Poštnina oiafana v gotovim leto LVII. V UublianI, v sredo, dne 23. januarla 1929 St. 19 2. izdaja st. 2 om
Naročnina
Dnevna izdaja
za državo SHS
mesečno 23 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeUska Izdala celote no v Jugoslaviji IZO Din, za Inozemstvo 140 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene og I asov
1 sloip pelli-vrsia mali oglasi po 130 ln 2 D, veCI I oglasi nad 43 mm v.»Ine po Din 2-30, veliki po 3 »n 4 Din, v uredn-ikem delu vršilca po 10 Din □ Pn veciem a narosnu copuat
Izide ob 4 zluira)
razen pondelIKe tn dneva po proznlKu
lireanl&tvo /e v Kopitarjevi ulici Si. 6171
Rokopisi se nc vraCalo, netranklrana pisma se ne spre/ema/o •» tireHnl$iva telefon SI. 2030. upravnlStva St. 2328
Političen list sta slovenski narod
l/prava le vKopItarfevl ui.Si.b -r- čekovni
ratun: Cluhlfana ste v. IO.OSO In 10.34» xa Inseiale. Sarafevo.ti.7Sti3. Zagreb St. 39.0U, Praga In Dunal St. 24.797
1905-1929
Kakor hitro je kralj v svojem manifestu dne 6. januarja izjavil, da je prišel čas, ko med narodom in vladarjem ne mere in ne sme biti več posredovalca, je bilo jasno, da so politične stranke v naši državi zaenkrat do-igrale svojo vlogo. Vse politične stranke v Jugoslaviji brez izjeme so osnovane na demokratičnem ustavnem parlamentarizmu; ker se je ta za gotovo dobo ukinil, je vsem demokratičnim strankam zmanjkalo njihovega temelja. Zato je njihov razpust neizogibna posledica, potekajoča iz novega položaja kot takega. Če ni demokratične ustave in parlamenta, nima nobena stranka, katera predpostavlja demokratizem, kot formalna tvorba nobenega pomena več. To je že čisto teoretično edino pravilni zaključek; praktično pa mora vsaka stranka sama po sebi prenehati, če nima več nobenih funkcij. In teh nima po državnem aktu 6. januarja nobena dozdaj obstoječa stranka več v Jugoslaviji.
Logično po tem je bila včeraj, 22. januarja 1929, razpuščena tudi Slovenska ljudska stranka. S tem je zaključena skoro tridesetletna doba marljivega in z velikimi vspehi oblagodarjenega ne samo političnega, nego i kulturnega ter socialnega dela tako za slovensko ljudstvo kakor za jugoslovanstvo in državo. Formalno se je SLS ustanovila 27. novembra 1905, dejansko pa se je začelo delati v tej smeri že 1900 leta s takratno »Katoliško narodno stranko«, ki pa s svojimi več ali menj izrazitimi idejnimi začetki sega že v 70. leto. Vse njene pridobitve na raznih poljih imajo svoj vrhunec v eni in glavni: da je množico slovenskega ljudstva politično izobrazila in usposobila za narodno politično življenje na temelju one resnične, iz čustva moralne obvezanosti vsakega posameznika napram celoti izvirajoče demokracije, ki jo tudi manifest našega kralja označuje za ideal vladavine. Ta zasluga SLS ostane pozitivna pridobitev za slovensko ljudstvo za vse čase in skozi vse izpremembe. Zato je gotovo, da se bo politično življenje našega ljudstva na osnovi prave demokracije, katero hoče kralj uresničiti, tudi v obliki strankarskega udejstvovanja v katerikoliže obliki in pod katerimkoliže imenom obnovilo, kakor hitro se po kraljevi besedi zopet v celi državi deloma vpostavi deloma nanovo ustvari pravi parlamentarizem in prava demokracija.
