V Ljubljani, dne 10. novembra 1930 Cena posamezni številki 1'50 Din XII. leto. »NAŠ GLAS“ Izide v>a-kega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40*—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo je dodati poštnino, ass Oglasi po ceniku. = NAŠ GLAS Uredništvo t Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvos Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnic« v Ljubljani štev. 11.467. Osrednje glasilo državnih nameščencev in upokojencev. Komunike plenarne seje uprave Glavnega Saveza državnih uradnikov in uslužbencev za kraljevino Jugoslavijo. Glavni Savez državnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev je po* slal Zvezi državnih nameščencev in upokojencev na njen dopis z dne 20. oktobra t. L, štev. 433/30. nastopni komunike: »Dne 12. oktobra t. 1. se je vršila seja uprave Glavnega Saveza državnih uslužbencev, na kateri so bili poleg širše uprave navzoči predstavniki vseh Zvez in organizacij, včlanjenih v Glavnem Savezu. Predsednik Glavnega Saveza dr. Mih. Jovanovič je otvoril sejo ob 10. uri dopoldne s pozdravom navzočim delegatom ter je v daljšem govoru očrtal predloge in želje, ki so bile pri* občene V času od zadnje seje Glav» nega Saveza od raznih pri njem včla* njenih organizacij. Za tem se je prešlo na dnevni red. Pri vsaki točki se je razvila razprava, ki so se je udeležili skoraj vsi delegati, tako da se je morala seja nadaljevati tudi popoldne. Največ se je razprav* Ijalo o potrebi skorajšnje objave no* vega uradniškega zakona, o ukinitvi prispevkov za Zvezo nabavljalnih za* drug in o mestu, kjer naj bi se vršil letošnji kongres. Ob zaključku konference so se poleg ostalih sprejeli tudi sledeči V spoznanju, da je mogoč uspeh samo v složnem delovanju, so zastop* niki vseh kategorij p. t. t. uslužbenstva sestavili spomenico, katero so podpi* sale Oblastna organizacija p. t. t. uslužbencev. Maturantsko i društvo poštnih uradnikov in Društvo promet* nih poštnih uradnikov. Spomenica je bila naslovljena in predložena g, mini* strskemu predsedniku, generalu Živ* koviču. Iz spomenice same posnemamo nekaj odlomkov, ki so splošnega po* mena: »Kraljevska vlada je uvidela, da zavisi izboljšanje državne uprave sa* mo od tega, ako se onim, ki izvršujejo posle državne uprave, izboljša mate* rialni in socialni položaj. Zaradi tega je izboljšala v lanskem in tekočem letu v vseh resorih državne uprave, skupno z reorganizacijo njih službe in ustroja, tudi službene razmere in osebne prejemke uradnikom I„ II. in III. kategorije, a v prometnem resoru tudi zvaničnikom in služiteljem. Vlada je šla jše dalje in je začela urejati službene prilike in osebne pre* jemke uradnikom II. kategorije po* sebno s tem, da je odprla v II. katego* riji poleg najvišje položajne 1. skupi* ne še skupino 1. a, tako bi mogli urad* niki doseči tudi to skupino, im s tem, da je odob*ila uradnikom 1., 2. in 3. skupine II. kategorije posebne službe* ne doklade v višini 600, 450 in 300 Din. ^a ta način se koristijo s tem doslej deloma ali v celoti: 1. uslužbenci vseh kategorij ministrstva za promet; uradniki finančne uprave; 3. urad* ttiki ministrstva notranjih del; 4. urad* niki ministrskega predsedništva; 5. uradniki trgovinskega ministrstva; 6. uradniki gozdarske stroke; 7. urad* niki socialne in zdravstvene stroke; uradniki v prosvetnem resoru; ■ uradniki monopolske uprave. — P- t. t. uslužbenci ne morejo razu* meti, iz katerega razloga se ž njimi Glavni Savez naj takoj na mero* dajnih mestih ukrene vse potrebno, da se novi uradniški zakon in zakon o pokojninah čim preje uveljavi. Če bi se ta dva zakona ne mogla v doglednem času objaviti, naj bi se iz* poslovala specialna doklada tudi za ostale uslužbence L, II. in III. katego* rije, ki jo doslej niso prejemali, prav •tako pa tudi nujna materialna pomoč vsem upokojencem, ki niso bili upo* kojeni po novem zakonu. Odtegovanje prispevkov za Zvezo nabavljalnih zadrug ,naj se vrši samo za dobo 36 mesecev, vendar pa za ta čas brez razlike od vseh državnih uslužbencev. 1 , Upokojencem naj se prizna ne* omejena ugodnost polovične vožnje po državnih železnicah, kar bi bilo brez dvoma !v interesu državnih do* hodkov. Našim, v inozemstvu živečim upo* kojencem naj se izplačuje neokrnjena draginjska doklada. V I. draginjski razred naj se uvr* stita mesti Maribor in Murska Sobota. Vsi državni uradniki in upokojen* ci naj se oproste plačevanja odkup* nine za osebno delo v smislu zakona o samoupravnih cestah. Oženjenim uradnicam je priznati pravico do polne draginjske doklade.« drugače postopa kakor z uslužbenci ostalih resorov. Ni dvoma, da je njim treba izboljšati materialne razmere prav tako kakor drugim, ker žive pod ravno tako težkimi življenjskimi po* goji kakor ostali državni uslužbenci. A v pogledu na značaj njihove službe se lahko brez pretiravanja reče, da je p. t. t. služba kot prometna panoga državne uprave ena od najtežjih in najnapornejših, kar jih je v državni upravi. iPoštno*telegrafsko*telefon'ski uslužbenci morajo opravljati službo ob vsakem času, ponoči in podnevi, ob nedeljah in praznikih, v mrazu in vročini, na železnicah in parobrodih — z veliko odgovornostjo. Dobro oprav* Ijana p. 1.1. služba donaša mnogo k na* predku države na narodno*gospodar* skem in kulturnem polju, a njena funk* cija je ena od najvažnejših v aparatu celokupne državne uprave.