XV. letnik. V Gorici, 4. julija 1907. 27. številka. slovensko .ljudstvo na Uhaja viakfietrtok ob 10. uri dopoldan. Rokopisi m no vra-':ijo. Nofraiikovana lisrna so no sprejemajo Cona liitu tnaSa za celo loto 4 krono, za pol lota S krom. Za manj premožne ta colo leto S krono, ta pol leta K l'&0. Za Nemčijo je cena uatu b K, ta drugo dežele izven Avstrije S K. Hokopiieiprojoma .Narodna Tilkama" v Gorici, ulica Vet-i arini It. 9. IžiJIjatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. r-~w! ((Si"'"— Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica ScmoniSka ulica št. IG. Posamezno Storilko so prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korcnjski ulici in na Korenjakom bregu (Riva Como) št. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanice se raSunijo po potit vrstah in sicer: če so liska enkrat 14 v„ dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. —1 Tiska »Karodun Tiskarna4* (odgov. L. Lukežič) v Gorici. »Kmečke zveze". V nedeljo je bil kmečki dan. V treh okrajih bo ae vršili ustanovni shodi »Kmeč-kih »zvez44. Kmečko ljudstvo povsod z veseljem pozdravlja to novo organizacijo. Do 1800 kmečkih mož je v nedeljo na shodih navdušeno izjavljajo, da se hočejo združiti s svojimi stanovskimi tovariši v močno kmečko armado. »Kmečka zveza44 za goriško okolico je imela svoj ustanovni shod v neueljo ob 9. ari dopoldne v dvorani hotela Central. Navzočih je bilo nad BOO mož. Zborovanje je vodil jako spretno predsednik pripravljavnega odbora župan in dež. poslanec g. Anton Klančič, ki je omenjal važnosti zborovanja ter dal beBedo uredniku Kremžarja, ker je bil za to točko določeni govornik posestnik g. Andrej Kavčič iz Dornberga v zadnjem hipu zadržan. Govornik omenja važnost združevanja. Le oni stan kaj velja, ki se združuje. Kmečki stan naj se združi po »Kmečkih zvezah da pride do veljave. Omenja »Kmečkih zvez44 na Štajerskem in Kranjskem, ki so se izkazale kot živa potreba ljudstva. Kmečki stan je podlaga naroda, potreba je torej da se ta narodna podlaga okrepi v združenju (Odobravanje). Danes se ustanavljajo »Kmečke zveze44 tudi za ujdovski in tolminski okraj. V Cerknem je že ustanovljena. Nato razlaga ob opetovanem odobravanju načrt »Kmečke zveze". Našemu kmetu je treba politične izobrazbe. Za vzgled navaja gornjeav-strijske kmete, ki ho združeni v svoji zvezi, ki šteje 80.000 članov. Ko bo tudi naš kmet tako politično izobražen, no bo več dostopen raznim političnim mešetar-jeui (odobravanje) in zato bo „Kmečku zveza’4 tudi v tem oziru velikega pomena. (Živijo klici, odobravanje). Nato je imel velepomenljiv in krasen govor dr. Pavletič, ki je zarisal razmerje »Kmeških zvez44 do naše ljudske stranke na eni in do liberalcev teragrar-cev na drugi strani. Govor dr. Pavletiča se glasi: Namen današnjemu shodu je razložiti Vam potrebo in važnost politične organizacije kmetskega stanu in navdušiti Vas za-njo. Mi smo v politiki ljudska stranka, mi hočemo, da ljudstvo samo odloča o svoji usodi. Da bode ljudstvo moglo to storiti, sa mora pred vsem zavedati, t. j. spoznati mora svoj pomen, in svoj namen, spoznali mora stoje pravice in ><7oje dolžnosti. Ker smo priatz.št ljudske stranke moramo torej nujno hoteti, da bodi ljudstvo zavedno, izobraženo. Ljudstvo pa mora biti todi organizirano t. j. ustvariti si mora gotove oblike, nekaka orodja, po katerih more svojo voljo izrazili in jo tudi uveljaviti. Združiti se pa morejo vspešno tamo ljudje skupnih nazorov, skupnih totreb, skupnih namenov. Takih skup-> osti je navadno največ med ijedmi istega stanu. Naravno in koristno je torej na sploh, in posebej še med nami Slovenci, da se po s t a n o v i h orga-n izi r a m o. Pred vsem potrebna in nujna pri nas organizacija kmetskega stanu. Kmetski stan je med nami najštevilnejši in najvažnejši stan. S kmetskim stanom stoji in pade slovenski narod! Organizacija kmetskega stanu pa mera biti dvojna, gospodarska in politična. Dosedaj se je poskusila pri nas skoro izključno samo gospodarska organizacija po gospodarskih društvih in zadrugah. To je potrebno, hvalevredno delo, ki se mora z vso vnemo nadaljevati in popolnjevati. Teda gospodarska organizacija ne bo vspevala, ako se ne bode mogla naslanjati na krepko politično organizacijo kmetskega stanu. Politična organizacija bo meč, s katerim si bo kmetski stan priboril v državi veljavo, ki mu gre. Temu ramenu bo služila tudi Vaša kmetska zveza, in vse druge kmetske zveze, ki so se ali se bodo še ustanovile v naši deželi. Vi ste bistven del naše ljudske organizacije v kateri dobijo primerno zastopstvo interesi vseh stanov. Ker ste največji in najvažnejši del naše ljudske organizacije, se merajo dosledno Vaše težnje in Vaše koristi pri vseh ukrepih naše stranke uvaževati pred vsemi drugimi. Tako so naši zastopniki, njim na čelu naš voditelj dr. Gregorčič že dosedaj vedno in povsod ravnali, in so morali potrpeti marsikateri napad ravno od liberalne strani radi tega, ker niso pustili, da bi se kmetski stan v eno ali drugo svrhn še hujše obremenil, kakor je že obremenjen. In kakor doslej, tako bo tudi v prihodnje naša Btranka ali v prvi vrsti zastopnica Vaših interesov ali pa je sploh ne bo. Kako bedasto je torej, kar se bero v eni zadnjih številkah „Soče“, da so »kmečke zveze44 le privesek »Grovške politike14! Ne Ijnba »Soča44, naša politika ta, da mora kmet biti in ostati v središču »farovške politike44, naša politika je ta, da kmeta gospodarsko osvobodimo in politično okrepimo ker smo prepričani, da brez tega vsi skupaj nič ne po m eni m o! (Odobravanje). To naše prepričanje se seveds nič j kuj ne sklada, z nauki domačih utiral- j cev, ki so priglasili, da kmetu ni več j pomoči in da kmet ne bo rešil slovenskega naroda. Mi pravimo nasprotno: »Kmetu se mora pomoči", in san o kmet, gospodarsko podkrepljeni in politično zreli kmet more rešiti slovenski nared ! Naša politika je pa, kajpada tudi, da kmetu dopovemo, da liberalci niso njfgovi prijatelji, in da cd farške gonje ne bo sit. In mmo ker bedo kmetBke zveze najbrže tudi tega mnenja, jih liberalci imenujejo »privesek iarovške politike". Ako bi pa že naš kmetski stan bil v tako žalostnem položaju, da bi moral postati »privesek44 kake stranke, ne bo postal nikdar privesek liberalne stranke, dokler ima še iskro razsodnosti