Delo LS je bilo nacionalno v najodlič-nejšem pomenu besede. Po njej je nacionalna ideja, dotedaj samo last primeroma majhnega meščanskega kroga, postala zavestno sprejeta in zasledovana dobrina vsega slovenskega ljudstva, iz katerega podzavestnih globin je tudi bila vzeta. Z njeno pomočjo se je slovensko ljudstvo po svojih lastnih zastopstvih dejansko osvobodilo nemškega političnega vpliva v svoji hiši, kolikor je bilo to mogoče v ozko odmerjenem samoupravnem področju. To delo je šele omogočilo, da so se i vrednote, ustvarjene po kulturnem delu slovenskega izobraženstva, postavile na široko ljudsko podlago, da se je i mali ter srednji človek prepojil z nacionalno miselnostjo, da se je i v množici slovenska ideja razširila in poglobila v jugoslovansko in slovansko, katere tako vneti in gotovo najgenijalnejši propovednik v zadnjih desetletjih XX. stoletja je bil ravno ustanovitelj SLS, neumrjoči Janez Evangelist Krek. Zato ni vnanji slučaj, ali nuja zunanjih razmer, ampak notranja nuja naravnega idejnega razvoja, da je bila SLS, ki je pod vodstvom dr. Krekovega naslednika slovenskemu narodu 1. 1917/18 politično izvojevala Jugoslavijo.
Širokemu duhu njenega ustanovitelja je odgovarjalo, da je s to narodno politično emancipacijo in kulturnim dvigom množice slovenskega ljudstva šlo vzporedno uspešno delo njegove gospodarske osamosvojitve in okrepitve, organizacije kmetskega in delavskega stanu ter na njega naslanjajočega se izobraženstva na temelju krščanske stanovske vzajemnosti.
To svojo nacionalno nalogo je SLS v novi državi, v kateri se je slovensko ljudstvo po njenem delu in idejnih osnovah zedinilo v višjo narodno enoto s Srbi in Hrvati, dosledno nadaljevala. Tudi njena opozicija proti slabim, pravo demokracijo rušečim režimom je bila vedno konstruktivnega in pozitivnega značaja in je veliko, če ne največ pripomogla k temu, da se je po tolikih aberaeijah večjih, tako vladajočih kakor opozicicnalnih strank začelo utrjevati spoznanje, da so nacionalna okrepitev tiaše države, njen ugled in njene velike nacionalne naloge ua jucoistoku Evrope od-
Vsem somišljenikom!
Po zakonu o zaščiti države od 6. januarja 1929 je tudi Slovenska ljudska stranka razpuščena.
Vse somišljenike prosimo, da sprejmejo to dejstvd mirno in lojalno na znanje, vpoštevajoč višje državne interese.
O prat m in primernem času Vam bomo predložili, kar bo z oziram na nove razmere najboljše in najpotrebnejše.
Dr. Anion Korošec
sa
Slov. ljudska stranka razpuščena
Zakon o zaščiti javno varnosti in reda v državi določa v čl. 3., da se prepovedujejo in razpuščajo vse politične stranke, ki imajo versko ali plemensko obeležje. Ko so bile pred par dnevi razpuščene vse srbske in hrvatske stranke, ki imajo verski ali plemenski značaj, je bilo jasno, da bo razpuščena tudi Slovenska ljudska stranka.
Glavno tajništvo v Ljubljani je zato že dne 21. januarja likvidiralo. V prostore tajništva sta se vselila propagandni oddelek »Slovenca« in konzorcij in uprava »Slovenskega lista«.
V torek, dne 22. januarja točno ob 4 popoldne prideta v prostore tajništva g. policijski svetnik Viktor K o k a 1 j in g. policijski uradnik Karol Pavlič. Tam so je nahajal v svoji pisarni tajnik SLS, g. K o š i č e k. Ker se poslevodeči podpredsednik stranke nahaja v Belgradu, izroči g. pol. svetnik Kokalj tajniku proti podpisu sledeči odlok:
Policijska direkcija v Ljubljani. Pov. br. 244-1.
Ljubljana, 22. januarja 1929.
Načelstvu Slovenske ljudske stranke v Ljubljani
v roke gospoda dr. Marka Natlačena ali njegovega namestnika
v
Ljubljani.