« Zato se omenjena tri društva p. t. t. uslužbencev obračajo do g, mi* niistrskega predsednika z naslednjo prošnjo: »1. Da izvolite ukreniti, kako bi se prenehalo z zapostavljanjem p. 1.1. stroke in njenih uslužbencev ter da se odstrani nepravičnost, ki se je sto* rila p. t. t. uslužbencem s tem, da niso dobili specialnih doklad, in da se sploh preneha z neenakim tretiranjem dr* žavnih uslužbencev posameznih reso* rov. To bi se dalo doseči edino na ta način, da se čim prej sprejme in uve* Ijavi novi uradniški zakon, ® katerim bi bili enakopravno, objektivno in pravično urejeni pravni, socialni, ma* terialni in moralni odnošaji državnih uslužbencev po značaju in težavnosti službe, in ki bi državne uslužbence trajno in popolnoma osigurah 2. Da se v primeru, ako bi bile skorajšnjemu i uveljavljenju novega uradniškega zakona napoti kake tež* koče, priznajo s posebnim zakonom specialne doklade za službo tudi p. t. t. uslužbencem, podobno kakor se da* jejo uslužbencem prometnega ministr* stva, odnosno uslužbencem ostalih državnih ustanov in oblasti. 3. Da se tudi za p. t. t. stroko od* pre v II. kategoriji poleg 1. skupine še La skupina s prejemki uradnikov 5. skupine I. kategorije, kakor se je to že storilo tudi v resoru finančne uprave. 4. Da se popravijo pogreške, ki so se prizadele uradnikom II. kategorije ob priliki dosedanjih napredovanj ter da se oni uradniki, ki so po pomoti uprave doslej izostali od napredova* nja. unapredijo še pred sprejetjem novega uradniškega zakona tako, ka* kor je to predložila organizacija in direkcija pošte in telegrafa, ker bi se s tem izognilo krivici, da se prizade* tim uradnikom zaradi dosedanjih ne* pravičnosti napravi pri prevajanju na novi uradniški zakon zopet nova kri* vica. 5. Da se računa vojaška služba tudi za napredovanje v položajne skupine, ker ni pravično, da se kaznu* jejo oni, ki so pri vojakih, posebno v času vojne, stavljali svoje življenje na razpolago domovini in kralju, s i Prav mnogokrat se čuje iz ust •nasprotnikov zadružnega pokreta, da so nabavljalne zadruge povsem isto kar trgovci, ker kupujejo in prodajajo blago, držeč se pri tem trgovsko*kon* kurenčnega principa. Tudi med nami, državnimi nameščenci, se dobe ljudje takega nazora. Da, na prvi pogled res izgleda, da so posli zadruge samo trgovskega značaja; toda če pogleda* mo stvari bolj v dno, pridemo do dru* gega zaključka. Treba je samo neko* liko poznati zgodovino zadružnega (pokreta, pa smo si o koristih, ki jih donašajo zadružna podjetja, na jas* nem. O tem nas poučijo tudi razmere, ki vladajo na Angleškem, v domovini nabavljalnih zadrug. V letu 1914. je štela namreč An* glija 1391 nabavljalnih zadrug s 3054.297 člani. Promet teh zadrug se 5e gibal med 2000 do 2600 milijoni. V nadaljnih letih je sicer padalo število 'zadrug, naraščalo pa je število član* stva. Zanimivo in umljivo! Male za* druge so se združile z večjimb vsled česar se je promet dvigal v skoro ne* verjetne vsote. Toda če pomislimo, da se udeležuje v Angliji sk"ro polo* vica prebivalcev zadružnega gibanja, tedaj nam bodo razumljive visoke šre* vilke, ki prekašajo štirikratno vsoto Zelo zanimive podatke nam nudi letnega proračuna naše države, zgodovina razvoja nabavljalnm za* drug na Angleškem. Kaj vse so znale ustvariti te celice! Naši ljudje tega ne bodo verjeli, a je vendar dejstvo. 1 Kdo ne bi rad stanoval v brez* plačnem stanovanju? Prav gotovo vsakdo izmed nas, če že ne vsi, kar nas je ma svetu. Toda v današnji go* spodarski strukturi se zdi, da je ne* mogoče kaj takega; in vendar je to mogoče! V mestecu Bonnybridge na Škotskem imajo prebivalci brezplačna stanovanja. Do tega so prišli, ker so prebivalci tega paradoksnega mesteca zvesti odjemalci — konzumenti na* Javljalne zadruge, v kateri nabavljajo vsako najmanjšo potrebščino. Zato so pa povračila — ali kakor jih tudi dru* gače imenujemo: dividende — tako visoka, kakor stanovanjska najemni* na. Seveda moramo pripomniti, da so na Angleškem najemnine nižje kot pri nas. iPotemtakem ne vplačujejo Jonnybridgani najemnin iz svojih me* tem, da se jim vojaška služba ne ra* čuna za napredovanja po položajih. 6. Da se prevedejo zvaničniki in služite!ji, kateri imajo za to predpi* sano šolsko izobrazbo, v III. kate* gorijo. 7. Da se istočasno, kadar se sprej* me novi uradniški zakon, popravi tudi materialni položaj pogodbenih po* štarjev, tako kakor je to ponovno predlagala in zaprosila organizacija. To so glavne želje in prošnje p. t. t. uslužbencev, za katere so se doslej leta in leta borili brez uspeha in ki jih polagajo ob tej priliki v Vaše roke, gospod ministrski predsednik, s polno zaupanja in nade, da to pot ne bodo ostale brez odziva. Istočasno pa, ko se Vam, gospod ministrski predsednik, p. 1.1. uslužbenci usojajo predložiti svoje prošnje in že* lje, Vas prosijo,, da izvolite sprejeti v vednost tudi izraze vdanosti in za* hvale vseh poštno*telegrafskih in tele* fonskih uslužbencev z njihovo izjavo, da bodo uslužbenci te delikatne usta* nove delali strpljivo in požrtvovalno z ljubeznijo, gorečnostjo in popolnim razumevanjem intencij kraljevske vla* de za dobrobit in srečo domovine in visokega kraljevskega doma.