1GTT. Štev. 124 (2743) M --- . ' ' PHIHOBSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizione In abbon. post. 1. gr. TRST, četrtek 27. maja 1954 Cena 20 lir Čudna sentimentalnost Londona89 mrtvih in 201 ranjen ti podpira rimsko izsiljevanje proti FLRJ zarad* požara na ameriški ladji pa ne more prispevati k izboljšanju odnosov <0d našega dopisnika) t Beograd, 26. — Stališče i tMtl,’ Izraženo v govoru mi-j j,e rsaega predsednika Scel-V' vrača rešitev tržaškega j, na začetne pozici- ija' Venno bolj jasno postaja, j|jeos® Italija poslužuje trža-vprašanja samo kot a za dosego popolno- drugih ciljev, ki jih je ! Ha : Eou'oa..raz*rr'l3 ob sklepu Ju-| ( avije, Grčije in Turčije geJist?.novitvi vojaške zveze. ,'clJa turške in grške jav-Grči- ie pokazala, da sta stj. ]a in Turčija popolnoma p5ljt^a(I®li cilje italijanske ^Piranje Italije balkanski ta«1’ ie še bolj utrdilo k n ?st t>alkanskih držav, pa :-7, f.telo, kot kaže, na ne-t(Bt 1 Vo in čudno senti-i,r aInost v Londonu, od ko-!V„ slišijo sugestije, naj se te ,.ne sklepa, dokler se te tržaško vprašanje in Iak°SeŽe Pr'stane*t: Italije. dose, •Bork stališče, poudarja !Uli Pomeni podpiranje ^ lanske izsiljevalne politi-xJn Pr°ti Jugoslaviji in bal-sodelovanju sploh, ■nesto aktivne podpore u- pravičenim težnjam balkanskih narodov se podpira nepošteno upiranje Italije balkanski zvezi. London sicer ni mogel potrditi točnosti italijanskega tolmačenja posameznih določb atlantskega pakta, poudaril pa je, da so politični oziri važnejši od pravnih in da je treba zaradi tega upoštevati mišljenje Italije. To predstavlja nasedanje italijanski izsiljevalni politiki. London sicer poudarja, da je cilj njegove politike izboljšanje odnosov s prijatelji, toda takšno tolmačenje in stališče ne more prispevati k izboljšanju odnosov, zaključuje «Borba». 31. maja se bodo začeli v Beogradu jugoslovansko-nem-ški razgovori za ureditev trgovinske izmenjave med obema državama od 1. julija letos dalje. Vodja nemške delegacije na teh pogajanjih bo načelnik v nemškem ministrstvu za trgovino Stahl-mann. Po sodbi jugoslovanskih izvoznikov bodo ti razgovori prispevali k nadaljnji razširitvi gospodarskega so- delovanja med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo. B. B. III. kongres ZK Hrvatske ZAGREB, 26. — V domu JLA v Zagrebu je danes začel z delom tretji kongres ZK Hrvatske, ki bo razpravljal o družbenem upravljanju, o politiki na vasi in ideološkem delu ZK. Razen 478 izvoljenih delegatov prisostvuje kongresu tudi večje število gostov, zastopnikov organizacij zk iz drugih republik in družbenih organizacij ter javnih delavcev iz Zagreba in drugih mest LR Hrvatske. Rim poskuša zavlačevati (Od našega dopisnika) RIM, 26. — Florentinska «La Nazione« je dobro označila sprejem, na katerega je Južni Tirolci protestirajo proti raznarodovalnemu priseljevanju ^ kongresu SVP v Bocnu so obsojali makjavelistično politiko rimsko vlado ltlnjen namen, da s popolno spremembo narodnostnega sestava Južne Tirol* dejansko razveljavi sporazum Gruber L)e Gasperi, ki se tudi zdaj ne izvaja nedeljo je bil v Bocnu t»T«s Juzn°tifolske ljudske »[Tke, najmočnejše organi-,]p avstrijske manjšine v , h- Zborovali so pod veli-} telenjem okrašeno sliko Hoferja, borca za ^ Tirolske proti tuj- j* Neratov in diskusije na trn*su )e 1*11 razvidcli predati Protest proti politiki m*e vlade, ki krši spora-sv. 9ruber - De Gasperi in ,v V* s sistematičnim naseljem Italijanov spreme-r "arodnostni sestav Južne Protest proti razna-I valnemu naseljevanju je Pravzaprav glavna nota ltn'luSa' na katerem so go-[ '■'i poudarjali, da je smi--?ariškega sporazuma med ^rjem in De Gasperijem ’sfaa se ohrani narodnostni Južne Tirolske, in da ‘)anska vlada prav to st« 0 vsebino sporazuma h^atično krši. in^atlanji predsednik SVP iis„ ler Volkspartei) dr. JKnberg Je v svojem po-tnu. Poudaril, da so Južni 'dv odločeni, kot so tudi Jroottno izjavili v italijan-iitl Patlamentu. da se pri-če se položaj ne bo poit *• Pri državah, ki so ne-Prevzele jamstvo za izva-f- ttirovne pogodbe, v ka-Uj J* kot priloga vključen j.sporazum med Gruberjem br* Gasperijem. ttiii Guggenberg je tudi o-ij,‘u znani Pellov govor na '» lo?1 Kapitolu v septem-tv»i ’ 150 5e kot znano, zato . Plebiscit