1GTT. Štev. 124 (2743)
M --- .	'	'
PHIHOBSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Poštnina plačana v gotovini Spedizione In abbon. post. 1. gr.
TRST, četrtek 27. maja 1954
Cena 20 lir
Čudna sentimentalnost Londona89 mrtvih in 201 ranjen
ti podpira rimsko izsiljevanje proti FLRJ zarad* požara na ameriški ladji
pa ne more prispevati k izboljšanju odnosov
<0d našega dopisnika) t Beograd, 26. — Stališče
i tMtl,’ Izraženo v govoru mi-j j,e rsaega predsednika Scel-V' vrača rešitev tržaškega j,	na začetne pozici-
ija' Venno bolj jasno postaja, j|jeos® Italija poslužuje trža-vprašanja samo kot
a za dosego popolno-
drugih ciljev, ki jih je
! Ha
: Eou'oa..raz*rr'l3 ob sklepu Ju-| ( avije, Grčije in Turčije geJist?.novitvi vojaške zveze. ,'clJa turške in grške jav-Grči- ie pokazala, da sta stj. ]a in Turčija popolnoma p5ljt^a(I®li cilje italijanske
^Piranje Italije balkanski ta«1’ ie še bolj utrdilo k n ?st t>alkanskih držav, pa :-7, f.telo, kot kaže, na ne-t(Bt 1 Vo in čudno senti-i,r aInost v Londonu, od ko-!V„ slišijo sugestije, naj se te ,.ne sklepa, dokler se te tržaško vprašanje in Iak°SeŽe Pr'stane*t: Italije.
dose,
•Bork stališče, poudarja !Uli Pomeni podpiranje ^ lanske izsiljevalne politi-xJn Pr°ti Jugoslaviji in bal-sodelovanju sploh, ■nesto aktivne podpore u-
pravičenim težnjam balkanskih narodov se podpira nepošteno upiranje Italije balkanski zvezi. London sicer ni mogel potrditi točnosti italijanskega tolmačenja posameznih določb atlantskega pakta, poudaril pa je, da so politični oziri važnejši od pravnih in da je treba zaradi tega upoštevati mišljenje Italije.
To predstavlja nasedanje italijanski izsiljevalni politiki. London sicer poudarja, da je cilj njegove politike izboljšanje odnosov s prijatelji, toda takšno tolmačenje in stališče ne more prispevati k izboljšanju odnosov, zaključuje «Borba».
31. maja se bodo začeli v Beogradu jugoslovansko-nem-ški razgovori za ureditev trgovinske izmenjave med obema državama od 1. julija letos dalje. Vodja nemške delegacije na teh pogajanjih bo načelnik v nemškem ministrstvu za trgovino Stahl-mann. Po sodbi jugoslovanskih izvoznikov bodo ti razgovori prispevali k nadaljnji razširitvi gospodarskega so-
delovanja med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo.
B. B.
III. kongres ZK Hrvatske
ZAGREB, 26. — V domu JLA v Zagrebu je danes začel z delom tretji kongres ZK Hrvatske, ki bo razpravljal o družbenem upravljanju, o politiki na vasi in ideološkem delu ZK. Razen 478 izvoljenih delegatov prisostvuje kongresu tudi večje število gostov, zastopnikov organizacij zk iz drugih republik in družbenih organizacij ter javnih delavcev iz Zagreba in drugih mest LR Hrvatske.
Rim poskuša zavlačevati
(Od našega dopisnika)
RIM, 26.	—	Florentinska
«La Nazione« je dobro označila sprejem, na katerega je
Južni Tirolci protestirajo
proti raznarodovalnemu priseljevanju
^ kongresu SVP v Bocnu so obsojali makjavelistično politiko rimsko vlado ltlnjen namen, da s popolno spremembo narodnostnega sestava Južne Tirol* dejansko razveljavi sporazum Gruber L)e Gasperi, ki se tudi zdaj ne izvaja
nedeljo je bil v Bocnu t»T«s Juzn°tifolske ljudske »[Tke, najmočnejše organi-,]p avstrijske manjšine v , h- Zborovali so pod veli-} telenjem okrašeno sliko Hoferja, borca za ^ Tirolske proti tuj-
j* Neratov in diskusije na trn*su )e 1*11 razvidcli predati Protest proti politiki m*e vlade, ki krši spora-sv. 9ruber - De Gasperi in ,v V* s sistematičnim naseljem Italijanov spreme-r "arodnostni sestav Južne Protest proti razna-I valnemu naseljevanju je Pravzaprav glavna nota ltn'luSa' na katerem so go-[ '■'i poudarjali, da je smi--?ariškega sporazuma med ^rjem in De Gasperijem ’sfaa se ohrani narodnostni Južne Tirolske, in da ‘)anska vlada prav to st« 0 vsebino sporazuma h^atično krši. in^atlanji predsednik SVP iis„ ler Volkspartei) dr. JKnberg Je v svojem po-tnu. Poudaril, da so Južni 'dv odločeni, kot so tudi Jroottno izjavili v italijan-iitl Patlamentu. da se pri-če se položaj ne bo poit *• Pri državah, ki so ne-Prevzele jamstvo za izva-f- ttirovne pogodbe, v ka-Uj J* kot priloga vključen j.sporazum med Gruberjem br* Gasperijem. ttiii Guggenberg je tudi o-ij,‘u znani Pellov govor na '» lo?1 Kapitolu v septem-tv»i ’ 150 5e kot znano, zato . Plebiscit za Trst. Pri « dejal Guggenberg, da iti,,*' da so Južni Tirolci iz: 'W Bellov govor, da bi tj; o začeli borbo za usodo ViL.Oežele, kajti «borba Juž-| Lrolcev ni nikoli spreme-k 'v°iega cilja». Pellov go-)jy Pa je samo kot poblisk Htfn za zelezn0 zaveso. s poskušajo odrekati Pt d ^'rolcetn- pred njimi
So “
vsem svetom, njihovo ao pravico, pravico do Jdločbe, ki so jim jo od-j.hdi v usodnih letih 1919 “*• Pravica do samood-t’ je dejal govornik, je •’ česar ni mogoče vzeti, : Se ni mogoče odpove-kar nikoli ne zastari. aa*ril nato, da je naloga iti 31 je zaupana neka 'na. da s to manjšino favna, da ne bo prisilje-iavj ati' nai se ,a Pravica
®^*edniško poročilo pravi ' da duh pariškega spo-j ni bil nikoli izpolnjen,
, dosli
lej so sc italijanske
' *Vedno oklepale posa . besed njegovega bese
j * k' ga z rnakjavelistič-
najdljivost jo razlagale t i jim je potrebnoo. l„Pa igra z besedami ne takrat se oblasti r-ie'° pravice močnejše-'dvsem pa poskušajo «s deloma odkritim, de-, Podtalnim, s številnih
•W mest sistematično j . Priseljevanjem pri-a Cas. ko bi zaradi pre-iS(barodn°stnega razmer-avtonomija dežele he» v°tlo ogrodje brez
ajl°r dr. Karl Braiten-tjr .Poročal o delavnosti d«, .'b parlamentarcev.
1 »t ‘n je poudaril, da ki	zakonski pred-
6tCj'° jih predložili parla-svu:	in ki naj bi
I«ši krivice, storjene •lih	' pozabljeni po
t - Prodsedstva zbornic 5B<tj» na vrsto- Tako Pr J*8 Primer T zakon-edlogom o povrnitvi
premoženja in ustanov, ki jih je uničil fašizem. Nič bolje se ne godi s prizadevanji za sprejemanje Južnih Tirolcev v javne urade in za dosledno izvajanje načela dvojezičnosti, ki ga predvideva sporazum Gruber . De Gasperi. Glede dvojezičnosti in domačih nemških uradnikov pa je navedel predsednik province dr. Er-ckert, da so rimske oblasti zavrnile provincijska zakona c bolniški blagajni in o gasilski službi samo zato, ker sta predvidevala sprejemanje nemško govorečega osebja v službo. Državni komisar za provinco Bočen pa odobrava na primer sklepe občin s področja zdravstva samo pod pogojem. da ne vsebujejo določil o dvojezičnosti.
Senator Braitenburg je tudi poudaril, da obstaja kot po-
siedovalec v stikih med Južnimi Tirolci in vlado še vedno zloglasni «Ufficio zone di con-fine» in da so parlamentarci SVP že večkrat brezuspešno zahtevali njegovo ukinitev in predlagali, naj se ustanovi komisija, sestavljena iz parlamentarcev in predstavnikov Južnih Tirolcev, ki bi obravnavala vsa vprašanja v zvezi z Južno Tirolsko.
Za novega predsednika SVP je bil izvoljen poslanec dr. Karl Tinzl.
Zanimivo je dodati, da je kominformovska «Unita» označila kongres Južnotirolske ljudske stranke, na katerem je bilo slišati toliko pritožb zaradi diskriminacijske in raznarodovalne politike italijanske vlade in njej podrejenih oblasti, za econgresso dello sciovinismoa.
ZOPET ODLOŽENO
glasovanje o EOS
Zunanjepolitični odbor francoske skupščine je sklenil počakati na Bidaultovo poročilo o Posarju Jeseni morda mednarodna konferenca o Posarju
sovali socialisti Zahodne Nemčije, ki zahtevajo priključitev Posarja k Nemčiji.
V zvezi z evropsko obrambno skupnostjo pa javljajo iz Berlina, da je ministrski podpredsednik vzhodnonemške vlade Otto Nuschke danes sporočil v skupščini, da je vlada sprejela predlog Molotova o razpisu referenduma, na katerem naj bi nemško prebivalstvo ((izbiralo med evropsko obrambno skupnostjo in mirovno pogodboo. Referendum bo v Vzhodni Nemčiji 37, 28 in 29. junija.
predlog Molotova, kj ga je stavil na berlinski konferenci, so zahodne velesile zavrnile in ga označile za propagandistični manever.
PARIZ, 26. — Zunanjepolitična komisija francoske skupščine je danes z 28 glasovi proti 8 in 7 vzdržanimi sklenila odložiti glasovanje o poročilu Julesa Mocha, ki se izreka proti ratifikaciji pogodbe o obrambni skupnosti Sprejeta je bila resolucija, s katero se zahteva odložitev glasovanja, dokler zunanji minister Bidault ne poroča o vprašanju Posarja, s pridržkom, da mora o tem poročati v roku 15 dni. Kakor je znano, je rešitev spora o Posarju eden od pogojev, ki jih francoski parlament postavlja za ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti.
Pariški list «Le Monde« je danes objavil besedilo načrta dogovora, o katerem naj bi se Francija in Nemčija sporazumeli ob priliki razgovorov v Strassbourgu. Toda v pariških pooblaščenih krogih zanikujejo, da bi se bili razgovori med Adenauerjem in ministrskim podpredsednikom Teitgenom zaključili s sestavo takega načrta. Pripominja se, da besedilo, objavljeno v omenjenem listu ni bilo sestavljeno ne po Adenauerju ne po Teitgenu in ne obvezuje nobenega od njiju.
Tudi tiskovni urad zahod-nonemške vlade je danes objavil poročilo, ki pravi, da niso točne vesti, ki govorijo o Adenauerjevih koncesijah Francozom, in da razgovori v Strassbourgu dajejo upati, da bo dosežena rešitev sar-skega vprašanja.
V Strassbourgu pa je nizozemski delegat Van Naters izjavil v evropski posvetovalni skupščini, da bo septembra verjetno sklicana med narodna konferenca, ki naj bi določila dokončne ukrepe za evropeizacijo Posarja. Dodal je, da bo mogoče spor rešiti v tem letu. če bosta Francija in Nemčija še dalje pokazali dobro voljo.
Takoj nato je bila debata o Posarju odložena na jesensko zasedanje, in sicer na predlog francoskega delegata De Mcnthona. Proti so gla-
v Italiji naletel Scelbov govor v Palermu. Ocene — pravi list — so seveda različne; desničarski tisk: ie kar se da zadovoljen, ko je ugotovil, da se predsednik vlade vrača k načelu, da je treba vse Tržaško ozemlje priključiti k Italiji, medtem ko levi (se pravi, kominformov-ski) tisk obsoja Scelbo, ker da se pripravlja na nove odpovedi z ločevanjem tržaškega vprašanja od ratifikacije EOS; neodvisni listi pa tolmačijo govor kot previdno o-pozorilo zahodnim zaveznikom, naj ne zahtevajo od Italije prevelikih žrtev. Sodba je točna; vse, kar je v Italiji nacionalističnega in šovinističnega, je s Scelbo zadovoljno, razen ultranacionalistov v keminformovskem vodstvu.
V turinski «Stampi» pa se je spet oglasil Diego De Castro, ki pobira po včerajšnjem uvodniku v istem listu ugotovitev, da pomeni Scelbov govor ((prikrit povratek k De Gasperijcvi politiki«. Sicer pa piše ((Stampa«, da ((Tržačani in Istrani ne bi pristali na «vsakršno» razdelitev« m da bi se ((nasilne reakcije iz Trsta neizbežno razširile na vso Italijo«, ((italijanska demokracija pa bi dobila hud udarec«.
Sicer pa se listi večinoma strinjajo, da hoče Scelba doseči predvsem odložitev reševanja tržaškega vprašanja. V ta okvir spada tudi ponovno pisanje o konferenci petih, ki se pojavlja s skoraj presenetljivo pogostostjo in pri katerem ni težko razumeti, da gre za željo po zavlačevanju. Kar se te konference tiče, pa opozarja Diego De Castro na ((nevarnost, da bi ostali eden proti štirim«. «Avanti» pa meni, da je Scelbov govot izraz defenzive ne le v odnosu do Jugoslavije, temveč tudi v odnosu do Anglije in EDA.
Toda vtis, da želi Rim zavlačevati in odložiti reševanje je samo nepopoln. Ze iz inspiriranih komentarjev v tisku je mogoče razbrati, da se to nanaša samo na dokončno rešitev, da pa Rim na drugi strani sili na to, da bj dobil večje koncesije v Trstu in morda celo kakšno hipoteko na cono B ali vsaj njen del, v obliki ((začasne rešitve«.
Po vsem tem pa kaže, da se položaj od lani ni nikamor premaknil.
Vedno več pozornosti pa že zdai vzbuja kongres denio-kristjanske stranke, ki bo čez mesec dni v Neaplju. Vodstvu stranke povzroča največ skrbi krepitev skrajnega levega krila, ki ga predstavlja predsednik zbornice Gronchi in ki se zavzema za sodelovanje s socialisti. Kot zdaj računajo, pripada Gron-chijevi skupini vsaj 24 poslancev in nekaj senatorjev, medtem ko je bil še pred nekaj meseci Gronchi praktično o-samljen. Na drugi strani se poskuša tudj organizirati desnica, iz katere pa je na nedavnem zasedanju glavnega odbora uskočil Andreotti in se ponovno približal De Ga-speriju.
A. P.
Požar povzročila eksplozija - Na ladjo so pripeljali z letali zdravnike in bolničarje, ki so nudili ranjencem prvo pomoč
Guareschi v zaporu
PARMA, 26. — Danes popoldne se je javil v kaznilnici Sv. Frančiška pri Parmi Gio-venni Guareschi. odgovorni urednik revije «Candido», in začel prestajati leto dni Zapora, na katerega je bil obsojen pred milanskim sodiščem na De Gasperijevo tožbo. Kot je znano, Guareschi ni hotel vložiti priziva.
NEW YORK. 26. — Danes zjutraj je zaradi eksplozije nastal velik požar na ameriški nosilki letal «Bennington». Poveljnik ladje je po radiu zahteval, naj pošljejo ambulante na pomole v oporišču Quin-set Point, kamor je bila ladja namenjena.
Uradno poročilo ameriške mornarice javlja, da ie pri nesreči zgubilo življenje 89 oseb, ranjena pa je bila 201 oseba.
Požar se je razširil v sprednjem delu ladje, kjer so kabine moštva, tako da se mnogo mornarjev ni moglo rešiti.
Z letalskega oporišča Quin-set Point so takoj, ko so dobili sporočilo o nesreči, poslali z letali na ladjo zdravnike in bolničarje in odpeljali bolj hudo ranjene mornarje.
Ameriški minister za mornarico Charles Thomas je takoj odpotoval v CJuinset Point in bo osebno vodil preiskavo. Moštvo ladje je štelo 2.300 mož. Ladje ie biia zgrajena leta 1944 v ladjedelnici Brooklyn.
To je najhujša nesreča na morju v času miru po nesreči, ki_ se je dogodila 26. aprila 1952, ko je nosilka letal «Wasp» razklala torpedovko cHobson« in povzročila smrt
176 ljudi.
Kmalu potem, ko je ladja «Bennington» prispela v pomorsko oporišče CJuinset, je poveljnik ladje izjavil, da je eksplozija nastala kmalu potem. ko je prva skupina letal odletela z ladje. Eksplozija je uničila sprednji del ladje. Poveljnik je dal ukaz ostalim letalom, naj takoj odletijo. Eksplozija je nastala ob 11.30 zjutraj, ko je ladja, ki odriva 33.100 ton, bila približpo 110 km južno od pomorskega oporišča Neivport. Dodal je, da niso še ugotovili vzroka eksplozije, zdi pa se, da je nastala v skladišču raket.
narašča naneiost v srednji Ameriki
LONDON, 26. — Danes zjutraj je bila seja ožje vlade ob navzočnosti ministra za vojno, načelnika glavnega štaba ter ministra za letalstvo. Zdi se, da so govorili o položaju v Srednji Ameriki zaradi ostrega spora med ZDA in Gua-temalo.
Znano je, da že več let postavlja Guatemala zahteve po
britanskem Hondurasu, in da je britanska vlada večkrat govorila o stikih med enotno ljudsko stranko v britanskem Hondurasu z vladnimi voditelji Guatemale. V zvezi s položajem v britanskem Hondurasu. kjer je enotna ljudska stranka dobila večino na zadnjih volitvah, so danes javili, da bodo predstavniki te stranke sprejeti v krajevno vlado.
V zvezi z včerajšnjimi izjavami Fosterja Dullesa je gua-temalski zunanji minister To-riello izjavil, da gre za napihovanje neobstoječih dejstev.
Dulles je namreč na tiskovni konferenci izjavil, da je po zadnji pošiljki orožja Guatemala sedaj v takem položaju, da lahko vojaško nadzoruje Srednjo Ameriko.
Dalje je Dulles dejal, da sedaj razpravljajo o tem ali okoliščine opravičujejo sklicevanje na pogodbo iz Rio de Janeira. Dodal je, da ne bodo sprejeli nobenega sklepa, dokler ne bodo izmenjali gledišča z drugimi ameriškimi republikami.
Državni tajnik je zatem poudaril, da je Guatemala že sedaj najbolj oborožena država Srednje Amerike
IS SOCIAL
Naše narodno vprašanje, ki je obstajalo odkar je naše ljudstvo dobilo zavest o svoji samobitnosti, je po drugi svetovni vojni postalo pomembnejše, ker je docela prešlo iz rok meščanskih in malomeščanskih strank, strančic ir. krogov v program vedno bolj naraščajočega socialističnega gibanja.