« sečnih, odnosno tedenskih dohodkov, kakor je to splošen običaj. Pomembno pa je, da angleške na* bavljalne zadruge «e vračajo članom prebitka v celotnem iznosu, temveč se pretežni del doda rezervnemu fondu ali kakor Angleži pravijo: rezervne* mu kapitalu. Iz tega fonda se namreč črpa potrebni denar v svrho kritja stroškov za dobrodelne ustanove, za povečanje obrata, za propagando itd. Angleško zadružništvo m le skoro najjačje podjetje te otoške države, ampak tudi najbolj bogato dobrodel* no društvo. Kapital angleških nabav* 1 jalnih zadrug prekaša namreč vsoto 30 milijard dinarjev. Kar se tiče do* brodelnih ustanov angleških zadrug, naj omenimo le bolnice in okrevali* šča. Poleg tega delujejo zelo živahno zadruge, zadružna nakupovalna zveza in zveza britanskih kunzumnih za* drug na vzgojnem in izobraževalnem polju, to je z ustanavljanjem novih šol, z upeljavo učnih kurzov in z iz* dajanjem številnih časopisov. Baš pred kratkim časom je kupilo angle* ško zadružno založništvo ilustrirani tednik »Reynolds illlustrated Week* ly«, kateri izhaja v 450.000 izvodih. Visoko kupno vsoto več desetih mi* lijonov dinarjev so zbrali zadružniki potom prostovoljnih prispevkov. Živahni propagandi angleških na* bavljalnih zadrug na zadružnem po* lju je pripisati, da je našla ideja za* družnega gibanja odmev pri vseh sta* novih obeh spolov. Celo v šolah se tvorijo skupine mladih zadružnikov/ ki pridobivajo zadružnemu .gibanju novih članov in vplivajo nanje, da ne zapravljajo prostega časa po nepo* trebnem, v brezdelju ali celo s škod* Ijivimi zabavami, ampak v zdravi okolici zadružnih krožkov, ločeno za ženske in moške. V teh krožkih, ki obstojajo skoro pri vsaki zadrugi, se zbirajo zadružniki ter si krajšaj,o čas na razne načine, s čitanjem, z igra* njem, s predavanji in s sličnim, a žene razpravljajo o raznih vprašanjih, ki zadevajo ženo kot gospodinjo in mater. Toda zadružno gibanje na Angleš* kem še ni doseglo viška. Morda se nam zdi to, kar so doslej ustvarile angleške zadruge, največjd-možnost; pozabiti pa ne smemo, da so Angleži sklepi; Poštni uslužbenci složni za izboljšanje svojega položaja. Pravilno pojmovanje zadružništva« Angleži kot zadružni prtaktiki. predvsem praktični ljudje, ki iščejo vedno novih načinov za izboljšanje eksistenčnih pogojev s povečanjem obsega zadružnega delovanja z na? menom, da bi se oblagodarilo po možnosti čimveč ljudi. S tem name? nom so ustanovile zadruge v letovi? ščih, kopališčih, zdraviliščih itd. svoje podružnice. Znano je prav gotovo vsakomur, da so cene živil v navedenih krajih neosnovano visoke. Posestniki hote? lov in prodajaln v teh krajih izrab? Ijajo kupčijsko priložnost z navija? njem cen v veri, da si iščejo zdravja v dragih letoviščih le premožni bol? niki. Ta okolnost ki jo ne morejo preprečiti stroge policijske odredbe, je bila vzrok, da si je le malo izvo? Ijenih privoščilo zdravljenja v zdravi? liščih in zato so se tu vsidrale po? družnice angleških zadrug. Zadružno gibanje stremi torej povsod za zniža? njem cen in za nabavo potrebščin po najpovoljnejši ceni in kolikor mogo? če dobre kakovosti. Letovišča so to? rej za delovanje angleških zadrug hvaležno polje. Edina težkoča je ob? stojala v vprašanju povračil in to iz knjigovodstveno ? tehničnih razlogov, kajti letovanje je razmeroma kratko, a pribitki se izplačujejo koncem po? slavnega leta, kvečjemu polletno. To? da tudi brez povračil so bile cene še vedno nižje v zadrugah, kakor \v za? sebni trgovini. Zadružne trgovine so bile prve, ki so začele prodajati blago v netto? tež', to se pravi, da je kupec?zadruž? nik plačal resnično težo blaga, ne pa, kot se je dogajalo v privatni trgovini da je kupec plačal z blagom tudi ovoj po blagovni ceni. Ta takozvan »pravi kupčijski obraz«, ki je veljal in še vedno velja kot osnovno načelo na? bavljalnih zadrug, je prisilil tudi pri? vatno trgovino, da ni izrabljala kon? zumentov na opisani način. Nadalje je razvoj zadrug vplival na privatno trgovino toliko, da se je morala za? dovoljiti z bolj zmernim dobičkom. Spekulativna konjunktura v detajlni trgovini je prenehala. Marsikaj bi lahko navedli iz zgo? dovine zadružnega razvoja, kar bi pričalo o veliki blagodati, ki jo nudi zadružn štvo človeštvu. Angleži kot mirni in resni ljudje, katerih karak? ter se izraža v nacionalnem egoizmu, niso bili privrženci romantične blod? nje, ki je odsevala samo v besedah za pobratimstvo človeštva, pač pa so dokazali z delom na zadružnem polju, kako treba pobratimstvo dejanski iz? vajati (To »Zadrugarju«, Ljubljana. Uradniško zadrugarstvo. Sarajevski »Glasnik Umirovljeni? ka« je o anketi, ki se je vršila dne 11. in 12. oktobra v Beogradu glede kre? ditnih in stanovanjskih zadrug objavil sledeče poročilo: »V /Beogradu se je vršila anketa Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev pod predsedstvom načel? nika zveze dr. Dušana Letice, prvega pomočnika finančnega ministra Glav? ni rezultati ankete so: Z mesečnimi odbitki od uradni? ških plač, ki naj po uredbi trajajo tri leta, se je doslej v dveh in pol letih nabralo dvajset milijonov dinarjev. Večina se je izjavila za to, da se ti, na tri leta omejeni odtegljaji po 10 in 5 Din na mesec pretvorijo v stalne odtegljaje na ta način, da se smatrajo kot last uradnika, da se pa ob njegovi smrti povrnejo družini. Zveza naj tudi v bodoče v dosedanji obliki finansira vse kreditne zadruge. Višina vloge v kreditnih zadrugah mora znašati naj? manje 100 Din, vloge naj se pa obre? Najbolj pošteno Vas postreže z zimskimi oblačili I. MAČEK Ljubljana, Aleksandro a cesta 12 stujejo od čistih presežkov. Za dovo? litev kreditov se mora zahtevati me? niča. , 1 Kot pogoj za članstvo pri Kredit? ni zadrugi mora ostati obvezno član? stvo pri Nabavljalni zadrugi. Zahteva se obvezno in stalno varčevanje. V okviru zadrug naj se organizira po? moč ob smrti rodbinskih članov in pomoč za pogreb. Za sedaj je maksi? malna obrestna mera za posojila osem odstotkov. Priporočilo se je Zvezi, naj prevzame jamstvo za vloge. O tem naj bi Zveza izdelala pravilnik. O stavbni akciji se je sklenilo to?le: ! Mogla bi se uporabiti dva načina: zadružne hiše in družinske hiše. Poso? jila bi se dajala stavbnim zadrugam do polovice stavbne vrednosti poslop? ja. Kot družinska hiša je pojmovati samo stanovanje za zadrugarjevo dru? žino. Gmotna sredstva za gradnjo so: posojila pri Zvezi, prispevki članov samih, gmotna pomoč banovin v obliki posojil in jamstev za kredit ter ob? činska pomoč v obliki darovanja stav? bišč in prevzema jamstva za posojila. Tako na primer jamči mariborska ob? čina do višine 80 odstotkov vrednosti. Stavbna akcija naj se izvaja po po? manjkanju stanovanj v poedinih kra? jih.