za Trst. Pri « dejal Guggenberg, da iti,,*' da so Južni Tirolci iz: 'W Bellov govor, da bi tj; o začeli borbo za usodo ViL.Oežele, kajti «borba Juž-| Lrolcev ni nikoli spreme-k 'v°iega cilja». Pellov go-)jy Pa je samo kot poblisk Htfn za zelezn0 zaveso. s poskušajo odrekati Pt d ^'rolcetn- pred njimi So “ vsem svetom, njihovo ao pravico, pravico do Jdločbe, ki so jim jo od-j.hdi v usodnih letih 1919 “*• Pravica do samood-t’ je dejal govornik, je •’ česar ni mogoče vzeti, : Se ni mogoče odpove-kar nikoli ne zastari. aa*ril nato, da je naloga iti 31 je zaupana neka 'na. da s to manjšino favna, da ne bo prisilje-iavj ati' nai se ,a Pravica ®^*edniško poročilo pravi ' da duh pariškega spo-j ni bil nikoli izpolnjen, , dosli lej so sc italijanske ' *Vedno oklepale posa . besed njegovega bese j * k' ga z rnakjavelistič- najdljivost jo razlagale t i jim je potrebnoo. l„Pa igra z besedami ne takrat se oblasti r-ie'° pravice močnejše-'dvsem pa poskušajo «s deloma odkritim, de-, Podtalnim, s številnih •W mest sistematično j . Priseljevanjem pri-a Cas. ko bi zaradi pre-iS(barodn°stnega razmer-avtonomija dežele he» v°tlo ogrodje brez ajl°r dr. Karl Braiten-tjr .Poročal o delavnosti d«, .'b parlamentarcev. 1 »t ‘n je poudaril, da ki zakonski pred- 6tCj'° jih predložili parla-svu: in ki naj bi I«ši krivice, storjene •lih ' pozabljeni po t - Prodsedstva zbornic 5BD*ro T Power, T Moore. . yr Nažionale. 15.00: ((DobrodoSU »■ Marshall«, Lolita Sevila _ ^ Filodrammalico. 16.00: «5®?nL,|d Cisco«, C. Gable. J, Arcobaleno. 14.00: «On-tran bare«. ... .mu Auditorlum. 14.30; «Vrnda ^ sc zaradi tebe«, W. Birg > Lingen. „ fi, Astra Rojan. 15.00: ((Samo«, Cooper. ,100! Cristallo. (Trg ferugino1 ^ ((Grešila sem, da te rešim*. Vi tale, P. Cressov ole,, Grattacielo. 14.30: film posnet po p‘T?n4^'Letti. delu. L. R. Drago, G. Alabarda. 14.30: «Dežela zvej J. S. Loren, C. Dapporto. Mi**-letnim prepovedano. A Ariston. 14.00: «Naša go«" Fatime«. , V, Armonia. 14.45: »Plavolaske** Mayo, D. Morgan. M, Aurora. 14.30: «SpartacuW* Girotti. , 531, Garibaldi. 14.00: ((PostrzeK Ideale. 14.30: «Kid,morski rov. Impero 14.45: «En dan d* niji«, S. Pampanini. ri(4|i Italia. 14.30: ((Plaža«, M R Vallone Mladoletna« p povedano. _ Viale. 14.30: «Otoški upoW*w“" VVeissmueller. o,weini»* Kino ob morji*. 14.30: »PUC«1™" G. Ferzetti. „„«dai'* Massimo. 14.30: ženske«. L. Darnell. Mia n im prepovedano. 6, Moderno. 16.00: ((Trdnjava Montgomery. Savona. 14.00: ((Volkulja«, * na. Mladini izpod 16 izpovedano. . nrr0yvt" Sv. Marko. 14.00: «Tri dane zgodbe«, E. Rossi K ,,w» Secolo. 14.00: «Jastrebi ne*.tue Vittorio Veneto. 14.00: *rO* 53», M. Fiore. niri Azzurro. 14.00: «Oči, W “ smejale«, L. Olivier. v,u(v Belvedere. 14.00: «RodolfO tino«, E. Parker. p. Marconi. 14.30: ((Operacija * Mitchum. ._j2nst»° Novo cine. 16.00: «Nj. viso* se poroči«, F. Astbire. Odeon. 14.00: «Clen 519 kafL^j, ga zakonika«, C. Greco. w'■ 0 ni izpod 16 let Pr®P1* Radio. 14.30: «Stirje konjem* Oklahome«, G. Storm. J, Venezia. 14.00: «Grič sreCB” Hayward!e, SAMO SE DANES VPISOVANJE ZA ŠTJAK Dne 6. junija bo množični izlet na veliko ljudsko zborovanje Primorske na ŠTJAKU ob deseti obletnici prve pokrajinske konference SPZZ. Nastopala bo igralska skupina IX. korpusa, združeni pevski zbori, mladinski pevski zbor iz Tolmina in godba Ljudske milice iz Ljubljane. Po kulturnem programu bo ljudsko rajanje. Vpisovanje v Ul. R. Manna 29 samo še danes 27. t. m. od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Sporočamo cenjenemu občinstvu, da bo v soboto 29. maja 1954 popoldne otvoritev te občeznane gostilne Pri Silvestru po domače Štropovih, v Nabrežini na trgu. Točili bomo pristno domačo kapljico in postregli vas bomo z mrzlim prigrizkom in hrano iz domače kuhinje. Vabljeni ! Razna obvestila Mladinci pevskega zbora, ki so se prijavili za izlet v Skocijan za 30. t. m., so vabljeni, da se udeležijo sestanka, ki bo jutri 28. t. m. ob 19.30 v Ul. Roma 15. ma 15. «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK | OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. maja se je rodilo v Trstu 5 otrok, umrlo je 12 oseb, porok je bilo 14. POROČILI SO SE: delavec Uroš Radešič in gospodinja Ana Matelič, učitelj Nereo Maicus in