti.
Nakaznice
'u 1iuii»i, Prago, l'eUo, Itrno, Lvov, Tropavo, I teki kakor Zagreb, A rad, Hielitz, Gablonz, Gradec, Hornmnstadi luoniost. ("idovcc, Ljubljana, Line, Olomne, Heichcnberg, Sanz in Solnograd, — brez trcifikov.
Kupnja in prodaju
vredfiiHti j, ili v i /. l-.uknr tudi vnovčeiije kuponot !l 22 pri odbitku 10'0(1 provizije.
i' r e i! ii j tu i.
•Sprej majo se vsakovrstna vplačila poti
ugodnimi pogoji, Na jaaiiiuvne listinu pogoji po dogovoru, i odprtjem kreditu y Londonu uli Parizu, Her litiu uli v drugih uiostih — proviziju po po-godbi.
^a vretiaostl «>>.•,po pogodbi.
Vložki v polirano.
projoiuajo sm v pohranu vreditoatni papirji, zlui ■ili »robriii denar inozemski bankovoi itd — p> popodbi.
Nušu blagajna izpUčnjo nakaznico narodno banko iral jansko v italijanskih frankih, uli pa po dnevnem cursu.
Test. 81. januvurja	2 24
SV0I0 VELIKO ZALOGO
olja iz oliv
priporoča	3-52
Enrico qm. Garlo Gortan
via Casorma 4, Trst (naspr. pivarnl Pils9n)
Gostilno » prenočišči
ALLA NU0VA ABB0NDANZA
ulica. Torrente IS, 24-7 priporočit jio Ipisani sliivn^mu občinstvu, Pr sto i so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2. ure po-polunoči, t izvrstnimi namiznimi in desertnimi vini ter izvrstno kuhinjo Droherjovo pivo po nizkih cenah. Za točno in vestno postrežbo jamči {ouižnl Wm FAVERO.
Tvornica glasovirjev Henrik Bremitz
v Trstu, Via Nuova *«. 13
pijaninov amerik. sistoma /SfijitS,) garantirani novi od 170M SIJ. naprej. Prodajojo tudi na mesennp obroke izplačljivo t treh lotili ter dajojo v nnjom od 3 gld. na mesec naprej.
| Kwizdna protinova tekočina
Mnogo let preulilijeno, bolesti ntefinjoće domaće sredstvo. K>ep-čajočo drgn nje pred iu po daljSih v< žnjnh. Cena */> stoklonico 1 gl a, v,, '/> steklenic« 00 kr. a. v.
Glavna zalotfas r. lekarna v Korneuburgu pri Dunaju,
Dobiva se r vseli lekarnah,
je ni varstveno znamko, zahtova nuj so Izročno
Kwiz<lna protinova tekočina.
„Tržaška Hranilnica"
(GVma di It is par min Triestina)
Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. uro opoludne. Ob nedeljah pa od 10 12. ura opoludne. Obresti na
knjliice...........8J/,,
Plačuje vsak dan od 9—12. ure opoludne. Znosko do 100 gld, precej, preko 100 do 100» mora se odpovodoti 8 dni in znosku preko lOOO gld pa A dni. Eskomptuje menjice domiciliruno na
triaftkem trgu po.......S'/t0'«
Posujuje on drž, papirje avstro-ogorske
do 10: >0 gld po........4V,
ViSje zneske od |000 do 5 00 gld po 5'/i /» Daje denar proti vknjiženju na posesti v T'-stu Obresti po dog ivoru	2 -24
Trst, dno b. maja 1894.
O-
«3
Dominik Lušin
v Kopru
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstne lesonino, kakor :
trame, žagance, morale, dile, pa tudi opeko, apno, pesek itd.
Naročita izvršujejo so točno in po n<ij-nlžji ceni. 104 — 8
«}
i> |
t l>
Vp P t>
a
il
<{)__
Jak. Klemen
TRST Vift S. Antonio St. 1.
priporoča častitim svojim odjemuikom in slavnemu občinstvu
novo prispelo blago za molke in Ionske obleko, volneno robco in pleteno zavratniko, spodnjo kitljo pleteno in iz Stofa, ogrinjala iz tla-nulo, barhent beli, sivi in raznobarvan, maje, spodnje hlače volno in kotonine, nogovico volneno in iz kotonino, rokovlco, flanel za obleke, srajco belo in v rnznih barvali, ovratnike, zapestnice, lldnno zavratniko za meikc, dežnike, židuno robeo, čopico, volneno komaSe, volno zu nogavice, koluhovino in mufo, kakor tudi vso ost:.le predmeto zu |>ouk v ročnih delih v šoluh po najnižjih cenah. Pri vseh imročbah zagotovijo točno in jiofiteiio postrežbo
PilpiMli je k ipil „en blo3Vj >1 ste
čajne ums* trgovino
MILIC
na voglu Plazza Gadola in Via Nuova 27,
t-r naznanja p. n občinstvu, da dočim j« storil potrebno preskrbeti trgovino z novim blagom, prodaja dosedanje blago po
najnižji ruzproriajalni ceni.