Narodnostno vprašanje in narodna enakopravnost v socialističnem gibanju nista več samo propagandna traza, kar se je često dogajalo v zgodovinsko preživelih gibanjih, ampak sestavni del živega programa socialistične borbe. Ta del programa je bil prav zato vedno živ, ker ga je politično življenje in borba delovnih ljudi vedno in vedno spravljala v ospredje, čeravno niso vodstva socialističnega gibanja imela dovolj razumevanja za to vprašanje, ker so še vedno plavala v vodah njegovega meščanskega tolmačenja. Lahko rečemo, da je narodnostno vprašanje preizkusni kamen za zdravo socialistično gibanje. Na tem vprašanju obstanejo razni malomeščansko — socialistično prežeti elementi kot brodolomci na čereh neznanega morja.
Narodnostno vprašanje je prešlo v program socialističnega gibanja v borbi za enakopravnost človeka na socialnem in nacionalnem področju. Zato mora. biti prav to gibanje, ki ima v svojem programu borbo proti izkoriščanju človeka po človeku, ono. ki se odločno bori proti nadvladi velikih narodov nad malimi. Socialistično gibanje, ki
24 UR PREMORA NA AZIJSKI KONFERENCI V ŽENEVI
HnspROTuiotn si staliSčh
o vSelmSnšhem načrtu za Indokino
Bedeli Smith obvestil Angleže in Francoze, da washingtonska vlada tem načrtom nasprotuje, ker pomenijo »nečasten mir"? - Živahna delavnost Krišne Menona in ustvarjanje spravljivejšega ozračja
Bidault na seji vlade in obrambnega sveta v Parizu
ŽENEVA, 26. — Danes so se po Ženevi razširile protislovne govorica o stališču a-meriške delegacije v ir.dcki-tajskem vp san. j. Z sej strani so zatrjevali, da jc Bedeli Smith, načelnik ameriške delegacije, na današnjem sestanku z Edenom in s francoskim veleposlanikom v {Švici Jeanom Chauvelom, ki nadomešča odsotnega Bidaulta, opozoril, da Washington odločno nasprotuje novemu viet-minškemu načrtu za mir v Indokini in da bi mir po teh pogojih za ZDA pomenil ((nečasten mir«.
Ameriška delegacija ie bila baje vznemirjena, ker so novi Pham van Dongovi predlogi naleteli r.a precejšnje zanimanje pri A.ngležih in Francozih.
V krogih francoske delegacije pa so danes te govorice zanikali.
Vsekakor pa so postali viet-minški predlogi znani šele danes, ko jih je objavila a-gencija TASS. Pham Van Dong jih je prikazal že na predvčerajšnji in na včerajšnji seji. Po obvestilih agencije TASS predvidevajo viet-minški predlogi med drugim, da bi ustvarili dve enotni področji za koncentracijo nasprotnih taborov, namesto sistema «otokov» enega tabora na področju drugega tabora. Nadalje predvideva načrt, da francoska letala in ladje ne bi smele imeti dostopa v zrač-nt prostor in teritorialne vode vietminškega področja. Meje obeh področji bi se morale čimbolj skladati z naravnimi mejami.
Vietminška delegacija je nadalje predlagala, naj sc za
pospešenje prenehanjh ‘sovražnosti skliče konferenca, ki bi se je udeležili predstavniki obeh poveljstev in na katerih bi razpravljali o konkretnih pogojih premirja. Načrt sporazuma, ki bi bil sestavljen na tej konferenci, je bil nato predložen ženevski konferenci. Izvajanje premirja bi nadzorovale mešane Komisije, sestavljene iz predstavnikov obeh taborov. Sklenitev premirja bi morala spremljati prepoved pošiljanja novih čet, orožja in municije v Indokino. Pham Van Dongov načrt ne omenja nobenih političnih pogojev.
Ameriška delegacija je kasneje pojasnila, da bi želela podrobnejših pojasnil c nekaterih točkah vietminškega predloga, zlasti pa o vprašanju Laosa in Kambodže. Načrt govori o treh pridruženih državah, medtem ko zahtevajo zahodne delegacije, naj se Laos in Kambodža obravnavata ločeno. Predvsem pa zatrjujejo v političnih krogih, da ameriška delegacija noče videti resnice, ki se je sicer zaveda; večina vietnamskega ozemlja je v Hošimin-hovih rokah, kar se bo vsekakor odražalo pri pogajanjih o razmejitvi posameznih področij.
V krogih angleške delegacije pa sodijo, da je mogoče pričakovati z vietminške strani večjo elastičnost in da bi u-tegnil biti Pham Van Dongov načrt sprejemljiva osnova za razgovore, ko bi bilo rešeno vprašanje Laosa in Kambodže.
Na splošno se opaža v Ženevi bolj spravljivo ozračje, tudi pri ameriški delegaciji. Sodijo, da to ni samo učinek
Skozi sito in rešeto
Attlee in Bevan poideta v Pehing
LONDON, 26. — Izvršilni odbor laburistične stranke je sklenil sprejeti vabilo «ZavO' da za zunanje zadeve ljudske Kitajske«; naj pošlje svojo delegacijo na Kitajsko v avgustu in septembru. V delegaciji, ki jo bo vodil Cle-ment Attlee, bo tudi Aneu-rin Bevan. Dalje bodo v delegaciji predsednik izvršilnega odbora Burke, tajnik stranke Phillips, člani izvršilnega odbora Earnskaw, Watson in Franklin, ki so tudi znani sindikalni voditelji, ter bivši ministei Summerskill.
Izvršilni odbor je razen tega sprejel važen sklep glede nemške oborožitve. Določil je, da sklepi, ki so bili sprejeti glede notranje discipline stranke, ne veljajo za vprašanje nemške oborožitve, ki deli stranko na dve skoraj e-naki skupini. To pomeni, da bo voditelj levega krila Bevan lahko nadaljeval svojo kampanjo v laburistični stranki proti nemški oborožitvi.
Londonski opazovalci so mnenju, da današnji sklepi odražajo željo laburističnih voditeljev, da upoštevajo razpoloženje članstva.
Složni bratci
Včerajšnji «Giomale d.i Trieste« objavlja izjave poglavarjev tržaškega iredentizma o Scelbovi zahtevi po obeh conah Tržaškega ozemlja. Jasno: vsi so zadovoljni. Bartoli pravi, da Trst sicer ene more več dolgo čakati«, t oda po drugi strani ene maramo kakršne koli rešitve, za vsako ceno. V tem primeru bi se tvegala vsa bodočnost in onemogočili bi za vedno naš cilj za pomiritev ...Italija bi ostala ranjena in ranjeno ljudstvo ne more več sodelovati v preureditvi Evrope in ohranitvi miru«; tajnik krščanske demokracije Redento Romano pa je zadovoljen, da ne bo prišlo do razdelitve, in napada itraznarodovanje v coni B« in končno upa (z zahtevo po obeh conah!), da bo prišlo do anormalizacije italijansko-jugoslovanskih odnosov#, kajti «jugoslovanska vlada dejansko ne bi smela smatrati tristranske izjave kot nesprejemljiv diktat...«; predstavnik terorističnega in diverzantskega CLN Fragia-como pa je rekel, da je prišla Scelbova izjava prav v trenutku, ko se nesprejemljiv načrt Jugoslavije za razmejitev ocenjuje kot slab. ši od rešitve, ki jo jc vsi-
lila mirovna pogodba»; re-' publikanski prvak Geppi — ta je najbolj zanimiv — pa je dejal: ((Dejansko, posest: cone B bi Jugoslaviji omogočila, da zaduši Trst s kopnega in z morja in da bi zadal a na ta način smrtni udarec italijanskemu vplivu v gornjem■ Jadranu«.
Najbolj žalostni pa so kom-informisti y «l’u ni tri«, ki takole pravijo v velikem naslovu:	«Scelba je ponovno
potrdil v svojem govoru v Palermu, da je vlada kapitulirala glede vprašanja STO■ — Italijanski interesi cone B so vedno bolj kompromitirani«. Vidali pa je izjavil, da je Scelba enostavno sprejel nasvet sira Malleta, angleškega poslanika v Beogradu.
Že pred 500 leti so jib poznali
V knjigi Erazma Rotterdamskega ((Hvalnica norosti«, ki je izšla tnalo manj kot pred 500 leti, beremo med drugim:
sltaltjani zahtevajo zase prvenstvo v lepem slovstvu in zgovornosti, zlasti p a si domišljujejo, da so edini ne-barbari na svetu; v ti panogi srečne naivnosti nosijo zastavo Rimljani, ki še danes sanjajo očarljive sanje o starem Rimu; Benečani so bla-
ženi ob namišljeni plemenitosti svojega rodu...«.
Te stavke navajamo v odgovor na včerajšnjo polemiko z našim listom v «Mes-saggero Veneto«, ki se zopet napihuje, pa bi kljub temu hotel zatajiti, kar je že stoletja vsemu svetu znano, predvsem pa to. da ni fašističen.
JNezaslišana
nesramnost
Znani «Bollettino d’infor-mazioni«, ki ga izdaja v Rimu Centro studi adriatici. še vedno objavlja nova in nova imena v tako imenovanem «Albo d’oro», t. j. imena «julijsko . dalmatinskih padlih za Italijo«. V zadnjih številkah tega biltena pa najdemo celo vrsto imen tržaških Slovencev in Slovenk, ki so bili sežgani v rižarni ali pa umrli v nemških koncentracijskih taboriščih.
Prav zares:	edino rimski
imperialistični megalomani so ■lahko tako nesramni in brez trohice slehernega najmanjšega predsodka, da prištevajo med padle za svojo imperialistično madrepatrijo tudi tiste, ki so se proti njej borili in v borbi proti najslabšim predstavnikom — prav takim, ki omenjeni bilten sestavljajo — dali, kar jim je najdražje — svoje 'življenje.
novih vietminških predlogov,; ki se v marsičem naslanjajo' na Bidaultov načrt, temveč je predvsem posledica delavnosti diplomatov ob robu kon-fenrence. Ze tri dni se nadaljujejo pogosti kratki sestanki predstavnikov dveh ali treh delegacij, na katerih se bistri ozračje in bolje ugotavljajo medsebojna stališča. Posebno spravljiv vpliv pripisujejo tudi navzočnosti in delavnosti indijskega odposlanca Krišne Menona, kljub njegovi veliki rezerviranosti.
Krišna Menon je oil tudi danes želo delaven. Predpoldne se je ponovno razgovar-jal z Bedellom Smithom o vprašanju Indokine. Popoldne je nadaljeval svoja sondiranja pri raznih delegacijah, ki so zbrane v Ženevi. Predvsem je govoril z Edenom, ki ga je sprejel v rezidenci britanske delegacije. Omenjajo možnost, da bo Menon podaljšal svoje bivanje v Ženevi m odložil svoj odhod, ki je bil napovedan za jutri.
V indijskih krogih zanikujejo govorice, po katerih je kitajski zunanji minister Cu-enlaj zavrnil nekatere Meno-nove predloge. Nasprotno zatrjujejo, da je rezultat dosedanjih Menonovih razgovorov z raznimi delegacijami, zahodnimi in vzhodnimi, ((dokaj spodbuden«. Na drugi strani opozarjajo, da Krišna Menon ni prinesel s seboj nobenega konkretnega načrta za Korejo in Indokino, temveč da skuša predvsem najti o-snovno za kompromis med nasprotujočimi si stališči.
Medtem je siamski pred-stavmjj pri OZN Tarnat Koman, ki je včeraj zapustil Ženevo, danes odpotoval iz Pariza v New York, kjer bo, kot že z gotovostjo napovedujejo, predložil Varnostnemu svetu resolucijo, ki opozarja OZN na grožnjo, ki jo predstavlja za Siam sedanji položaj v jugovzhodni Aziji. V Bangkoku pa trdijo, da bi siamski korak pri OZN prišel v poštev samo v primeru, da bi se ženevska konferenca ponesrečila, vietminške čete pa bi vdrle v Laos in Kambodžo.
Današnji «New York Times« pa objavlja članek svojega diplomatskega urednika Jamesa Restona, ki poudarja, da se vojaški položaj v Indokini mnogo hitreje slabša, kot so pričakovali, in da so se ZDA v tem položaju znašle pred resno dilemo: ali nezadovoljivo premirje ali pa vojaška inteivencija. Uradna poročila, nadaljuje Reston, so še manj spodbudna kot časopisne vesti iz Hanoja in Saigo-na. Po teh uradnih vesteh je položaj, kot pravi Reston, naslednji:
1. Vietminh nadzoruje veliko področje delte Rdeče reke s skoraj 8 milijoni prebivalcev. Zaenkrat se Francozi še z dokajšnjo gotovostjo drže v zunanjem obroču u-trdb v delti, verjetno pa se bodo morali kmalu umakniti na ožji obroč, ki ščiti področje Hanoja in Haifonga.
2. Med domačimi vietnamskimi četami je bilo precej dezertiranja k Vietminhu, kar je tudi pospešilo podeč Dien Bien Fuja.
3. Vietminška peta kolona povzroča čedalje več vznemir-
I jen.ia tudi v Hanpju in Hai-| fongu.
4. Kambodža politično ne nudi nobene gotovosti. Foro-čila opisujejo mladega kralja Norodoma Sihanuka kot osebo, ki ji je mogoče zaupati še manj kot cesarju Bao-daju.
5. Francija je sporočila Wa-shingtonu, da ni pripravljena okrepiti svojih sil v Indokini, če ne more z gotovostjo računati na ameriško intervencijo, ,n da bo prisiljena pristati na kakršno koli premirje, če ZDA ne bi bile pripravljene direktno pomagati.
Spričo tega položaja, dodaja Reston. bj bile tudi ZDA pripravljene pristati na kakršno koli premirje, o katerem bi Francija sodila, da ne bo spravilo Hošiminhu v roke vse Indokine. Ce pa bi Vietminh postavil pogoje, ki bi pomenili kapitulacijo, bi bile ZDA pripravljene preučiti vojaško akcijo, «ki je rnorda ne bi bilo mogoče omejiti samo na Indokino«. Reston zaključuje, da je izid v mno-gočem	odvisen	od Pekinga
in Moskve.
PARIZ. 26. — Danes zjutraj je prispel v Pariz francoski zunanji minister Geor-ges Bidault, ki se je včeraj zvečer	odpeljal	iz Ženeve.
Predpoldne se je Bidault udeležil seje francoske vlade, ki se je sestala pod predsedstvom predsednika republike Cotyja. Eidault je na seji poročal o poteku	ženevske konference.
Poročilo, ki je bilo izdano po seji, zatrjuje, da je vlada ponovno	izrekla	zaupnico Bi-
daultu in ga poverila, naj nadaljuje ženevska pogajanja v skladu z načeli, ki jih je vlada odobrila.
Na današnji vladni seji niso obravnavali poročila generalov Elyja. Salana in Pelissie-ra, ki so se vrnili s potovanja po Indokini. Pac pa se je s poročilom ukvarjal državni svet za narodno obrambo, ki se je sestal zvečer ob 21.30. Seje se je udeležil tudi Bidault, ki je zaradi tega odložil svoj povratek v Ženevo. Prvotno je bil odhod zunanjega ministra napovedan za danes popoldne; odpotovati bi moral ob 15.30 z letalom. V prvih popoldanskih urah pa se je Bidault še posvetoval z generalom Elyjem.
Sestanek sveta za narodno obrambo je še posebej pripravilo posvetovanje ožje vlade, ki je bilo danes popoldne v predsedstvu vlade. Navzoči so bili tudi trije generali, ki so se vrnili iz Indokine.
Jordanska naročila ladij v Jugoslaviji?
BEOGRAD, 26. —- Jugoslovanska zvezna zunanjetrgovinska zbornica je prejela obvestilo, da se pristojni jordanski organi želijo seznaniti z morebitnimi ponudbami jugoslovanskih ladjedelnic za gradnjo ladij, ki jih potrebuje Jordanija. Kakor poročajo, dosedanje ponudbe iz Belgije in Velike Britanije niso bile sprejemljive za Jordanijo zaradj previsokih cen.
ROUVREUX (Belgija). 26. — ^ nekem kamnolomu se je sesula velika količina kamenja in pokopala devet delavcev, ki so bili na mestu ubiti. Neka neobljudena hiša v bli-
7.ini ia V.Ž1-,
sloni na razrednem boju zoper izkoriščanje delovnih množic ne more ravnodušna gledati izvajanja nasilja mod» nejšega naroda in države nad malim, ljudstvom, ki tvori večkrat narodno manjšino v okviru velike države ali p« del ljudstva, ki je številčno v manjšini, ki pa mu mednarodni instrumenti, (v našem primeru 21 držav ki so podpisale mirovno pogodbo z Italijo) zagotavljajo enakopravnost, za izvedbo katere se pa podpisniki večinskega naroda-ne brigajo in nas namerno puščajo v popolni nadvladi državne politike Italije, katera izrablja vsa sredstva proti slovenskemu delovnemu ljudstvu,. Politika, ki je imperialistična, ne more biti drugačna kot v škodo delovnega ljudstva na splošno.
Borba za naše narodnostne pravice je zato socialistična borba, ki mora dobiti pri vsakem resnično progresivnem gibanju podporo,
Fašizem kot najvišji izraz italijanskega finančnega kapitala je tu pri nas načrtnd uničil gospodarstvo slovenskega človeka. Uničujoč življenjske pogoje slovenskega človeka ;e izvajal najdoslednejšo politiko italijanskega nenasitnega imperializma. ki je imel in ima še danes cilj, da si to naše ozemlje narodnostno in gospodarsko popolnoma podvrže. To pa pomeni ustvarjanje take situacije, da ne bo za našega človeka več materialne gospodarske podlage za njegov obstoj.
Naše narodnostno vprašanja, borba za gospodarsko in jezikovno enakopravnost, za našo politično enakopravnost, je tesno povezana z vso borbo, ki jo vodijo tržaške delovne množice za svoj obstanek. Naša borba je tesno povezana z vso borbo, ki jo vodi tržaško delovno ljudstvo proti izvajanju kolonialne politike Rima do Trsta in njegovega gospodarstva. Proti zavojevalni politiki italijanskega finančnega kapitala, ki je podvrgel vso tržaško dejavnost svojim interesom, se mora pošten socialist boriti. Ne more biti vseeno zavednemu socialistu, demokratu, ali se steka sad njegovega dela v brezdanje blagajne, od katerih on nič nima, ali pa ti sadovi njegovega dela ostanejo doma in se z njimi gradijo novi objekti, ki mu bodo nudili zaposlitev in možnost zaslužka. Cim volj se uveljavlja tu pri nas gospodarska odvisnost od Rima, tem bolj se stopnjuje odpor tržaških delovnih sil proti povezavi Trsta na slabi gospodarski voz Italije.
Tem silam, kakor tudi odporu našega slovenskega človeka v borbi za socialno, gospodarsko in narodno enakopravnost, pa manjka enotnega vodstva, naprednega socialističnega vodstva, ki bi znalo usmeriti ves odpor tržaškega delovnega ljudstva v enotno fronto. V tej fronti mora prednjačiti prav slovenski človek, saj so prav slovenski delavec m kmet, kakor tudi obrtnik in intelektualec v svojem življenjskem obstoju najbolj ogroženi.
V vso to borbo tržaškega delovnega ljudstva, ki je v bistvu tudi boj proti kolonialni politiki Rima proti Trstu, se vpleta tudi naše nerešeno narodno vprašanje. Zdravo socialistično gibanje, ki bo pristopilo k rešitvi tega vprašanja, bo tu pri nas lahko zajelo široke plasti delovnega ljudstva in postalo mogočen političen faktor z odločujočo besedo.