gospodinja Glgliola Cantarutti, poštni uradnik Claudio Conesta-bo in gospodinja Ardenia Repič, tapet,nik Italo Casali in šivilja Salvina Trobec, uradnik Sergio Chittero in uradnica Nerina Pe-saro, finančnik Giuseppe ManzuL to in gospodinja Aliče Licia Giurgevich, podoficir CP Gasl.o-ne Frezza in gospodinja Rosa Komar, uradnik Zdravko Pahor in gospodinja Marija Trlikar, prodajalec Viktor Lovrečič in šivilja E Ida Korlevič, mehanik Vladislav Cok in gospodinja Silvija žagar, agent CP Sergio Ulisse m šivilja Antonia Arcoraci, uradnik Matteo Ferrigno in gospodinja Arianna Camocino, prodajalec Bruno Pušpan in gospodinja pie-rina Mase, industrijski izvedenec Aldo Turco in univ, dijakinja Maria lmtoesi. UMRLI SO: 76-letni Luigi Ma-slero, 74-letna Caterina Carli vd. Carli, 65-leina Cesira Pavan por. Macchi, 75-Ietna Mosetič Ana vd. Pertot, 54-letni Antonio Rossi, 58-letni Arturo Masicla, 47-letni Nicolo Carboni, 26-letni Romeo Burolo, 49-letoii Gideon Frank Preston, 79-letna Kristina Valas vd. Zokan, 72-letni Franc Geržina, 1 dan star Livio Roberto Turitto. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: Iz Rio Marina z 2753 t železne rude it. parnik ((Elba«, iz Pulja s 15 t raznega blaga in 4 potnik jug. parnik »Lastovo«, Iz S. Benedetto del Tronto prazna it. cisterna »Etra«, Iz Barija z 42 t in 25 potniki it. motorna ladja «Citti di Messi-na», ODHODI: Proti Reki z 1 potnikom jug. parnik «Slnj», proti Oranu prazen it. parnik «Bice», proti Benetkam s 520 t raznega blaga in 28 potniki it. motorna ladja «Afriea», proti Benetkam z 240 t nafte it. motorna iadja «Mantera», proti Brindisiju praz- na it. motorna ladja «Boate», proti Ravenni prazna it. cisterna dStamura«, proti Benetkam s 1000 t raznega blaga turški parnik edsmailla«, proti Tunisu s 1100 t lesa R. parnik «Deneb», proti Momroviji prazen lt. parnik «Human itas«. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 22.2, naj-nlžja 13.7, ob 17. uri 21.8, zračni tlak 1021.2 v upadanju, veter 3 km jugozahod, vlaga 64 odstot., nebo 6/10 oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17.0 stopinj. NOČNA SLUŽBA LEKARN: Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Gale-no, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravasini, Trg della Liberta b; Harabaglia v Barkovljah In Ni-col| v Skednju. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 68 Gasilci 2 - 22 Policija 2 - 23 ČETRTEK, 27. maja 1954. JlICrONLOVAšS®! C O A A Tit S TA 254,6 m ali 1178 KC i33Ci Poročila v slov. ob 7-0®1 19.00 in 23.30. „.,n pf, 7.10 Jutranja glasba: 7.3?., gled tiska; 14.30 Naširn_ ^ pe-viji;_ 18.00 Poročila^v 1*^6« 17.00 Vesele melodije; l';i£osl* smi narodnih manjšin 18.15 Dve romantični “-.nP0" 18.30 Glasbena kronika; lo-Ljijj jo gorenjski fantje; 23.w, * jj,l« poročila v italijanščini, Glasba za lahko noč. T H S r 1 >-306.1 m ali 980 kc-9e,t ;J|1 10.15 Dve slovenski *irnSng>tt«’: skladbi; 10.45 Dunajski » idili.30 Schuman: Koncert /r, jt-vir in orkester; 12.00 OPfr‘gpvi'' je, dueti in zbori; 13-30 aniJn pevci; 15.00 Prokofjev: Alegjjč# Nevski, cantata; 15.38 ijtljgj'-iz filmov; 16.00 F. S. * (J Razvalina življenja, dram . p dej: 16.45 Brahms: Kdn^o9ctI; violino in orkester: 18.00C, Jipj Mandolinskega seksteta .®y j#.” 19.00 Mamičina pravljjoa-j f)*' Iz operetnega sveta; smrtne melodije; 21.00 zirana zgodba - L N. H-velf' Koliko zemlje potrebuje T K S T >■ ,<.(5, 11.30 Operna glasba; 16.30 Poročila o krožni %ar>t’' s-ki dirki po Italiji; 13-3" ri IfJ zija valčkov; 15.30 Pren Nekaj o raziskavanjih j v Matija Bravničar: Simfo^l^ titeza, Antun Dobronič. tki tonci; 18.00 Iz oper poL, Giordana: 18.30 DrUŽinSg. vorl: 18.40 Zabavni nz^ Š\ofw Kulturni pregled; 20.ia“|lJj(j;/ ske pesmi in plesi. iro,. Fantje na tet in solisti ščica« (glasb - tar jem o slavni ruski ski petorici). — ... _______.i; 21.00 «M°*?jcomgE štica» (glasbena oddaja tairipm r* glavni riliSki ***^ z < Motoklub »Jadran« * gtJP’ priredi 6. junija izlet edef'jj„ Vpisovanje še dapes na Motoklub »Adria« lij priredi 6. jun.ja 1954 ljudskega zborovanja e > p izlet v Štjak. Vpisovanje do 28. t. m. na sedežu -gflifjt Motoklub iiAmatori« o Lipa'. 