« Statistika jugoslovenskega državnega uslužbenstva. Po uradnih podatkih, katere je ne? davno objavilo finančno ministrstvo, je po tekočem proračunu (1930./31.) vsega skupaj v državni službi 201.058 nameščencev, dočim jih je lanski pro? račun (1929./30.) izkazoval samo 187.165. Povečalo sc je število uslužbencev za največ v prometnem ministrstvu, v vojnem ministrstvu, v notranjem in prosvetnem ministrstvu. Iz posebnih pregledov se vidi, da je naraslo pred? vsem število dnevničarjev, kontraktu? alnih in honorarnih uslužbencev (za 5386), nadalje število zvaničnikov (za 2359) in podčastnikov za (2038). Po banskih upravah so uradniki razdeljeni takole: dravska 5747, sav* ska 8545, dunavska 7191, vardarska 4717, drinska 4504, moravska 3534, zetska 3353, primorska 2623, vrbaska 2079, Beograd 1835, skupaj 44.128. Pregled izdatkov po proračunu je tak?le: osebni: splošna uprava 4117'9, državna podjetja 1432’6, skupno 5550'5 milijonov Din ali 4L6% vseh državnih izdatkov, materialni izdatki pa so bili sledeči: uprava 4329-8, podjetja 3467‘7, skupno 7797’5 milijonov Din ali 58'4% vseh državnih izdatkov. Vestoik. Praznovanje češkoslovaškega na? rodnega praznika. V imenu Zveze dr? žavnih 'nameščencev in upokojencev v Ljubljani je izrazil dne 28. oktobra ob priliki češkoslovaškega narodnega praznika konzulu Češkoslovaške repu? blike v Ljubljani, g. Františku Reslu iskrene čestitke vsega organiziranega državnega uslužbenstva načelnik Zve? ze, g. Makso Lilleg. (Obenem je sporo? čil čestitke tudi v imenu Društva dr? žavnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani. Višji strokovni izpiti uradnikov finančne kontrole. Finančno ministr? stvo je pravilnik za polaganje višjega državnega Strokovnega izpita uradni? kov finančne kontrole spremenilo to? liko, da sestavljajo odslej izpraševal? no komisijo kot predsednik načelnik občega odelenja, dva člana uradnika davčnega odelenja, eden iz občega od? delka, eden iz carinskega oddelka, eden pa iz uprave državnih monopo? lov. Razen predsednika šteje po no? vem torej komisija še pet članov. Izdajanje železniških legitimacij železniškim upokojencem. Po odločbi generalne direkcije državnih železnic je določeno, da izdajajo železniškim upokojencem legitimacije za ugodnost? ne vožnje posamezne železniške di? rekcije, in sicer: železniška direkcija v Beogradu za mesto Beograd in za ozemlje finančnih direkcij v Nišu in Skoplju, železniška direkcija v Ljub? Drago Gorup & Co. LJUBLJANA Miklošičeva cesta 14/11 K\ GISOM Izdelava in prodaja E.\ DETA ir, damske in moške konfekcije. — Naro-J*r daj« sse miti čda po meri se izvr-ä A O It Jt D li. E ! šujejo hitro in točno Ijani za ozemlje dravske finančne di? rekcije v Ljubljani, železniška direkci? ja v Zagrebu za področje finančnih direkcij v Zagrebu, v Banji luki in v Splitu, železniška direkcija v Sarajevu za področje finančnih direkcij v Sara? jevu in v Podgorici, a železniška direkcija v Subotici za ozemlje finančne direkcije v Novem Sadu. ( Železniški delavci in odkupnina osebnega dela. Gradbeno ministrstvo je zaradi plačevanja odkupnine za osebno delo nižjih železniških usluž? bencev izdalo naslednje tolmačenje zakona o samoupravnih cestah, ki se glasi: »V § 38. zakona o samoupravnih cestah, kakor tudi v § 3. zakona o iz? menjavah in dopolnitvah tega zakona je predpisano, da morajo plačevati odkupnino za osebno delo vsi državni, banovinski in občinski uradniki in uslužbenci civilne in vojaške službe. Ker spadajo tudi zvaničniki, služitelji in delavci železniških naprav v držav? ni službi med državne uslužbence, se samo po sebi razume, da so dolžni plačevati odkupnino za osebno delo in se jih zaradi tega ne more oprostiti plačila odkupnine, oziroma jim vrniti že odtegnjeno odkupnino.« . Pogrebni sklad društev finančne stroke. Ljubljansko poverjeništvo Udruženja poreskih činovnika obvešča s tem vse tiste finančne uslužbence, ki so se obrnili na poverjeništvo z vpra? sanji glede članstva pri imenovanem starem pogrebnem skladu društev fL nančne stroke, da morejo ostati (ozi? roma nanovo postati) člani tega skla? da tudi kot poedinci na ta način, da pristopijo kot pomožni člani v imeno? vano Udruženje. !Po novih pravilih postane lahko član le?tega vsak finan? čni uslužbenec brez razlike kategorije. Pojasnila daje odbor Udruženja po? reskih činovnika, poverjeništvo Ljub? Ijana. Stanarina učiteljstvu. Pod tem na? slovom poroča »Učiteljski Tovariš«: »Prava muka i za učiteljstvo i tea bb? čine je stanarina. Nešteto je še tova? rišev in tovarišic, ki še niso dobili iz? plačane stanarine, dasi že poteka sed? mi mesec, odkar jim pripada stanarina od strani občin. Glavni vzrok je pač to, da večina podeželskih občin ne Jules Lemaitre: V lesenem konju. (Na robu Enej ide.) l(Konec.) Z neznansko naglico se zaženeta naravnost na Laokoonta, mu dvakrat ovijeta noge, roke, život in tilnik, in še se dvigata njuni sikajoči glavi nad njim. Z rokama skuša raztrgati njun objem in obupno tuli v nebo. Toda kmalu umolkne... in kači se lepo mir? no vrneta v morje. »Imenitno!«, je dejal poleg mene Mahaon. »Svečenik nas pa le ni mogel!« »Kaj ne bi malo pili?« je rekel Akamant. »Še ne,« sem odgovoril. Toda Trojanci se nič več ne obo? tavljajo. Kriče, da je bil Laokoont kaznovan, ker je zagnal kopje v sve? tega konja in da velja potegniti or? jaški stvor prav na grad, kjer so shra? njene podobe bogov in (da je treba z molitvami potolažiti Paladino neje? voljo. »Zdaj smo pa tam!