List 33. Gospodarske stvari. Ukaz ministerstva za poljedelstvo po dogovoru z ministerstvom za notranje reči in deželno bran od 15. maja 1874, 8 katerim se določila o porabi privatnih (necesarskih) žebeev za spuščanje ali plemenjenje dopolnujejo in nekoliko spreminjajo. Dodatno k ukazoma ministerstva notranjih reči od 25. aprila 1855 (drž. zak. štev. 79), potem ministerstva za trgovino in narodno gospodarstvo, vojnega ministerstva in bivšega državnega ministerstva od 3. februarija 1866 (drž. zak. št. 18) ukazuje se v izdatnejšo povzdigo konjske reje o porabi necesarskih žebeev za spuščanje takole: 1. Vsak gospodar, ki ima žebca ter bi rad dobil dovolilo (dovolilni list, iicencijo), zapovedano v omenjenih rainisterskih ukazih, da bi smel svojega žebca spuščati, naj to za časa zglasi pri političnem okrajnem glavarstvu svojega stanovališča. Cas za tako zglaševanje naj trpi najmanj štiri tedne. Postavlja ga in primerno oznanjuje z natanko določenim iztekom politično deželno poglavarstvo, dogovorno z deželno komisijo za konjerejske reči, a v deželah , kjer take deželne komisije ni, po dogovoru s kmetijsko družbo, bivajočo v mestu, kjer ima deželno poglavarstvo svoj sedež. Politična okrajna glavarstva naj prejete zglasitve po izteku časa za zglaševanje postavljenega polagajo pred politično deželno poglavarstvo. Kjer posebne okolnosti to svetujejo, sme se razpi-silo zglasitev popolnoma opustiti ter precej v smislu sledečega odstavka 2 oznaniti kraje, v katerih so postavljene pregledovalne (dopuščalne) komisije. 2. Zaradi vsakoletnega pregledovanja (izbiranja) žebeev, ki se hočejo rabiti za plemenilo ali spuščanje, postavlja na podlogi prejetih zglasitev deželna komisija za konjerejske stvari, po dogovoru s političnim deželnim poglavarstvom, oziroma tam, kjer take deželne komisije ni, politično deželno poglavarstvo, po d< govoru s kmetijsko družbo, pregledovalne komisije, kolikor jih je treba, in določa ob enem kraje, kjer bodi vsaka postavljena, in čas, o katerem se bodo žebci pregledovali. Dopuščeno je, za več okrajev postaviti samo eno komisijo, ako so razmere ali okolnosti tistega kraja ta-košne, da gospodarji svoje žebce lahko brez posebne težavnosti in brez nerazmerne zamude priženi pred komisijo. Število pregledovalnih komisij in kraje, kjer bodo, ter dneve, v katerih bodo uradovale, naj politično deželno poglavarstvo razglasiti da po okrajnih glavarstvih in županih. Ogledovanje posameznih žebeev v kakem drugem kraji ali o drugem času sme deželna komisija za konjerejske reči dogovorno s političnim deželnim poglavarstvom (oziroma politično deželno poglavarstvo v dogovoru s kmetijsko družbo) izimkoma samo tedaj dovoliti, kedar dotični gospodar iz svojega poplača troške, ki bi jih prizadela komisija. 3. Pregledovalne komisije se postavljajo na 3 leta. K vsaki pregledovalni komisiji je za ude privzemati razen dveh poslancev deželne komisije za konjerejstvo, oziroma dveh v konjski reji izvedenih nepristranskih kmetovalcev, zlasti tudi po enega zastopnika političnega okrajnega oblastva, ki ga določi dotični okrajni glavar, dalje po enega zastopnika državne žebčarnice in enega preskušenega živinozdravnika, ali če takega ni, enega preskušenega živinozdravnega kovača. Udje pregledovalne komisije si volijo iz svoje srede prvomestnika, ki vodi komisijo. (Dalje prihodnjič.) 