6. junija izlet v Štjak * g p Vpisovanje še danes * • jp na sedežu kluba med i • uro. »Sl* Prosvetno društvo ju11 „ Škamperle« priredi • J* društveni izlet v Cerkno vp:Sy tizansko bolnico ((Franj 'nijikL vanje od 26. maja do 3. junija na društven }k' na stadionu «Prvi maJ7! ji, '\j. ob delavnikih od 20. d ^ ob praznikih pa od _ • |tl ifl ure. Ker je število omejeno, pohitite z cmf ADEX lZjj£ 12. in 13. junija l9i* izlet v LJUBLJANO DRAGUC PAZIN „n0 OSTROŽNO RIBNICO 13. junija 19,4 izlet v - HEHPELJE- KOZ v SKOCIJAN - .u„ij» Vpisovanje do lij’ pri «Adria-ExPie. $24 F. Severo 5-b - te ‘ ______________ ISCEMO TEHNICN*® -|ft> specialista za i UieKS°v,lj ^ vrst bonbonov Ib ^obO0*^ jke ’ po dogovoru in si>e,?L Le velika ljubezen in l*° hotenje ustvarjata ve- lilc' obudimo vse to, stvari. Zdaj, ko smo se li„- te sjet prevzelo. eNada-Spelals i« ?bv, kjer smo še sestale, " vila skromna. Nekje na stnešju. Ne stolic ne pro-t0ra ni bilo za vse. Zato smo E*«?e tudi TMlŠle u.1 uyu ii«>- I, Boi; udobno. Toda iska-jj tako, ki naj bi bila , varna.)) Saj. nikoli ni-»ort P.cP°tnoma sani, je go-da! *z *ega> kar n* P°ve-ii ■■ ne drugega, senca ial 3e Plazila za teboj. Doga-kl° Se -’e’ s* v tišini sli-jj odmev stopinj. Pred seboj Se v}del obraz, čez katerega a« razpenjala krinka člo-*t* i„*..nosti. Obraz Judeža Iškar- Ja prosvetljenega dvajsete- lj5, stoletja. Na sebi si čutil e oči. Tipale so za tvoji-j51 koraki Ti pa si premle- li Venomer eno in isto: ka-nj| , 5e jim umaknil. Uka- ni H ’. ker so one hotele uka- t°varjalo, krepilo je tvojo IQj .. Jeklenilo jo je in de-p„ 12 tebe nekoga drugega, jj,--—u nespoznavnega v svo-?dločitvah. Glas, ki je na dji 0vinskih prelomnicah bu-ttf-Pttlijone in jim vedno od-resnico. 93Ei 'a ttsti pomenek smo se tla ^Posebno potrudile, da le j”1? pripraven prostor)), te ti ’ tekla Lojzka. Vedno j z tako., ko je prišel kdo je i^_ov med nas. Na sebi Kaj bi rekla? Neki Pornj.?k°r da so zavele sveže Haše a ne sape. Poživljale so da t tiPanje. Zdelo se nam je. Posta b tjudi ne smemo izbil; avtjati temu čemur smo 1. * SnmJ : . 'i . ..t • 'fat sami izpostavljeni. Ta- s te prišla Katja. >k0 L tišina, tesnoba in sti- "f-0. *■'*» t-vonuu U. i/r oi>* lc5 ‘T- xvastalcr je. čim je Lojz- l'i '.®0,,ori(a tisto i „ . ime. Ime kot * bilo le prazen zvok, ’«ien lahko toliko drugih .- Za nas je imelo svojo ho. Svoj resnični čar. Tak J*eb ' s„m“to samo imena ljudi, Saj j. umrli mladi. Toda, ne! is jj^tja ni umrla. Tudi njej kot ■ Prizanesla Takim, N«n. bi!a ona, smrt vedno ^ >^ese- Nekje podzavestno ®tcmVQ3 živijo. Po ,17 ,a je « tesno podstrešji „ lc°. Preden se je pri-'pter0rn(!nek o stvari, zaradi Ptj Bnf te Prišla, je morala Ja ^ ®dovati o sebi. Ne, vse. Ji! t„j5. n‘ povedala. Kdo bi ko je ai govoril n tistem, ka-Pio jtnorala prepričevati ma-Jji|’a n ja je naposled le pu-Top. v gozdove tako mlado. H. . Rtii/i. ■ _ •» si pravil samo ko m ljudem. Med haj- ^.irjalo. Kdo bi tudi p ra. »kj n3 to je gnalo na Primor- • "On j _ j. i.u_ je bil čas in te je *P. £ °Plavitno je, da je bila S' nf„tvljalu je kraje in Iju- Tumt?Ve 'mladosti. *U(fj Tr /niuuusn. Jči J Katia je čutila na sebi i ■ N Je čutna na seui a^a'1'0 Prsi■ bi sod ir <»netl *i de otrok. Tudi tvoj % , te se ucs 'otroški. A n'n nHm je nekaj jeklene-I' Poj uV°0ljivega, prav kukoi t% • oribov prihajaš. Po- te ljudje, ki vodijo Sodo, Mi jim zaupamo. l^no jim zaupamo, zato Svetovale i“Po>v, i'rn zau Snio " tudi tebi. --------------------------- Jiftit,' fln^n tvoja beseda bo v jasen cilj. Ni se primerilo, da bi se kdo vprašal: ali je. pot težka, ali jo bom zmogel? Vsak je samo hitel po njej. Zene, matere, dekleta so si podajale roke v tej plemeniti tekmi. Zaradi tega, kar je iz roda v rod položeno vanje in se je iz roda v rod zraščalo v njih, jih je morda še bolj kot može in sinove preganjala skrb: Kaj bo, če se pustimo streti? Le tega nikar! Se in še so nosile in prenašale breme strašne teže: ene za sina, druge za moža. tretje za brata in ženina. Vse skupaj pa za to našo zemljo na Krasu in ob morju, ki je skozi rodove pila našo kri. «Takrat smo se bile tudi domenile, da da Trst vsaj eno točko v kulturni program. Pina Milivojeva je naštudirala Gregorčičevo nNaš narodni dom». Razumljivo, zakaj smo prav to izbrale. Tudi zaradi noš smo se domenile. Nekaj naših je moralo biti v nošah. Brez