« mi‘pravi Ter? mander. Odgovorim mu: »Bogovi zmešajo pamet tistim, katere hočejo pogubiti.« Zares, Trojanci pripravljajo svoj pogin z naglico, ki bi mogla osupniti. Nekateri podirajo del mestnega ob? zidja, da bo mogel konj skozi. Drugi mu pripenjajo za vrat močne vrvi. Tesarji in kovači' dvigajo iz vzvodi noge in pritrjujejo na vsako nogo os, na katero nataknejo valjar iz najmoč? nejše hrastovine. Seveda pri tem izgubimo večkrat ravnotežje Zato rečem prav po tihem tovarišem: »Zavijmo orožje v odeje, da nas rožljanje ne izda.« Množica potegne za vrvi. Ogrom? na pošast se zaguga in se premakne. Otroci in device jo spremljajo s ple? som in petjem. , , »Vse gre kot namazano,« pravi Akamant, »Pijmo!« »Na zdravje lepih trojanskih de? klet,« pristavi mladi Pir. Dovolim, da razvežemo enega me? hov. Podajali smo si ga z rok v roke. Toda Akamant je nagnil močneje ne? go ostali tovariši, zakaj preko mere je ljubil vino in ni znal krotiti svojega poželenja. Medtem smo se počasi pomikali proti mestu. Včasih nas je tako močno streslo, da smo popadali drug na dru? gega. No, pobrali smo se in se trudili, da ne izbruhnemo v smeh. Konja so zvlekli skozi ozidje. Trojanci so ga postavili v gradu prav pred templom Palade in so nam sto? rili končno uslugo, da so nas pustili same. Odšli so v mesto, da slavnostno in s pojedinami proslave prihod ko? nja. Niso si pa mislili, da slave na ta način lastni svoj pogin. ' Noč je padala. Pričelo se je mra? čiti v naši duplini. Toda veselili smo se, ker smo vedeli, da ob isti uri zapu? ščajo Grki Tenedos in da plovejo nji? hove ladje proti trojanski obali. Vse naokoli je postalo popolno? ma tiho in pusto. Toda šum iz mesta smo čuli ves čas in nismo se še upali zapustiti našega zavetja. Večerjali smo v temi in tipaje. Brez dvoma je Akamant izrabil temo in se je napil čez mero. Zakaj kar naenkrat se je začel razgovarjati čisto na glas, nato je pa pričel tuliti na vse grlo neko pivsko popevko. Bali smo se, da bi kak Trojanec, ki bi hodil kje v bližini, slišal glasove in tekel naznanit rojakom, da nekdo prepeva v konjskem trebuhu. Toda bilo je čisto nemogoče, da bi s prigo? varjanjem dosegli, da Akamant ob? molkne, prav tako pa ni bilo lahko ga v gosti temini s silo pripraviti k mol? ku. Neugnan vrag je podpihoval tega pijanca. Taval sem za hrupom, ki ga je povzročal in poskušal, da ga zagra? bim. Ampak, kadar sem že mislil, da ga držim, sem opazil, da to ni on. Ker je bil razkačen zaradi očitkov in naših groženj, je potegnil meč in ma? hal kar križem. To smo opazili ne z očmi, ampak po bolečinah, ki so jih kar nenadoma začutilT nekateri tova? riši, katere je na slepo oklal. Med ra? njenci jih je bilo nekaj, ki niso mogli zadržati krikov bolečin. Pijanec je pa kar naprej tulil svoje pesmi. Drug ob drugega smo se zadevali v temini. In kadar sem se v ti zmešnjavi in prepla? šenosti z roko dotaknil kakega obraza ali roke, sem se omočil s krvjo, ki je nisem videl. Bili smo izgubljeni. Že se nam je zdelo, Hä slišimo zunaj korake, ki so se približevali... Tedaj mi je neko božanstvo vdih? nilo rešilno zvijačo. Umaknil sem se na en konec naše ječe in se s hrbtom naslonil ob steno. Po imenih sem po? klical vse tovariše, razen Akamanta. In ko sem se prepričal, da so vsi pri meni, in da je pijanec sam ločen od nas, sem se splazil po tleh, dokler ni? sem zagrabil za Akamantove nove. Za? man se je branil, naglo sem se mu pri? tipal prav do vratu, katerega sem obe? roč na vso moč stisnil. Zleknil se je, kakor je bil dolg in širok. Z nogami je še malo otepaval, ipa ne dolgo. Brez dvoma smo z Akamantovo smrtjo potolažili srd nekega boga, za? kaj odslej nam je šlo vse po sreči. Čuli nismo nič več, globoka tišina je zavladala. Trojanci so že pospali-Skozi ozke linice smo dolgo gledali Hitro! 50.000 dinarjev RADION nagradna naloga ki se zaključuje 30. XI. 1930 Kdor želi dobiti nagrado, naj gre takoj k svojemu trgovcu in naj zahteva brezplačno karto za sodelovanje in pogoje! razpolaga z denarnimi sredstvi. Ti učitelji(ice) se pa lahko tolažijo s tem, da so vsaj na jasnem glede stanarine, ki jo bodo končno le dobili izplačano. V težjem položaju so učiteljice, ki so poročene s šolskimi upravitelji. Zakon ničesar natančnejšega za nje ne dolo* čuje. Vsakdo si pač to zadevo tolmači po svoje. Seveda si večina občin tok mači tako, da učiteljici, soprogi šok skega upravitelja, ne pripada stanari* na, češ, da ima stanovanje v naravi. Upravitelji pa zahtevajo stanarino. Kdo ima prav? Rešite to uganko! Pri* pomnim le eno dejstvo. Na šoli je upravitelj, ki mu je soproga učiteljica, ima v šoli stanovanje iz dveh sob. Tudi tretja učna moč ima v šoli stano* vanje. Tako občina stanarine ne pla* čuje. Na drugi šoli so tudi tri 'učne moči. Upravitelj z ženo. ki ni učite* Ijica, ima stanovanje iz dveh sob. Druga učna Imoč ima v šoli stanova* nje, a tretja ga nima in zato ji občina plačuje stanarino. Jasno je na prvi po= gled, da je prva občina v srečnejšem položaju in si bodo občine želele uči* teljev zakonskih parov, da jim ne bo treba potem plačevati stanarine. Še nismo na jasnem glede vprašanja sta* narine s šolskimi upravitelji poročenih učiteljic.