Ker je Slovenska ljudska stranka po čl. 3 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 5. januarja 1929. Urad. list š!. 5 z dne 17. januarja 1929 zabranjena ln razpuščena, Vas kot predsednika stranke vabim, da omogočite mojemu odposlancu g. polic, svetniku Viktorju Kokalju popis celokupne Imovine Slovenske ljudske stranke, da mu izročite ves denar v gotovini in vrednostne papirje proti potrdilu, nadalje, da izročite vso ostalo premakljivo in nepremakljivo imovino SLS na čuvanje pod zakonito od-
govornostjo skrbniku, ki ga bodem sporazumno z Vami določil.
Vabim Vas, da mi takoj predlagale primerno osebo, ki bi posle skrbnika prevzela.
Policijski direktor: Dr. Guštin, 1. r.
Pri sestavi zapisnika se je ugotovilo, da stranka gotovine, razen neznatnega zneska v blagajni, sploh nima. Gotovino, ki se je nahajala v blagajni, jo prevzel g. pol. svetnik Kokalj, da jo shrani pri Policijski direkciji v Ljubljani.
Tudi SKS razpuščena
Ob pol petih popoldne se je zglasil v tajništvu Slovenske kmetske stranke v Kolodvorski ulici št. 7 gosp. policijski nadsvetnik 1 Alojzij G e r z i n i č v spremstvu uradnika Josipa Keka. Sprejel ju je tajnik SKS g. Janko Bukovec. Nadsvetnik Geržmič je izročil g. Bukovcu enak dekret kot ga objavljamo na drugem mestu. Dekret je bil naslovljen na g. Ivana Puclja, oziroma njegovega namestnika.
Tajništvo Slovenske kmetske stranke se je nahajalo v mali sobici, do katere je bil dohod naravnost z dvorišča.
Tajnik g. Bukovec je tu pokazal policijskemu zastopniku neke tajniške knjige in spiske na polici. Vse to so spravili v predale tajniške mize ter vse skupaj zaklenili in zapečatili. Denarja policija v tajništvu SKS ni dobila. Napravili bo tudi zapisek strankinega premoženja, ki obstoji iz že omenjene zapečatene pisalne mize, iz podobe vladarja in še neke malenkosti. Nato pa so napisali protokol, ki so ga vsi trije, to je gg. Gerzinič, Bukovec in Kek podpisali. Takoj za tem, ko sta gg. Gerzinič in Kek odšla, so se zglasili pri g. Bukovcu časnikarja, katerim je opisal ves dogodek.
Škofje v Belgradu
Avdienca na dvoru - Konference z verskim in finančnim ministrom Za enakopravnost katoliške Cerkve - Vprašanje konkordata
Belgrad, 22. jan. (Tel. »Slov.«) Jugoslovanski škofje, ki se nahajajo v Belgradu, so danes konferlrali z zastopniki državne uprave. Škofje dr. Jeglič, dr. Boneiačlč in dr. Bauer so danes dopoldne obiskali ministra za vere dr. Tu-gomira Alaupoviča in se z njim razgovarjali nad eno uro. Nato so bili na ožjem sestanku pri belgrajskem nadškoiu dr. Rodiču. Tega sestanka se je udeležil tudi papeški nuncij Pelle-grinetti. Nato so obiskali še prometnega ministra dr. Korošca. Nato so se vpisali v dvorsko knjigo. Ob pol 6 so bili sprejeti na dvoru.
Dopoldne so obiskali finančnega ministra in zainteresirali novega ministra za proračun katoliške cerkve, da se vp oštevajo v smislu
enakopravnosti interesi katoličanov, da bi bila katoliška cerkev odstotno enako vpoštevana kot pravoslavna. Iz vseh razgovorov, tako v ministrstvu kot na ožjih konferencah, smo do-znali, da so jugoslovanski škofje zainteresirali novega ministra za svoje težnje in ga poučili o dosedanjem stanju in z njim obravnavali vprašanje finančne narave sploh, posebej pa vprašanje zakona o katoliški cerkvi. Na dnevnem redu je bil tudi konkordat. Gre za splošno vprašanje konkordata, kakor tudi kraja, kjer naj bi se pogajanja vršila, ter za delegate s strani naše vlade. Po vsej verjetnosti sc bodo pogajanja vršila v Belgradu.
visne od uresničenja onih temeljnjih pogojev našega skupnega nacionalnega življenja, ki jih naš visokomisleči vladar v svojem manifestu označuje kot neobhodno nujne in ki se dajo zgostiti v eno geslo: država nad vse! V tem duhu je SLS delala kot opozicija in kot soudeležnica v vladi, dokler ni z začasno ukinitvijo parlamentarizma kot formalna stran-karskn ustanova morala prenehati.