Priporočajoč se slav. s'ovenskemu občinstvu za mnogobrojno obiskovanje be eži
Josip Rebech.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski pofttni parobrod „RED STEARN LINIE" ii Antverpem direktno ▼
Nev Jork & Pbiladelfljo
konnesijonovaiia črta, od c. kr arstrijske vlarle. Na vpraftanja odgovarja točno : kon-cesijonovani lastop 50 — 1
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Stud t - Bureau & commercieler Correspon-dent der k. k. Onsterr. Staatsbfthnon in Innebruck.
Teodor Slabanja
erebar V GORICI (G6rz) ulica Morelll 17
so priporoda proč. duhovščini za napravo cerkvenih posod in orodij is Natega srebra, alpakA in medenine, kot: mon-štranc, kolihov, itd. itd. po najnižji ceni ▼ najnovejAili in lepili oblikah, filtaro reči popravim ter jih v ognju posrobrim in pozlatim.
Da si zauiorajo tudi menj premožne crkve omisliti razne crkvene stvari, se bodo po želji prrčastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili.
Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno In poStnine franko I	2—24
Dobiva se najcenaje v podpisani lekarni ako se naroča po poŠti
Ubald pl.
Trnk6czy
lehar zraven rotovža v Ljubljani
priporoča: SV* ZA ŽELODEC:
Murijictlske kapljic« za ielodec. - Sieklenira 20 kr., fi steklenic 1 gld. 8 tuct. 4 gld. 80 kr.
Odrajalne ali i!Milne krogljive čistijo želodec pri za' asinji, skuženom žolodci. — Škatulja 21 kr., jeden zavojček s 0 Skatuljami velja 1 gld. 5 kr.
9C Za praai "MS
Planinski zeliiŽni ali prsni sirop z it odraičeno in otroke; raztvarja sliz in lajSa holnčino, n. pr. pri kaSlji. — Steklenica fifl kr., f/steklenic 2 gld. 50 kr.
3C tkanje:
Proti tiski cvet (Oichtgeist) lujia in pregunjo bolečino v križu, nogah in rokah, — Steklenica 50 kr„ 6 steklenic 2 gld, 25 kr.
Vsa ta nuStota in vsa drugu zdmvilna srod«tva
io dobivajo v lokami
Ubnlda pl. Trnkoezj ja
v Ljubljani zraven rotovža
in so vsnk dnn s prvo poftto razpoSiljnjo,
Vsi stroji za kmetijstvo.
Posebnosti,
kittort! j« dobiti 1« pri tvrdki Iff. Heller. Stiskalnice xn »eno, slamo in Mtiakalnice za nakladanje različnih zistemov, hidiavliSko stiskalnice. Dife-reucijahie vinske stiskalnice, aparati za mlenje oliv, krisaiitema itd. nove škropilnico proti peronospori is vrste Vermnrel. Sutnotvorno peronospora škropilnice v bakru in s sesal k o na zračno tlaćilkn. Aparati za ugrevanje vina, Štedilui aparati za kuhanje, aparati za obiranje grozdja aparati za sušenje sadji In sočivja, za rob-kanjo turščice, mlini za čiščenje žita. mlini za žito. Vlito železo surovo ali pripravljeno za vsakovrstne stroje po najnižjih conah, pri mijtiimunojSIh pogojih, od tuj.i proti gu ranciji in nu puskuinjo
IG. HELLER, DUNAJ,
20—30	a a Pratestrasse N. 48. -gj^g
Doga to ilustrovani 192 stranij obsezujoči katalogi v italljansko-uomikom in hrv:itsko.nera5kem jeziku na
zu lite vanje takoj in zastonj. Ižčejo se prekupoi. Pred nakupvancm ponarejenj ee evarl
Lastnik političiJo aruntro .Ed.nosl* — ItUa-Juiolj in otipov rrti uiudnik ; Julij Mlkota. — Tiskf Tiakaraa Doiouo v Trs;u