in po- nosa v sebi Saj to bi bil moraličen sa-memer, ako bi se hotel obesiti na vrat stranki, ki ga je po svojih voditeljih že ponovno tako slovesno obrekla in ga obsodila v gospodarsko smrt. Pa tudi tista takozvana kmečka stranka, ki je nastopila pri zadnjih državno-zborskih volitvah, Vas ne bo zvabila v svoj tabor ker je preklaverna. Liberalci niso Vam kmetom še nič koristnega povedali, pa znajo včasih vsaj zabavno zmirjali. Tudi izveste od njih Vi, ki hočete ostati verni katoličani, da Vas od liberalcev loči »velikanski prepad nepremotljivih načelih nasprotij". Tu veste vsaj, s kom imate opraviti. Od sgrarca pa ne zveste nič določnega. Vsaj njegov naprošeni voditelj ni vedel v svojem programatičnem govoru nič točnega izjaviti. Definitivnega programa ni imel. Tudi kako bi ta stranka, ki hoče druge voditi, samo sebe vodila, še o tem nimajo doslej nobenega pojma. Njihov voditelj je v tem pogleda izjavil dobesedno: »Vprašanje je, ali se organizujemo po društvenih zakonih ali v stranko z zaupniki z raznimi odbori. Danes ne morem priti še z nobenim določnim predlogom." To naj bi še bilo. Toda dalje: »Lahko se sklene, da se pridružimo eni ali drugi stranki. Biti pa moramo sklepčni, ali pa se pridružimo eni ali dmgi stranki in tiramo prepir še naprej44. Kaj naj rečemo na-to !? Š» tega ne vedo, ali na) žive kot stranka, kje in kako naj žive. Taki stranki brez programa, brez načrta, brez organizacije naj bi slovenski kmet poveril svojo usodo? Mislim, da tega noben razsoden kmet ne bo storil. Ako bo taka stranka pa vendarle živela, živela bo le kakor zaveznica liberalcev. S tem nočem reči, da so vsi »sgrarci" zavedni liberalci; saj celo v liberalni stranki bo dobiti marsikaterega, ki po svojem mišljenju spada bolj k nam, kot k liberalcem. Vendar pa uči razvoj v druglb deželah in tudi domača znamenja kažejo precej jasno, da se li-berahzem, mnogokrat potuhne, in da se nadeva krinko kmečke stranke, kedar spozna, da v svoji pravi podobi ne more pri kmetih nič doseči. Zatorej pozor pred to kmečko stranko I Pozor zlasti pred tisto oljikino vpjo miru in sprave, ki jo nosi v rokah! Če prav pogledate, boste videli, da to ni oljikina veja, ampak, da so to limanice za take tiče, ki se niso hoteli vse-sti na liberalni lim. Kar je med agrarci dobro mislečih, to je takih kmetovalcev, ki hočejo sebi pomagati do resnične veljave in blagostanja in si pri tem ohraniti pravo vero, namreč ono vero, ki jo uči katoliška cerkev, ne kak zmeden liberalec, ti vsi spadajo v Vaše vrste in te vrste jim morajo ostati vedno odprte. Oni pa, ki hočejo, dasi prikrito, osrečevati Vas s protiversko politiko ali pa ki hočejo z novo stranko delati le novo zmešnjavo in novo zgago, te boste pobijali, ker so pomočniki in zavezniki liberalcev in škodljivci kmetskega stanu. Vi pa, vrli kmetovalci, ki ste se pri zadnjih državnozborskih volitvah iako junaško borili proti odkritim in prikritim liberalcem, Vi, ki se hočete združiti v kmečkih zvezah, Vi uiste in ne bodete privesek naže stranke, Vi ste že sedaj z našo stranko organična celota in enota, Vi ste meso od našega mesa, kri od naše krvi! Mi smo vsi eno telo: Vi ste naši, pa tudi mi smo Vaši! (Viharno odobravanje.) Dr. Gregorčičevpozdrav »Kmečki zvezi44. Zborovanja se je udeležil državni poslanec dr. Gregorčič, ki se je mudil v Gorici, ter je pozdravil zborovanje. Kekel je: Živimo v dobi, ko se prenavlja naše javno življenje, zato je tudi v naši organizaciji treba novih, času primernih oblik. V »Kmečke zveze" moramo imeti zaupanje. Potrebne so, ker iz središča ni mogoče vsega voditi. Društvo »Sloga44, je doslej po možnosti vršilo svojo dolžnost, a potrebe so narastle in za to treba novih organizacij. Pozdravlja zborovalce in »Kmečko zvezo44 ter želi za-početemu delu obilo vspeha. (Viharno odobravanje.) Kmetje za premeščenja slovenskega moškega r. č i t o! j i š 5 a v Gorico. Dr. Pavletič omenja premestitve moškega učiteljišča iz Kopra v Gorico ter predlaga sledečo resolucijo, ki je bila med viharnim odobravanjem sprejeta. Na zaupnem shodu dne 30. junija 1907 zbrani kmetovulci goriške okolice zahtevajo od visoke vlade, da nemudoma izvrši sklep deželnega šolskega sveta, po katerem naj se slovenski oddelek moškega učiteljišča iz Kopra premesti v Gorico, ter pričakujejo, da bode visoka vlada z vso odločnostjo zavrnila vse nasprotne nakane italijanskih prenape-težev. Dr. G regorčič omenja, da se je on kot državni poslanec že pred tremi leti potegoval za pr«mestitev učiteljišča. Sad tega dela ni izostal. Iu tudi sedaj se je še in se bo še v družbi s tovarišem g. Fonom in drugimi slovenskimi poslanci v Slovenskem klubu potegoval za stvar. (Veliko odobravanje. Živio klici.) Mpd velikanskim navdušenjem je zbor pritrdil ustanovitvi »Kmečko zveze44, nakar je bil shod zaključen! Zborovalce je pozdravil brzojavno držHvni poslanec Josip F o n, pismeno pa dež. poslanec Blazij Grča in župnik Ivan Boječ. Ustanovni shod »Kmečke zveze44 za ajdovski sodni okraj. Veličasten je bi! shod v nedeljo 30 junija na Uoričici. Tudi najbolj oddaljene občine in vasi so bile zastopane po svojih najboljših možeh. Zborovalcev so cenili na 000—700 Takili shodov vipavska dolina ni videla dosti. Shod se je vršil javno na T ravniku g. Furlana. Sklicatelj župan Jožef P avli ca, ki je bil izvoljen tudi za predsednika shodu, je po pozdravu v kratkih in jedernatih besedah pojasnil pomen kmetske organizacije. Dr. Brecelj je razvijal v glavnih potezali načrt »Kmetske zveze44, nje ustroj iu politični pomen za kmetski stan. Kmetom treba stanovske zavesti, politične probuje in zložnega organizo-vanega postopanja. Okrajne organizacije so del skupne organizacije »Slovenske krščanske ljudske stranke" na Goriškem. V ti stranki vlada popolna svoboda in demokratizem, vsakdo ima enake pravice in dolžnosti, vsi stanovi so si enakopravni Pred vsem je stranka kmetska, ker obstoji po ogromni večini iz kmetov iu pa radi tega, ker je kmetski stan vsestranske pomoči najbolj potreben. Govornik je prebral in razložil bistvene določbe iz pravil, ki jih je pripravljalni odbor že poslal v potrjenje. Navdušenje za »Kmetsko zvezo" je bilo nepopisno. Neki Kosovel je hotel kaliti soglasno veselje zborovalcev, a jo je moral naglo odkuriti. V začasni odbor, ki naj vodi agitacijo