tega simbola nismo mogle na pot. Nositi jih s seboj v vlaku se nam ni zdelo ravno najbolje. Noše preživijo lahko več življenj. Dragocenejše so zato. Odločile smo se, da jih odnese Slovenka po drugi poti skozi Sežano. Jz istega razloga tudi poročila nismo napisale doma. Z Nežico sva pričeli s poročilom šele, ko smo prispeli v Sele onkraj Senožeč. Tam smo se čutile kolikor toliko varne.)) Dve novi imeni; Slovenka in Nežica. Zopet dvoje mladih življenj, ki so danes le še spomin. Slovenka je bila glasna. Ves prostor je bil mahoma poln njenega zvočnega. šumnega smeha. Vedela je, da je vojna in vendar ni vedela. Ljudje so ji bili tako preprosti in dobri, kot je bila sama. Zakaj bi se torej človek fkrival? Cernu bi tajil svoja čustva? Na tej strani brega smo mi, na oni strani brega so oni, naši sovražniki. Vmes ni ničesar. Vendar je bilo vmes tisto zahrbtno in potuhnjeno, siva gmota stvari, ki jim ne ve- imena. Zaradi teh stvari je ni več. Nežica je bila drugačna. Znala se je zapreti, zakleniti kamrico svojega srca. Cista kraška kri, Ce si le enkrat govoril z njo, si spoznal, da se ume kretati po mestnih ulicah. Zanjo kakor da ni nevarnosti in vendar se je morala umakniti v hribe. Kdor je bil dolgo v mestu je pravzaprav težko vzdržal, ostal nepoznan. Okoliščine so ga izdajale in pripeljale nazadnje v odkriti boj tam zunaj. Kaj bi bilo iz Nežice, da ji je bilo preživeti svoj prvi ognjeni krst na Cerkljanskem? V vprašanje in minute se zgrinja čas. Vse bi rad prekril s kopreno pozabljenja. ..-tun- ■ Toda, kaj je bilo v poročilu, vrtajo misli. Je-li zajemalo tudi čase pred vojno? Ne, tega takrat nismo pisale, čeprav nismo pisale do tedaj še nikoli. Preobširno bi bilo. In da so stvari še tako težile k izpovedi, ni bilo mogoče govoriti o njih. Zaradi časa in prostora V poročilu je bil le pregled dela. Nujnega. vsakdanjega dela. Gole številke puloverjev in nogavic, ki so jih žene napletle, obvež, ki so jih napravile iz rjuh, vrednost, količina in kakovost medicinskega materiala, ki so ga poslale, število zavojev z božičnimi darili. K temu še to, kako so na svojih domovih skrivale ranjence in bolnike, kako se jim je posrečilo spraviti jih v bolnišnico. In to, kako so skrbele za ljudli, ki so bili v zaporih. Da, in listkovne in napisne akcije. Tako majhne se zde te stvari. Svoj čas pa so terjale več kot enega samega človeka. Verigo ljudi z isto mislijo, z istim jeklenim hotenjem, ki se je kovalo že nekje v ognju davne preteklosti. (Nadaljevanje sledi) . - - Prvi tank, ki je lani prebil «železno zaveso«, vidimo na sliki na mednarodnem letališču v New Yorku. Na sliki vidimo Uhlika, ki je vozil tank iz Češkoslovaške, z ženo, otroci in tremi prijatelji, ki so delili isto usodo. Dva nasprotujoča si elementa v sovjetski zunanji politiki Politični opazovalci vidijo navadno samo eno stran sovjetske politike in propagande do ZDA, in sicer njeno napadalno stran. Nedvomno so ZDA v borbi s sovjetsko vlado za obrambo doseženih položajev in za morebitno razširjenje svojega vpliva v Evropi in Aziji glavni nasprotnik SZ in zato gflavni objekt napadov njenih diplomatov in publicistov. Toda v samih teh napadih se opažata dva različna elementa Na eni strani skuša sovjetska politika ošibiti tabor zahodnih sil, v katerem imajo ZDA glavno besedo, in ločiti London in Pariz od Washingtona ter čim. bolj poudariti nepopustljivost, ki jo kažejo ZDA na azijskem področju; na drugi strani pa skuša Moskva oblikovati svoje napade tako, da bi prepričala Washington, da bi PREMOSTITI BO TREBA NOVO OVIRO PRI LETENJU Z NADZVOČNO HITROSTJO Z naraščanjem hitrosti narašča zaradi trenja tu- ..TOPLOTNI ZID di temperatura letala * Letalo, ki bi lete1 o v stratosferi s hitrostjo 3128 km na uro, bi se segrelo na 335 stopinj Celzija, kar bi imelo usodne posledice za pilota in letalo samo Potem ko so letalski kon-strukterji povoljno rešili vprašanje «zvočnega zidu» so se naenkrat znašli pred novim problemom, to je pred tako imenovanim «top-lotnim zidom«. Nepoučeni bo morda laže razumel, kaj je to «toplotni zid«, čeprav ga bo verjetno teže premostiti, kot pa so premostili «zvočni zid«. Ko je reakcijski motor prvič nudil letalskim kon-strukterjem dovolj pogonske sile, s katero so lahko dosegli zaželene