Oblike se menjajo, vse, kar je v njih bilo utelešeno dobrega, ostane. Tembolj delo SLS, ki je bila naindekvatneiši izraz nacionalnega
mišljenja slovenskega ljudstva, ki je v skupni jugoslovanski državi našlo svojo najvišjo realizacijo. Ljubezen in udanost vladarju, pod-dreditev vseh posameznih in skupinskih interesov interesu države, nacionalna sloga in edinost Jugoslavije, skrb za delavne in rodoljubne mnoiiee r duhu socialne pravičnosti, utemeljitev vsega driavnega, naeionalnega in političnega življenja r najvišjih moralnih vrednotah — je tisto, kar ne rndne in na čemer bo slovensko ljudstvo i v bodoče v novih razmerah snovalo svoje javno življenje v državL
Mnogo ponudb za
dobavo žel. materiala
Belgrad, 22. jan. (Tel. »Slov.«) Prometno ministrstvo je izdalo tale razglas: Na podlagi čl. 230. finančnega zakona za 1928-29 se prometno ministrstvo pooblašča, da lahko sklene dolgoročno pogodbo za nabavo materijala in železniških ter parobrodnih sredstev. Prometno ministrstvo je doslej prejelo že veliko takih ponudb. Od več strani je zaprošeno, da se s končno odločitvijo počaka, ker so še druge ponudbe. Da bi sc ustreglo vsem tem željam, je prometno ministrstvo odločilo, da se ponudbe sprejemajo do 25. februarja 1929. Seznam materijala, ki sc bo nabavil, je v prometnem ministrstvu strankam na vpogled. Tam se dobe na razpolago tudi pogoji tehnične in finančne narave.
Težave pri novem
gozdarskem zakonu
Belgrad, 22. jan. (Tel. »Slov.«) Mnogo pozornosti vzbuja razprava v komisiji za izdelavo novega gozdnega zakona. Snov je zelo obsežna. Vprašanje enotnega zakona pa silno težavno. Mnogi zagovarjajo misel, da naj bi komisija zaenkrat sprejela okvirni zakon, ker so gozdni sistemi v naši državi tako različni, da jih zaenkral ni mogoče spraviti pod streho v obliki skupnega zskona. Srbija ima neomejene gozdove in jo brez katastra. Bosna ima sicer kataster, gozdovi pa so še v državnih rokah in občine svojih gozdov še niso izločile. Hrvatska ima izločene občinske gozdove. Ima pa izdelan poseben način gospodarstva v državnih in občinskih gozdovih. Za Hrvatsko so nadalje značilna gozdna veleposestva. Slovenija pa je že v razvoju individualnega zasebnega posestva. Gozdovi so že razdeljeni. Ze na prvi pogled so vidne težave, kako spraviti vse le sisteme v en zakon, da ne bi posamezne trgovine preveč trpele in da so ne bi napredne pokrajine ponižale na nivo zaostalih.
Važna ministrska
konferenca
Belgrad, 22. jan. (Tel. »Slov.«) V zunanjem ministrstvu se je dopoldne vršila konferenca, kateri so prisostvovali ministri dr. Ko-sta Kumanudi, dr. Želimir Mažuranič in dr. Stanko Sverljuga. Na konferenci so obravnavali vprašanje, kdaj sc sklcno z Anglijo novo posojilo. Prav tako je bilo na tej konferenci govora o trgovinski pogodbi s Španijo in Francijo. Kakor smo zvedeli, se bo trgovinska pogodba a Francijo sklenila v teku tega tedna. Za našo državo bo pogodbo podpisal dr. Ze-limir Mažuranič. Finančni minister dr. Sverljuga je po tej konferenci obiskal angleškega poslanika Kennarda.