za ..Kmetsko zvezo", dokler vlada ne potrdi pravil, so bili soglasno izvoljeni : V. Vodopivec, župan v Kamnjah, Jožef 13 a j e c, pos. na Goričici, Janez Baje c, pos. v Skriljah, Ludvik 13 e n k o, pos. v Šmarjah, Alojzij Poljšak, velep. v Gabrijah, Janez Leban, pos. v Črnicah, Jožef Pavlica, župan v Rihenibergu, Jožef Volk, župan v Sv. Križu, Janez Kovač, podžupan v Lokavcu in Jurij Česnik, pos. na Otlici. Nato je zaključil predsednik Pavlica shod povdarjajoč z zadovoljstvom, da se je velevažni shod vršil navlic ogromni udeležbi v tako lepem uzornem redu in ob tolikem navdušenju. „Kmečka zveza" za tolminski okraj. Dne 30. junija ob 4. uri popoldne se je vršil pri Sv. Luciji na vrtu g. Ant. Vuga shod, na katerem se je govorilo o ustanovitvi „Kmečke zveze“ za sodni okraj tolminski. Shoda se je vdeležilo do 600 kmetov; zastopane so bile vse vasi v tolminskem sodnem okolišču. Dr. Dermastia je v jedernatih besedah pojasnil načrt „Kmečke zveze", ki je bil z navdušenjem od navzočih kmetov sprejet. Nato je g. učitelj Bratina omenil zgodovinski razvoj kmetskega stanu ome-nivši konečno, da je po splošni jednaki volivni pravici kmetski stan v državi prišel do one veljave, katera mu je vže zdavnej pristojala. Vsled tega naj se kmetje združijo v »Kmetske zveze", kjer bodo združeni zahtevali svojih pravic ter jih tudi dosegli. Burno pritrjevanje je sledilo izvajanjem obče priljubljenega g. govornika. Imenovali so se zaupniki in pripravilo se je potrebno za potrjenje pravil. Zbrani kmetje so navdušeno zatrjevali, da bodo delovali na to, da bode vsak zaveden kmet tudi član „Kmečke zveze". Načrf „Kmečkih zvez". Kmetu auu je steber naroda, državi in cerkvi; je temelj, na katerem bIo-nita red in mir v državi. Ker je torej kmečki stan najno potreben obstanka naš ga naroda splob,, zato zahtevamo: 1. Zadolžena kmečka posestva naj se razbremene na ta način, da se odplačujejo na daljša leta dolgovi in nižje obresti s pomočjo državnih in deželnih denarnih zavodov. 2. Postavno naj se določijo stalni in dedni kmečki domovi, da so na njih more preživljati ena dražina. Ti domovi bi se ne smeli razkosavati, tndi ne zadolževati nad četrtino vrednosti. 3. Izvrši naj se državni zakon glede kmetijskih zadrag s pomočjo državnih podpor in posojil. 4. Popolnoma naj se odpravi zemljiški davek ter nadomesti z davkom od čistega dohodka. 5. Uvede naj se primernejši red za posle in poljedelsko delavce, da se omeji beg brezposelnih oseb v mesta in tovarne ter kmečki posestniki dobe potrebne delavce. 6. Ustanovi naj se s pomočjo države zavarovanje delavcev, poslov in sploh manjših posestnikov ter obrtifikov za starost in onemoglost ter slučaj nezgode. 7. S primernim deželnim zakonom naj se urede obnpne zdravstvene razmere na Goriškem, da bo imelo kmetsko ljudstvo dobro, hitro in ccneno zdravniško pomoč na razpolago. 8. Vojaška slnžba naj se zniža na dve leti. Vojaške vaje naj se vršč, ko imajo ljudje na polju in vinogradih najmanj dela; zadnji dve vojaški vaji v deželni brambi naj se odpravita. Ob košnji in žetvi naj se vojaki pošiljajo na dopust. 9. Za vojaštvo naj vojaška oprava kupuje žito, vino, seno, slamo, razna živila in drage potrebščine naravnost pri kmečkih obrtnih zadrngah brez prekupcev 10. Zahtevamo deželne in državne zavarovalnice proti ognju, toči in živinskim boleznim. 11. Uredi naj se potom deželnega zakona živinozdravniška služba tako, da bodo imeli kmetje veščega ži-vinozdravnika hitro in po ceni pri rokah. J 2. Podržavijo naj se zasebne železnice, v prvi vrsti vipavska in jnžna železnica. Enotni nižji vozni tarifi naj pospešujejo promet domačih poljskih in gozdnih pridelkov, visoka brambena carina pa ome-jnje uvoz tujegi blaga in preveliko konkurenco z domačimi pridelki. 13. Omeji ali pa popolnoma naj se prepove uvoz živine in mesa iz tajih, posebno pa iz okuženih dežel. 14. Država in dežela naj izdatneje podpirata poljedelstvo, (vinogradništvo* sadjarstvo, vrtnarstvo in živinorejo). Po'-Ijedelskemn ministerstvn naj ae dovolijo višji krediti v državnem proračuna, da more dovoljevati večje državne podpore za vodovode, vodnjake, uravnavo voda, namakanje in OBaševanje travnikov, izboljšanje vinogradov in planinarstva. 15. Uvede naj se pravilnejše in cenejše pogozdovanje, izboljšajo s podporami občinska in gozdna pota. 16. Lovski zakon naj se čimpreje izboljša r prid in korist kmetijstva. 17. Zahtevamo pravičnejšo trgov, in carinsko pogodbo z Ogrsko, da more naša vlada varovati domačo poljedelsko produkcijo; ali pa naj se napravi carinska meja med obema državnima polovicama. Carinski dohodki naj se razdele med državni polovici, ogrska kvota v pokritje skapnih državnih stroškov naj se zviSa. 18. Prepovedo naj se razni, poljedelstva škodljivi karteli, preuredi trgovina z žitom na borzah in sploh prepove prodaja žita in moke na dolge obroke. 19. Da se povzdigne kmečka stanovska zavest, da postane kmečki stan popolnoma enakopraven z vsemi dragimi, zahtevamo izdatnejši strokovni pouk na ljudskih šolah in ačiteljiščih, poačne tečaje in predavanja, zimske kmetijske in gospodinjske šole. 20. Država naj odškoduje občine za dela v prenešenem delokroga. 21. Kol zavedni Slovenci pa hočemo z dragimi stanovi ramo ob rami braniti drago nam vero svojih očetov, mili nam materinski jezik slovenski ter očetnjavo, da prisije solnce pravice tndi pf«;d vrata slovenskega trpina. Centralna posojilnica. Veselo je napredovala v preteklem letu naša »Centralna posojilnica". Vedno bolj postaja ta zavod važen za goriško deželo. Velika zasluga za to gre dosedanjemu načelniku dr. Gregorčiču, ki je vodil zavod res z vso vnemo, ljubeznijo in nesebičnostjo. V četrtek popoludne se je vršil redni občni zbor »Centralne posojilnice" v Gorici. Ob nenavzočnosti predsednika dr. Gregorčiča je otvoril zborovanje podpredsednik dr. Pavletič, ki je konštatiral sklepčnost. Naznanja, da mu je dr. Gregorčič z Dunaja pisal, da se odpoveduje predsedstvu in odborništvu v »Centralni posojilnici ' z ozirom na svoje državnozborske posle. Zbor je to odpoved z iskrenim obžalovanjem vzel ua znanje ter sklenil, da se odstopivšemu dr. Gregorčiču izreče iskrena zalivala za njegovo dosedanje spretno, požrtvovalno in nesebično delovanje iu vodstvo »Centr. posojilnice". Odboru se naroča, da mu to zahvalo