res velike hitrosti, niso imeli na poti v neznano drugega vodnika od teoretičnih aerodinamičnih zakonov Prva težava, na katero so naleteli, je bila let z nadzvočno hitrostjo. Takrat namreč letal s hitrostjo, ki se približuje hitrosti zvoka, še niso dobro razumeli, ter ^o zato nekaj časa mislili, da je napredek v letalstvu že pri kraju. V petdesetih letih letalske zgodovine pa srečamo polno mejnikov, od katerih predstavlja vsak posebno etapo, kjer se je zdelo, da je napredek letalstva pri kraju. Zato se je sedaj tudi «zvočni zid« izkazal za nič drugega kot le za enega izmed postankov v razvoju letalstva. Cim pa so se tehniki s to pregrajo natančneje seznanili, so takoj pričeli izdelovati načrt za poskusno letalo, ki naj bi premostilo tudi to težavo. Danes je v zraku že mnogo letal, ki pri pikiranju lahko prebijejo zvočni zid. Toda pri letalu, ki naj leti s hitrostjo nad 1500 km na uro, se je njegov projektant naenkrat znašel pred popolnoma novim problemom — kako rešiti vprašanje toplote, ki nastaja pri trenju, z drugimi besedami povedano, se letalo, ki leti z veliko hitrostjo, zaradi trenja segreje, tako močno, da postane žareče. Kot primer vzemimo meteorit, ki se pri padanju z neba na zemljo zaradi vedno večje hitrosti in s tem tudi vedno večjega trenja, tako segreje, da postane popolnoma razbeljen. Naraščanje temperature lahko označimo približno s •ibžvZv-: (vi": | * um Lovsko letalo na reakcijski pogon francoske Izdelave vrste Mistral na letališču v Fried-richshafenu v Južnem delu francoske cone v Nemčiji. Glava Indijanca, ki jo vidimo na nosu letala, predstavlja znak krdela «Lafayette», v katerem so se med prvo svetovno vojno borili ameriški prostovoljni letalci na strani Francije, še preden so Združene države napovedale Nemčiji vojno. tem-le enostavnim obrazcem; hitrost letala deljena s 100; če pa rezultat tega deljenja kvadriramo, dobimo povečano temperaturo, ki je izražena v stopinjah Celzija. Na primer: Pri letalu, ki leti s hitrostjo 700 milj na uro — to je 1126 km — se hitrost zviša po istem obrazcu — 700 deljeno s 100 je sedem, in če ta rezultat kvadriramo dobimo 49 Po tem obrazcu bi se torej temperatura letala zvišala na 49 stopinj Celzija. Ker pa leti letalo pri^hitrosti 1126 km na uro običajno zelo visoko in pri temperaturi, ki znaša običajno od 30 do 40 stopinj Celzija pod ničlo, temperatura letala dejansko ne preseže 10 do 2Q stopinj Celzija, kar pa nikakor ni preveč. Pač pa bi se letalo, ki bi na področju s temperaturo 4Q stopinj Celzija pi-kiralo s hitrostjo 1126 km na uro, segrelo na 89 stopinj Celzija, kar je zelo blizu vrelišča vode. To je tudi vzrok, da se je pilotu poročniku-povelj-niku Lithgowu, ko je nedavno postavil z letalom ((Supermarine Swift» nov hitrostni rekord 1.182 km na uro v ozračju s temperaturo 40 stopinj Celzija, zdelo kot da bi letel v peči. Zaradi trenja se je temperatura zvišala za 53 stopinj Celzija, in če temu prištejemo še 40 stopinj Celzija, kolikor je znašala temperatura ozračja, potem dobimo 93 stopinj Celzija...; vendar pa je treba nekaj časa, da se letalo «pregre-je» in Lithgow je letel nizko le nekaj sekund. Ce bi pa hotel leteti v majhni višini dalj časa, pa prav gotovo ne bi ostal več pri življenju, če letala ne bi močno hladil. Ce pomislimo na hitrosti, ki naj bi jih dosegla letala bodočnosti, potem bomo takoj razumeli veliko važnost tega problema — ((toplotnega zidu« Tako bi se na primer letalo, ki bi v stratosferi, kjer znaša temperatura 27 stopinj pod ničlo, letelo s hitrostjo, ki je še enkrat večja od zvoka, segrelo na 111 stopinj Celzija, letalo, ki bi letelo z dvakrat večjo hitrostjo od zvoka — 3128 km na uro — pa na 335 stopinj Celzija. Samo po sebi razumljivo jc torej, tla pri tako visoki temperaturi kovinske zlitine, plastičen material, iz katerega je narejena kupola letala, in druge podobne vrste materiala, ne pridejo več v poštev za izdelavo letal. To je tudi glavni vzrok, da postaja titanij zaradi svojega zelo visokega tališča v letalstvu vedno bolj cenjena kovina; prav tako se bo tudi jeklo v bodočnosti močno uveljavilo pri gradnji letal. Ne glede na uporabo teh dveh novih kovin pa so še razni drugi načini za premostitev ((toplotnega. zidu«. Najenostavnejši je hlajenje