GOSP#H ZDRAVNIKOM UVEDNOST!« SREDSTVO za ZDRAVLJENJE
K) D
iN OČUVANJE
GRIPE
^icom^e
50BIVA SE
ZOPET U VSIH APOTEKAH.
Zastopniki našega gospodarstva v avdienci
Belgrad, 22. jan. (Tel. »Slov.«) Nj. V. kralj )e sprejel v avdienco zastopnike natega gospodarstva: guvernerja Narodne banke Ignjata B&jlonija, predsednika industrijske »bornice Radojloviča, predsednika obrtne zbornice Sto-janoviča. Vsi zastopniki so Nj. V. kralju poročali o tem, kako naj bi se izvedel delovni program vlade za obnovitev našega gospodarstva.
Nod občinski zakon
Belgrad, 22. jan. (Tel. »Slov.«] V notranjem ministrstvu se je sestavila posebna komisija, ki bo izdelala občinski zakon. Kakor znano, se je načrt izdelal že pod dr. Koroščevim ministrovanjem. Čuje se, da bodo za belgraj-sko, zagrebško in ljubljansko občino veljale posebne določbe in da bosta itneli ta mesta upravo, obstoječo iz predsednika, podpredsednika 60 svetovalcev. Vsa ti bodo postavljeni z
m
Pred krizo vlade v Avstriji?
Senzacionalno glasovanje
ukazom. Vse uprave v drugih občinah bo imenoval veliki župan. Nadalje se pregleduje zakon o imenih in zakon o splošni upravL
Sprememba invalidskega zagona
Belgrad, 22. jan. (Tel. »Slov.«) V socialno-političnem ministrstvu se je sestavila nova komisija, ki naj pregleda invalidski zakon. Ču-jemo, da namerava novi minister reducirati 30 in 40 odstotne invalide, zvišati pa pokojnine ženam v vojni padlih vojakov.
Lovci in lovski zakon
Zagreb, 22. jan. (Tel. »Slov.«) Osrednja uprava lovskih društev je pozvala vsa lovska društva na skupno sejo v Belgradu, na kateri se bo obravnaval načrt lovskega zakona. Lovske organizacije, ki se bodo jutri sestale v Belgradu, se bodo obrnile na gozdarsko ministrstvo in zaprosile za avdienco na dvoru. V glavnem gre za vprašanje zakupnega sistema natega lova. Iz Slovenije so navzoči Erhatič, La-vrenčič in Plemelj. Sejo je sklical bivši predsednik finančnega odbora Stojadinovič.
Zahteve inženirjev in tehnikov
Belgrad. 22. jan. (Tel. »Slov.«) Osrednje inženersko in arhitetsko društvo je predložilo gradbenemu ministru predlog, v katerem našteva sklepe, ki so jih sklenili jugoslovanski inženerji in arhitekti. Ti sklepi se nanašajo na javna dela in organizacijo prometnega ministrstva. Inženerji in arhitekti zahtevajo gotov si s! eni ter da se ustanovi tehnični svet, v katerem bi bili odlični strokovnjaki in ki bi imeli glavno nalogo, da izdelajo celoten program naših javnih del za gotovo dobo, vsaj za deset let naprej.
Gozdarska alera
Belgrad, 22. jan. fTel. »Slov.«) Komisija gozdarskega ministrstva za pregled dolgoročnih pogodb bo, kakor smo zvedeli, delala naprej še najmanj šest mesecev. Komisija mora pregledati posle za dobo desetih let in ogromen materijal, ker je ministrstvo sklenilo okrog 60 dolgoročnih pogodb in gre za množine lesa, ki se je iz naših gozdov izvozil, v letni višini dva ia pol milijona kub. metrov.
Zagrebške vesti
Zagreb, 22. jan. (TeL »Slov.«) Zvečer se }e vršila v Glasbenem zavodu akademija na korist sirotam pokojnega Vilharja in njemu v čast. Na koncertu je govoril hrvatski glasbenik dr. Božidar Širola. Sodelovalo je hrvatsko pevsko društvo »Kolo«.