pismeno pošlje. Nato je podpredsednik podal kratek splošen pregled o delovanju zavoda v minolein upravnem letu. Med drugim omenja tudi nakupa hotela »Central". Zahvaljuje se gg. Kavčičema, starejšemu in mlajšemu, ki sta pripomogla, da je ta hiša pod prav ugodnimi pogoji prišla v roke »Cen-traini posojilnici" — v slovensko posest. Iz poročila smo razvideli, da je posojilnica v tem letu jako lepo napredovala. Nato je prečital poslovodja gosp. Delak poročilo o poslovanju »Centralne posojilnice", ki se tako le glasi in kije bilo sprejeto brez debate: V upravnem letu je pristopilo na novo 5 članov z 10 glavnimi deleži in 199 članov s 199 opravilnimi deleži. Odstopili so 2 člar.a z 2 glavnimi deleži in G članov s 6 opravilnimi deleži. Koncem leta 1906 je štela posojilnica 78 članov s 126 glavnimi deleži iu 1142 članov s 1168 opravilnimi deleži. Svota vplačanih deležev s koncem leta 1906: glavnih K 25.200'—, opravilnih K 2.336’—. Sprejemki K 3,416.55098, izdatki K 3,407.41619; skupaj K 6,823.96717. leta 1906 K 64 92036. Stanje koncem leta 1906 K 1,673.320'02. Hranilnih knjižic se je izdalo na novo 230, realiziranih pa je bilo 138. Na ostalih 933 knjižic je razdeljeno stanje hranilnih vlog tako, da pride povprečno na.vsako hranilno knjižico K 1 793-48. Stanje posojil koncem leta 1906 K 1,565.55272. Stanje tekočega računa znaša posojilnici v dobro K 4.397'59. Čisti dobiček v letu 1905 je znašal K 8.13995. Rezervni zaklad je koncem leta 1905 je znašal K 10.024.14. Razpoložni zaklad: V ta zaklad je došlo po sklepu občnega zbora iz leta 1906 K 3.07454, prenesel se je iz leta 1905 znesek K 85.39 tako, da je štel zaklad K 3.159 93. Porabilo se ga je K 3.030-—, prenos na novi letnik K 129 93; skupaj K 3.159 93. Čistidobičekza šesto upravno leto znaša K 13.991-32. Od svote, nakazane razpoložnenui zakladu predlaga načelstvo, naj se odmeri splošnemu rezervnemu zalogu polovica, to je K 2.83568 tako, da dobi splošni rezervni zaklad iz čistega dobička 1906 K 9.90617 iu naraste na K 19.93031. Posojilnica je član »Goriške zveze" v Gorici in „Zadružue zveze" v Ljubljani. Pri slučajnostih je gosp. predsednik omenjal, da v smislu obstoječih pravil ni mogoče že danes voliti v načelstvo odbornika na mesto odstopivšega dr. Gregorčiča, ker mu odpoved ni prišla pravočasno in vsled tega te točke ni bilo mogoče postaviti na dnevni red. Potreba bo v ta namen sklicati izredni' občni zbor. Izredni občni zbor pa je tudi potreben radi premembe pravil. Neobhodno je namreč potrebno, da se spremene obstoječa pravila v nekaterih točkah, ker so se razmere precej spremenile in je naloga »Centralne posojilnice" sedaj druga, kakor pa je bila pred ustanovitvijo »Goriške zveze". — Zavod je treba prilagoditi modernim zahtevam in ga postaviti na širšo podlago. Nato se je vršila volitev nadzorstva. V nadzorstvo so bili izvoljeni gospodje : dr. Brecelj, dr. Dermastia, msgr. Josip Pavletič, dr. Pavlica in prof. Šantel. Nakar je podpredsednik zaključil zborovanje. Politični pregled. Cesar — je govoril. Predzadnjo sredo je zbral naš vladar okrog svojega prestola novoizvoljene ljudske zastopnike iu člane gosp. zbornice, da s svojim prestolnim govorom slovesno otvori novi državni zbor. Jasno je, da so se razmere v Avstriji na podlagi volivne reforme temeljito izpreme-nile. Cela vrsta perečih, za ljudstvo pre-važnih vprašanj čaka poslancev, da jih rešijo. Tega se prav jasno zaveda naš osiveli vladar, ki je v svojem govoru posebno naglašal one ljudske zahteve, za katere se ljudstvo in ljudske stranke že dolgo bore, za katere pa bivša liberalna večina ni imela smisla. Ces .r sam se je izrekel za ljudske zahteve in to nam daje opravičeno upanje da gremo tudi pri nas nasproti boljšim časom. Ker nam vsled preobilega gradiva ni mogoče priobčiti celega govora navajamo tu dobesedno le ona mesta iz cesarjevega govora, ki se tičejo kmeta neposredno, akoravno so tudi druge stvari zanimive za kmečki slan. Začel je cesar tako-le : Častiti gospodje člani obeh zbornic državnega zbora! Začetkom novega velepotnenljivega zasedanja sem Vas zbral okoli svojega prestola in Vas srčno pozdravljam. Volivna reforma je z odpravljenjem vseh predpravic pri volitvah pripoznala vse državljane za zrele in je dala vsem jednak vpliv v javnih zadevah. Ona izvira iz zaupanja, katero imam Jaz v državljansko zvestobo vseh Svojih narodov. Posebna naloga novoizvoljenih poslancev bode, to zaupanje opravičiti in dokazati, da je razširjenje politične podlage ozko združeno z združenjem m povečanjem političnih sil države. Pravica soodločbe zahteva dolžnost soodgovornosti za usodo celote. Zato pričakujem od novih na podlagi splošne volivne pravice izvoljenih ljudskih zastopnikov, da bodo, zavedajoč se svojih dolžnosti do države, pripravljeni skrbeti z Mojo vlado za zadostitev vsem državnim potrebam in p 1 o d o n o s n o delati v blagor doni o v i n e. Prav tako pričakujem, da bode gosposka zbornica, katere pomen so nove postavne določbe utrdile, ostala zvesta svoji sloveči preteklosti iu da bode kakor doslej, tudi v bodoče mesto dozorelega razuma. Pred vsem je potrebno, da parla-mentarično dovoljevanje proračuna in pravica nadzorstva zopet oživi in se s pravočasnim obravnavanjem proračuna zagotovi državnemu gospodarstvu ustavna podlaga. Misliti bodete morali tudi na to, da je treba spraviti poslovnik zbornice poslancev v soglasje s spremembami, ki so se izvršile od časa njene ustanovitve. Moja vlada bode stavila predloge, katerih namen je združiti pri parlamentarnih obravnavah prostost in red, tek dela pospešiti in Vašemu delovanju zagotoviti uspeh. Nato je vladar izražal željo, da bi se ublažili narodnostni boji, kar bo go-gotovo v korist narodom. Napovedal je tudi važne spremembe v upravi. Cesar je potem izražal upanje, da se kmalu upelje prevažno zavarovanje za starost in onemoglost ter postava a delavskem varstvu. Obljubil je, da bo vlada ohranitvi obrtnega stanu posvečevala veliko skrb ter na to govoril o kmečkem vprašanju tako-le: Zavedajoč se velikega pomena poljedelstva za splošno blagostanje se bode Moja vlada trudila s predlogi podpirati in okrepiti ta del prebivalstva, ki se peča s prevažno panogo narodnega gospodarstva Najprej se bode pečala z vravnavo kmetskega osebnega iu realnega kredita, da s tem po