V samem Trstu in na našem podeželju obstajajo vse možnosti uresničenja takšne široke socialistične fronte, ki bi zajela predvsem one aktivne ljudi, ki v organizacijah ali gibanjih, ki jim še vedno pripadajo, ne najdejo tistega, kar so od teh organizacij pričakovali. Naši ljudje vedno bolj zapuščajo kominformistične vrste, kakor tudi vrste SDZ prav zato, ker je vodstvo obeh sovražno usmerjeno proti socialistični Jugoslaviji, da ne govorimo o poštenih pristaših komunizma v mestu, ki ne najdejo več v delovanju kom-informovskih voditeljev svojega zadoščenja. Na škodo vsemu demokratičnemu gibanju. v Trstu pa je tudi mrtvilo m-dipendentistov obeh skupin. Obstajajo dalje poštene socialistične sile v socialističnih skupinah nennijevcev in sa-ragatovcev v Trstu. Vse te sile spadajo v široko, zdravo socialistično fronto.
Vanjo pa spadajo predvsem pristaši Osvobodilne fronte v borbi za svoje narodnostne pravice, v borbi za socialne in politične pravice za narodno enakopravnost na gospodarskem, socialnem in političnem področju. Zato bo moral program tega vseljudskega socialističnega gibanja sloneti na pravični borbi za rešitev socialnih vprašanj delovnega človeka, za gospodarsko, socialno in narodno enakopravnost, na borbi za gospodarsko in politično neodvisnost Trsta.
FR. STOKA
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
27. maja l9^
SPOMIXWKI DXEVI
Na današnji dan je leta 1896 umrl A. G. Stoletov, znani ruski fizik. Rodil se je leta 1839.
DANES, četrtek 27. maja
Vnebohod, VolkaSin Sonce vzide ob 4.23 m 19.42 Dolžina dneva 15.19. Lunj \ zide ob 1.12 in zatone ob JUTRI, petek 28. maja Viljem, Jaromill
SVET01VASSKEŠOLE
Svetoivanska osnovna šola praznuje letos stoletnico svoje ustanovitve. Svetoivančani se z vso vnemo pripravljajo na dostojno proslavo te za vse tržaške Slovence važne narodne in kulturne obletnice.
Zelja prispevati svoj delež k tej proslavi, je zajela vse Slovence pri Sv. Ivanu in vsak se trudi na svoj način in po svojih močeh, da izpolni razne naloge, katere mu nalaga dolžnost v zvezi z delom, ki ga je za to priložnost sprejel. Da je temu tako potrjuje tudi dejstvo, da sodeluje pri teh pripravah celo najstarejši živeči Svetoivančan tovariš Nagode, ki je pred devetdesetimi leti hodil takrat v tri-razredno svetoivansko šolo. Tov. Nagode je v zvezi s pripravami na proslavo dal intervju, da se objavi v brošuri, ki bo izšla ob tej priliki in katero bo izdal odbor za proslavo stoletnice svetoivan-ske šole. V tej brošuri bodo tudi prispevki o številnih vidnejših osebnostih, ki so zahajale v svetoivansko šolo, tako o prvi slovenski tržaški pisateljici Svetoivančanki Marici Nadlišek-Bartolovi, o našem glasbeniku Karlu Pahorju itd.
Najtežjo nalogo predstavlja zbiranje zgodovinskega gradiva v zvezi s to pomembno stoletnico. Pri iskanju tega so Svetoivančani odkrili mnogo zelo zanimivih podatkov. Ugotovili so namreč, da ni samo Sv. Ivan tisti, ki se ponaša s stoletnico ustanovitve slovenske šole in da bodo v tem letu še v drugih krajih praznovali celo starejše obletnice ustanovitve prvih slovenskih šol.
Prepričani smo, da ni na Tržaškem Slovenca, ki se ne bi zavedal dokumentarnega pomena takih obletnic, saj so prav te sestavni del naše narodne preteklosti na tem o-zemlju, preteklosti, ki je verna priča popolnoma slovenskega značaja vseh tistih mestnih predelov do najstrožjega središča v katerih je bila skozi leta in leta raznarodovalnega pritiska na umeten način ustvarjena italijanska večina.
Spominjati in opozarjati sebe same in zunanji svet na te in take obletnice, nam narekuje, pa naj nas trenutno loči kar koli, neizprosna borba za naš narodni obstoj na tem ozemlju pred nasilnim in načrtnim raznarodovanjem, ki je vprav v sedanjih povojnih letih zavzelo doslej še nepoznan obseg.
Prav bi bilo zato, da bi najavljeni proslavi 100-letnice svetoivanske šole sledile še druge slične proslave in da bi enodušnost ter enotnost Svetoivančanov pri pripravi te proslave spodbudno vplivala na vse tržaške Slovence.
Upravne zadeve
na seji v Miljah
Miljski občinski svetovalci so imeli sinoči svojo prvo redno sejo pomladanskega zasedanja. Seja ni bila zanimiva, ker so razpravljali le o raznih sklepih občinske uprave. Občinstva sploh ni bilo, manjkalo pa je več občinskih svetovalcev. Odsotnega župana je nadomestoval podžupan Micor.
Prvi je bil na vrsti sklep o prispevku občine za «Milj-ski pust« v znesku 120.000 lir. Po pojasnilih glede koristi. ki jih je imela občina s prihodom velikega števila tujcev ob tej priložnosti, je občinski svet odobril sklep uprave. Občinski tajnik je povedal, da je za pust miljska občina dobila 150.000 lir dohodkov s trošarino, podjetje Acna pa je inkasiralo nad 200.000 lir.
Občinski svetovalci so nato odobrili sklep o predujmu občinskim nameščencem na trinajsto plačo in sklep, da občina kupi in postavi na Trg sv. Lucije kip, ker so pred leti zaradi regulacije mesta morali podreti malo cerkvico na istem trgu.
Prav tako so odobrili sklep, da se uslužbencem trošarin-skega urada dodeli v znak priznanja za njihovo delo posebna nagrada v skupnem znesku 45.000 lir. Tov. Vatovec je pri tem pripomnil, da bi moralo nagraditi svoje u-službence podjetje, ki ima v zakupu izterjevanje trošarine, ker je pač imelo večje dohodke. V miljski občin: so namreč dohodki trošarine znašali leta 1950 nekaj nad 31 milijonov lir. leta 1953 pa skoraj 40 milijonov lir.
Po razpravi o nekaterih drugih malenkostnih upravnih zadevah je bila seja zaključena; prihodnja pa bo v petek 4, junija ob 20. uri.
Sestanek OF v Bazovici
V torek zvečer je bil v Bazovici sestanek vaškega aktiva Osvobodilne fronte, na katerem so prisotni razpravljali o političnih in organizacijskih vprašanjih ter o vaški problematiki. Posebej so se pomudili tudi v obravnavanju posledic rastoče gospodarske krize. Na sestanku, kateremu je prisostvoval tudi predsednik OF tov. Franc Stoka, je prišlo do živahne razprave, v katero so posegli skoraj vsi prisotni. Soglasno so ugotovili, da je politični položaj v vasi ugoden za šii-šo aktivnost OF. Sklenili so
zato, da bodo v kratkem sklicali vse člane in vaščane na sestanek gospodarskega značaja, na katerem se bo razpravljalo o zadevah, ki zanimajo vso vas in še posebej tudi mladino. Osvojili so tudi sklep, da bodo čimprej sklicali vaško skupščino OF, na kateri bodo izvolili nov odbor.
Vaški odbor OF je te dni prejel vabilo lipiške konjarne na praznovanje 100-letnice. Odbor je vabilo sprejel in bo za 13. junij, ko bo ta proslava, sodeloval pri množičnem izletu vaščanov v Lipico.
Urnik trgovin danes
Danes,	27.	maja, praznik
vnebohoda, bodo zaprte vse trgovine in vsi rajonski trgi, razen naslednjih, ki bodo odprte; pekarne in mlekarne od
7.	do	12.	ure;	cvetličarne	od
8.	do	13.	ure;	slaščičarne	od
6.	do	11.	osrednji trg in	ri-
barnice od 8. do 12. ure.
Brivci in frizerji za dame bodo zaprli svoje delavnice ob 13, uri. Smetarji ne bodo danes odnašali smeti. Tudi zavezniška čitalnica v Ul. Trento 2 bo zaprta.
|V nedeljo počastitev
na Proseku obešenih talcev
V soboto 29. t. m. bo poteklo I 10 let, kar so nacifašisti na
Proseku v bližini postaje obe-I sili 10 Tržačanov: Jurija Benza, Livija Zubina, Armanda Valerija, Josipa Švaro, Silvana Petracca, Marija Darina, Santa Vatto, Alberta Matulica, Andreja Bressija in Roka Klarina. Bili so to talci, nedolžne žrtve nacifašističnega brezmočnega besa spričo partizanske akcije na taborišče prisilnih mobilizirancev organizacije Todt na Proseku, ob kateri se je skupina delavcev hotela pridružiti partizanom.
Tržaški antifašisti se vsako leto s spoštovanjem spominjamo tudi teh naših žrtev, ki so bile potrebne za to, da je bil naeifašizem zrušen in pobit. Letos ob 10-letnici bo komemoracija v nedeljo 30. maja. Točno uro bomo še sporočili, vse Tržaške antifašiste pa že sedaj vabimo, da se te komemoracije udeleže polnoštevilno.
( Šolske prireditve")
V nedeljo 30. maja bodo na našem področju naslednje zaključne šolske prireditve:
Osnovna šola v Slivnem bo priredila v šolskih prostorih ob 16. uri bogat spored z živimi slikami, prizorčki, petjem in deklamacijami;
Osnovna šola v Sesljanu bo priredila v šolskih prostorih ob 19. uri Ribičičevo igro v treh dejanjih «Palčki»;
Osnovna šola v Gabrovcu bo priredila skupno z oiroki otroškega vrtca razne prizorčke, ie-citacije in petje. Prireditev bo v vaški dvorani ob 15. uri.
ZA IZBOLJŠANJE IN NAPREDEK KMEČKIH GOSPODARSTEV
PREDSTAVNIKI POLK. LOUGHA i	KMEČKE ZVEZE SEZNANILI l ZAHTEVAMI KMETOVALCEV
Načelnik štaba ZVU obljubil svojo pomoč ■ Postavljena vprašanja slovenskih strokovnih tečajev, srednje kmetijske šole, nastavitve poljskih čuvajev, razlaščanja slovenske zemlje, povračila škode itd.	
Včeraj dolpoldne so predstavniki Kmečke zveze tov. Josip Škrk, Mirko Kosmina in dr. S. Oblak obiskali načelnika štaba ZVU polk. Lougha, kateremu so v približno enournem razgovoru prikazali nepravilen odnos oblasti do raznih kmečkih vprašanj.
Tako so omenjeni predstavniki najprej prikazali diskriminacijo na račun slovenskega jezika in sicer s tem, da organizirajo po slovenskih vaseh za slovenske kmetovalce strokovna predavanja v pretežni večini v italijanskem jeziku, pa čeprav so bodisi Kmečka zveza bodisi kmetovalci sami že večkrat intervenirali pri pristojnih oblasteh, da bi bili taki strokovni tečaji v slovenščini, do katerih imajo po vseh demokratičnih načelih slovenski kmetovalci polno pravico. Kljub intervencijam oz. obljubam, ki so jim sledile, pa ni bilo doslej napravljenega ničesar, zakar se je morala Kmečka zveza obrniti na višji oblastveni forum, da se zadeva že enkrat reši. in sicer tako, da bo zadoščeno upra-
BIHUliHTISHII IliUMC.IH l\' UKm/IIMItl,litih UPIUUIB HUlHTt .U.IIISIII..
VEDNO NOVA RAZOČARANJA za koristnike posojila „Aldisio"
Neupravičeno zaračunavanje za kolavdacijo zgrajenih stanovanj - Uprava načrta (t.lldisio« zahteva takojšnje plačilo zastalih obrokov, ki mo nastali zaradi pozne kolavdacijo
Koristniki posojila «Aldisio»' so večkrat doživeli razna raz-’ očaranja. Spomnimo se samo na blokiranje izplačil posojila ob koncu 1952. leta, ko so pristojne departmaje ZVU. ki odločajo o tem zasedli rimski emisarji. Tedaj so bila kar čez noč ustavljena vsa posojila, kot tudi izplačilo zadnjih obrokov osebam, ki so že začele zidati stanovanja. To stanje je trajalo več mesecev in je povzročilo koristnikom ogromno škodo, ker so si morali izposojat, denar pri zasebnikih, da so lahko nadaljevali začeta dela; drugi so bili prisiljeni ustaviti vsa dela zaradi pomanjkanja denarja; gradbena podjetja so morala odpustiti z dela zidarje itd. itd. Dalje je mnogo interesentov posojila «Aldisio» ogoljufal Sicilijanec Sgroi, ki je pod zaščito «patriotizina» skoraj leto dni svobodno deloval brez ustreznih ODlastve-nih dovoljenj. Kot je znano, je ta sicilijanski «patriot» u-stanovil v Trstu «veliko» gradbeno podjetje «Lombardo Veneta«. S spretno propagando je privabil na stotine Tržačanov, da so mu zaupali male prihranke za gradnjo stanovanj po «Aldisiu». Značilno je, kot je bilo ugotovljeno tudi na razpravi proti temu sleparju da je to podjetje v Trstu delalo brez obrtnega dovoljenja.
To pa ni še vse. V zadnjih mesecih so koristniki posojila «Aldisio» doživeli novo razočaranje, ki je zadelo vse tiste, ki so že končali z zidanjem stanovanja. Oddelek za javna dela ZVU jim je poslal račun za 15.000, 18.000 in nekaterim celo za 20.000 lir, a kolavdacijo stavbe« Ta denar morajo plačati pri tržaški državni blagajni. Jasno je, da nihče od koristnikov «Aldisio» ni računal, da bo moral še posebej plačati kolavdacijo, ker je znano, da so stavbe že med zidanjem po večkrat pregledali predstavni-
ki tehničnega in higienskega urada tržaške občine. Hkrati pa je predstavnik oddelka za javna dela sproti ugotavljal, kako se je denar uporabljal. Zavod, ki je posojila izplačal, si je zadržal 5 odstotkov od zadnjega izplačanega obroka posojila. Poleg tega se je država vknjižila na stavbo in na zemljišče koristnika.
Zato ni nihče pričakoval, da bo moral še posebej plačati kolavdacijo. Vsi so računali, da je v obrestih posojila vključeno vse, ker je znano, da so koristniki posojila «Aldisio» oproščeni raznih davkov in pristojbin.
Na zadnji skupščini koristnikov posojila «Aldisio» pa so razpravljali *e o drugi neupravičeni zahtevi uprave načrta «Aldisio». Po zakonu mora namreč koristnik začeti plačevati obroke posojila od dneva, ko je bila izvedena kolavdacija stanovanja. Zgodilo pa se je, da so tehnični uradi izvedli kolavdacijo celo do dve leti potem, ko je bilo stanovanje zgrajeno. Sedaj pa uprava načrta «Aidi-sio» zahteva, da se takoj plačajo tudi zaostanki in sicer od dneva, ko se je koristnik! vselil v stanovanje. To je nemogoče, ker je dobro znano, da so koristniki posojila #A1-disio« predvsem ljudje, ki ne razpolagajo z odvisnim denarjem in ki so vložili v zidanje stanovanj vse svoje dolgoletne prihranke. Nekateri so si celo izposodili delež, ki so ga morali vložiti, pri bankah ali zasebnikih.
Vsi dosedanji protesti in zahteve prizadetih so bile zaman. Uprava načrta iiAldisio« je pristala samo na kratek odlog plačevanja zaostankov, kar prizadeti niso sprejeli. Hkrati pa si hoče omenjena uprava zadržati tistih 5 odstotkov, ki jih je banka zadržala koristnikom ob izplačilu zadnjega obroka posojila. Na zadnji skupščini so se odločno uprli tej grožnji m zahte-
HUDA PROMETNA NEIGOPA V UL. GIULIA
Tramvaj povozil žensko ki je prekoračila cesto
Kljub večkratnemu zvonjenju se ženska ni umaknila vozilu - Njeno stanje je resno
Sinoči ob 21. uri je prišlo na večkratno zvonjenje nihče v Ulici Giulia do hujše nesre- ni odprl, ga je zaskrbelo in če. 5Q-letni Mario Nanut, tram- je takoj poklicat ključavni-vzjski vozač je s tramvajskim čarja. Vdrli so v stanovanje vozom štev. 9 povozil 87-let- in našli dr. ZakoUa mrtvega
vali, da se jim ti odstotki izplačajo, da lahko pčravnajo zadnje dolgove zidarskim podjetjem. Končno so sklenili, da bo izvoljena delegacija obiskala pristojne osebnosti in jim ponovno predlagala plačevanje obrokov za povrnitev posojila od dneva kolavdacije. V skrajnem primeru pa bodo prizadeti predlagali plačevanje «zaostankov» v malih o-brokih.
Ameriški rojaki
skozi Trst v Jugoslavijo
V torek je potovala skozi Trst, na poti v Jugoslavijo, skupina 31 ameriških Slovencev, med katerimi je bilo več uglednih političnih m javnih delavcev. Na tržaški postaj: so rojake pozdravili v imenu tržaških Slovencev predstavniki OF s tov. Stokom in Deklevom na čelu ter predstavnik jug. ekonomske delegacije, kulturni ataše tov. Sega. Povabili so jih, da bi se na povratku ustavili tudi pri nas in se pobliže seznanili s težkimi življenjskimi razmerami za Slovence izven meja matične domovine.
Lep sprejem so ameriškim rojakom priredili nato tudi v Sežani, kjer so jih pozdravili zastopniki izseljeniške Matice iz Ljubljane, zastopnice AF2 in lokalni predstavniki. V imenu gostov se je vsem zahvalil star socialistični delave- iz Chicaga, dolgoletni odbornik SMTJ in znani prosvetni delavec Frenk Aleš.
vičenim zahtevam poljedelcev, živinorejcev, sadjarjev in vinogradnikov.
V tej zvezi so predstavniki Kmečke zveze opozorili polk. Lougha na dejstvo, da je med približno 26 uslužbenci, ki so zaposleni pri Kmetijskem nadzorništvu le eden slovenski strokovnjak, pa čeprav je 95 odstotkov vseh kmetovalcev na našem področju slovenske narodnosti. Iz tega razloga Kmetijsko nadzorništvo ne more opravljati svoje funkcije tako kot bi bilo želeti, pa čeprav si še toliko prizadeva.
Nadalje so predstavniki KZ predočili nujnost ustanovitve slovenske srednje kmetijske šole, ki bi sčasoma brezdvo-ma pripomogla k izboljšanju kmetijstva na našem področju. Sola bi bila še posebno važna za vzgojo kmečke mladine, ki sedaj zaradi zastarelega načina obdelovanje zemlje in premajhnih dohodkov zapušča zemljo očetov in si kot nekvalificirana delovna sila išče zaslužka v mestu, kjer pa po navadi samo veča vrste brezposelnih.
Glede nastavitve poljskih čuvajev so predstavniki KZ poudarili, da je bila nekdaj navada, da so občine vzdrževale take čuvaje, ki so pazili na pridelek kmetovalcev. Danes je to prepuščeno civilni policiji, ki pa dejansko ne more vršiti svoje službe v tem smislu, kajti policist ne pozna njiv in vinogradov posameznih vaščanov in ne ve, ali je na njivi gospodar ali' tat Zato so predlagali, da bi načelnik štaba ZVU interveniral pri pristojnih oblasteh, da se v občinskih proračunih uvede postavka za vzdrževanje poljskih čuvajev, ki morajo ščititi pridelek in preprečevati škodo. ki jo povzročajo razni nedeljski izletniki ter še posebno begunci iz raznih taborišč.