»Narodni val« zaplenjen. Zaradi izjave dr. Mačka Julesu Saueru einu in članka Lloyda Ge-orgesa je bil »Narodni val« zaplenjen.
Razpust pokrajinskih organizacij hrvatskih strank. Danes so bile razpuščene pokrajinske organizaciie hrvatskih strank, in sicer HPS, HSS in HFSS.	\
Belgrajshe vesti
Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o javnih
delih in pomoči pasivnim krajem.
Muslimanski verski poglavar čavševič Je izdelal načrt zakona o muslimanski zajednici in ga predložil ministru za vere.
V	ministrstvu za vere se je oglasil vse-učiliški profesor dr. Milenkovič in se z ministrom razgovarjal o problemu, kako izenačiti katoliški in pravoslavni koledar. Do3edaj je bilo že več načrtov. Novi minister je hotel za-slišati znanega belgrajskega strokovnjaka.
V	Belgrad je dospel škof mostarski Mišic.
Iz časop'sov
Spojitev v en narod bodočnosti. Zagrebške »Novosti« pišejo: Odločnost Nj. Vel. kralja, da izvede svojo zgodovinsko nalogo do konca, je izven vsake sumnje. Ta misija je ista ko misija vse sedanje hrvatske, srbske in slovenske generacije: ohraniti celoto naš« državne zajed-nice in ustvariti v njej pogoje za normalno, postopno, naravno in neboleče zlivanje in spo-jevanje hrvatskega, srbskega in slovenskega naroda sedanjosti in današnje višine v en narod bodočnosti viije vrste. Sedanja generacija pa po svojih politično parlamentarnih predstavi-teljih ni bila kos tej nalogi. Ona ni znala ustvariti pogoje za naravno zlivanje, temveč je s svojo nesposobnostjo ustvarjala in večala an-!»« mc>A Hrvati Srbi tn Slovenci.
Dunajska vremenska napoved: Na gorah
Jasno, v dolinah megla, temperatur." se ne bo dosti izoremeniia.
Dunaj, 22. jan. (Tel. >Slov.c) V avstrijskem narodnem svetu je prišlo danes do «en-zacljonalnega glasovanja o predlogu soeijal-nih demokratov za reformo zakonskega (brač-nega) prava, kar pomeni toliko, kakor prelom koalicije po Velenemcih. — V odsotnosti dr. Seipla, ki se še ni vrnil iz MOnchna od predavanja, je bil predlog socijalnih demokratov, s katerim se vlada pozivlje, da se čimprej ze-naži avstrijsko zakonsko pravo z nemškim, sprejet ■ 80 glasovi socijalnih demokratov 1m Velenemeev proti 76 glasovom krščanskih socialistov in Landbnnda. Voditelj Landbunda prof. dr. Schnabel je izjavil, da se njegova stranka sicer razlikuje od krščanskih socijali-stov v kulturnem pogledu, da pa odklanja kot
O zakonskem pravu sprejet predlog opozicije
konservativna franka, da bi se krščanski kon-fesiji vsililo zakonsko pravo, kakršnega noče. Tudi nalaga koalicijsko razmerje, da sedaj ne zahteva takih reform, katere bi bile za največjo koalicijsko stranko nesprejemljive. Ve-lenemci so že od govora dr. Seipla v Salz-burgu o katoliškem vseučilišču naglašali svoje drugačno kulturno stališče. Ali so ho radi tega gasovanja razvila kaka ministrgka kriza — Velenemci imajo namreč v vladi trgovinskega in pravosodnega ministra — je še zele dvomljivo, ker bi krščanski socijalisti po prelomu z Velenemci mogli vladati samo s soci-jalnimi demokrati, za kar pa sedaj še niso podani predpogoji.