možnosti zmanjša obrestno breme kmetskih posestev in ovira previsoko zadol-ženje. Ker more živinoreja pri umni skrbi dajati veliko večjih dohodkov kot dosedaj, namerava vlada izpeljati organizatorične določbe za po množitev živine in za povečano državno podpiranje konjereje. Vladar je potem naznanil, da se v kratkem zvrši preosnova zavarovanja rudniških delavcev, ter da se bo bodo po možnosti podržavljale zasebne železnice in zidale važnejše lokalne. Cesar je odločno obsodil svobodno šolo in dejal, da mora ostati cilj ljudske šole nravstven o-verska vzgoja. Napovedal je tudi preosnovo šolskega pouka, da se bodo otroci v šolah mogli poučevati v kmetijstvu. Tudi druge šole se bodo pieosnovale. Nadalje je naznanil cesar preureditev deželnih financ iu preureditev davkov. Dotaknil se je varstva zanemarjene mladine, preosnove kazenskega prava, reformo zdravstvenih zakonov, posebno glede nalezljivih bolezni, vravnavo rjorišnic in omejitev izseljevanja. Izboljšajo naj se razmere državnih uslužbencev. Povdarjal je potrebo zunanjega miru ter omenjal dobrih razmer do sosedov. Razmerje do Ogerske se mora urediti in postaviti na trduo podlago. Cesar je povdarjal potrebo dobre vojaške sile, za katero se mora žrtvovati precej v obrambo miru iu varnosti. A v tem oziru se nameravajo posebne olajšave, kakor: Državna podpora za ubožne rodbine onih, ki so na vajah, kakor tudi najobširuejše v p ošteva n j e poljedelcev in obrtnikov pri izdelavi voj. potrebščin. K sklepu je dejal vladar : Po milostni previdnosti mi je bilo dano, voditi dve generaciji mojih narodov. Trud Svojega knežjega posla sem videl poplačan z ljubeznivo zvestobo Svojih narodov, ki se je v vseh položajih usode izkazala, in z njih napredkom v blagostanju in omiki. (Pritrjevanje.) To pospeševati in zapuščino častne zgodovine naših dedov vestno opravljati, je naloga, kateri sem posvetil celo svoje življenje. Isti cilj pred očmi bodete tudi Vi našli pot do edinosti iu do notranjega miru, katerega videti zagotovljenega bi smatral za naj večjo vslugo usode. N a j bi pomirjajoč d u ii ljubezni do skupne domovine kraljeval nad Vašim d e 1 o in in bi a-gosov Vsemogočnega Vas pri tem vodil! (Burno odobravanje in živioklici.) Veseli nas, da je v cesarjevem govoru obseženih za kmeta več točk, ki jih imajo v svojem načrtu »Kmečke zveze". To še ni vse in ni dosti. Treba je izvesti še druge za kmečki stan važne stvari. To pa bo dolžnost in stvar naših poslancev. Državni zbor. V četrtek ob lih je predsednik AVeisskirchner otvoril sejo. Vlada je predložila spremembo poslovnika. Govoril je min. predsednik Beck proti so-cijalni demokraciji. Med ulogami je bila tndi peticija za slovensko univerzo. K tej točki je govoril dr. Korošec slovensko in nemško. Nato je zbornica razpravljala o saniranju dež. afinanc. Vlada se je izjavila proti splošni volivni pravici za deželne zbore. Zveza kmečkih poslancev. V državnem zboru se snuje zveze kmečkih poslancev brez razlike stranke in narodnosti, ki bo zastopala koristi kmečkega stann. Novi hrvaški ban. Hrvaški ban Pajačevič je odstopil. Imenovan je za bana predsednik višjega sodišča Rakodczay. Na Hrvaškem je radi tega polno razburjenja. Darovi. Nekdo daruje 20 K v spomin volitev za državni zbor v goriškem mestu in sicer 10 K za „Š)lski Dom11 in 10 K za „Sirotišče“, in Alojzij Gulia 40 v za „Siroti3če“ in 40 v za .Šolski Dom“. Za .Slovensko sirotiSčc": P. n. Kg. Marija Lukežič 1 K, Frančiška Zavadlav 1 K, Justina Batistič 1 K, Marija 'Černe 1 K. Bog vsem stotero poplačaj I Za Slov. Alojzijevišče: Preč. g. I. Seljak 5 K; Županstvo Idrsko 10 K; •Županstvo Šempas 20 K; Preč. msgr. Josip Pavletič 10 K; Preč. gosp. Josip Berlot 10 K. Bog plati! Novice. Cenjenim naročnikom I — Polovica leta se bliža h koncu. Mnogo je naročnikov, ki niso še poravnali letošnje naročnine. So tudi nekateri, ki niso še plačali za minula leta. Zato prosi podpisana uprava, naj bi gg. naročniki storili svojo dolžnost, kajti list ima mnogo stroškov in je treba sproti plačevati. Ob enem prosimo, svoje somišljenike, naj naš list razširjajo. Od sedaj do novega leta je cena za premožne 2 kroni, za manj premožne 1 K 50 v. Kdor lista redno ne prejema, naj nas obvesti pismeno: »Zadnje štev. lista nisem prejel". Pismo bodi odprto, znamke ni treba. Na ovitku naj se poleg naslova napiše: »Reklamacija". Naročnina naj se pošilja na upravo lista in ne v tiskarno. Uprava „Prim. Lista". Obfui /.bor društva „Sloga“. — Člani društva »Sloge*1 se vabijo na iz-vanredui občni zbor, ki se bode vršil 11. t. in. ob 11. dop. v prostorih »Goriške zveze" v u'ici Vetturini. Dnevni vspored: Volitev predsednika in jednega odbornika. »Šolski Dom“ priredi običajno šolsko veselico v soboto in nedeljo popoldne ob 5. uri. V nedeljo in pondeljek bo razstava ročnih del. Prihodnji torek je maša in sklep. V čast sv. Cirila in Metodija. — V nedeljo dne 7. t. m. ob 9. uri bo v cerkvi sv. Ignacija sv. maša s slovenskim petjem v čast slovanskima apostoloma sv. Cirila in Melodija. Pel bo pevski zbor „slov. katol. delavskega društva11. Slovenci udeležite se te slovesnosti v prav obilnem številu in molite goreče, naj bi se ohranila mej Slovani slavna dedščina, — sv. katoliška vera, ki sta nam jo zapustila solunska brata sv. Ciril in Melodij! »Kmečke zveze” in „Soča“. — Zadnji list iz Gabrščekove tiskarne se zaganja v Kmečke zveze, češ, da bodo pod vplivom iz farovžev. »Soča11 naj bi vsaj počakala, da se Zveze ustanovo, potem naj si ogleda vodstvo in videla bo, da bodo Kmečke zveze res kmečke, liazume se, da »Sočini1* varovanci niso v prvih vrstah te potrebne kmečke organizacije, ker sploh nimajo smisla zanjo Odtod vse Gabrščekove bolečine. — A mi kmetje vidimo, da smo na pravi poti in izjavljamo „Soči* in njeni stranki: »Kmečke zve/.e mi smatramo za svoje ustanove, ki bodo predstavljale naš stan. Kdor napada kmečke zveze, on napada kmečki stan in ga imamo za nasprotnika11. j Kmet. Naši poslanci na delu /,a kmeta. — Naši poslanci združeni v »Slovenskem klubu11 so doslej med drngim izdelali in vložili Bledeče predloge in interpelacije: Nujno so predlagali, naj se podržavi no tari jat, vložili predlog za slovensko vseučilišče v Ljubljani; predlagali nadalje naj se izvoli odsek 26 članov, ki naj izdela in predloži načrt zakona za