Polki Loughu so bili prikazani tudi nepravilni postopki razlaščanja slovenske zemlje, pri čemer so predstavniki Kmečke zveze še posebno poudarili zadnjo nameravano razlastitev po Ustanovi za industrijsko pristanišče, ki je nesmiselna in protizakonita. Dejstvo je namreč, da v tem primeru ne gre za razširitev* industrije, temveč le za špekulacije na račun stanovanjskega področja, ki z industrijskim pristaniščem nima prav nobene zveze
Omenjena je bila tudi škoda, ki jo povzročajo zavezniška vojaška vozila po zem-
ljiščih v okolici Trsta, predvsem v času vojaških vaj. Predstavniki KZ so polkovniku povedali, da, se ta škoda sicer malenkostno odplačuje, toda komisija ki škodo ugotavlja, pride na mesto včasih šele po nekaj mesecih ter je tako nemogoče ugotoviti dejanski obseg škode. Zato so ga naprosili za intervencijo pri pristojnem uradu, da bi komisija škodo ocenila takoj po končanih vajah, ker jo je le na ta način moč pravilno in objektivno oceniti.
Predstavniki KZ so tudi zahtevali, da se končno obnovijo med vojno poškodovana gospodarska poslopja kmetovalcev, potem so mu pa izročili posebno spomenico, v kateri so obrazložena vsa pereča vprašanja iz kmečke problematike ter ga prosili, da se zavzame za njih ugodno rešitev.
Polk. Lough, ki je predstavnike KZ prijazno sprejel in pokazal veliko zanimanja za vsa nakazana vprašanja, je ob koncu obljubil, da se bo po svojih močeh zavzel za njihovo ugodno rešitev. Zahvalil se jim je, da so ga seznanili s problemi, ki težijo kmetovalce, potem pa izjavil, da mu je stvar o nameravanem razlaščanju zemlje za stanovanjsko področje med Domjom in Ricmanji znana, ter da jo sedaj proučujejo v okviru ZVU.
OSVOBODILNA FRONTA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
priredi 13. junija
množični izlet v Lipico
ob 400-letnici obstoja lipiške žrebčarne z ogledom kobilarn in revijo plemenskih konj.
PROGRAM:
1. Ob 10. uri ogled kobilarn in revija plemenskih konj: obenem tekmovanje v balincanju, za katero se lahko prijavijo tudi posebne ekipe.
2. Ob 14. uri nastop ekipe v dresnem jahanju in preskakovanju prepon ter v vožnii lipicanskih konj.
3. Ob 15. uri nastop pevskega zbora iz Lokve in kolektiva iz Lipice.
4. Ob 16. uri začetek plesa in proste zabave.
Vpisovanje v Ul. R. Manna št. 29 do vključno sobote 5. junija. — Vpisovanje tudi na podeželju, katerega podrobnosti bomo objavili jutri.
utedftidim
tfliG
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Danes 27. maja 1954 ob 16. uri gostovanje v NABREŽINI
s Krasnovo komedijo
«DRAGA RUTH»
V soboto 29. maja 1954 ob 21. uri gostovanje na KONTOVELU
z Bettijevo dramo
«Zlofii(i na Koziem oloku»
V nedeljo 30. maja 1954 ob 16. uri gostovanje na KONTOVELU
z Bettijevo dramo
«ZloCin na Kozjem dMii«
Prejeli smo Ugl.
Primorski dnevnik V nekaterih časopisih, ki izhajajo v Trstu, sem te dni čital, da so oblasti v coni «B» «prekrstile» ime Salvore v Savudrijo. Ker sem rojen pri reki Dragonji in ker sem tam preživel pred 60 leti
Osvobodilna fronta
Skupščina OF II. okraja. Tajništvo OF II. Okraja Trst vabi na okrajno skupščino, kj bo jutri 28. t. m. ob 20. uri. Dnevni red; i. Poročilo o politično-orga-nizacijskem stanju v okraju; 2. Izvolitev novega okrajnega odbora; 3. Sklepi.
Sestanek aktiva OF za Prosek-Kontovel bo jutri 28. t. m. ob
svojo mladost, se dobro spo- 20.30 na Proseku v običajnih pro-minjam, da sem pravil, ka- st0rih. kor vsi tamkajšnji domačini:
«Grem v Savudrijo«, a ne v Salvore. «Grem v Sečul, a ne v Sicijole«. Prosim, da resnici na ljubo, to objavite, da se bo vedelo, da niso oblasti v coni «B» ničesar «prekrstiie» kot bi to hoteli prikazati potujčevalci naših imen, pač pa da so Savudriji le vrnili njeno izvirno ime.
In prav so storili!
S spoštovanjem!
N. N.
( GLEDALIŠČE VERDI)
Pri gledališki blagajni se je začela prodaja vstopnic za VIII. koncert orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta tVillema Van Otterloa s sodelovanjem pianista Luciana Ganbea, ki bo v petek ob 21. uri. Program obsega: Franck _ Simfonija vd-molu; Bugamelli - II. koncert za klavir in orkester; Debussy -«La Mer«.
no Ano Valenticich por. Batti-sta. Do nesreče je prišlo zaradi neprevidnosti V.alentici-cheve, ki se ni ustavila na zvonjenje. Vozač je Valenticiche-vo videl že od daleč, zato je tudi večkrat pozvonil, da jo opozori na nevarnost, ta pa je kljub temu prečkaia cesto. Ko je vozač videl, da ga žena sploh ne vidi in «e sliši je v zadnjem trenutku ostro zavrl .Kljub temu pa ni mogel preprečiti nesreče in je vozilo ženo podrlo na tla.
Valenticichevo je Rdeči križ odpeljal nezavestno v bolnišnico, kjer so ji ugotovili večje rane na levi nogi, rano na glavi, pretres možganov in nekaj manjših prask. Ponesre-čenka je v resnem stanju.
Mrtev v sobi
48-letm Ernest Matheusce iz Ulice Miramare 15, je včeraj popoldne našel svojega strica, dr. Emila ZakoUa v stanovanju mrtvega. Matheusce jo izjavil policiji, da je šel obiskat strica na dom, Ko
na postelji. Zdravnik Rdečega križa je ugotovil, da je Za-koll umrl od kapi 12 ur preden so ga našli.
Motorist podrl žensko
Včeraj ob 13. uri je Duilio Puntin, star 41 let, stanujoč v Ulici sv. Justa 8, povozil z motornim kolesom na Senenem trgu, 29-letno Ledo Vouch por. Savi, stanujočo pri S.M.M. spodnji štev. 1283. Vouchovi so v bolnišnici, kamor so jo odpeljali z avtom RK, ugotovili nekaj lažjih poškodb po obrazu in na desni nogi. Ozdravela bo v 4-6 dneh. Vozač je ostal pri nesreči nepoškodovan. Motorno kolo pa, je utrpelo nekaj škode. Prometna policija je u-vedla preiskavo.
V Krogljah pri Dolini je včeraj neki delavec, zaposlen pri kopanju temeljev nove ((Kmečke hiše«, odkril nekaj človeških kosti. Odkritje so prijavili policiji, ki je takoj uvedla preiskavo.
Seznam dvolastnikov
za prevzem obnovljenih knjižic
Drugi in zadnji spisek imen dvolastnikov iz okoliških občin, ki lahko dobe na Kmetijskem nadzorništvu v Ul. Ghega 6 svoje obnovljene dvolastniške knjižice.
OBČINA DOLINA DOLINA: Sancin Marija, št. 58; Purger Ivan, št 77; Sancin Lucija, št. 111; Strajn Josip, št. 68; Prašeij Rok, št. 66; Ražem Angel, št. 17; Strajn Teodor, št. 50; Božič Boris, št. 93; Strajn Martin, št. 1.
BOLJUNEC:	Maver Friderik,
št. 138; Povh Štefanija, št. 103; Ota Anton, št. 48; Zobec Ivan, št. 95; Zobec Viktor, št. 244; Žerjal Lovrenc, št 76; Žerjal Valentin, št. 219; Cahi Martin, št. 58; Povh Ivan, št. 197; Žerjal Albin, št. 139; Steržaj Josip, št. 142.
PREBENEG:	Kralj Angel, št.
73; Bandi Josip, št. 9; Bandi Alojz, št. 41; Bandi Alojz, št. 3; Bandi Josip, št. 5.
GROCANA: Ražem Stefan, št. 34; Ražem Anton, št. 18; Kapun Josip, št 1; Racman Ludvik, št. 11; Rapotec Justina, št. 28: Bak Mariia št. 12; Višnjevec Anton, št 25; Petaros Peter, št. 22; Fa-potec Avguštin, St. 9; Rapotec Anton, št. 13; Alberti Ana, št. 2; Petaros Anton, št. 26; Grahonja Robert, št. 29; Umek Anton, št. 16; Grahonja Angela, št. 8; Fonda Viktor, št. 27; Racman Anton, št. 6; Ražem Marija, št. 21.
BORŠT: Petaros Josip, št. 13; Kosmač Edvard, št. 3; Petaros Josip, št. 32; Žerjal Anton, št. 19 DRAGA: Racman Marij, št. 19; Mihalj Albina, št 23.
DRUGE VASI: Žerjal Josip Bo. tač, št. 6; Mihalj Valerija Sv. Lovrenc, št. 13; Križmančič Albin Kroglje, št. 36; Pečar Ol Mačkovlje, št. 29.
OBČINA REPENTABOR VELIKI REPEN: Purič Angel, št 6: Bizjak Franc št. 7; Guštin Franc, št 22; Škabar Anton, št. 23.
COL: Škamperle Josip. št. 24; Guštin Anton, št 9; Bizjak Josip, št. 10.
FERNETIČI: Zlobec Avgust, št. 9; Krt Alojz, št. 1; Gregoreti Karlo, št. 2.
OBČINA DEVIN - NABREŽINA MAVHINJE:	Urdih Valentin,
št. 20; Leglša Josip, št. 7.
DRUGE VASI:	Stubelj Milan,
Senupolaj, št 28; Tavčer Gizela, Sesljan, št. 29; Pipan Olga, Trnovca, št. 12.
OBČINA ZGONIK Prinčič Anton, Briščlki, št, 28.
E N USTI DAN RAZPRAVE 0 UMORU TRBOVCU OLINDA ROSA BUHC*
Zasliševanje za zaprtimi vrati o trgovčevem intimnem življenju
Izjave policijskega inšpektorja o verjetnem poteku zločina - Razprava odložena na torek
Novost na včerajšnji razpravi proti Bozzoli je bila, da je sodišče govorilo o pokojnem trgovcu za zaprtimi vrati. Kaj so govorili ni težko uganiti, vendar o tem delu razprave ni mogoče pisati ničesar: omenili pa bi samo, da se je hotelo sodišče natančno seznaniti tudi z intimnim življenjem pokojnika. Pravilno je bilo, da je sodišče govorilo o tem za zaprtimi vrati, kajti odkrivanje trgovčevih napak oziroma bolezni ne^bi koristilo nikomur, temveč bi vrglo še slabšo luč na onega, ki je postal žrtev tako ogabnega zločina.
Z včerajšnjo razpravo je sodišče končno začelo zasliševati policijske funkcionarje, ki so sodelovali pri preiskavi, lnšp. Armando Ferrara je bil prvi na vrsti, predvsem ker je takoj po odkritju zločina prišel na mesto in obenem sestavil dolg zapisnik z natančnim opisom pisarne, skladišča in tudi položaja, v katerem so našli pokojnika.
On je tudi opazil, da je imel pokojni trgovec odpeta gumba na hlačah, kar je pripravilo policijo, ki je medtem zvedela tudi za njegovo bolezen, da je začela raziskovati tudi v ambientu homoseksualcev.
V nadaljevanju opisa je inšpektor tudi pojasnil kako je po njegovem mnenju pnslo do zločina. Zločinec (ali zločinci) je bil trgovcu znan. ker bi mu drugače ne odprl vrata pisarne. V notranjosti ga je nekdo iznenada napadel s kamnom, zaradi cesar se je žrtev zgrudila na tla, kjer je zločinec (ali zločinci) nadaljeval svoje nečloveško delo. Po končanem uboju so mu pregledali žepe in položili uteža, ki sta koristila napadalcu, na vsako stran trgovčeve razmesarjene glave, nad katero so potegnili nato predal pisalne mize. Na hrbet so mu nato položili bel robec. Zločinec je nato pregledal tu di denarnico, pri čemer si je snel rokavice in jih položil na tla. Ko jih je hotel vzeti pa je opazil, da so krvave, zaradi česar jih je pustil na tleh in si dal na roko nogavico. Glede ovratne rute je možno, vsaj po mnenju inšpektorja, da je morilca ovirala pri umivanju rok ali pa da si jo je snel z vratu z namenom, da jo očisti krvavih madežev. Iz teh razlogov naj bi jo bil obesil na lestev, kjer pa jo je kasneje pozabil. Glede prstnih odtisov pa je inšpektor pojasnil, da so vse predmete posuli z alumijevim prahom in da so našli poleg Bozzolo-
vih odtisov tudi odtise drugih neznanih oseb.
Kezich: Ste pogledali če so bili odtisi na notranji kljuki vrat?
Inšp.: Bilo je nemogoče, ker so vsi prijemali za kljuko.
((Dejstvo je«, je pristav^’ odv. Kezich, «da je policija pozabila prav na strateška mesta«.
Njemu je sledil inšp. Ferz. ki je bil ob času zločina vodja oddelka nravstvene policije in je kot tak vodil preiskavo v ambientu homoseksualcev. Ker pa se je začelo govoriti o intimnem življenju pokojnega trgovca, je predsednik ukazal izprazniti dvorano in nadaljevati razpravo za zaprtimi vrati. Po kratk' pavzi, ki je sledila po končanem zasliševanju inšpektorja je prišel na vrsto nar. D'A16. Tudi tega so v začetku zaslišali za zaprtimi vrati, a ker se je drugi del njegovega pričevanja nanašal na avtomobile in njihove okvare so dvorano ponovno odprli občinstvu. Narednik je pojasnil, da je avto katerega so našli z odprtim pokrovom, sicer imel kljukico za odpiranje pokrova, vendar je pa njej obstajala majhna okvara. On
sam je poskusil odpreti pokrov avtomobila, kar se mu je posrečilo šele po precejšnjem naporu.
Razpravo je predsednik nato zaključil in jo odložil do torka zjutraj, ko bodo prišli na vrsto drugi policijski funkcionarji.
Dvakrat okraden v nekaj urah
Ce te imajo tatovi na piki, je zares hudo. O tem se je prepričal sinoči trgovski zastopnik dr. Guij Montagnini Rossi iz Vicenze. Med 17. in 19. uro so mu neznanci u-kradli iz avtomobila, ki ga je pustil na cesti in previdno zaprl, dve aktovki v katerih je bilo zlatih in drugih zapestnic za uro v skupni vrednosti 135.000 lir. Tatvino je takoj prijavil na poveljstvu policije. Nato pa je odšel v neko gostilno v Ul. Crispi, in pustil avto na cesti. Ko pa se je za dobrih pet minut vrnil k avtomobilu, je zapa zil, da so mu neznanci tokrat odnesli kovček, v katerem je bilo zapestnic v skupni vrednosti 352.000 lir. Ponovno je odšel na poveljstvo policije in prijavil tatvino.
DIJAKI KLASIČNEGA LICEJA IZ TRSTA
vljudno vabijo vse prijatelje mladine na predstavo Linhartove veseloigre
jaličeK se ženi"
ki jo bodo igrali v DOLINI danes
Predstava bo dvakrat in sicer ob 17.30 in ob 20.30.
Igro režira prof. Jože Peterlin.
Predstava, ki je doživela že v mnogih krajih na Tržaškem in na Koroškem velik uspeh, bo gotovo navdušila tudi Do-linčane in okoličane. Predprodaja vstopnic pri prodajalki časopisov. Od srca se boste nasmejali, zato pridite vsi, ki ljubite našo besedo, pesem in mladost !
Rossetti. 15.00: ((Primula R<*w Juga«, J. Payne, J. Line. ve, Excelsior. Zapito zaradi od Fenice 14.30: ((Napad K>D*ro T Power, T Moore. . yr Nažionale. 15.00: ((DobrodoSU »■ Marshall«, Lolita Sevila _ ^ Filodrammalico. 16.00: «5®?nL,|d Cisco«, C. Gable. J, Arcobaleno. 14.00:	«On-tran
bare«.	... .mu
Auditorlum. 14.30; «Vrnda ^ sc zaradi tebe«, W. Birg > Lingen.	„	fi,
Astra Rojan. 15.00: ((Samo«,
Cooper.	   ,100!
Cristallo. (Trg ferugino1 ^ ((Grešila sem, da te rešim*.
Vi tale, P. Cressov	ole,,
Grattacielo. 14.30: film posnet po p‘T?n4^'Letti. delu. L. R. Drago, G. Alabarda. 14.30: «Dežela zvej J. S. Loren, C. Dapporto. Mi**-letnim prepovedano.	A
Ariston. 14.00:	«Naša go«"
Fatime«.	,	V,
Armonia. 14.45: »Plavolaske** Mayo, D. Morgan.	M,
Aurora. 14.30:	«SpartacuW*
Girotti.	,	531,
Garibaldi. 14.00:	((PostrzeK
Ideale. 14.30: «Kid,morski rov. Impero 14.45: «En dan d* niji«, S. Pampanini. ri(4|i Italia. 14.30: ((Plaža«, M R Vallone Mladoletna« p
povedano.	_
Viale. 14.30: «Otoški upoW*w“" VVeissmueller.	o,weini»*
Kino ob morji*. 14.30: »PUC«1™" G. Ferzetti.	„„«dai'*
Massimo. 14.30: ženske«. L. Darnell. Mia n im prepovedano.	6,
Moderno. 16.00: ((Trdnjava Montgomery.
Savona. 14.00: ((Volkulja«, * na. Mladini izpod 16 izpovedano.	.	nrr0yvt"
Sv. Marko. 14.00: «Tri dane zgodbe«, E. Rossi K ,,w» Secolo. 14.00: «Jastrebi ne*.tue Vittorio Veneto. 14.00: *rO* 53», M. Fiore.	niri
Azzurro. 14.00: «Oči, W “ smejale«, L. Olivier.	v,u(v
Belvedere. 14.00: «RodolfO tino«, E. Parker.	p.
Marconi. 14.30: ((Operacija * Mitchum.	._j2nst»°
Novo cine. 16.00: «Nj. viso* se poroči«, F. Astbire.
Odeon. 14.00: «Clen 519 kafL^j, ga zakonika«, C. Greco. w'■ 0 ni izpod 16 let Pr®P1* Radio. 14.30: «Stirje konjem* Oklahome«, G. Storm. J, Venezia. 14.00: «Grič sreCB” Hayward!e,
SAMO SE DANES VPISOVANJE ZA ŠTJAK
Dne 6. junija bo množični izlet na veliko ljudsko zborovanje Primorske na ŠTJAKU ob deseti obletnici prve pokrajinske konference SPZZ.
Nastopala bo igralska skupina IX. korpusa, združeni pevski zbori, mladinski pevski zbor iz Tolmina in godba Ljudske milice iz Ljubljane.
Po kulturnem programu bo ljudsko rajanje.
Vpisovanje v Ul. R. Manna 29 samo še danes 27. t. m. od 9. do 12. in od 16. do 18. ure.