266 Ukaz ministerstva za poljedelstvo po dogovoru z ministerstvom za notranje reči in deželno bran od 15. maja 1874, s katerim se določila o porabi privatnih (necesarskih) žebcev za spuščanje ali plemenjenje dopolnujejo in nekoliko spreminjajo, (Dalje.) 4. Žebci se v določenih krajih in ob postavljenih dnevih javno pregledujejo. 5. Po zgoraj omenjenih ministerskih ukazih sme pregledovalna komisija za plemenilo pripravne izrekati samo take žebce, ki se prižen6 pred komisijo in ki se pri dotičnem ogledu najdejo, da so zdravi in brez vsake podedovane napake (hibe), da so dobri za pleme in primerni rodovom, kakoršni se v deželi največ nahajajo, in plemenom v deželi vzrejanim. O dotični pripravnosti ali dobroti razsojuje pregledovalna komisija po večini glasov. Kedar se glasovi enako razhajajo, obvelja tisto mnenje, kateremu je pristopil prvomestnik. Odgovornost za zvedensko najdenje zadeva samo tiste komisijske ude, kateri so strokovnjaki. 6. Sklep pregledovalne komisije je konečno veljaven ter nij dopuščeno, vsklicevati se proti njemu. Komisija naj gospodarjem žebcev, katerim je prošnjo za dovolilo odbila, ustno, in če zahtevajo, tudi pismeno pove, zakaj se jim je odreklo. 7. O komisijski razpravi naj se piše zapisnik, katerega podpišejo prvomestnik in vsi komisijski udje. Prvomestnik naj ga odpravi političnemu deželnemu ob-lastvu, da ga porabi, oziroma priobči deželni komisiji za konjerejske reči. Ta zapisnik naj tudi po imenu kaže, kako se je v vsakem posameznem slučaji izšlo glasovanje. 8. Pregledovalna komisija daje po obrazci A na eno leto zastonj dovolilo za spuščanje. To dovolilo daje pravico, žebca, ki ga je v njej na tanko določiti in oznamenjati, v dotičnem okraji in v določenem kraji postaviti za plemenjaka ter ga na mestu ali prostoru za spuščanje namenjenem rabiti za uplemenjanje kobil. Ako bi se bilo po ministerskem ukazu od 3. fe-bruarija 1866 izimkoma zadobilo dovoljenje, hoditi z žebcem od kraja do kraja, mora se to na dovolilnem listu poočititi. 9. Izkaz podeljenih dovolil naj pregledovalna komisija priobči pristojnemu političnemu okrajnemu ob-lastvu, katero naj ga po okraji razglasi in vsegdar v razvidnosti ima. 10. Gospodar žebca, za katerega je prejel dovolilo, ima dolžnost, za vsako kobilo, na katero ga je spustil, brž po prvem skoku izročiti gospodarju kobile po obrazci B spustni listič, v katerem je dostaviti tudi, Če jo je žebec še katerikrat pozneje zaskočil, in kdaj. Spustnino ali skočnino določajo dotičniki, kakor se o njej dogovore. Da župan, kakor je v spustnem lističi pristavljeno, na tanko potrdi, kdaj in kako žrebe je kobila storila, to se priporoča zlasti tudi z ozirom na določilo §. 8, lit. g) postave od 16. aprila 1873 (drž. zak. št. 77) o izbiranji konj za vojstvo. (Dal. prih.) 282 Ukaz ministerstva za poljedelstvo po dogovoru z ministerstvoin za notranje reči in deželno bran od 15. maja 1874, s katerim se določila o porabi privatnih (necesarskih) žebcev za spuščanje ali plemenjenje dopolnujejo in nekoliko spreminjajo. (Konec.) 11. Gospodar žebca, za katerega ima dovolilo, je dolžan po obrazci C za tisti čas dotičnega leta, v katerem je čas kobile brejiti, pisati v dveh primerkih (eksemplarih) zaporedoma natančen spustni vpisnik o vseh kobilah, na katere je spustil svojega žebca, ter po izteku Časa za spuščanje en primerek z dovolilnim listom vred po županstvu poslati političnemu okrajnemu oblastvu, drugi primerek pa sam za svojo rabo hraniti, da bode mogoče poizvedeti za žebeta. Politično okrajno oblastvo odpravlja spustne vpisnike z dovolilnimi listi na dotično državno (cesarsko) žebčarnico. 