zavarovanje zoper nesreč e po deželi. Poslanci v »Slovenskem klubu" so tudi vložili predlog, da se državni milijoracijski zaklad 2viša od letnih 4 na 10 milijonov. Iz tega zaklada daje vlada državne podpore za zboljšanje zemljišč, osuševanje močvirnih travnikov, namakanje zemljišč, uravnavo voda, za vodovode in vodnjake, planinarstvo itd. S sedanjimi državnimi podporami je v doglednem času nemogoče izvršiti vsa najnujnejša dela. Naši poslanci so vložili tudi predlog, naj vlada predloži načrt zakona s katerim bi se razbremenila, oziroma tekom let razdolžila zadolžena kmečka posestva. — Na vlado so vložili naši poslanci naslednje vprašanje : Ali je vlada poskrbela pri obravnavah b Srbijo, da se v smislu sklepa zbornice z dne 10. maja 1905 v varstvo domače živinoreje prepreči uvoz živine iz balkanskih dežel, torej tudi iz Srbije ? Že iz teh korakov, ki bo jih storili slovenski poslanci, izvoljeni na krščanski in ljudski programu za kmeta, so vidi, da bodo tudi v bodoče z vso vnemo delali za kmečki stan. Na c. k. ženskem učiteljišču je vseh 35 gojenk izdelalo zrelostni izpit. Med njimi so napravile z odliko zb nemški in slovenski nčni jezik gospodične : Olga Tomšič iz Skopega, Gizela Jev-šček iz Trata in Marija Trdan iz Kanala, z odliko za slovenski učni jezik in z navadnim redom za nemški učni jezik gOBpice: Marija Godina in Ana Macarol, z odliko za izključno slovenski učni jezik gospice: Ivanka Godina, z navadnim redom za slovenski in nemški učni jezik gnspice: Marija Žepič Jz Gorice, Adela Šmid iz Zigiria na Štajerskem, Gabriela Dekleva iz Gorice. Marija Novak iz G>rice, Mirija Drašler iz Ljubljane in'Ivanka M izetič iz Pulja, vse druge gojenke z navadnim redom za slovenski nčni jezik. Za Slovenke so končali izpiti v sredo, za Italijanke končajo danes. Slovenska krščausko socialna zveza za Goriško. — V kratkem se vlože na namestništvo pravila S. K. S. Z. za Goriško. Promocija. — Naš rojak gospod K a r o I P i r j e v e c, ki je bil dne 10. maja t. I. na dunajskem vseučilišču proglašen doktorjem modroslovja, je napravil dne 17. junija državni izpit. Čestitamo I Imenovana sta za stalna profesorja na tukajšnji gimnaziji Slovenec Andrej Ipavec in Italjau dr. Jurij Pitacco. Goriškemu rojaku g. Audrej-u Ipavcu iskreno čestitamo. — Maša zadušnica za pok. cesarja Ferdinauda se je vršila danes ob lOh dopoldne v stolnici. Daroval jo je msgr. Pavletič, navzoči so bili: kne-zonadškof, razni vojaški in civilni dostojanstveniki in več Ijadstva. — Za svilorcjce!— Svilorejci so silno izkoriščani od brezvestnih kupcev. Treba je začeti akcijo za izbsljšanje položaja. Akcijo bodo vzela v roke „Kmečka zveza"; za letos ie seveda že prepozno. V „Gorici“ št. 54. in 55. so važna navodila za svilorejce, kako naj si pomagajo za sedaj. Teh navodil vsled pomanjkanja prostora nemoremo priobčiti. Prvo, kar naj store, je organizacija. — Naznanilo. — Govedorejcem se naznanja, da bodo v priilndnji jeseni zopet okrajne razstave goveje živine z darili, katera se določijo na podlagi programa, ki se svoječasno objavi. Deželni odbor. — Kcdni obč. zbor „ Alojiijevišfa" bo prih. pondeljek t. j. 8. t. m. ob 3. pop. v „Alojzijevišču“. Na dnevnem redu je 1) poročile o šolskih vspehih, U) letni račun, 3) volitev novega podpredsednika (ki je ob enem blagajnik), duhovnega prefekta in dveh računskih preglednikov, 4) Predlog o zdaljšanjn učilnice in o drugih nujnih razpravah, ter o pokritju teh stroškov. 5) Slučajni predlogi. Socijn'ni demokrat llopas obsojen. — Pri tajni razpravi je bil obsojen vodja tukajšnjih socijalistov Filip H o p a s radi razžaljenja veličanstva na 10 mesecev ječe, poostren vsak mesec z enim postom. Zagovarjal ga je dr. Tuma. — Nov krompir. — Novega krompirja so s tukajšnjega južnega kolodvora odpeljali do preteklega tedna 93 vagonov. Cena mn je bila 7 kron. — Svilodi. — že nekaj dni je odprt trg za svilode. Obnesli so se letos prav dobro. Začetkoma so bili pi 4 K, sedaj pa je padla cena že na 3 K. — Proti premestitvi slovenskega učiteljišču v (Jerico je 27. jaa. v državnem zborn stavil interpelacijo goriški župan M a r a n i. Podpisal jo je tndi dr. Faidutti. Čemu je to storil, res ne vemo. Se je menda hotel prikupiti Bricem, da ga zopet volijo. Slovenci kviškn I »Sloga11 je že sklenila odposlati v Trst peticijo za premestitev, ravno tako starešinstvo občine Ozeljan. — Garibaldijeva stoletnica. — Danes so hoteli Lahi praznovati Gtribaldi-jevo stoletnico, kar bi bili seveda porabili v protiavstrijske demonstracije. Delali so v Trsta, Poreču, Gorici in drugod velike priprave. Policija pa je vse to prepovedala in Lahi se sedaj jeze. — Izgubila je v pondeljek popo-Indne neka oseba na Mirenski C93ti iz Gorice proti Mirna 20 K. Pošteni najditelj naj se og!asi v našem uredništvu. — Slovenski optikar J. Primožič je preselil svojo trgovino in delavnico iz ulice Vettarini na trg Korenj št. 13 (konec Gosposke ulice). — Slovenskim okoličanom. —■ Piše nam prijatelj iz mesta : Neki Jevscig, (kakor že ime pove, je poturica) pri vsaki priliki kaže svojo neoliko nad Slovenci, ki jih izziva in žali, vkljub temu da njegov brat Ivan kaj dobro služi denarce pri okoliščanih, ki jim hodi slikat sobe. Toliko na znanje! — Orla, visokega skoro 1 m in z razprostrtim peroti širokega 2 metra, je ustrelil gozdar Lovrenc Hreščak bliža Trsta na Krasu. Iz goriške okolice. g Iz Mirna. — Danes nekaj popolnoma novega iz naše lastne občine. Je že tako, da znamo Mirenci obračati pozornost nase z raznimi posebnimi dogodki, ki smo jih samo mi vzeli v zakup. Torej poslahl Ako so nas ljudje zavidali in nas mogoče še zavidajo radi raznih dobrot in apodnosti, katere Mirenci uživamo in jih mislimo še uživati, nam gotovo niso zavidali naše občinske ure v zvonika. No, opisovali te ure ne bomo. Vsak naj si predstavlja star kolovrat, pa bo hitro vedel, kakšna je ta naša ara. Desetletja nas je vedno goljufala, zdaj pa je njene goljufije konec. Preteklo je vže nekaj mesecev, od kar je obstala in čaka v zvonika, kedaj so bo kedo usmilil njenih starih kosti!? Županstvo je pred par meseci poklicalo nekega mojstra rojaka ki je predložil uzorce za novo uro. Kako pa stvar zdaj stoji v tem ozira, ni znano. Nekaj pa je znano. Liberalno starešinstvo se je izjavilo tako-le: Ker mora uro plačati občina, je ara občinska last. Zato, ker je občinska, jo postavimo na »Občinski dom" in ne v zvonik klerikalno cerkve. Tako velika je zagrizenost naših liberalcev ! Ali se zamore še katera druga občina ponašati s takšnimi—Silomoni? No, ljudstvo se ž njimi ne bo pričkalo in zahtevalo, naj novo uro denejo na svoje mesto v zvonik. Denejo naj jo, kamor hočejo, gotovo ne za dolgo! Tudi ljudstvo bo djalo njo ob prihodnjih volitvah kamor bo hotelo. Pometlo jih bo iz .Občinskega doma“ z uro vred. Amen. g Bralno društvo v Oseku priredi veselico dne 7. julija ob 5. uri po-poludne na dvorišču g J Rijavec. Nastopijo domači pevci, goriški dijaki in znaui operni pevec g. Julij Betetto iz Ljubljane. Vspored: 1. 