Sporočamo cenjenemu občinstvu, da bo v soboto 29. maja 1954 popoldne otvoritev te občeznane gostilne
Pri Silvestru
po domače Štropovih, v Nabrežini na trgu.
Točili bomo pristno domačo kapljico in postregli vas bomo z mrzlim prigrizkom in hrano iz domače kuhinje.
Vabljeni !
Razna obvestila
Mladinci pevskega zbora, ki so
se prijavili za izlet v Skocijan za 30. t. m., so vabljeni, da se udeležijo sestanka, ki bo jutri 28. t. m. ob 19.30 v Ul. Roma 15. ma 15.
«UNI0N»
Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK
| OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 26. maja se je rodilo v Trstu 5 otrok, umrlo je 12 oseb, porok je bilo 14.
POROČILI SO SE:	delavec
Uroš Radešič in gospodinja Ana Matelič, učitelj Nereo Maicus in gospodinja Glgliola Cantarutti, poštni uradnik Claudio Conesta-bo in gospodinja Ardenia Repič, tapet,nik Italo Casali in šivilja Salvina Trobec, uradnik Sergio Chittero in uradnica Nerina Pe-saro, finančnik Giuseppe ManzuL to in gospodinja Aliče Licia Giurgevich, podoficir CP Gasl.o-ne Frezza in gospodinja Rosa Komar, uradnik Zdravko Pahor in gospodinja Marija Trlikar, prodajalec Viktor Lovrečič in šivilja E Ida Korlevič, mehanik Vladislav Cok in gospodinja Silvija žagar, agent CP Sergio Ulisse m šivilja Antonia Arcoraci, uradnik Matteo Ferrigno in gospodinja Arianna Camocino, prodajalec Bruno Pušpan in gospodinja pie-rina Mase, industrijski izvedenec Aldo Turco in univ, dijakinja Maria lmtoesi.
UMRLI SO: 76-letni Luigi Ma-slero, 74-letna Caterina Carli vd. Carli, 65-leina Cesira Pavan por. Macchi, 75-Ietna Mosetič Ana vd. Pertot, 54-letni Antonio Rossi, 58-letni Arturo Masicla, 47-letni Nicolo Carboni, 26-letni Romeo Burolo, 49-letoii Gideon Frank Preston, 79-letna Kristina Valas vd. Zokan, 72-letni Franc Geržina, 1 dan star Livio Roberto Turitto.
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
PRIHODI:	Iz Rio Marina z
2753 t železne rude it. parnik ((Elba«, iz Pulja s 15 t raznega blaga in 4 potnik jug. parnik »Lastovo«, Iz S. Benedetto del Tronto prazna it. cisterna »Etra«, Iz Barija z 42 t in 25 potniki it. motorna ladja «Citti di Messi-na»,
ODHODI: Proti Reki z 1 potnikom jug. parnik «Slnj», proti Oranu prazen it. parnik «Bice», proti Benetkam s 520 t raznega blaga in 28 potniki it. motorna ladja «Afriea», proti Benetkam z 240 t nafte it. motorna iadja «Mantera», proti Brindisiju praz-
na it. motorna ladja «Boate», proti Ravenni prazna it. cisterna dStamura«, proti Benetkam s 1000 t raznega blaga turški parnik edsmailla«, proti Tunisu s 1100 t lesa R. parnik «Deneb», proti Momroviji prazen lt. parnik «Human itas«.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 22.2, naj-nlžja 13.7, ob 17. uri 21.8, zračni tlak 1021.2 v upadanju, veter 3 km jugozahod, vlaga 64 odstot., nebo 6/10 oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17.0 stopinj.
NOČNA SLUŽBA LEKARN:
Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Gale-no, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravasini, Trg della Liberta b; Harabaglia v Barkovljah In Ni-col| v Skednju.
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 68 Gasilci	2	-	22
Policija 2 - 23
ČETRTEK, 27. maja
1954.
JlICrONLOVAšS®!
C O A A Tit S TA
254,6 m ali 1178 KC i33Ci
Poročila v slov. ob 7-0®1 19.00 in 23.30.	„.,n	pf,
7.10 Jutranja glasba: 7.3?.,
gled tiska; 14.30 Naširn_ ^ pe-viji;_ 18.00 Poročila^v 1*^6«
17.00 Vesele melodije; l';i£osl*
smi narodnih manjšin
18.15 Dve romantični “-.nP0"
18.30 Glasbena kronika; lo-Ljijj jo gorenjski fantje; 23.w, * jj,l« poročila v italijanščini, Glasba za lahko noč.
T H S r 1 >-306.1 m ali 980 kc-9e,t ;J|1 10.15 Dve slovenski *irnSng>tt«’: skladbi; 10.45 Dunajski » idili.30 Schuman: Koncert /r, jt-vir in orkester; 12.00 OPfr‘gpvi'' je, dueti in zbori; 13-30 aniJn pevci; 15.00 Prokofjev: Alegjjč# Nevski, cantata; 15.38 ijtljgj'-iz filmov; 16.00 F. S. * (J Razvalina življenja, dram . p dej:	16.45 Brahms:	Kdn^o9ctI;
violino in orkester: 18.00C, Jipj Mandolinskega seksteta .®y j#.” 19.00 Mamičina pravljjoa-j f)*' Iz operetnega sveta; smrtne melodije; 21.00 zirana zgodba - L N. H-velf' Koliko zemlje potrebuje
T K S T >■	,<.(5,
11.30 Operna glasba;
16.30 Poročila o krožni %ar>t’' s-ki dirki po Italiji; 13-3" ri IfJ zija valčkov; 15.30 Pren<S.j- |8' stivala napolitanskih pesm' Glasba iz filmov.
M L O V K 1*1 I J* ^
327,1 m, 202.1 m, 212.4 ^
Poročila ob 5.35,	«-®“' j#
13.00. 15.00, 17.00. 19.00 jj, (lp» 12.00 Mladinski samospev)5 g, vec, Simoniti, Pavčič); L jo cibanom dober dani; ;*• .(&' tomn Dvorak: Sedem ** ,nit) *L plesov: 14,00 Spored v0^igajs^ lističu.ih skladb jugosl. * jglA, ljev; 15.30 Operetna ,«nivet ij glasba; 16.00 Radijska m . !«•> Nekaj o raziskavanjih	j v
Matija Bravničar: Simfo^l^ titeza, Antun Dobronič. tki tonci; 18.00 Iz oper poL, Giordana:	18.30	DrUŽinSg.
vorl: 18.40 Zabavni nz^ Š\ofw Kulturni pregled; 20.ia“|lJj(j;/ ske pesmi in plesi.	iro,.
Fantje na tet in solisti
ščica« (glasb  -
tar jem o slavni ruski ski petorici).
— ... _______.i;	21.00	«M°*?jcomgE
štica» (glasbena oddaja
tairipm r* glavni riliSki ***^
z <
Motoklub »Jadran« * gtJP’
priredi 6. junija izlet edef'jj„ Vpisovanje še dapes na Motoklub »Adria«	lij
priredi 6. jun.ja 1954 ljudskega zborovanja e > p izlet v Štjak. Vpisovanje do 28. t. m. na sedežu -gflifjt Motoklub iiAmatori« o Lipa'. 6. junija izlet v Štjak * g p Vpisovanje še danes * • jp na sedežu kluba med i • uro.	»Sl*
Prosvetno društvo ju11 „ Škamperle« priredi • J* društveni izlet v Cerkno vp:Sy tizansko bolnico ((Franj 'nijikL vanje od 26. maja do 3. junija na društven }k' na stadionu «Prvi maJ7! ji, '\j. ob delavnikih od 20. d ^ ob praznikih pa od _ • |tl ifl ure. Ker je število omejeno, pohitite z
cmf
ADEX lZjj£
12. in 13. junija l9i* izlet v LJUBLJANO DRAGUC
PAZIN	„n0
OSTROŽNO
RIBNICO
13. junija 19,4 izlet v -
HEHPELJE- KOZ v SKOCIJAN -	.u„ij»
Vpisovanje do	lij’
pri «Adria-ExPie. $24 F. Severo 5-b - te ‘
______________
ISCEMO TEHNICN*®	-|ft>
specialista za i UieKS°v,lj ^ vrst bonbonov Ib ^obO0*^ jke ’ po dogovoru in si><caNj4* stop službe takoj. *
primorski dnevnik
objo-letnici prve konference protifašističnih žena v Štjaku
7
»Helena ni imela čevljev.» »Kako? in zaradi čevljev ni v Štjak?))
«Da
Spela
zaradi čevljev», pravi
da 2 vidn° prizadetostjo.
tega preprostega dejstva ovek ne razume. «Kaj ven-Jf* misliš? Bila je vojna.
1 smo tako ubogi.» Zatem . enutek tišine. Tiste mučne snobe, ki v hipu napolni "ce' Čutiš jo v rokah, no-n’ glavi, po vsem telesu, seboj prinaša spomine, spo-Jei spomine, spomine. Po-“o nekega čisto drugega dni Mesta pričakovanja, vnih, svetlih sanj. In me-» mrkega sovraštva, zlohoten namenov, iskanj in zlo-Procesij na smrt ob solu i Kred njimi tope, votle ifj.e tujih vojakov in ble-
is .	-	^j iri	ju,r\.u	u	in	uic-
H^t.bajonetov. Ljudje Če-
ha,
mimo v mrzličnem stra-
;C Re otreti si ne upajo. n “?e zopet prevzame usmi-1 Me. Zazrti so v ta čudni
I JVa'Ski sPrevod. aPoveri dia-\	se nekomu utrga prav
I tj -rca' Kliče k človečnosti, m dolgo ni bila tako po-...T.drana, tako izmaličena. Pa
tudi
Bfaii	ne	tako	pove-
la ‘ Kdor se je nahranil v 'otdep °‘* koščka banbona,
iei
■lenega na štiri enake
jj—. ve tudi to. Brez tega (esVendar ne bilo mogoče ni-t>e,?L Le velika ljubezen in l*° hotenje ustvarjata ve-
lilc'
obudimo vse to,
stvari. Zdaj, ko smo se
li„- te sjet prevzelo. eNada-Spelals
i« ?bv, kjer smo še sestale, " vila skromna. Nekje na stnešju. Ne stolic ne pro-t0ra ni bilo
za vse. Zato smo
E*«?e tudi
TMlŠle u.1 uyu	ii«>-
I, Boi; udobno. Toda iska-jj	tako,	ki naj bi bila
, varna.)) Saj. nikoli ni-»ort P.cP°tnoma sani, je go-da! *z *ega> kar n* P°ve-ii ■■ ne drugega, senca ial 3e Plazila za teboj. Doga-kl° Se -’e’ s* v tišini sli-jj odmev stopinj. Pred seboj Se v}del obraz, čez katerega a« razpenjala krinka člo-*t*
i„*..nosti. Obraz Judeža Iškar-
Ja prosvetljenega dvajsete-
lj5, stoletja. Na sebi si čutil e oči. Tipale so za tvoji-j51 koraki Ti pa si premle-
li
Venomer eno in isto: ka-nj| , 5e jim umaknil. Uka-
ni H
’. ker so one hotele uka-
t°varjalo, krepilo je tvojo IQj .. Jeklenilo jo je in de-p„ 12 tebe nekoga drugega,
jj,--—u nespoznavnega v svo-?dločitvah. Glas, ki je na dji 0vinskih prelomnicah bu-ttf-Pttlijone in jim vedno od-resnico.
93Ei
'a ttsti pomenek smo se tla ^Posebno potrudile, da
le j”1? pripraven prostor)), te ti ’ tekla Lojzka. Vedno
j z	tako., ko je prišel kdo
je i^_ov med nas. Na sebi
Kaj bi rekla? Neki Pornj.?k°r da so zavele sveže
Haše a ne sape. Poživljale so da t tiPanje. Zdelo se nam je. Posta b tjudi ne smemo izbil; avtjati temu čemur smo
1. * SnmJ : . 'i . ..t  •
'fat
sami izpostavljeni. Ta-
s te prišla Katja.
>k0 L tišina, tesnoba in sti-
"f-0.	*■'*»	t-vonuu U. i/r oi>*
lc5 ‘T- xvastalcr je. čim je Lojz-
l'i '.®0,,ori(a tisto i
„	.	ime.	Ime
kot * bilo le prazen zvok,
’«ien lahko toliko drugih
.- Za nas je imelo svojo ho. Svoj resnični čar. Tak
J*eb
' s„m“to samo imena ljudi, Saj j. umrli mladi. Toda, ne! is jj^tja ni umrla. Tudi njej kot ■ Prizanesla Takim, N«n. bi!a ona, smrt vedno ^ >^ese- Nekje podzavestno ®tcmVQ3 živijo.
Po ,17 ,a je « tesno podstrešji „ lc°. Preden se je pri-'pter0rn(!nek o stvari, zaradi Ptj Bnf te Prišla, je morala Ja ^ ®dovati o sebi. Ne, vse. Ji! t„j5. n‘ povedala. Kdo bi ko je ai govoril n tistem, ka-Pio jtnorala prepričevati ma-Jji|’a n ja je naposled le pu-Top. v gozdove tako mlado.
H. . Rtii/i. ■	_	•»
si pravil samo
ko
m ljudem. Med haj-
^.irjalo. Kdo bi tudi p ra. »kj n3 to je gnalo na Primor-
• "On	j	_ j. i.u_
je bil čas in te je
*P. £ °Plavitno je, da je bila S' nf„tvljalu je kraje in Iju-
Tumt?Ve 'mladosti.
*U(fj Tr	/niuuusn.
Jči J Katia je čutila na sebi
i ■ N	Je čutna na seui
<p{e e tiste otipajoče in pre-
%
«da„
rrKako si vendar še
*e ji je zdelo, da ji
ti\~jU govorijo. «Po kitah,
' dn*>a^a'1'0 Prsi■ bi sod ir <»netl *i de otrok. Tudi tvoj % , te se ucs 'otroški. A
n'n nHm je nekaj jeklene-I' Poj uV°0ljivega, prav kukoi
t% • oribov prihajaš. Po-
te ljudje, ki vodijo Sodo, Mi jim zaupamo.
l^no jim zaupamo, zato Svetovale
i“Po>v, i'rn zau
Snio " tudi tebi. ---------------------------
Jiftit,' fln^n tvoja beseda bo
v jasen cilj. Ni se primerilo, da bi se kdo vprašal: ali je. pot težka, ali jo bom zmogel? Vsak je samo hitel po njej. Zene, matere, dekleta so si podajale roke v tej plemeniti tekmi. Zaradi tega, kar je iz roda v rod položeno vanje in se je iz roda v rod zraščalo v njih, jih je morda še bolj kot može in sinove preganjala skrb: Kaj bo, če se pustimo streti? Le tega nikar! Se in še so nosile in prenašale breme strašne teže: ene za sina, druge za moža. tretje za brata in ženina. Vse skupaj pa za to našo zemljo na Krasu in ob morju, ki je skozi rodove pila našo kri.
«Takrat smo se bile tudi domenile, da da Trst vsaj eno točko v kulturni program. Pina Milivojeva je naštudirala Gregorčičevo nNaš narodni dom». Razumljivo, zakaj smo prav to izbrale. Tudi zaradi noš smo se domenile. Nekaj naših je moralo biti v nošah. Brez tega simbola nismo mogle na pot. Nositi jih s seboj v vlaku se nam ni zdelo ravno najbolje. Noše preživijo lahko več življenj. Dragocenejše so zato. Odločile smo se, da jih odnese Slovenka po drugi poti skozi Sežano. Jz istega razloga tudi poročila nismo napisale doma. Z Nežico sva pričeli s poročilom šele, ko smo prispeli v Sele onkraj Senožeč. Tam smo se čutile kolikor toliko varne.))
Dve novi imeni; Slovenka in Nežica. Zopet dvoje mladih življenj, ki so danes le še spomin. Slovenka je bila glasna. Ves prostor je bil mahoma poln njenega zvočnega. šumnega smeha. Vedela je, da je vojna in vendar ni vedela. Ljudje so ji bili tako preprosti in dobri, kot je bila sama. Zakaj bi se torej človek fkrival? Cernu bi tajil svoja čustva? Na tej strani brega smo mi, na oni strani brega so oni, naši sovražniki. Vmes ni ničesar. Vendar je bilo vmes tisto zahrbtno in potuhnjeno, siva gmota stvari, ki jim ne ve- imena. Zaradi teh stvari je ni več.
Nežica je bila drugačna. Znala se je zapreti, zakleniti kamrico svojega srca. Cista kraška kri, Ce si le enkrat govoril z njo, si spoznal, da se ume kretati po mestnih ulicah. Zanjo kakor da ni nevarnosti in vendar se je morala umakniti v hribe. Kdor je bil dolgo v mestu je pravzaprav težko vzdržal, ostal nepoznan. Okoliščine so ga izdajale in pripeljale nazadnje v odkriti boj tam zunaj. Kaj bi bilo iz Nežice, da ji je bilo preživeti svoj prvi ognjeni krst na Cerkljanskem? V vprašanje in minute se zgrinja čas. Vse bi rad prekril s kopreno pozabljenja.	..-tun-	■
Toda, kaj je bilo v poročilu, vrtajo misli. Je-li zajemalo tudi čase pred vojno? Ne, tega takrat nismo pisale, čeprav nismo pisale do tedaj še nikoli. Preobširno bi bilo. In da so stvari še tako
težile k izpovedi, ni bilo mogoče govoriti o njih. Zaradi časa in prostora V poročilu je bil le pregled dela. Nujnega. vsakdanjega dela. Gole številke puloverjev in nogavic, ki so jih žene napletle, obvež, ki so jih napravile iz rjuh, vrednost, količina in kakovost medicinskega materiala, ki so ga poslale, število zavojev z božičnimi darili. K temu še to, kako so na svojih domovih skrivale ranjence in bolnike, kako se jim je posrečilo spraviti jih v bolnišnico. In to, kako so skrbele za ljudli, ki so bili v zaporih. Da, in listkovne in napisne akcije. Tako majhne se zde te stvari. Svoj čas pa so terjale več kot enega samega človeka. Verigo ljudi z isto mislijo, z istim jeklenim hotenjem, ki se je kovalo že nekje v ognju davne preteklosti. (Nadaljevanje sledi)
. - -
Prvi tank, ki je lani prebil «železno zaveso«, vidimo na sliki na mednarodnem letališču v New Yorku. Na sliki vidimo Uhlika, ki je vozil tank iz Češkoslovaške, z ženo, otroci in tremi prijatelji, ki so delili isto usodo.
Dva nasprotujoča si elementa v sovjetski zunanji politiki
Politični opazovalci vidijo navadno samo eno stran sovjetske politike in propagande do ZDA, in sicer njeno napadalno stran. Nedvomno so ZDA v borbi s sovjetsko vlado za obrambo doseženih položajev in za morebitno razširjenje svojega vpliva v Evropi in Aziji glavni nasprotnik SZ in zato gflavni objekt napadov njenih diplomatov in publicistov. Toda v samih teh napadih se opažata dva različna elementa Na eni strani skuša sovjetska politika ošibiti tabor zahodnih sil, v katerem imajo ZDA glavno besedo, in ločiti London in Pariz od Washingtona ter čim. bolj poudariti nepopustljivost, ki jo kažejo ZDA na azijskem področju; na drugi strani pa skuša Moskva oblikovati svoje napade tako, da bi prepričala Washington, da bi
PREMOSTITI BO TREBA NOVO OVIRO PRI LETENJU Z NADZVOČNO HITROSTJO
Z naraščanjem hitrosti narašča zaradi trenja tu-
..TOPLOTNI ZID
di temperatura letala * Letalo, ki bi lete1 o v stratosferi s hitrostjo 3128 km na uro, bi se segrelo na 335 stopinj Celzija, kar bi imelo usodne posledice za pilota in letalo samo
Potem ko so letalski kon-strukterji povoljno rešili vprašanje «zvočnega zidu» so se naenkrat znašli pred novim problemom, to je pred tako imenovanim «top-lotnim zidom«.