« Pospešitev poslovanja državnega sveta. Ker je bilo ,v državnem svetu še mnogo zaostankov iz prejšnjih let, je predsednik ministrskega sveta od* ločil, da je vsako ministrstvo odpo* slalo začasno v državni svet po enega Starejšega konceptnega uradnika, ki bodo pripravljali in urejevali razprav* no gradivo. Odslej bo imel državni ßvet seje dopoldne in 'popoldne (ter bo z 12 novimi tajniki mogoče tekoče zadeve sproti odpravljati. Na ta način bo v nekaj mesecih glavni del za* ostankov rešen, tako da strankam, ki vlagajo tožbe, ne bo v bodoče treba tako dolgo čakati na razsodbo. To bo prav posebno dobro došlo tudi mno* gim državnim nameščencem, ki že težko čakajo na rešitev svojih tožb. Razdržavljenje poštnih uradov. Ljubljanska oblastna poštna organiza* cija je vložila pri zbornici TOI ob* širno utemeljeno vlogo in ji predočila neobhodno potrebo, da se izda nov pravilnik o pogodbenih poštah, s ka* terim naj bi se uredilo in izboljšalo gmotno stanje pogodbenih poštarjev. To vlogo je OPO vložila zato, ker na* merava poštna uprava še nadaljnjih 32 državnih poštnih uradov, ki imajo manj kot po 40.000 delovnih enot na leto, razdržaviti. Nov zakon o zavarovanju delav* cev. Ministrstvo za narodno zdravje in socialno politiko izdeluje nov zakon o zavarovanju delavcev. Sprva se je hotelo sedanji zakon samo spremeniti, oziroma popraviti, pri tem se je pa ugotovilo, da je potreben docela nov zakon, ki bo popolnoma v skladu s potrebami in zahtevami delavskega zavarovanja. Prav tako se izdelujeta proti obali: baklja je zaplamtela na la* dijskem klunu. To je dogovorjeni znak; kakšna radost! Odprli smo za* klopna vratiča in se po vrvi spustili na tla. Razkropili smo se po mestu, ki je bilo pokopano v spanju in vinu. Poklali smo nočne straže in odprli mestna vrata grški vojski. K. D. Mičun M. Pavičevič: Črnogorci o priroma i anegdotama. O tej zbirki smo že poročali. To* krat je na vrsti 7. knjiga v izdaji Ju* goslavenske Akademije v Zagrebu s predgovorom drja. Gavre Manojlovi* ca. Iz folkloristično zanimivega dela nekaj drobtin. Drago prenočišče. Jovanovič iz Bjelopavličev je bil najbogatejši človek v svojem selu. V svojih 70 letih življenja ni nikdar pre* nočil v mestu, češ, da se ne bi omeh* kužih Neko noč pa se je vendar moral zadržati v Danilovem gradu in vpra* sati za prenočišče v krčmi Simona »Hrvata« i(Srb iz Gospića na Hrvat* skem. Kot vojni begunec je prišel v Črno goro, kjer se je hrabro udeležil vseh bojev s Turki. Umrl je leta J925. na Danilovem gradu star 115 let). Si* nova zakona o zaščiti delavstva in o inspekciji dela. Monopolski zakon. V upravi dr* žavnih monopolov se dokončujejo po* slednja poglavja zakona o monopolu. Doslej so dovršena poglavja o mono* polu na sol in na kolke, v kratkem bodo pa zaključena tudi ostala poglav* ja ter bo ves zakonski osnutek v naj* krajšem času izročen finančnemu mi* nistrstvu v presojo. Najvažnejše, a tudi najbolj zamotano je bilo vpraša* nje o kazenskih določbah. Nova davčna uprava. 'Po poročilih iz Beograda je finančno ministrstvo odločilo, da se ustanovi v Kostanjevici na Dolenjskem spet davčna uprava. Znano je, da je bil v Kostanjevici dol* ga desetletja davčni urad, ki je bil pa ob reorganizaciji finančne uprave pred dvema letoma opuščen in Kostanjevica prideljena davčni upravi v Krškem. Kdo to razume? Dočim stane obi* čajne dni vožnja z avtobusom do po* kopališča pri Sv. Križu tri dinarje, si moral plačati na Vse Svete vsaj štiri ali celo pet dinarjev za isto pot. Še Židje pravijo: »Die Menge macht’s«, ljubljanski avtobusni podjetniki si pa menda mislijo, da je ob večjem pro* metu treba tudi več zaslužiti. Torej čisto po starorimskem geslu »Non olet« ali po naše: pijeteta je pijeteta, kšeft je pa kšeft. Izdatki za državne uslužbence v Avstriji. Avstrijska zvezna vlada je sestavila proračunski predlog za leto 1931./32. Skupni dohodki so predvide* ni z zneskom 2166 milijonov šilingov, izdatki pa z 2130 milijonov šilingov. Od celotne vsote izdatkov odpade na osebne izdatke, to so v prvi vrsti služ* beni prejemki državnih uslužbencev in upokojencev, impozantni znesek 1337 milijonov šilingov. V primeri z letošnjim avstrijskim proračunom so ti dohodki in izdatki znatno povečani. Kaj pa je treba upoštevati pri res dukcijah uradništva? Na to vprašanje odgovarja nemška »Beamtenkorres* pondenz« prav točno takode: V Nem* čiji je 11.000 državnih zakonov. Dr* žavni zakonik, ki objavlja zgolj držav* ne zakone, obsega nad 65.000 strani. K temu je treba še prišteti 3 milijone pojasnil, pravilnikov, deželnih zakonov, razglasov, navodil in ukazov, občin* skih naredb, policijskih odločb, uredb itd. Če bo torej nemška državna vlada hotela znižati število uradništva, bo morala predvsem poskrbeti za čim hi* trejšo in čim velikopoteznejšo ter res korenito preosnovo vsega državnega in upravnega ustroja. Za tako kompli* cirano upravno zgradbo je seveda po* trebno tako veliko število uradništva, kakor ga Nemčija danes ima. Opozarjamo na današnji oglas tvrdke DRAGO GORUP & CO. Odprava vizuma med Jugoslavijo in Romunijo. V Beogradu se je sestala Obleke kemično čisti, barva, plislra in lika tovarna J O S. REICH. mon je poznal Jovanoviča kot veli* kega skopuha in lakomneža. 1 »Koliko stane konak, Simone?« »Ako greš v posteljo ko človek in se pokriješ z odejo, mi plačaš šestico. Če pa se zavališ tu na golo zemljo ka* kor blato in se odeneš s svojo ponjavo, mi daš polno cvanciko.« »Ti se šališ, Simon. Kako more biti to, da se plača trikrat več na golih tleh kakor na postelji. Jaz sem čul, da plača samo krajcar za prijavnico, kdor ne spi na postelji.« . »To se ravna po kraju in osebi. Zate je pri meni, kakor sem povedal.« Uverjen, da Simon res norce bri* je, je Jovanovič prespal na golih tleh. Zjutraj je pred odhodom ponudil Si* monu sold za nočišče. Simon zahteva po dogovoru dvajsetico in ker mu je ni hotel dati, mu vzame ponjavo. Jo* vanovič se pritoži kapetanu Šunjinu. Ko je ta stvar razbral, je razsodil, da Jovanovič plača Simonu dvajsetarko. »Zakaj pa, kapetan, mar za Go* spodarjev kruh?« »Zato, ker je dvorišče za goveda, hiša in krčma pa za Gospodarjeve vo* jake in možake.