11. Voralič: »Slovan na dan‘, mešan zbor; 2. Nagovor; 3. a) I. pl. Zajc: Erotični napev iz opere »Armida1*, b) II. Volarič: »Biseri", tenor solo s spremljevanjem gla-sovirja, poje J. Rijavec; 4. .Pozneje pred sodnikom", šaljiv prizor; 5. F. S Vilhar: »Mornar*, poje J. Betetto; 6 1. Budin : »Odlomek iz skritega življenja*, dramatična deklamacija; 7. A. Filipič: »Venec ravniških narodnih pesmi*, šaljiv samospev s spremljevanjem glasovira, poje A. F.; 8. Saloigra v dveh dejanjih; 9. B. Smetana: Arija Kecal-a iz opere »Prodana nevesta*, poje J. Ilstetto; 10. »Pri fotografa", šaljiv prizor brez besed; 11. J. Aljaž: „Ne zveni mi11, mešan zbor. — Vstopnina 50 vin.; sedeži I. in II. vrste 50 vin.; III. in IV. vrste 30 vin. Po veselici prosta zabava. Iz ajdovskega okraja. a »Vi§ok“ obisk. — Nedavno je sklical znani Verčon v Dobravljah shod ondotnih zidarjev z nekim skritim namenom. Zidarji so menili, da se bodo pogovarjali o svojih stanovskih zadevah. Toda Verčon se je po kratkem pozdravu umaknil in poprej skriti neznanec začne govoriti ter vlivati socialno demokratično blato med pristno zidarsko malto. Zidarji izpočetka niso vedeli, kaj hoče ta človek. Ko pa je začel hvaliti »Rdeči Prapor", so se dvignili in odšli. Neznanec pa je ostal z dolgim nosom. Kako sta se pa potem razgovarjala Verčon in Kopač in kdo je Kopača plačal pot, to še ni znano. Iz kanalskega okraja. ki Iz Lokovca. — Na dan sv. Petra smo obhajali običajni cerkveni shod. Iznenadil nas jo novi pevski zbor, ki je pod vodstvom še bolnega kurata lepo prepeval cerkvene pesmi. Vrli fantje, pevci, le naprej! Iz cerkljanskega okraja. c »Kmečka zveza1* jo od namestništva že potrjena. Včeraj (30. jun.) je bil pripravljavni shod v Novakih. Navdu-šerje je splošno. Zanima se celo Tomin, ki je poslal na shod komisarja. G. učitelj Močnik je zaključil šolsko leto v Gorjah brez — sv. maše. Sta-riši bo bili zelo nejevoljni, a g. učitelj se je jezil in znašal nad otroci, češ zakaj niso prijavili g. katehetu — sklepa šolskega leta! G. nadzornik, podučite no malo g. Močnika, kaj priliče kot voditelja ob takih prilikah. c Srečno pot voščimo vsem trem gg. učiteljem, ki nas ostavijo, osobitogg. Rakuščeku in Borštniku. Zahvaljujemo se tema gospodoma za ves trud, ki sta ga imela za prospeh krščanske misli na Cerkljanskem in jima tu javno izpričujemo, da Bta s svojimi „krščanskimi11 zgledi visoko dvignila katoliško zavest mej nami! Najboljša in najspretnejša klerikalna agitatorja v vsem svojem dejanju in nehanju sta biia gg. Borštnik in Rakušejk! c G. Firbar nastopa že kakor župan največe občine na Primorskem. Kdo je kakor Peter? Ker je bil njegov god, pa je odprl salon in plesali so do zore t In policijska ura? c Kmetje pozor! — Vaše geslo bodi :krčmar nam županil ne boj c Planinci so slovesno praznovali sv. Ivana Kr., zavetnika svoje jako lepe podružnico. Okrasili so cerkev in — zadružno mlekarnico, ki je bila istega dne blagoslovljena. Mlekarna je ud »Zadružne zv^ze11 v Ljubljani in prav dobro vspeva. c Nitjstarcjšl volivec na Cerkljanskem je bil ob zadnjih volitvah stari Šinkovec iz Lazov—R^ka. Star je že 87 let in je kljub tako visoki starosti peš korakal 2 uri daleč. Mož je s tem zaslužil, da se mu vsak zaveden katolik, ki ga pozna, lahko po vsej pravici odkrije in tako izkaže šast, ki jo ta častivredni starček resnično zasluti. Ljp izgled za Reko I c Orehek.— Dne 28. julija vsi v Orehek! Cerkljansko kat. slov. izobraževalno druUvo priredi tam veselico v dobrodelen namen. Nastopil bo moj-atersko izvežbani pevski zbor z nekaterimi novimi skladbami; igrali se bodeta dve igri; deklamacije bodo na dnevnem reda itd. Polovica prebitka je namenjena za vikarijslco cerkev, ki jo popravljajo. Na svidenje. Iz sežanskega okraja. s Iz Ilodika. — V št. 26. »Prim. Lista" je dopis pod naslovom .iz Rjdika". Da je njega vsebina žalibog le preresnična, moram potrditi. A z nevoljo obsojam podli namen in hinavstvo dopisnikovo. Kajti namenoma je dal dopisu obliko, iz katere mora sklepati vsak, kdor ne pozna naših afrikanskih razmer, da sem ga pisal jaz, da bi le še bolj nadražil avojo bando, kateri je sam „capo“, sopar mene, kakor tudi da bi raznetil sovraštvo med menoj in obč. županom, priprostim sicer, a dozdaj poštenim kmetom. Prvo sn inn je žal posrečilo, kakor pričajo bnrni pri zori, tnlenje, zmerjanje pred žnpnMčem po dnevi in po noči. Da li se mn posreči drugo, odvisno je od župana ozir. njegove razsodnosti. Jaz torej izjavljam, da dopisa nisem pisal in da sploh nisem v nikaki zvezi ž njim. Nego pisal je dopis najbrže tisti, ki ga je bral in tolmačil svojim vrednim tovarišem, in pomagal mn je ozir. pisal je mesto njega moj „nehinavRki“ prijatelj, ki je pokazal pri dragi priliki, da zna pisati. Iz dopisa je namreč dovolj razvidno, da je dopisnika ležeče na županskem stolu ozir. na ko-misarjatn, če bo obč. starešinstvo razpuščeno, pa mn je žnpan na potu. Za dopisnika je dovolj sramotno, da se skriva za župnikov hrbet in se zateka v „kle-rikalni11 „Pr. L.