Nepoučeni bo morda laže razumel, kaj je to «toplotni zid«, čeprav ga bo verjetno teže premostiti, kot pa so premostili «zvočni zid«. Ko je reakcijski motor prvič nudil letalskim kon-strukterjem dovolj pogonske sile, s katero so lahko dosegli zaželene res velike hitrosti, niso imeli na poti v neznano drugega vodnika od teoretičnih aerodinamičnih zakonov Prva težava, na katero so naleteli, je bila let z nadzvočno hitrostjo. Takrat namreč letal s hitrostjo, ki se približuje hitrosti zvoka, še niso dobro razumeli, ter ^o zato nekaj časa mislili, da je napredek v letalstvu že pri kraju.
V petdesetih letih letalske zgodovine pa srečamo polno mejnikov, od katerih predstavlja vsak posebno etapo, kjer se je zdelo, da
je napredek letalstva pri kraju. Zato se je sedaj tudi «zvočni zid« izkazal za nič drugega kot le za enega izmed postankov v razvoju letalstva. Cim pa so se tehniki s to pregrajo natančneje seznanili, so takoj pričeli izdelovati načrt za poskusno letalo, ki naj bi premostilo tudi to težavo. Danes je v zraku že mnogo letal, ki pri pikiranju lahko prebijejo zvočni zid.
Toda pri letalu, ki naj leti s hitrostjo nad 1500 km na uro, se je njegov projektant naenkrat znašel pred popolnoma novim problemom — kako rešiti vprašanje toplote, ki nastaja pri trenju, z drugimi besedami povedano, se letalo, ki leti z veliko hitrostjo, zaradi trenja segreje, tako močno, da postane žareče. Kot primer vzemimo meteorit, ki se pri padanju z neba na zemljo zaradi vedno večje hitrosti in s tem tudi vedno večjega trenja, tako segreje, da postane popolnoma razbeljen.
Naraščanje temperature lahko označimo približno s
•ibžvZv-: (vi":
|	*	um
Lovsko letalo na reakcijski pogon francoske Izdelave vrste Mistral na letališču v Fried-richshafenu v Južnem delu francoske cone v Nemčiji. Glava Indijanca, ki jo vidimo na nosu letala, predstavlja znak krdela «Lafayette», v katerem so se med prvo svetovno vojno borili ameriški prostovoljni letalci na strani Francije, še preden so Združene
države napovedale Nemčiji vojno.
tem-le enostavnim obrazcem; hitrost letala deljena s 100; če pa rezultat tega deljenja kvadriramo, dobimo povečano temperaturo, ki je izražena v stopinjah Celzija. Na primer: Pri letalu, ki leti s hitrostjo 700 milj na uro — to je 1126 km — se hitrost zviša po istem obrazcu — 700 deljeno s 100 je sedem, in če ta rezultat kvadriramo dobimo 49 Po tem obrazcu bi se torej temperatura letala zvišala na 49 stopinj Celzija. Ker pa leti letalo pri^hitrosti 1126 km na uro običajno zelo visoko in pri temperaturi, ki znaša običajno od 30 do 40 stopinj Celzija pod ničlo, temperatura letala dejansko ne preseže 10 do 2Q stopinj Celzija, kar pa nikakor ni preveč.
Pač pa bi se letalo, ki bi na področju s temperaturo 4Q stopinj Celzija pi-kiralo s hitrostjo 1126 km na uro, segrelo na 89 stopinj Celzija, kar je zelo blizu vrelišča vode.
To je tudi vzrok, da se je pilotu poročniku-povelj-niku Lithgowu, ko je nedavno postavil z letalom ((Supermarine Swift» nov hitrostni rekord 1.182 km na uro v ozračju s temperaturo 40 stopinj Celzija, zdelo kot da bi letel v peči. Zaradi trenja se je temperatura zvišala za 53 stopinj Celzija, in če temu prištejemo še 40 stopinj Celzija, kolikor je znašala temperatura ozračja, potem dobimo 93 stopinj Celzija...; vendar pa je treba nekaj časa, da se letalo «pregre-je» in Lithgow je letel nizko le nekaj sekund. Ce bi pa hotel leteti v majhni višini dalj časa, pa prav gotovo ne bi ostal več pri življenju, če letala ne bi močno hladil.
Ce pomislimo na hitrosti, ki naj bi jih dosegla letala bodočnosti, potem bomo takoj razumeli veliko važnost tega problema — ((toplotnega zidu« Tako bi se na primer letalo, ki bi v stratosferi, kjer znaša temperatura 27 stopinj pod ničlo, letelo s hitrostjo, ki je še enkrat večja od zvoka, segrelo na 111 stopinj Celzija, letalo, ki bi letelo
z dvakrat večjo hitrostjo od zvoka — 3128 km na uro — pa na 335 stopinj Celzija. Samo po sebi razumljivo jc torej, tla pri tako visoki temperaturi kovinske zlitine, plastičen material, iz katerega je narejena kupola letala, in druge podobne vrste materiala, ne pridejo več v poštev za izdelavo letal. To je tudi glavni vzrok, da postaja titanij zaradi svojega zelo visokega tališča v letalstvu vedno bolj cenjena kovina; prav tako se bo tudi jeklo v bodočnosti močno uveljavilo pri gradnji letal.
Ne glede na uporabo teh dveh novih kovin pa so še razni drugi načini za premostitev ((toplotnega. zidu«. Najenostavnejši je hlajenje letala, toda pri tem bi se teža letala močno povečala. Lahko pa bi tudi ohladili gorivo ter to ohladitev izkoristili v posebnem izmenjevalcu toplote za uravnavanje temperature v kabini. Pri vseh rešitvah pa bo treba upoštevati tudi izolacijo in refleks. Morda pa so velikemu zvišanju temperature izpostavljeni samo tisti deli. kjer so krila pritrjena na trup. Ce je to tako, potem bi se ves problem zelo poenostavil, To vprašanje pa bo treba šele znanstveno obdelati.
Ves problem ((toplotnega zidu« je torej kaj enostaven; rešiti ga bo mogoče le s proučevanjem in z raz-iskavanjem Če nas zgodovina letalstva lahko kaj nauči, potem bo znanost tudi to pregrajo premostila v primernem trenutku, kot je premostila že nešteto drugih.
Barvna televizija v Londonu
Nedavno so v Londonu prvič prikazali javnosti televizijo v barvah. Poskusno opremo je izdelala družba ((Marconi« za proučevanje možnosti uvedbe barvne televizije v Veliki Britaniji. Britanska barvna televizija naj bi delovala po isti metodi kot ameriška, to je po sistemu ((stisnjenega traku«, ki pa bi bil v toliko spremenjen, da bi v celoti odgovarjel britanskim zahtevam, ali pa po izmeničnem sistemu ((širokega traku«,
ki so ga razvili inženirji družbe ((Marconi«. Prikazali so oba sistema in pri tem dosegli zadovoljive uspehe.
Čeprav bi oba sistema delovala po britanskem standardu 405 točk, vendar jih je-možno uporabiti tudi za sisteme, katere uporabljajo v svojih televizijskih oddajah druge države. Ob tej priliki so prikazali tudi poskusno dvocevno televizijsko kamero, ki je nekoliko večja od običajne; ena cev služi za prenos črno belih slik, druga pa barvnih.
Nov radarski višinomer
«Raytheon Manufacturlng Co.» je izdelala nov radarski višinomer, ki v trenutku pokaže razliko med letalom in zemljo pod njim. Višinomeri, ki jih zdaj uporabljajo, kažejo višino nad morsko gladino, katero je treba nato popravljati z upoštevanjem višine zemlje, nad katero leti letalo.
Nova naprava pošilja signale proti zemlji, ki se vrnejo v milijoninki sekunde in nato elektronsko spremenijo v številke, katere se pokažejo na posebni plošči. Radarski višinomer se lahko tudi uredi tako. da oddaja alarmne znake, če se spusti letalo pod določeno višino.
Posebno cestišče za preizkušanje avtomobilov
Nedavno je britanski minister za prevoze, Allen Lennox - Boyd, odprl v Nu-neatonu v Warcikshireu posebno cestišče za preizkušanje avtomobilov, na katerem lahko nonazorijo večino cestišč na svetu, od najslabšega tlaka na evropskih cestah pa vse do brazdastega cestišča v tropskih deželah, po katerem piha močan peščen veter, in nove raziskovalne laboratiri-je. Vse to je zgradila Zveza za tehnične raziskave v britanski avtomobilski industriji in je na razpolago v zvezi včlanjenim avtomobilskim tovarnam. Tako novo preizkusno cestišče' kot laboratoriji bodo pripomogli k novemu izboljšanju že sedaj izredno visoke ravni varnosti, popolnosti iti zanesljivosti, to so lastnosti, zaradi katerih uživajo vsi britanski avtomobili v svetu izreden sloves,
V laboratorjih. ki že poslujejo, proučujejo mehanske zmogljivosti batnih in Diese-lovih motorjev z zavorami po-yezane probleme, to je popuščanje in cviljenje, proučujejo s posebnimi, nalašč zato izdelanimi stroji.
?nfn0 za 11 as ukaz. Na-
tQko kot boš reklu
;• nar,'’. *te že o konferenci, , Ru 30 imele žene. v za-
, !eb
Katja.
v/marjan, je nadalje-
. 'u Zr —Lice se ji je pri ttr°Hkn'Izgubilo je svojo Kit. m7 ih H ohol ih
-	on*h	debelih,
z rdečim trakom
»b. n^bdc^pidtt^ueč.
k’”1' H-,vani seveda ne mo-V.. aoločno
;*«<., j.
s1! »-Kpjtspiracija, V teh na-
povedati. Same
fr'	ui:lJU.	V	LVfl 'U'
&?to«ale iOC*”n, na-,; orožje,
e.p^nste z vlakom do A ■ boste povpraša-i Vnici N mirni r>n.m bo
h ** dni ■ Naprej vam bt rfaočn a 2vezo. Ne skrbite
j*!-	boste	prispele	na
dat Vpa os:
ni treba ve-
ut,arri‘^ej_ lahko predstavlja
' <l O g f f-»- V k. k, k k. v g _
, neopi z0odi se in človek !>>■ "»o Tn 2nreie. Pogovoriti
It °»i? knko hn!!te lAlo Po rfru°1,1 nkToii *, °*el V Polnem teku.)) v ie j Pogovora kakor da it rial. p sedaj prav razit ). tn „_r.st n< nikoli zaosta-
A	Celjem.	Tudi	v	ti
tiajQj ,, ne. čeprav je bila JiQ, bie,,--°l svoboda in je
•n« IflPj*	- »VUUVUU	J	sr
ki 0 ti, vladala svinčena
kj »i /£ajočih. Prežečih oči,
fo °he3,J} rnoral ukaniti, da t), edinn e' P-kanile tebe. Bilo
<iL°*taio "J. ”sc- kar nam ie
6 o ,ar se je nagrma-u let in se zjedrilo
(Nadaljevanje in konec)
Marsikateri tehniki so dejali, da je fantastičen in neizvedljiv, nekateri člani kongresa so trdili, da bodo kmetovalci po njegovi izvedbi še bolj obubožali, namesto da bi obogateli; drugi so ga označili za »drzno socialistično dogodivščino« in za nepotrebno razsipavanje javnih fondov. Med nasprotniki so bili celo številni kmetovalci in mnogi, ki ga sicer niso javno grajali, so gledali nanj z nezaupanjem, če ga že niso posredno napadali.
TVA je najprej proučila načrte za gradnjo vrste jezov in gorskih vodnih zbiralnikov za proizvajanje elektrike, nadalje načrte za regulacijo vodnih tokov in ustvaritev velikih vodnih rezerv za namakanje vse doline. Obenem so nameravali z znižanjem strug, predvsem reke Tennessee, narediti veliko o-mrežje plovnih prekopov.
V 21 letih, od leta 1933 pa do danes, so na reki Tennes-
see zgradili devet jezov, nekateri so večji, drugi manjši — na njenih pritokih pa 21. Z vodo, ki je zajeta v zbiralnikih in ki se v sušni dobi počasi odteka iz njih, so naredili plovno progo, ki je dolga več kot 10°0 km' S10* boka pa 2,7 m. Po zaslugi te poti je rečna plovba danes 25-krat večja, kot je bila leta 1933.
Električne centrale, ki so jih postavili ob jezovih, proizvajajo mnogo elektrike. Pred 25 leti je imelo elektriko samo 3 odst. kmetij in vasi vse tennesseeške kotline (približno 200.000 kvadratnih km) in so potrošili letno približno 1 500.000.000 kilovatov, danes pa se je ta odstotek dvignil na 90. letna potrošnja pa na 2') milijard kilovatov.
Ker je bilo na ozemlju na razpolago dovolj električne sile obenem pa tudi cenen blagovni promet po rečni plovbi, so bili pogoji za ustanovitev industrijskih obratov dobri. In dejansko je tennes-
seeška kotlina kmalu postala središče nove kemične, aluminijske, tekstilne ter živilske industrije in številnih mlinov, tovarn testenin, skladišč za žitarice in atomskih naprav v Oak Ridgeu. z razmahom industrializacije so se povečale tudi zaposlitvene možnosti. Večja industrijska dejavnost je vplivala tudi na porast kmetijstva in tako se danes produkciji mest in vasi dopolnjujeta.
TVA je v okviru svojega programa za izboljšanje življenjskih pogojev v dolini reko Tennesee pospeševala tudi ustanovitev številnih turističnih centrov v bližini velikih gorskih vodnih zbiralnikov. Kopališča, ribolov, jadranje in drugo športno udejstvovanje na prostem so lansko leto privabili na to področje več kot pet milijonov letoviščarjev ter turistov in tako je tujski promet postal tretji glavni vir dohodkov vsega ozemlja.
S periodičnim zniževanjem
in zvišanjem vodne gladine v gorskih zbiralnikih se je TVA posrečilo uspešno zatirati ličinke komarjev anofe-les in tako odvrniti nevarnost malarije.
TVA, ki je javna ustanova, upravljajo trije ravnatelji, ka. tere imenuje predsednik Združenih držav za dobo 9 let. Njihov sedež je Knoxville v državi Tennessee V kolikor se tiče razvoja področja, ki meri približno 10Q.ooq kvadratnih kilometrov in ki obsega del sedmih južnih ameriških držav, imajo polno oblast. V praksi pa svojo oblast omejujejo samo na nakup zemljišč. Vse ostalo delovanje oslanjajo na sodelovanje, ki ga 'ne skušajo doseči z odredbami, ampak s prepričevanjem.
Celotno delovanje TVA bi lahko primerjali orjaškemu laboratoriju, ki dela poskuse na približno 85.000 različnih kmetijah. Ta veliki obrat proizvaja hkrati elektriko in umetna gnojila za kmetijstvo,
skrbi za izurjenje delavcev ter kmetovalcev in si vneto prizadeva za pogozdovanje področja. Zato tesno sodeluje z državno gozdno upravo. Hkrati skrbijo posebni uradi TVA za nove nasade rib v rekah in gorskih zbiralnikih, za zaščito divjadi in za ustanovitev ter vzdrževanje 50 narodnih parkov, ki so v bližini umetnih gorskih jezer.
TVA je v 25 letih dosegla neslutene uspehe. Zasluga za to gre predvsem spretni propagandi, ki je med prebivalstvom tennesseeške doline u-stvarila duha sodelovanja in medsebojne pomoči Ta duh prevzame vse obiskovalce, opazovalce in tehnike, ki prihajajo iz drugih držav v to dolino, da na lastne oči vidijo in proučijo dosežene uspehe ter si pridobijo izkustev in se seznanijo s podatki, ki jih bodo potem s pridom uporabili v lastni domovini. Vprašanja, ki jih je človek moral rešiti v tennes-seeški dolini, niso edinstvena,
ampak so enaka tistim, pred katera so postavljeni in ki jih morajo rešiti ljudje, ki živijo vzdolž velikih rek oo vsem svetu, kot ob Nilu, Padu, Amazonki, Tiberi, Evfratu in Seini.
Leta 1952 je več kot 2000 znanstvenikov, inženirjev, državnih in industrijskih predstavnikov iz 70 držav obiskalo tennesseeško dolino, da bi proučili poslovanje TVA. Ti in drugi obiski so imeli za uspeh, da zdaj v raznih krajih sveta, kot v Indiji, Mehiki, ob Renu in ob Nigru izvajajo 18 načrtov, ki so podobni načrtu TVA, čeprav so manjšega obsega.
Zgodovina tega ogromnega podviga ne potrebuje reklame ali posebnih spominskih proslav, da bi ves svet zvedel zanjo. To stališče zastopajo voditelji TVA, ki jim je ljubše, da o njej pripoveduje reka sama, katere obale so polne življenja, novi obrati, ogromni jezovi in hi-droelektrične centrale, krasni naravni parki, bogate in urejene kmetije, lične stanovanjske hiše in predvsem neštete družine, katerih blaginja naj. bolj zgovorno prikazuje, kako uspešno je bilo to ogromno delo.
Moskva beia pripravljena sporazumeti se z ZDA glede osnovnih političnih vprašanj in razdelitve vplivnih področij.
Ze leta 1952 je sovjetska propaganda podpirala kritiko, ki jo je v imenu določenih krogov republikanske stranke vodil proti Trumanovi vladi znani izolacionist in načelnik ameriške obveščevalne in protivohunske službe Herbert Hoower. Ta nekdanji predsednik ZDA je menil, da bodo ZDA preveč razcepile svoje sile. če bodo še nadalje pomagale svojim zaveznikom in prijateljem na tako širokem področju. Takrat je moskovska »Pravda« prinašala obširna poročila in izvlečke iz omenjenih Hoo-werjevih kritik. Moskovska «Pravda» je hkrati prinašala tudi poslanice ameriškega senata in celo samega Trumana, ki so bile namenjene sovjetskim narodom. Stalin je tedaj zlasti poudarjal, da bi
v okviru sporazuma petih naj. večjih držav v svetu moglo priti do «mirnega sožitja« dveh nasprotnih družbenih sistemov, V splošnem je sovjetska propaganda vedno poudarjala možnost sožitja in to tako pred zaostritvijo, kakor tudi po zaostritvi mednarodnega položaja in pri tem stalno mislila predvsem na ZDA in Sovjetsko zvezo samo. Pri vsem tem se je zdelo, da Moskva hoče reči:	mi zaostrujemo položaj zato, ker
vi nočete pristati na «mirno sožitje«.
Ta druga smer moskovske politike je bila vedno nekoliko v ozadju, medtem ko je bil frontalni napad na ameriško politiko v Evropi in Aziji bolj očiten in izrazit. Kljub temu pa je ta druga smer vendarle obstajala. Tik pred berlinsko konferenco se je ta način, oziroma ta smer odražala tudi v dejavnosti sovjetske diplomacije, ki je sku. šala sporazumeti se z Ameriko glede nadzorstva nad atomsko proizvodnjo. Na to nas posebno spominjajo sestanki med Dullesom in Za-rubinom v Washingtonu ter sestanki med Dullesom in Molotovom v Berlinu za časa same konference
Omenjena dva elementa v sovjetski politiki nasproti ZDA sta prišla do izraza tudi sedaj v času ženevske konference.