letala, toda pri tem bi se teža letala močno povečala. Lahko pa bi tudi ohladili gorivo ter to ohladitev izkoristili v posebnem izmenjevalcu toplote za uravnavanje temperature v kabini. Pri vseh rešitvah pa bo treba upoštevati tudi izolacijo in refleks. Morda pa so velikemu zvišanju temperature izpostavljeni samo tisti deli. kjer so krila pritrjena na trup. Ce je to tako, potem bi se ves problem zelo poenostavil, To vprašanje pa bo treba šele znanstveno obdelati. Ves problem ((toplotnega zidu« je torej kaj enostaven; rešiti ga bo mogoče le s proučevanjem in z raz-iskavanjem Če nas zgodovina letalstva lahko kaj nauči, potem bo znanost tudi to pregrajo premostila v primernem trenutku, kot je premostila že nešteto drugih. Barvna televizija v Londonu Nedavno so v Londonu prvič prikazali javnosti televizijo v barvah. Poskusno opremo je izdelala družba ((Marconi« za proučevanje možnosti uvedbe barvne televizije v Veliki Britaniji. Britanska barvna televizija naj bi delovala po isti metodi kot ameriška, to je po sistemu ((stisnjenega traku«, ki pa bi bil v toliko spremenjen, da bi v celoti odgovarjel britanskim zahtevam, ali pa po izmeničnem sistemu ((širokega traku«, ki so ga razvili inženirji družbe ((Marconi«. Prikazali so oba sistema in pri tem dosegli zadovoljive uspehe. Čeprav bi oba sistema delovala po britanskem standardu 405 točk, vendar jih je-možno uporabiti tudi za sisteme, katere uporabljajo v svojih televizijskih oddajah druge države. Ob tej priliki so prikazali tudi poskusno dvocevno televizijsko kamero, ki je nekoliko večja od običajne; ena cev služi za prenos črno belih slik, druga pa barvnih. Nov radarski višinomer «Raytheon Manufacturlng Co.» je izdelala nov radarski višinomer, ki v trenutku pokaže razliko med letalom in zemljo pod njim. Višinomeri, ki jih zdaj uporabljajo, kažejo višino nad morsko gladino, katero je treba nato popravljati z upoštevanjem višine zemlje, nad katero leti letalo. Nova naprava pošilja signale proti zemlji, ki se vrnejo v milijoninki sekunde in nato elektronsko spremenijo v številke, katere se pokažejo na posebni plošči. Radarski višinomer se lahko tudi uredi tako. da oddaja alarmne znake, če se spusti letalo pod določeno višino. Posebno cestišče za preizkušanje avtomobilov Nedavno je britanski minister za prevoze, Allen Lennox - Boyd, odprl v Nu-neatonu v Warcikshireu posebno cestišče za preizkušanje avtomobilov, na katerem lahko nonazorijo večino cestišč na svetu, od najslabšega tlaka na evropskih cestah pa vse do brazdastega cestišča v tropskih deželah, po katerem piha močan peščen veter, in nove raziskovalne laboratiri-je. Vse to je zgradila Zveza za tehnične raziskave v britanski avtomobilski industriji in je na razpolago v zvezi včlanjenim avtomobilskim tovarnam. Tako novo preizkusno cestišče' kot laboratoriji bodo pripomogli k novemu izboljšanju že sedaj izredno visoke ravni varnosti, popolnosti iti zanesljivosti, to so lastnosti, zaradi katerih uživajo vsi britanski avtomobili v svetu izreden sloves, V laboratorjih. ki že poslujejo, proučujejo mehanske zmogljivosti batnih in Diese-lovih motorjev z zavorami po-yezane probleme, to je popuščanje in cviljenje, proučujejo s posebnimi, nalašč zato izdelanimi stroji. ?nfn0 za 11 as ukaz. Na- tQko kot boš reklu ;• nar,'’. *te že o konferenci, , Ru 30 imele žene. v za- , !eb Katja. v/marjan, je nadalje- . 'u Zr —Lice se ji je pri ttr°Hkn'Izgubilo je svojo Kit. m7 ih H ohol ih - on*h debelih, z rdečim trakom »b. n^bdc^pidtt^ueč. k’”1' H-,vani seveda ne mo-V.. aoločno ;*«<., j. s1! »-Kpjtspiracija, V teh na- povedati. Same fr' ui:lJU. V LVfl 'U' &?to«ale iOC*”n, na-,; orožje, e.p^nste z vlakom do A ■ boste povpraša-i Vnici N mirni r>n.m bo h ** dni ■ Naprej vam bt rfaočn a 2vezo. Ne skrbite j*!