“ riočim kot vodja (ozir. vodji) lib. rodiških zdražbarjev zajema svojo dušno hrano iz časnikov droge baže. Zakaj se ni zatekel v svoje? Toda on je imel svoj čedni namen, ki se ma je deloma posrečil. Ali se bo njemu in njegovemu učenemn prijatelju posrečil popolnoma? To je odvisno za zdaj od c. kr. okr. glavarstva in potem od volilcev. Dopisnik, zadnji stavek vas, oziroma Taja je razkrinkal! Rodik, dne 1. julija 1907. J o s. EI z n i c, župnik Opomba uredništva: Radevolje izjavljamo, da nam gospod župnik rodiški ni poslal onega dopisa v zadnjem „Prim. Listu“. Uredništvo je bilo prevarjeno. Vidi bo pa vsaj kakih sredstev se poslužujejo liberalci. Če je to ravno Čedno, naj Bodijo čitatelji sami. s Zgonik. Občinske volitve so bile. Zmagala je stranka „ta črnih" to je stranka sedajnega župana Jožefi Milič izRep-niča v vseh razredih. Hudega boja pa ni bilo! Bilo je vroče; ljudje so pa imeli malo časa. Zato se je volitve mnogo volivcev vzdržalo. — Zanimiva pa jo bila volitev v prvem razredu. Volivcev je prišlo 12. Vseh pa je 26. Volitev za prvi razred je bila v razglasa 14 dnij prej oznanjena pismeno in ustmeno od 1—2 pop. Pa glej! „Beli“ so sedeli v gostilni češ imamo časa do 3. In to par korakov pred voliščem I „Črnih“ 5 pa je bilo na volišlu; ti so volili seveda enoglasno s stranko črnih to je s sedajnim županom. Ko je ob 2. volivni komisar zaključil volitev, malo potem pridejo „beli“, a reklo se jim je: Prepozno ! Zopet: ..Prepozno, prekasnol“ kakor jo dr. Gregorin povdarjal, ko je kandidiral za drž. zbor I Ugodno pa je to, da prvaki belih, ki so bili pri državnozborskih volitvah tako hitri, urno, napredni in povsod navzoči, ravno ti so zapackali to tako važno volitev, ki so se sanjo trudili celo leto, večkrat tudi noč in dan. Župnik se volitve ni vdeležil. Radi zadnjih dižavnozborskih volitev so tudi nekateri klicani na Bodnijo. Hudega menda ne bo I Naprednjaki so pač delali „naprednou s silo, grožnjami, obljubami itd. pa kaj hočemo? — Marija Ze-nič iz Repniča našla je v Trstu dragoceno ig'0 že lansko leto, a je molčHJa. Pretečeni teden je hotela to v Gorici prodati, a prijela jo je policija. Uboga družina! — SuSa nas hudo tlači. Trta šo vstraja, drugi poljski pridelki hudo trpe. Iz komenskega okraja. km I'L Temnice. — Kakor vsako leto se je tudi letos obhajal cerkveni shod na dan sv. Petra in Pavla. A letos je bilo še nekaj izvanrednega, ker smo si napravili nov tlak v cerkvi in smo dobili tudi dva prav lepa kipa in sicer kip sv. Petra in kip sv. Jožeta. Najprvo smo blagoslovili oba kipa, potem je bila procesija in v procesiji so nesli mladenči oba kipa. Slovesnost je našega mladega liberalnega J-tu so 0 V8akl nUJdlVl.pi iiiUi ^šolskega doma". m*********** J. «1 J Saunig in Dekleva VIKTOR TOFFOLI Gosposka ulica št. 10, priporoča svojo naj večjo zalogo raznovrstnega blaga, kakor: perilo za ' gospode, raznovrstne pletenine, jagersrajce, nogavice, rokavice, najlepša izber: nakita za ženske obleke, čipk, trakov, svil, pasov, šerp, čipkastih rut, predpasnikov, modercev, pajčodalov za birmance itd. Vse potrebščine za g. šivilje in krojače. mirni***# And. Fajt, pek. izvedenec Gorica |— tekallšče hr. Josipa št.2 (lastna hiša, Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k■ hor aa nove maše in godove, kolan. aa birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po Oselji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po amerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd. ulica Municlpto št. 1. Gorica Velika tovarniška zaloga Šivalnih strojev kakor za šivilje, krojače, črovljarjo in tudi za umetno vezanje (roka-niranje). V zalogi se tudi nahajajo anpIcSka dvokolesa »Ilolical Premier* in slaniorozni stroji, samokresi in razne puško, luštna mehaniška po-pravljalnica. j 14) tu« ijj tif f i u. Lekarna MstofMi? Gorici Prave In edine 2el. kapljice i znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan . >P° jedno žličico (Vrnitvena mamka) p0pije.— Okrepi belo dec, s tor 6, da Bgine v kratkem času omotica in Si-votna lino st (mrtvost). Te kapljice tndi storž, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. ^ ( velika zaloga oljkinega olja iz rnj-i ugodnejih krajev. Gorica, vla Tcatro št. 20 Gorica, vla Semlnarlo št. 10 * Olje za luč 40 kr. lit. Olje corfu 6) kr. lit. j „ flneje 56 „ „ „ bari 60 „ „ „ bolje 56 „ „ „ lucca 70 „ „ I „ dalm t. 56 „ „ „ nlzza 80 „ „ „ Istrsko 56 „ „ „ aajfln. I gl. „ Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici. Edino naš rojak v Gorici, optikar I. Primožič, na Kornju št. 13, (konec Gosp. uli ce) ma veliko zalogo optičnih izdelkov, kakor: Raznovrstna očala, zlata in iz nikla, stekla iz kristala, v vseli številkah. V zalogi , ima razne toplomere, daljnoglede, barometre, mikroskope, vage za vino, za žganje, za špirite, livele za zidarje, mizarje po najnižji ceni. Izvršuje vsakovrstne poprave in iste dostavlja na dom. Računski sklep ..CENTRALNE POSOJILNICE" V (SORICI ZA LETO 1906. RAČUN Z6UBE IN DOBIČKA. Zguba Kron vin. Dobiček Kron Vlil. Račun efektov: kurzna razlika 66 Račun efektnih obresti 240 M inventarja 107,, odpis od K 1.288 48 = 12885 » tekočih obresti . • 6.642 93 50" „ 200- 100-— 228 85 » upravnega prispevka 4.863 13 knjig in tiskovin 20" „ odpis od K 1750 75 . . . 350 15 n zamudnih obresti 1.682 04 upravnih stroškov 11.028 71 » pristopnin 215 — obresti hranilnih vlog: izplačane K 2.919-26 n obresti posojil na vknjižbo 47.316 56 kapitalizovane 64.920-36 67.839 62 n posojilnih obresti 27.252 69 bilance: Cisti dobiček 13.991 32 n obresti posojil na mesečna odplačila 2.938 17 n stavbene uprave 1.759 08 v obresti deležev »Krojaške zgdruge" 595 05 93.504 65 93.504 65 RAČUN BILANCE. Imovine Kron vin. Dolgovine Kron Vlil. Račun 7.373 Račun hranilnih vlog: stanje K 1,608.39966 t» efektnih obresti 280 — kapitalizovane obresti . . . „ 64.92036 1,673.320 02 n inventarja 1.259 63 n tekoči: stanje K 175.385 86 n posojil na osebni kredit 500.454 65 kapitalizovane obresti „ 7.430 83 182.816 69 n posojil na vknjižbo 1,003.689 90 n glavnih deležev 25.200 — »» posojil na mesečna odplačila 61.408 17 „ opravilnih deležev 2.336 — n posojilnih obresti zaostale 4.775 21 rezerv nega fonda 10.024 14 n obresti posojil na vknjižbo zaostale 17.105 70 n razpoloženega zaklada 129 93 *» obresti posojil na mesečna odplačila zaostale . . 523 17 n posojilnih obresti: predplačane 3.354 90 n obresti deležev „ Krojaške zadruge” 1.328 39 na vknjižbo predplačane .... • . . . 7.216 89 n tekoči: stanje KI 76.14505 na mesečna odplačila predplačane .... 7 65 kapitalizovane obresti „ 11.06923 187.214 28 n dividende 922 35 n 1.400 (>() n stavbene uprave predplačana najemnina 600 — n nakupljenih deležev „Krojaške zadruge" .... 11.472 40 n zgube in dobička: čisti dobiček 13.991 32 n stavbe 112.500 — I rt blagajne 9.134 7!) | 1,919.919 89 I j 1,919.919 89