Kot prej, tako prevladuje tudi v Ženevi protiameriški značaj sovjetske politike in propagande.
V samih razpravah je težišče dejavnosti sovjetske diplomacije skupno S kitajsko diplomacijo očitno v protiameriški ofenzivi. Moskva močno izkorišča dejstvo, da je Dulles otežkočil razgovore tako s svojim odhodom iz Ze. neve, še bolj pa s predlogom o osnutku pakta za o-brambo jugovzhodne Azije in to še preden bi se moglo sklepati, da je v Ženevi sporazum nemogoč. Moskva stalno podčrtava, da obstaja glede tega različno stališče med Washingtonom na eni strani, Londonom in Parizom na drugi strani. In ni naključje,
da je prav v času ženevske konference prišlo v sovjetskem tisku do novih pohval na račun Churchilla ter da je Moskva tako povoljno ocenila Churchillov govor v londonski spodnji zbornici. V tem govoru je Churchill nepričakovano in z velikim upanjem govoril o možnosti izboljšanja odnosov med Sovjetsko zvezo in Anglijo.
Toda v istem času je Churchill v odgovoru na neko vprašanje, ki mu je bilo postavljeno v spodnji zbornici, v glavnem pozitivno odgovoril tudi na morebitne ponudbe o razgovorih na tako imenovani višji ravni med tremi silami, in sicer med ZDA, Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo.
Predlog o sestanku najvišjih zastopnikov treh velesil Moskvi ugaja, kar se da soditi po nekih člankih, ki so bili objavljeni v osrednjem sovjetskem tisku. To pa ni v navadi sovjetskega tiska im sovjetsk’ politike, ki teži k razbijanju zahodnega tabora in njegovi najšibkejši točki — Franciji in po možnosti tudi Veliki Britaniji. Nasprotno, razgovori med tremi velesilami bi vključili tudi Wa-shington, dočim bi ostali dve velesili, in sicer Francija ter Ljudska republika Kitajska, ostali ob strani. Zaradi tega gre v tem primeru ponovno za drugi element sovjetske politike nasproti Ameriki, za element, ki se izraža v želji Moskve, da bi prišlo do pogajanj
Mogli bi reči, da ni izrazitih dokazov, da Moskva računa s takim preokretom. Ta želja se sicer izraža pogosto, a samo med vrsticami.
Predvsem moramo podčrtati, da je moskovska »Pravda« ob začetku ženevske konference pisala, da se začenja konferenca, kljub «ameriškim poizkusom za preprečitev nje. nega normalnega dela«, v duhu »poslovnih razgovorov«. Kljub napadu na ZDA, bi mogli ti «poslovni razgovori« pomeniti samo možnost pogajanja, pri čemer ni rečeno, da Moskva izključuje ameriško sodelovanje. Opazovalec ima namreč vtis, kot da bi Moskva hotela poudariti, da so vrata za razgovore ostala odprta.
Poleg tega opazovalcem v Ženevi ni ušlo, da se sovjetski delegati nekako izmikajo kitajskim kolegom in da ne skrivajo, da jim nepotrpežljivi in ekstremni Kitajci »zadajajo skrbi«. Istega dne, ko se je govorilo o tej sovjetski taktiki v Ženevi, je v Moskvi maršal Zukov na dan zmage objavil članek, v katerem • je prvič P° tolikih letih omenil «svetlo tradicijo« zavezništva med tremi velesilami v zadnji svetovni vojni in velike zasluge, ki sta jih imela pri tem Eisenho-wer in Montgomery. Istega dne je o tem govoril tudi maršal Bulganin v svojem povelju sovjetski armadi.
Po vsem tem je jasno, da Moskva še n; opustila misli, da bo njena zamisel o konferenci velesil, ki naj razdeli svet na vplivna področja, morda končno le prodrla.
Ze v kratkem bo mogoče uresničiti zamisel o popolnoma avtojnatični tovarni, v kateri bodo delavce nadomestili roboti ter zamotani stroji, ki bodo obratovali po navodilih, vrezanih v magnetske trakove, Zamisel o popolnoma avtomatični tovarni so nedavno dokazali na znanstveni podlagi v znamenitem britanskem fizikalnem laboratoriju v Teddingtonu, v Mid-dlesexu, kjer že opravljajo stroji delo človeka, in to z veliko natančnostjo. Z avtomatično instalacijo na stroju je možno proizvajati na stružnici določene strojne dele, in to zelo natančno. Zato bo v bodoče lahko popolnoma odpadlo vsako nadzorstvo 'judi nad izdelki, ker ne bo več prišlo do napak, niti ne bodo iz stroja prihajali pokvarjeni izdelki. Druga prednost 'nsta-lacije je v tem, da lahko stroj teče brez prestanka po ure in ure ter dan za dnem.
Popolnoma avtomatična tovarna obratuje po postopku, ki ga je izdelal strokovnjak za spetroskopijo za difrascij-ske «mreže», sir Thomas Mer-ton, in ki ga je izpopolnil britanski fizikalni laboratorij. Difrakcijske «mreže» so v obliki prizme, pri kateri je začrtano določeno število zelo tankih vzporednih črt na steklo v obliki «mreže». Ce položimo dve taki «mreži» drugo nad drugo, se tvorijo «rese», ki tečejo v pravih kotih ter so podobne resam maorirane svile. Ce držimo eno »mrežo« trdno, drugo pa počasi premikamo proti »resam«, se pričnejo premikati tudi «rese«, toda z neprimerno večjo hitrostjo.
Neko britansko indudrijsko podjetje že sodeluje z laboratorijskim oddelkom za svetlobo pri uvedbi štetja «ies» za kontrolo strojnega orodja; prizadevajo pa si izdelati metodo popolnoma avtomatičnega nadzorstva nad stroji, Ko jim bo to ujpelo, bo mogoče, da bodo stroji obratovali po navodilih, vrezanih v magnetskem traku, ki se bo odvi-
jal v posebni instalaciji, meščeni na vsakem stroju, krat bomo torej lahko u: ničili sen o popolnoma ai matično delujoči tovarni.
Ladja na pogon s plinsko turbino
Po uspešnih poskusih s i vo ladjo sveta na pogon plinsko turbino, petrolejs! cisterno družbe Shell «Auri: bodo v sredi poletja v lad; delnicah družbe «Camm< Laird and Co. Ltd.« v Birke headu položili gredelj za n vo 18.000-tonsko petrolejs ladjo, ki bo prva ladja-cists na na svetu na pogon s pli sko turbino za splošno up rabo. Cisterna bo opremlje z dvema turbo-alternatorjer po 4.150 HP.
Prva ladja sveta na pog. s plinsko turbino, cister: «Auris», je sedaj v Birke headu. kjer so plinski turt alternator, izdelek druž «British Thomson-Houston C Ltd.«, s katerim so leta 19 nadomestili enega od prvt nih štiiih Dieselovih altern torjev, odprli in vsak del n kroskopsko pregledali, da gotovijo, če je kaj obrabi; nega, razjedanega oziroma z’ tega. Ugotovili so, da je bi vse v najlepšem redu — ladja bo zopet nastopila re no službo konec meseca.
Izkoriščanje vetra
Svetovna meteorološka organizacija, ki je ena izmed strokovnih ustanov Združenih narodov, proučuje izkoriščanje energije vetra za proizvajanje električne sile na področjih, kjer primanjkuje premoga, petroleja in zadostne vodne sile za gradnjo hidro-električnih central.
Kot sledi iz poročila za leto 1953 je imenovana organizacija poglobila tudi znanje o povzročanju umetnega dežja, vzrokih za tvorbo ledu na letalih ter izboljšala poročevalsko službo o nevarnostih tajfunov in razširila znanje o preprečevanju ter borbi proti rastlinskim boleznim. Poleg tega je lansko leto nudila pomoč osmim državam prj izboljšanju njihove vre-menoslovsk« sUzžbe,
i
^kJ	It.	Vremenska napoved za danes:
m ■* 4-T.m. MU Napovedujejo pretežno jasno vreme z manjšimi pooblačitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 22.2 stopinje; najnižja 12.7 stopinje.
TRST, četrtek 27. maja 1954
PRIMORSKI DNEVNIK
RADIO
Opozarjamo vas na sl& eče oddaje: Jug. cona Trsta: 18.40:
Pojo gorenjski fantje. — Trst II.: 16.00: F. S. Finžgar. Razvalina življenja, drama v 3 dej. — Trst I.: 11.30. 0-perna glasba. — Slovenija 12.30: Antonin Dvorak: Sedem slovanskih plesov.
Današnji urnik trgovin
Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da bodo trgovine imele danes sledeči urnik: mesnice bodo odprte do 11. ure, trgovine s sadjem in zelenjavo do 12. ure; pekarne in mlekarne do 12.30 ter cvetličarne do 13. ure. Vsi drugi trgovinski obrati so ves dan zaprti.
«Tisočak v telovniku»
v soboto v prosvetni dvorani
V soboto 29. t. m. ob 20. uri priredi v dvorani pri «Zlatem pajku« števerjanska dramska skupina veseloigro v treh dejanjih ((Tisočak v telovniku«.
Vsi toplo vabljeni!
Konec pouka
na osnovnih m srednjih šolah
Na vseh srednjih šolah se bo pouk zaključil v soboto 29. maja, na osnovnih šolah pa prihodnjo sredo 9. junija. V vseh petih razredih osnovne šole goriške pokrajine so se že pričeli zaključni izpiti, da bo na ta način omogočeno učencem delati izpite za sprejem v srednje šole.
Izlet SPD na Čaven
Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča, da bo obnovilo za svoje člane v poletni sezoni tradicionalne planinske izlete v bližnji Trnovski gozd in v Triglavsko pogorje. Prvi izlet bo 20. junija t. 1. na Čaven.
* '"SV" 'J	*	'h	'V"l
še v F. it r\ n ii.-inmisT odpusta iihid iihi.ucih i/ crda
Enotnost delavcev in sindikalnih organizacij je pogoj za preprečitev nakan ravnateljstva
Razburjetije delavcev zaradi izjave podtajnika Batti-ste,češ da vlada ne more preprečiti odpustov v iudustriji
ZASEDANJE KOMISIJ POSLANSKE ZBORNICE
Razpravljajo o kmečkih pogodbah in socialnem zavarovanju kmetov
Kritično st,anje proizvodnje in s tem v zvezi popolne zaposlitve okoli 8.000 iadjedel-niških delavcev v Tržiču še vedno traja. Zaradi skupne akcije vseh treh sindikalnih organizacij, ki pa v zadnjih dneh stopajo zopet v politični boj izključno v škodo delavcev, je bilo ravnateljstvo primorano preklicati zahtevo o začasni odpustitvi okoli 1.000 delavcev, ki bi se po 6 mesecih podpore znašli na ulici. S tem pa seveda še ni bila zagotovljena bodočnost njihovega obstanka v ladjedelnici, kajti ravnateljstvu CRjDA še vedno primanjkujejo naročila in z druge strani ni nikogar, ki bi razen delavcev in njihovih sindikalnih organizacij nasprotoval odpustom.
Tako kritično stanje Združenih jadranskih ladjedelnic v Tržiču, bi moralo zanimati vladne predstavnike, 'e posebej pa pokrajinske poslan-
ce v parlamentu in zastopnike prebivalstva goriške pokrajine v senatu. Toda razni predstavniki demokristjanske stranke, ki je na oblasti, do sedaj niso pokazali dobre volje za omiljenje kritičnega položaja. V svojem slepem udinjanju stranki kapitalistov in vatikanskih prirepnikov so prišli tako daleč, da poskušajo vsako iniciativo za odstranitev krize znotraj same ustanove IRI-FIM preprečiti z izgovorom, da bi vsak poizkus reorganizacije teh ustanov pomenil začetek politične borbe raznih strank. Tako izjavo je podal pred časom v Rimu poslanec Baresi delegaciji notranjih komisij CRDA. S tem se je možak pokazal prvoboritelj kapitalističnih vrhov države, ki po svoji delodajalski organizaciji vedno samo sabotirajo vsak poskus jačanja ustanove IRI-FIM-CO-GNE. Zatorej je tudi razum-
ljiv poraz, ki ga je Baresi doživel na zadnjem kongresu demokristjanov v Gorici, kjer je bil pri volitvah v pokrajinsko vodstvo stranke popolnoma poražen in je svoje mesto moral prepustiti drugim.
Med tržiškimi delavci vlada zadnje dni velike razburjenje tudi zaradi izjave podtajnika Battiste v senatu, da se vlada more oprijeti blokade odpustov v industriji, kar z drugimi besedami pomeni odpreti pot kapitalistom, da zaradi svojih dobičkov vržejo na cesto delovnega človeka, kadar se jim zljubi.
Zaradi tega je v Tržiču poleg enotnosti vseh delovnih ljudi, ki ne bodo dovolili nobenih poskusov ravnateljstva CRDA za rešitev krize na škodo delavcev, potrebna tudi enotnost vseh sindikalnih organizacij, ker je v enotnosti edina pot za preprečitev nevarnosti skorajšnjih odpustov 1.000 delavcev.
Z novim zakonom naj se točno določijo pravice lastnika in obdelovalca zemlje Socialnega in zdravstvenega zavarovanja je potrebno 4(1% prebivalcev - S tem v zvezi se razpravlja o Bouomijevem zakonskem usnntkn
Danes prične z delom posebna komisija za poljedelstvo pri poslanski zbornici v Rimu. Na dnevnem redu je pereč problem zakonske ureditve kmečkih pogodb, ker je dosedanji zakon že zdavnaj zastarel in ne zadovoljuje kmečkih najemnikov, ki so že v neštetih akcijah zahtevali novi zakon, kateri bi opredelil pravice lasnika in obdelovalca zemlje. Za novi zakon obstajajo kar trije predlogi, oziroma trije zakonski osnutki, in se bo delo komisije najbrž zavleklo. Zelja vseh kmečkih najemnikov pa je, da bi novi zakon o kmečkih pogodba začel veljati v najkrajšem času, vsekakor pred obnovitvijo starih kmečkih pogodb v mesecu novembru t- 1.
Precej živahna dejavnost je tudi v komisiji za delo v poslanski zbornici. V njej se
: ' ", -•
;■	;	Čl	:::	;
-li
a* -	*
MiŠIftiP Pjatju
/Ni
'I/ ’
sttiiSiiiSS
-L
V
I
VČERAJ )E BITA ETAPA TUJCEV
Van Steenbergen prvi na cilju z veliko prednostjo pred skupino
Tudi v splošni klasifikaciji se je vodstvo menjalo; na čelu je sedaj Voorting G. - Van Steenbergen pa vodi v splošni oceni za leteče cilje
VRSTNI RED NA CILJU V. ETAPE BARI — NEAPELJ (279 km):
1. Van Steenbergen (Belgija -Girardengo) 7.45’29”, povprečno 35.962 km na uro;
2. Gismondi isti čas; 3. Voorting G. (Holand.) i. c.; 4. Cor-rieri; 5. Baroni 7.50’57”; 6. Co-letto, 7. Grosso, 8. Assirelli 8.6’52”; 9. Delilippis 8.07’; 10. Benedetti; 11. Mueller; 13. Ma-gni; 13. Baronti; 14. Barducci; 15. Schaer; 16. Van Est;; 17. Bartaiini; 18. Giudici; 19. Ko-blet; 20. Impanis; 21. Coppi; 22. Monti; 23. z enako oceno: Albani, Astrua, Aureggi, Balti. Bartali, Barozzi, Biagioni, Bini. Botella, Brasola, Bresci, Carrea, Ciancola, Ciolli, Cle-rici, Conterno, Couvreur, Cro-ci-Totri, De Santi, Doni, Fa-vero, Filippi, Fornara, Frosini, Gaggero, Gianneschi, Huber, Isotli, Lorono, Massip, Mas-socco, Medri, Milano, Minardi, Franchi, Nolten, Pasotti, Pe-droni, Pellegrini, Peeters, Perez, Pezzi, Pianezzi, Ponzini, Preiskeit, Reitz, Rivola, Ros-seel, Rossello, Roks, Rodri-gr.ez, Ruiz, Scudellaro, Sere-na, Soldani, Volpi, Zampini, Zuliani, Theissen, Pettinati, Wagtmans, vsi s časom Defi-lippisa; 84. Martini, itd.
Odstopili so. Schwarzenber-ger, Salimbeni, Conte.
NEAPELJ, 26. — Letošnjemu Giru res ni mogoče očitati monotonosti. Vsaka etapa prinese kaj novega in splošna 'klasifikacija doživlja dovolj pogoste spremembe. Danes je še posebej zanimiva: na prvem in zadnjem mestu enako ime. Woorting.
Včeraj je bil v Bariju odmor in danes se je dirkačem poznal blagodejni vpliv počitka. Start je bil ločno ob 8. uri. Dirkači so v odlični formi in dobre volje razen DalFAgata, Conteja in Salim-benija, ki imajo opravka z manjšimi bolezenskimi motnjami in pa De Santija, ki si je moral dati včeraj izdreti zob in ima še danes vneto čeljust.
Ze takoj v začetku nekateri pobegnejo. Najprej Medli m nato Doni, Everyns, Biagiom in Zuliani. Tem petim se kmalu pridruži drugih pet, naka*- se zgane vsa skupina in jih ujame. Posamezni begi se ponavljajo m na lepem se splazi celo Ma-gni, za katerega takoj potegne Koblet, Pridružijo se še drugi. Magnijeva skupina drvi s povprečno brzino 50 km na uro in dohiti prednje štiri (Vidaurreta, Assirelli, Peeters, Rivola), nakar vsi skupaj na' daljujejo.
V skupini na čelu pa ni pravega sodelovanja. Ko je Ma-gni prosil, da bi ga kac nadomestil v vodstvu, se nihče ni zganil, V tem pa je Coppi na čelu svojega moštva dohitel prednjo skupino.
V Barletti je bil prvi leteči cilj. Zmagati na takem cilju ni malenkost, saj je s tako zmago združenih 100.000 lir. Letos se je specializiral in menda posebej pripravil za take vrste zmagovanje Belgijec Rijt Van Steenbergen. Doslej si je pri takih ciljih že pridobil največ zmag m se veda že tudi spravil največ denarja. Ce ohrani prvo mesto v splošni oceni ra leteče cilje, ga gotovo čaka še druga nagrada. Vsekakor je Van Steenbergen zmagal na prvem letečem cilju, čeprav
je vozil skozi cilj brez zadnje zračnice. Defekt je takoj popravil in dohitel ostale štiri.
Tri kilometre	za tem ima
pet ubežnikov	že 4 minute
prednosti pred	ostalimi, na
cesti pred Cerignolo ;87 km) pa ta prednost naraste že na 8 minut. Van	Steenbergen
zmaga tudi v Cerignoli.