« Bajo ne orje. Bajo Ibrov (Pavičevič, stari stoti* naš iz Dola Pješivačkega (kjer se je komisija jugoslovenskih in romunskih strokovnjakov, ki je med drugim tudi sklenila predlog o ukinitvi vizuma. Nove banovinske ceste. Gradbe* no ministrstvo je odobrilo tehnične načrte za izgradnjo banovinskih cest II. razreda: Ljubljana*Litija*Radeče, Cerknica*Begunje*Št. Vid, Trbovlje* Rimske Toplice in Trbovlje*Sv. Mar* tin. Izgraditev teh cest, ki so velike važnosti za razmah avtomobilskega prometa, bo izvršila banska uprava v mešanem režimu. Število slušateljev na beograjski univerzi. Na beograjski univerzi se je vpisalo 2424 novih slušateljev (med njimi 612 žensk), in sicer: na filozof* ski fakulteti 616 (354), na pravni 1067 (186), na tehniški 361 (29), na polje* delsko*gozdarski 185 (2), na medicin* ski 121 (41) in na bogoslovni 84. Šte* rodil i naš pisec), znan ko človek, ki je živel več na račun svojega glasa in junaštva nego ko delavec, prosi neko jutro soseda Marka Raškova, naj ga nauči, kako bi obdelal dva, tri orale zemlje. »Ko bi me vprašal Janko, tvoj brat, ki je ves Ičas držal ralo in rov* nico v roki, njega bi lahko navadil, a tebi ne urnem drugega reči kakor: idi na ta breg pod hruško, odkašljaj se, potresi nekajkrat z odlikovanji in pri* mi za handžar, Boga mi, pa ti bo zem* Ija zorana in posejana.« Vagan ali jatagan. Pri Prelu Jablanu sta istočasno prosila za roko sestre Jove Djuro Go* lubov, siromašen, a hraber človek, in Andrija 'Stankov, bogataš, ali plašlji* vec. Prele vpraša sestro zvečer, ko se je vrnil domov: ! »Jova, imaš rajša vagan 'ali jata* gan?« »Boga mi, jaz ne vem, kaj to po* meni.« »I glej jo no, snubita te Djuro Go* lubov in Andrija Stankov. Kateri ti je ljubši, onemu te dam.« > »Storila bom vse po tvoji volji, in če mi veliš, naj skočim v Sijemo jamo, te bom poslušala.« »Ne, ne. Lepo ti meni povej, ka* vilke v oklepajih značijo število slu* šateljic. i i Observatorij beograjske univerze. Nedavno so pričeli v Beogradu graditi veliki novi univerzitetni observatorij, V novem znanstvenem institutu bodo najmodernejši astronomski aparati, razen tega pa prvovrstni seizmografi. Stroški novega beograjskega observa* torija bodo znašali približno 4 in pol milijona dinarjev. TOVARIŠI! Stanovska dolžnost vsakega za» vednega državnega uslužbenca, bre* razlike stroke in položaja, je, da pod« pira svoje glasilo. Zato naročajte, ši* rite, podpirajte in priporočajte »Naš Glas«! — . viiäjru.:..: j.i—— i terega maraš od teh dveh. Si bolj za poln vagan, a top jatagan, ali za pra* zen vagan, pa oster jatagan? Ako vza» meš Andrijo, ne boj se, ne bo ti pri* hajal s krvavo roko iz boja, pri hiši pa boš imela dosti slanine in sladine. Če pa vzameš Djura, ti prinese iz boja vsakokrat turško glavo, ampak doma ti bo pustil prazno shrambo. Premisli.« »Jaz si nimam kaj premišljati — samo živina išče globoko korito, ljudje pa čast in poštenje. 'Paziti moram, s kom se boš mogel jutri šetati po ce* tinjskem trgu, da se ti ne bo sramo* vati...« Poročila se je z ubožnim, a src* nim Djurom. Črnogorec na dijaškem izpitu. Povabili so Črnogorca naj poslu* ša, kako deca opravlja izpit. Vprašal je nadzornik nekega učenca: »Kako bi potoval od Indjije Banatske do Indije v Aziji?« Po izkušnjah želi nadzornik nada* Ijevati pot v bližnjo vas in pr--si. naj ga spremi kak učenec. »Lepa i reč, Boga mi,« se vmeša Črnogorec, »od njega zahtevaš naj potuje sam v Azijo, ti pa ne umeš brez njega niti do tega sela!« Priredi! dr. A. D. (Konec prih.) Mm upoiojii - pm! Prevedba kronskih pokojnin. Dravska finančna 'direkcija v Ljuba ijani je pod št. 61.754 od <27. oktobra 1930. izdala sledeče opozorilo in poziv: Dravska finančna direkcija v Ljubljani je ugotovila, da je še |pre= cejšnje število po starih zakonih upo* kojenega državnega nameščenstva. ki še vedno prejema kronske pokojnine, to pa/zato, ker navzlic'javnim in oseb* nim pozivom leta 1927. ni vložilo pro* šenj za prevedbo kronske pokojnine na dinarsko. Zato se pozivajo v smislu razpisa generalne direkcije državnega računom odstva od 14. julija 1927., D. D. štev. 88.808 (»Uradni list« od 30. julija 1927., št. 358/81) vsi še neprevedeni kronski upokojenci, da vsak zase vloži nekob kovano prošnjo za prevedbo pri svo* jem resortnem oblastvu, katero mu je svojčas odmerilo kronsko pokojnino, če tega doslej še ni storil. Prošnji je treba priložiti upokojit; veni dekret (dekret o miloščini, provi; ziji itd.) in vse listine, s katerimi je prosilec svojčas zaprosil za določitev osebne ali družinske (vdovske) pokoj* nine. Vse listine morajo biti sestavljene v slovenskem ali srbskodirvatskem je* ziku ali pa v overjenih prevodih. K vsaki listini je treba priložiti prepis. Za finančnega direktorja, pomočnik: ______ Bajič. Železniške legitimacije za upokojence, invalide in njih rodbine. Dravska finančna direkcija v Ljub; Ijani razglaša pod št. 67.879 od 3. no* vembra 1930. naslednje: »Vsi upokojenci in njih rodbine, katerim so bile izstavljene železniške legitimacije leta 1926. in jim bo torej potekla petletna doba koncem tega le* ta, se vabijo, da jih po možnosti vrnejo do 30. novembra t. 1. finančni direkciji, odseku za računovodstvo v Ljubljani. Da moremo izposlovati od direk* cije državnih železnic nove železniške legitimacije, naj se prošnjam priloži slika, 10 Din v gotovini in zadnji knjiž* ni izpisek plačilne nakaznice. Železniške legitimacije pa, kate* rim koncem 'tega leta ne bo potekla petletna doba, naj se predlože za po* daljšanje zgoraj omenjenemu uradu do 15. decembra 1930. Prošnje za legitimacije, predlože* ne po navedenih terminih, se bodo mogle upoštevati šele po novem letu. Tekom leta vložene prošnje za izsta* vitev novih legitimacij Se pa. ne bodo