12. Takih žebcev, katere so pri razdajanji konje-rejskih daril (premijev) , ki je bilo pred dotično dobo spuščanja, poslavili z državnim darilom, praviloma nij treba še posebej priganjati pred pregledovalno komisijo, da bi dovolila za omenjeno spustno dobo žebca spuščati. Vendar naj gospodar takega žebca, predno ga porabi za spuščanje, gre k dotični pregledovalni komisiji ter naj, pokazavši jej spričbo o prejetem darilu, poprosi, da mu da dovolilo za spuščanje žebca. Ako nij nobenega pomisleka, sme mu pregledovalna komisija brez druzega izročiti dovolilni list, za katerega prosi; ako pa kak pomislek najde, naj mu reče, da žebca prižene. 13. Ako se dovolilni list za žebca že prej da, tako da je do Časa, ko se res začne spuščati, preteklo Čez tri mesece, tedaj ima gospodar dolžnost, žebca, predno ga porabi za spuščanje, še enkrat po preskušenem živinskem zdravniku aH živinozdravnem kovači, katerega politično okrajno oblastvo v to določi, preiskati dati, če je zdrav ali nij. To, kar najde, in dan, katerega je ogledaval žebca, naj živinozdravni organ zapiše na dotični dovolilni list, ter mora gospodar, predno žebca začne spuščati, polo- žiti ta list pred dotično politično okrajno oblastvo, da mu ga vidira. 14. Ako se v slučaji, omenjenem pod 13, ali pri mesečnem preiskovanji takega žebca po živinozdrav-niku, katero je zapovedano z ministerskim ukazom od 3. februarija 1866, pokaže kaka spodtika, zaradi katere nij več dopustiti, da bi se tisti žebec dalje rabil za plemenilo , tedaj naj preiskovalec to porabo ustavi ter precej naznani to dotičnemu županu, da bode čul nad izpolnitvijo, in pa političnemu okrajnemu oblastvu, da dovolilo nazaj vzeti dalo. Politično deželno oblastvo, dogovorno z deželno komisijo za konjerejske reči (oziroma s kmetijsko družbo), sme dopustiti ta izimek od občne dolžnosti, katera po gori omenjenem ministerskem ukazu veljd zastran dovolila pri žebcih za denar spuščanih, da namreč ne potrebujejo takega dovolila tisti, ki imajo svoje kobilarije, Če hočejo svoje žebce pripuščati h kobilam za pleme iz kake druge kobilarije, niti gospodarji angleških čistokrvnih žebcev, Če jih hočejo pripuščati k tujim kobilam. Samo po sebi se razume, da pri tem morajo zdravstveni oziri popolnoma zadovoljavati. 16. Političnemu deželnemu oblastvu je prepuščena skrb za to, da se spustni lističi in vpisniki po zapovedanem obrazci natisnejo ter gospodarjem takih žebcev da na znanje, kje lahko dobodo teh tiskovin, kolikor potrebujejo. Državna blagajnica se zaradi tega ne sme obre-menjati. 17. Politična obla3tva naj skrbe, da se ta določila in zlasti tudi določila s kraja v misel vzetih minister-skih ukazov na tanko izpolnujejo, kolikor poslednja niso predrugačena s pričujočim ukazom, ter naj sosebno čujejo in svojim podstojnim nadzornim organom velevajo čuti nad tem, da se vsak slučaj brezoblastne hoje z žebci od enega v drug kraj zaradi spuščanja, in tako tudi vsak slučaj spuščanja žebcev, ki imajo nalezljivo bolezen na sebi, brez odloga vzame v razpravo, kakor postave pišejo. 18. Preklicujeta se §§. 3 in 4 za Cesko izdanega ukaza poljedelskega ministerstva od 17. avgusta 1870 o tem, kako postopati pri podeljevanji dovolil za spuščanje privatnih žebcev. 19. Ta določila začn6 veljati s tistim dnem, katerega se razglase.