Prednost prvih pa kar narašča, ne da bi se v skupini kaj zganili, in pri 106 km znaša že 15’. Voorting je virtuel-no že dlje časa roza majica, saj je 6’21” pred Minardijem. Razlika se do 138 km poveča celo na 18’ in kmalu za tem pa se na 23’. Pozneje pa se je od vodilne skupinice petih odtrgal Gismondi, ki je tudi zmagal na letečem cilju v Avellinu; pridobil si je že 2’ pred drugimi. V vožnji na-
SAHOVSKE VESTI
Aledelikovičeva zmagala
na conskem liirnirjii»Hercegnovem
S tem se je kvalificirala za turnir kandidatk za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto
V Hercegnovem se je končal conski turnir šahistk — prva stopnica za turnir kandidatk za svetovno šahovsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto. Tega turnirja se bodo udeležile tri najboljše šahistke iz prve evropske cone (v kateri
Pirčeva simultanka v
Srednješolsko akademski športni klub obvešča, da bo velemojster Vasja PIRC jutri, dne 28. t. m. odigral simultanko s tržaškimi šahisti. Prijave za simultanko se sprejemajo v Ul. Roma 15/11. Prijavi se lahko vsak ša-tiist. Začetek ob 19. uri.
je 16 držav); Vera Nedeljko-vič, Angležinja Sanax in zmagovalka na dvoboju med francosko prvakinjo Chaude de Silence in Milunko Lazarevič.
Turnir v Hercegnovem, zlasti pa prepričljiva in premočna zmaga štirikratne prvakinje Vere Nedeljkovič, je največji uspeh, ki ga je doslej dosegla Jugoslavija v ženskem šahu. Prvikrat se bosta ena ali morda dve jugoslovan-
ski predstavnici uvrstili v tako pomembno svetovno tekmovanje.
Zmaga Nedeljkovičeve ima še večji pomen spričo slovesa tujih šahistk, ki so se udeležile tega turnirja. Večkratna angleška prvakinja Tremner je bila na prejšnjem turnirju za svetovno prvenstvo sedma Chaude de Silence je igrala na olimpiadi v Dubrovniku za francosko reprezentanco na četrti deski, na svetovnem ženskem prvenstvu pa je delila osmo mesto. Bruce in Reis-cher sta se prav tako udeležili turnirja kandidatk
Študentka tehnike Vera Nedeljkovič je s to zmago potrdila velik uspeh, ki ga je dosegla Dred nekaj meseci na ženskem mednarodnem turnirju v Opatiji, ko je v hudi konkurenci zmagala. Na tem turnirju je sodelavala tudi Nizozemka Hemskek. ki je na svetovnem prvenstvu delila drugo mesto.
Uvrstitev Lazarevičeve in Nagyjeve na turnirju v Hercegnovem je prav tako lep uspeh. Ce bo Milunka Lazarevič premagala v bližnjem dvoboju. ki bo imel štiri partije, svojo nasprotnico Chaude de Silence, bo druga predstavnica Jugoslavije na svetovnem ženskem prvenstvu.
vzdol onstran Avellina se Van Steenbergen divje spusti in dohiti Gismondija in Voor-tinga. Od petorice ostaneta Corrieri in Baroni sama zadaj, medtem ko trojica Van Steenbergen, Gismondi in Voorting vozi z nezmanjšano brzino proti Neaplju. Malo pred ciljem prevzame Voorting, toda na koncu pa je le Steenbergen prvi.
Van Steenbergen je samo danes zaslužil 400.000 lir, Voorting pa 140.000.
Jutri bodo dirkači prevozili 252 km od Neaplja v Aquilo.
SPLOSNA KLASIFIKACIJA PO V. ETAPI:
1. Voorting G. 33.52’57”;
2. Minardi presledek 15’04”;
3. Schaer 18’55”;	4. Magni
1932”; 5. Koblet 19’37”; 6. Cle-rici 19’39”; 7. Delilippis 20’12”; 8. Gismondi 21’34”; 9. Astrua 2!’32”; 10. Fornara 21’55”; 11. Coppi 24'29”; 12. Huber 24’34 ”; 13. Albani; 14. Impanis 34.18’58”; 15. Baroni; 16. Martini;	17.	Conterno	34.19’32”;
18. Coletto; 19. Barozzi; 30. Pellegrini; 21. Scudellaro; 22. Bartali 34.21T0”; 23. De Santi 34.21’28”; 24. Corrieri; 25. Rossello;	26.	Carrea; 27.	Reitz;
28. Ruiz; 29. Peeters; 30. Nen-cini; 31. Giudici; 32. Rosseel; 33. Monti 34.23’33”; 34. Perez; 35. Wagtmans; 36. Botella; 37. Milano; 38. Roks; 39. Assirelli;	40.	Pedroni;	41.	Van
Steenbergen 34.26’52”; 42. Massip; 43. Zuliani; 44. Franchi; 45. Pezzi; 46. Lorono; 47. Soldani; 48. Zampini; 49. Rivola; 50. Pianezzi; 51. Baffi; 32. Mas-socco; 53. Ponzini; 54. Pettinati; 55. Aureggi; 56. Gianneschi; 57. Van Est 34.34’H”; 58. Barducci; 59. Croci Torti; 60. Gtosso; 61. Theissen; 62. Brasola;	63.	Biagioni;	64.	Volpi;
65. Ciancola; 66. Benedetti; 67. Preiskeit; 68. Mueller; 69. Rodriguez; 70. DelFAgata; 71. Sartini; 72. Van Breenen; zadnji 96. Voorting A. 35.24’21”.
Vrstni red na letečih ciljih V. etape:
BARLETTA: 1. Van Steenbergen, 2. Baroni, 3. Corrieri.
CERIGNOLA; 1. Van Steenbergen, 2. Baroni, 3. Corrieri.
ARIANO IRPINO: 1. Voorting G., 2. Baroni, 3. Corrieri.
AVELL1NO: 1- Gismondi, 2. Van Steenbergen, 3. Corrieri.
NEAPELJ: 1. Van Steenbergen, 2. Gismondi, 3. Voorting G.
Splošna klasifikacija na letečih ciljih po V. etapi:
1. Van Steenbergen 34 točk, 2. Voorting 11, 3. Baroni 9, 4. Minardi, Gismondi 8 itd.
KOŠARKARSKI TURNIR V MILANU
Husi, čem in Mri zmagovalci nraeea one
REZULTATI :
CSR-Francija 68:47 (37:30) Rusija - Belgija 129:54 (68:47) Madžarska-Italija 95:63 (39:25)
MILAN. 26.	— Košarkarji
šestih držav so se zbrali v Milanu na velikem mednarodnem turnirju za Mairanovo tiofejo. Danes zvečer se je prireditev slovesno pričela z defilejem vseh šestih reprezentanc; na čelu je korakala Belgija in za njo Francija, CSR, Madžarska. Rusija in Italija. Pri otvoritvi so bili navzoči tudi politični, civilni, vojaški in konzularni predstavniki udeleženih držav. Tajnik mednarodne košarkarske zveze Jones je imel nagovor, nakar se je pričela tekma med Francozi in Cehi. Atletsko in tehnično boljši Cehi so zmagali z 68:47 (37:30). Rezultat daje dovolj točno sliko razmerja vrednosti obeh moštev. Sodnika sta bila Italijan in Madžar.
Nato je sledila tekma med Rusi in Belgijci, ki se je končala z rezultatom 129:54 (68:47). Rusi, ki so evropski prvaki, so pregazili Belgijce, čeprav v začetku niso mogli takoj najti pravega ritma svoje igre in so se Belgijci tedaj še držali v isti višini z nasprotniki. Toda kmalu so Rusi pokazali vse svoje velike zmožnosti sijajnih igralcev, ki jih poleg vsega odlikuje še hitrost, na račun katere včasih mogoče celo nekoliko trpi preciznost. Belgijci so se živahno upirali, vendar je bilo ves čas jasno, da so Rusom popolnoma nenevarni. Zanimivo je primerjati rezultat prvega polčasa in končni rezultat; vidimo namreč, da so Rusi tudi v drugem polčasu dosegli 61 košev, Belgijci pa samo 7. Sodila sta Čeh in Turek. Občinstvo je Ruse nagradild z burnim ploskanjem
V zadnji tekmi so se spoprijeli Italijani in Madžari. Italijani igrajo spočetka dovolj dobro in prehajajo celo v vodstvo, dokler Madžari ne prevzamejo vodstva, ki potem ostane do konca. V drugem polčasu se razlika le se poveča v korist Madžarov, ki so Italijane predvsem tehnično prekašali.
že nekaj dni razpravlja o ureditvi socialnega in zdravstvenega zavarovanja za nad 40% prebivalcev države, ki se bavijo s poljedelstvom. V ta namen je bil že lansko leto predložen zakonski osnutek poslanca Bonomija, ker pa je prišlo do volitev in novih parlamentarnih organov, je bila tudi razprava o potrebi po zakonu za neposredne obdelovalce zemlje prenesena na poznejši čas. Sedaj pa se je v komisiji za delo pojavil še drugi zakonski osnutek, ki sta ga predložila poslanca Lon-go in Pertini. Kateri naj bi bil vzet kot podlaga, to je bilo vprašanje, ki se je postavljalo pred člane komisije v zadnjih dnevih. Po dolgi diskusiji je končno demo-kristjanska večina dosegla, da je komisija začela obravnavati zakonski osnutek Bonomija. Kot je že znano, je razlika med tem in predlogom Longa-Pertinija v višini stroškov, ki jih bo morala država nositi pri socialnem in zdravstvenem zavarovanju neposrednih obdelovalcev zemlje. V drugih vprašanjih pa sta si oba zakonska osnutka precej enaka.
Vozni red vlakov
Odhodi proti Trstu: 0.20 (D). 6.08. 7.21. 8.18. 9.26 <D), 13.58, 15 49,	17.16	(DD),	18 31.	19.59,
21.28.
Odhodi proti Vidmu:	4.38
(DD),	5.24,	6.26. 8., 8.34	(DD),
10.44.	13.59.	15.58.	17.17,	19.15.
20 (D), 21.9, 23.10.
Prihodi iz Trsta: 5.30 (A),
6.24 (A). 7.55 (D). 8 22 (A)*, 8.30 (DD), 10.44 (A), 13.55 (A), 17.11 (A), 19.10 (A), 20.31 (A), 23.15 (D).
Prihodi iz Vidma: 0.23 (A),
4.25 (D), 6.08 (A), 7.21 (A), 8.29 (A). 9.38 (D). 13.56 (A), 15.48	(A),	17.10	(DD).	18.30
(A)*, 20.13 (A), 21.24 (D).
* Vozi samo ob nedeljah.
Zaključna prireditev goriških srednjih šol
Opozarjamo starše in sorodnike dijakov, da bodo naše srednje šole tudi letos nastopile z običajno šolsko prireditvijo, 27. maja in v nedeljo 30. maja točno ob 20.30 na dvorišču šolskega doma v Ulici Croce.
Spored bo obsegal pevske točke, balet, veseloigro «Pri-vatistov izpit«, dramo «Skopi vitez« m spevoigro z odrskim piizorom.
Nastopajo dijaki in dijaki-
nje vseh štirih slovenskih srednjih šol.
Vabila bodo te dni na razpolago v šolskih tajništvih, v Katoliški knjigarni, v knjigarni «Carducci» in pri poverjenikih na deželi. Sprejemali se bedo prostovoljni prispevki za pomoč potrebnim dijakom. Ker bo prireditev nudila tudi umetniško razvedrilo, pričakujejo naši dijaki obilno udeležbo.
Za povratek se bodo gostje iz bližnje okolice lahko poslu-žili Ribijevih avtobusov, ki bodo odpeljali po končani prireditvi s Travnika.
Slovenski književniki v Brdih onstran meje
Književnik France Bevk in književniki Jože Ribičič, Ivo Minati in Lili Novi so cbi&ka-li mladino ob meji ob reki Idrijci in v Brdih. Tako je mladina s Kromberškega, ki se je zbrala na Ligu, pozdravila kulturne delavce s šopki lepega pomladnega cvetja. Književniki so brali zbrani mladini in odraslim odlomke svojih del, nakar so se pogovorili z vaščani o njihovem delu in življenju.
Književniki so obiskali tudi Golo brdo, kjer so bili prav tako prisrčno sprejeti. Tudi tu je miadi rod, ki rase ob meji, z zanimanj etn poslušal odlomke literarnih del.
Nazadnje so književniki obiskali še Medano, kjer se je zbralo v zadružnem domu o-koli 300 ljudi, predvsem mladine Medanci so bili zelo zadovoljni z literarnim večerom. ki so ga priredili književniki in so jih lepo pogostili.
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 - tel. 29-72; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna Urbanit-Albanese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-43.
KINO
CORSO. 14.30:	«Na perutih
sanj«, barvni film, R. Mor-ley.
VERDI. 14.30:	«Sangaree»,
barvni film, A. Dehl in F.
Lamas.
CENTRALE. 14.30: «Veliki Caruso«. barvni film, M. Lanza. VITTORIA. 14.30: «Ljubezen v mestu«, L. Venturini. MODERNO. 15: «Morski ropar Yankee», barvni film, J. Chandler in S. Brady.
O brezupnem stanju podgorske ulice je bila oj** činska uprava že zdavnaj 0 veščena; tudi sam goriški žu* pan si jo je že ogledal o svojem zadnjem obisku ' Podgori, toda o popravilih s* na žalost, sploh nič ne S0” vori.
Občinska brezbrižnost iln potreb okoliških rasi
Medtem ko je cvetoči Korzo vsega zavidanja vreden, je Ul. sv. Justa v Podgori za promet neup
Znano je, da goriška občinska uprava posveča kar največ pažnje središču mesta in da je goriški Korzo morda ena najlepše urejenih ulic, ki je meščanom lahko v ponos. Toda zaradi te najprometnejše ulice, ki je tudi tujcem najbolj izpostavljena, ne bi smele biti zanemarjene ulice v tistih predmestjih, kjer živijo predvsem delovni ljudje občine, ki prav tako kot ostali ali pa še v večji meri vplačujejo denar v občinsko blagajno.
Ena izmed najbolj zanemarjenih ulic je nedvomno Ulica sv. Justa v Podgori, ki pelje od glavne ceste mimo vaške cerkve do podnožja Kalvarije. To ni navadna cesta, na kakršne največkrat naletimo, marveč je ulica pokrita z grobimi in debelimi kamni, po katerih je celo pešcu, otežkočena hoja, da ne govorimo o kolesarjih in motociklistih, ki zjutraj ali zvečer hitijo na delo v podgorsko predilnico in v Safog ter v druga podjetja.
Trčenje
«Fiala» in «Gilere»
V torek zvečer je na kfl^ žišču Ul. Formica z Ul. An' tonio prišlo do trčenja ay'» «Fiat» z evidenčno števil o GO 5830, ki ga je vozil trg®; vec 68 letni Quirico Gandoi > iz Ul. Tonzig 12, z motorni« vozilom «Gilera» GO 1A16 last Giuliana Franzota, ki S1 je vozil šofer 50-letni Salv*"
tore Lonzar iz Lečnika, Marroncelli 9. Pri nesreči
Ul.
st»
se pokvarili le vozili. SofelJ1 sta ostala nepoškodovan3’ Razbilo se je tudi kakih ^ jajc, ki jih je Gamdolfi ih1* v avtu.
predirajo danes in jutri z začetkom ob 18. uri film:
iJlbi palha**
BARZIZIA-AUlAIR
CARIO ENSICO IVlO i
CR0CC0MHUZHIN6EN;
£
ib
i
Q	4mBrir
[>cKr.mv
VESTI IZ NOVE GORICE	
Okrajni ljudski c sprejel važne s	»dbor klepe
urarna
lllalalaii
Opčine, Alpinska 83/1 Tel. 214^
r'o vidnem lanskoletnem uspehu in ,g voljstvu cenjenih odjemalcev obvešč3’ daje tudi letos do 10. junija   lOjo popusta za BIRMO
Poleg tega dobite še jamstvo, ki Vam daje Pr* vico do 20% popusta pri vsakem popravo
zado-
Tudi Petagna bo plačal
Italijanska nogometna zveza je diskvalificirala za dve nedelji Redronija (Milan) in Castoldija (Spal) in za eno nedeljo Bettolinija (Lazio). Sphl mora plačati 50.000 lir globe, od igralpev pa Asti (Legnano) 24000, Sassi (Le-gnano) 18.000, Fommei (Napol) (17.000), Petagna (Trie-stina) in Granata (Napoli) 6000.
Dopolnitev okrajnega gospodarskega plana - Ustanovitev doma za defektno mladino - Imenovanje novega tajnika
V sejni dvorani upravne zgradbe v Novi Gorici so se 25. t. m. zbrali člani obeh zborov OLO v Gorici. Poleg večine republiških poslancev se je seje udeležil tudi zvezni poslanec France Bevk. Razpravljali so predvsem o dopolnitvah tja zadnji seji sprejetega družbenega plana za letošnje leto. Nujna je bila dopolnitev glede na stvarno ugotovljene tržne cene, na podlagi katerih se v goriškem okraju menja znesek planiranega skupnega družbenega bruto proizvoda od 5.884,263 tisoč dinarjev na 5.904.945 tisoč dinarjev, znesek skupnega narodnega dohodka od 5.033.490 tisoč na 5.054.169 tisoč dinarjev. Zaradi izenačenja podjetij iste panoge so sprejeli sklep, da se menja tudi odstotek deleža okraja na dobičku.
Zatem se je razvila živahna razprava o predlogu predsednika okrajnega sveta za kulturo in prosveto, tov. Ribičičeve, da bi se kot proračunska ustanova okraja na Goriškem ustanovil dom za duševno zaostalo mladino, ker je v okraju okoli 100 takih otrok, ki potrebujejo posebno vzgojo in skrb, da bi se lahko
vključili v poklice in delo. Ta dom naj bi bil v Biljah, kjer bi morali za to primerno zgradbo popraviti in jo preurediti. Pri glasovanju je bil nato odlok o ustanovitvi tega doma sprejet.
S prav takim razumevanjem sta oba zbora sprejela odlok o olajšavah nepremožnim ljudem pri zdravljenju. Razpravljali so tudi. kako bi bili gospodarsko šibkejši oproščeni vsakega plačila za zdravljenje. Od 201 do 400 dinarjev davka na družinskega člana od dohodkov ali premoženja bodo plačevali 25 odstotkov, od 401 do 600 dinarjev pa 50 odstotkov stroškov za zdravljenje. V ta namen je določenih letos 5 milijard več kakor lani. Nato so reševali še druga gospodarska vprašanja in se pogovorili o dopolnilnih plačah uslužbencev.
Zaradi bolezni so razrešili tudi dosedanjega tajnika OLO v Gorici, Jordana Gorjana, kateremu se je predsednik OLO Mirko Remec zahvalil za neumorno in požrtvovalno delo. Na njegovo mesto je bil imenovan Jože Humar, dosedanji pomočnik okrožnega javnega tožilca.
(Iz «Slovenskega poročevalca»)
v/M1:
m
a
dem
ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA	..
HUB. HUMORNI TRGOVCEV IISTVlPf
TRST- Ul. Valdlrlvo 3, tel. 33<>'*
Odgovorni urednik STANISLAV KENKU — UKEUN1STVO; ULICA MONTECCH1 št 6 Ul. nad. — Telefon številka »3-808 In H-638,	— Poštni
predal 502	- UPRAVA: IJUCA SV. FRANČIŠKA št, 20 — Telefonska številka 37-338 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18	— Tel.
37-338 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice »0 lir — Za FLRJ za vsak rorr, širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podniin. Gorica Ul. 8. Pellico t-H Tei. 33-82 — Rokopisi »e n- vračajo.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Red. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno s]0v»-Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Drž. založb* frSt ni je, Ljubljana. Stritarjeva 3-!., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . j 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZC)Z '