predlagale direkciji državnih železnic posamezno, ampak le skupno in naj* več dvakrat mesečno. Take prošnje naj se torej pravočasno vlagajo, ne pa šele takrat, ko se legitimacije že po* trebujejo. Končno vabimo vse upokojence in upokojenke, da prilagajo v bodoče vsem morebitnim reklamacijam, vlo* gam in prošnjam v pokojninskih za* devah tudi zadnji knjižni izpisek pla* čilne nakaznice ali pa navedejo vsaj številko likvidacijskega lista, ker se na ta način omogoča hitrejše in lažje poslovanje. Za finačnega direktorja, šef odseka: Paternoster, s. r « Stavbna zadruga državnih nameščencev v Ljubljani. Na zadnji skupni odborovi seji dne 24. oktobra 1930. so bili končno odobreni stavbni načrti ter se je že zaprosilo stavbno oblastvo (mestni magistrat) za izdajo stavbnega dovo* ljenja. Če bo vreme le količkaj ugod; no, je upati, da se jbo z izkopavanjem temeljev že letos začelo, tako da. bo leta 1931. stavba sigurno že dokončana in uporabna. Predsednik zadruge stavbni svet* nik ing. Otahal se je udeležil ankete pri »Savezu nabavljalnih zadrug« 11. in '12. oktobra jt. 1. v'Beogradu, na ka* teri je odlično sodeloval. Obravnavale naj bi se smernice za nadaljno grad* beno delovanje, zidanje itd. Imenovani je pa pokrenil poglavitno vprašanje, to je financiranje stavbnih zadrug, da se jim zasigura delovanje sploh, ki naj bi bilo potem tudi trajno. Anketa je bila zaključena s skle* pom, da sestavi ožji odbor osnutek primernega zakona, ki naj zasigura tudi denarne vire, državne subvencije, posojila i. dr. Zelo veliko zanimanje za vso akci* jo in za zakon še posebej je pokazal pomočnik finančnega ministra g. Du* šan L e t i c a . tako, da je upati na po* poln uspeh. Potem tudi tukajšnja za* druga ne bi ostala samo pri prvih 3 stanovanjskih hišah, temveč bi lahko nadaljevala z zidanjem hiš in bi tako odpomogla obstoječi stanovanjski be* di. O nadaljnjem poteku akcije bomo poročali. V kratkem se bo sklical drugi se* s tanek ljubljanskih zadrugarjev. „OKO“ — Odpiata, kreditna organizacija. V zadnjih tednih je začela »OKO« organizirati tudi državne /upokojence v Ljubljani, za katere je prevzel po* verjeništvo gosp.. računski inspektor F i n d e r 1 e pri likvidaturi pokojnin v Ljubljani. Vsi upokojenci in upoko* jenke so dobili .primerne pozive, da pristopijo k ti novi kreditni organiza* ciji, ter se jim je v teh okrožnicah raztolmačilo način poslovanja. Če že* lijo kredit, naj se tedaj obrnejo na omenjenega poverjenika, ki bo šel z nadaljnjimi pojasnili rade volje na roko. Iz tehničnih ozirov se je pa mo* ralo za upokojence zahtevati poroštvo žene, odnosno katere druge kredita zmožne osebe. Ker so osobito upoko* jenci zaradi nizkih pokojnin na sla* bem, smo uverjeni, da jim bo »OKO« v mnogih ozirih dobro došla in da se bodo poslužili v izdatni meri te kre* ditne organizacije. Organizacija upo* kojencev in upokojenk v dravski ba* novini izven Ljubljane bo sledila v kratkem, ter bodo pri »OKO« organi* zirani upokojenci lakho krili svoje po* trebščine v najbližjem kraju njihove* ga bivališča. Razume se samo po sebi, da ni mogoče v vsakem majhnem 'kraju ustanavljati podružnic, temveč pridejo v poštev le večji kraji kakor: Maribor, Celje, Ptuj, Novo mesto, Kranj itd. Ker se v nekaterih podeželskih krajih, kjer bodo obstojale organiza* cije, ne dobe vse potrebščine, se bo pri »OKO« včlanjenim kupcem izven Ljubljane pomagalo na ta način, da frodo na podlagi posebnih potrdil »OKO« lahko kupovali tudi pri tvrd* kah v Ljubljani. Tudi organizacija trgovcev v Ljub* Ijani napreduje od meseca do meseca. Pristopile so zopet nekatere velike tvrdke kakor: »Textilbazar«, Krekov trg 10, »A. Žibert«, ki ima dve proda* jalni v Prešernovi ulici in eno na Kon* grešnem j trgu, dalje »Elektrolux« (Tehna, družba z o. z.) na 'Mestnem trgu itd. IPristopila pa bo v najkraj* šem času tudi po ena krznarska tvrd* ka in trgovina s steklom in porcela* nom, tako da bodo koncem oktobra t. 1. hdružene v pOKO« ljubljanske trgovine vseh strok, ter bodo organi* zirani kupci lahko kupovali razno* vrstne potrebščine od čevljev do radio* aparatov in klavirjev potom »OKO« na kredit. Da se informirajo čitatelji o tvrd* kah, organiziranih pri »OKO«, bomo od časa do časa objavljali o teh tvrd* kah nekatere podatke. Pri organizaciji kupcev v nekate* rih krajih, kjer obstojajo »Nabavljal* ne zadruge državnih nameščencev« smo naleteli na nepričakovan ugovor, da je naša organizacija konkurenca tem zadrugam, ki vendar prodajajo svojim članom največkrat samo špe* cerijo in druge hišne potrebščine, ter le v prav redkih slučajih manufakturo in čevlje. »OKO« ima pa organizirane trgovine najrazličnejših strok, tedaj za raznovrstno blago (tudi radio, fo* toaparate, bicikle, otroške vozičke itd.), s katerim omenjene zadruge ne kupčujejo. Tudi zobozdravnike in zobotehnike bomo organizirali in pri* hodnje leto razna kopališča. Kdor se tedaj organizira pri »OKO« in je član i»N. Z. d. n « naj pri teh le kupuje, kar mu zadruga nudi, v ostalem naj se pa poslužuje »OKO« odplačilnega sistema, ki mu bo v pre* mnogih slučajih dobrodošel. Pristopila je še nova tvrdka J. Knechtl, krznarstvo, Sv. Petra cesta 4. 1 * »OKO« — Odpiata Kreditna orga* nizacija. Okrožnice večini upokojen* cem v Ljubljani so že razposlane. In* formacije jim daje poverjenik g. ra* čunski inspektor F i n d e r 1 e ob tor* kih in petkih od 14. do 15. ure v po* kojninski likvidaturi. J. S. Telefonska štev 2412 Štev. pošt. hran. 11.165 Vzajemna posojilnica v Ljubljani r. z. z o. z. Miklošičeva cesta 7 v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8,—2. A. & E. Skaberne, Ljubljana Velika izbira češkega in angleškega sukna. Priporoča se I.