- boste prispele na dat Vpa os: ni treba ve- ut,arri‘^ej_ lahko predstavlja ' >■ "»o Tn 2nreie. Pogovoriti It °»i? knko hn!!te lAlo Po rfru°1,1 nkToii *, °*el V Polnem teku.)) v ie j Pogovora kakor da it rial. p sedaj prav razit ). tn „_r.st n< nikoli zaosta- A Celjem. Tudi v ti tiajQj ,, ne. čeprav je bila JiQ, bie,,--°l svoboda in je •n« IflPj* - »VUUVUU J sr ki 0 ti, vladala svinčena kj »i /£ajočih. Prežečih oči, fo °he3,J} rnoral ukaniti, da t), edinn e' P-kanile tebe. Bilo iz Ul. Tonzig 12, z motorni« vozilom «Gilera» GO 1A16 last Giuliana Franzota, ki S1 je vozil šofer 50-letni Salv*" tore Lonzar iz Lečnika, Marroncelli 9. Pri nesreči Ul. st» se pokvarili le vozili. SofelJ1 sta ostala nepoškodovan3’ Razbilo se je tudi kakih ^ jajc, ki jih je Gamdolfi ih1* v avtu. predirajo danes in jutri z začetkom ob 18. uri film: iJlbi palha** BARZIZIA-AUlAIR CARIO ENSICO IVlO i CR0CC0MHUZHIN6EN; £ ib i Q 4mBrir [>cKr.mv VESTI IZ NOVE GORICE Okrajni ljudski c sprejel važne s »dbor klepe urarna lllalalaii Opčine, Alpinska 83/1 Tel. 214^ r'o vidnem lanskoletnem uspehu in ,g voljstvu cenjenih odjemalcev obvešč3’ daje tudi letos do 10. junija lOjo popusta za BIRMO Poleg tega dobite še jamstvo, ki Vam daje Pr* vico do 20% popusta pri vsakem popravo zado- Tudi Petagna bo plačal Italijanska nogometna zveza je diskvalificirala za dve nedelji Redronija (Milan) in Castoldija (Spal) in za eno nedeljo Bettolinija (Lazio). Sphl mora plačati 50.000 lir globe, od igralpev pa Asti (Legnano) 24000, Sassi (Le-gnano) 18.000, Fommei (Napol) (17.000), Petagna (Trie-stina) in Granata (Napoli) 6000. Dopolnitev okrajnega gospodarskega plana - Ustanovitev doma za defektno mladino - Imenovanje novega tajnika V sejni dvorani upravne zgradbe v Novi Gorici so se 25. t. m. zbrali člani obeh zborov OLO v Gorici. Poleg večine republiških poslancev se je seje udeležil tudi zvezni poslanec France Bevk. Razpravljali so predvsem o dopolnitvah tja zadnji seji sprejetega družbenega plana za letošnje leto. Nujna je bila dopolnitev glede na stvarno ugotovljene tržne cene, na podlagi katerih se v goriškem okraju menja znesek planiranega skupnega družbenega bruto proizvoda od 5.884,263 tisoč dinarjev na 5.904.945 tisoč dinarjev, znesek skupnega narodnega dohodka od 5.033.490 tisoč na 5.054.169 tisoč dinarjev. Zaradi izenačenja podjetij iste panoge so sprejeli sklep, da se menja tudi odstotek deleža okraja na dobičku. Zatem se je razvila živahna razprava o predlogu predsednika okrajnega sveta za kulturo in prosveto, tov. Ribičičeve, da bi se kot proračunska ustanova okraja na Goriškem ustanovil dom za duševno zaostalo mladino, ker je v okraju okoli 100 takih otrok, ki potrebujejo posebno vzgojo in skrb, da bi se lahko vključili v poklice in delo. Ta dom naj bi bil v Biljah, kjer bi morali za to primerno zgradbo popraviti in jo preurediti. Pri glasovanju je bil nato odlok o ustanovitvi tega doma sprejet. S prav takim razumevanjem sta oba zbora sprejela odlok o olajšavah nepremožnim ljudem pri zdravljenju. Razpravljali so tudi. kako bi bili gospodarsko šibkejši oproščeni vsakega plačila za zdravljenje. Od 201 do 400 dinarjev davka na družinskega člana od dohodkov ali premoženja bodo plačevali 25 odstotkov, od 401 do 600 dinarjev pa 50 odstotkov stroškov za zdravljenje. V ta namen je določenih letos 5 milijard več kakor lani. Nato so reševali še druga gospodarska vprašanja in se pogovorili o dopolnilnih plačah uslužbencev. Zaradi bolezni so razrešili tudi dosedanjega tajnika OLO v Gorici, Jordana Gorjana, kateremu se je predsednik OLO Mirko Remec zahvalil za neumorno in požrtvovalno delo. Na njegovo mesto je bil imenovan Jože Humar, dosedanji pomočnik okrožnega javnega tožilca. (Iz «Slovenskega poročevalca») v/M1: m a dem ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA .. HUB. HUMORNI TRGOVCEV IISTVlPf TRST- Ul. Valdlrlvo 3, tel. 33<>'* Odgovorni urednik STANISLAV KENKU — UKEUN1STVO; ULICA MONTECCH1 št 6 Ul. nad. — Telefon številka »3-808 In H-638, — Poštni predal 502 - UPRAVA: IJUCA SV. FRANČIŠKA št, 20 — Telefonska številka 37-338 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18 — Tel. 37-338 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice »0 lir — Za FLRJ za vsak rorr, širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podniin. Gorica Ul. 8. Pellico t-H Tei. 33-82 — Rokopisi »e n- vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Red. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno s]0v»-Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Drž. založb* frSt ni je, Ljubljana. Stritarjeva 3-!., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . j 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZC)Z '