Zahteve
Praga, 22. jan (Tel. »Slov.«) Češka ljudska stranka je imela zborovanje zastopnikov iz vse države. Sklenili so, da kot druga najmočnejša stranka koalicije, ki ima dati namestnika za obolelega ministrskega predsednika Švehlo, odločno protiviti se češkim agrarcem, ki zahtevajo, da naj Šramek odstopi kot namestnik ministrskega predsednika in napravi prostor agrarcu. Msgr. šramek sam je v svojem političnem referatu na zborovanju izjavil, da ne bi
ljudske stranke
bil proti temu, da se odreče svoji funkciji, če bi to želel sam oboleli ministrski predsednik Švehla. Ker švehla tega ni storil, se ne more pokoriti diktatu češke agrarne stranke, posebno ker obstoji izrecni sklep koalicije, da dobi najmočnejša stranka ministrskega predsednika, druga najmočnejša pa namestnika. S tem sklepom češke ljudske stranke postane politična situacija zelo komplicirana, ker je ena glavnih zahtev agrarcev, da naj Šramek odstopi.
Za vzhodni Locarno
Moskva, 22. jan. (Tel. »Slov.«) Litvinov je stavil poljskemu poslaniku v Moskvi Pateku v razgovoru o zadnji noti takoj podrobne predloge o formalnih vprašanjih in proceduri podpisa predlaganega ruskega predloga. Najprej naj bi Poljska in sovjetska unija po pooblaščencih v Moskvi podpisali predlagani protokol, na kar bi Rusija povabila baltiške države. Poljska pa Romunijo k pristopu. Protokol bi stopil v veljavo med Poljsko in Rusijo, ko se izmenjajo ratifikacijske listine, med ostalimi državami pa, čim bi oficijielno notifidrale svoj pristop. Litvinov je naglašal, da je ta oblika tudi v Kellogovi pogodbi sami predvidene procedure primerna in da razen tega najhitreje jamči za uspeh. Patek je te predloge vzel za enkrat na znanje in prosil v Varšavi za nadaljnje informacije.
Varšava, 22. jan. (Tel. »Slov.«) V zunanjem odboru sejma je izjavil poslanec dem#t kratske stranke malih kmetov Graginski, da bi se moral po Litvinovu predlagani in po Poljski načelno sprejeti protokol popolniti s pogodbo o razsodišču in prijateljstvu, da bo mir v vzhodni Evropi zagotovljen trajno. Ker
je rušita politika prosta imperijaliztna in Poljska ne vrši kritike o obstoju sovjetskega sistema v notranjosti Rusije, mora taka poravnava biti mogoča.
Poslanec narodne desničarske opozicije prof. Stranski je trdil, da hoče nemški zunanji minister dr. Stresemann preprečiti zopetno izvolitev Poljske v Svet Društva narodov. Če je Zaleski sedaj pozdravil, da je dr. Stresemann sprožil manjšinsko vprašanje, je to storil zelo lahkomišljeno. Nemški zunanji minister gotovo noče splošne ureditve evropskega manjšinskega problema, temveč samo to, da bi se Društvo narodov bavilo z manjšinskim vprašanjem v onih državah, ki so podpisale posebne pogodbe o varstvu manjšin. Stranski je dalje izjavil, da je Kellogova pogodba postala brez vrednosti radi številnih pridržkov posameznih signatarnih sil, tako da se more zavarovati mir z Rusijo samo s pogodbo o ne-napadanju, ne pa s posebnimi protokolL
Kovno, 22. jan. (Tel. »Slov.«) Litvanski državni predsednik Metona je danes izvršil ratifikacijo Kellogove pogodbe. Namesto državnega predsednika je podpisal listino Woldemaras.
A man Ulah preklical svoj odstop
Moskva, 22. jan. (Tel. »Slov.«) Iz afganistanske trdnjave Herat blizu ruske meje je do-šla brezžična vest, da je Aman Ulah v vsej obliki preklical svoj odstop s prestola. To utemeljuje s tem, da je odstopil samo na korist svojega brata in da svoj sklep preklicuje potem, ko je bil njegov brat pregnan. Kralj Aman Ulah se zaenkrat opira na svoje lastno pleme, pri katerem se nahaja v Kandaharju, in se pripravlja na novo ofenzivo, za katero zbira na ozemlju med Kandaliarjem in Gazijem čete.
London, 22. jan. (Tel. »Slov.«) Po vesteh »Daily Telegraplia« je v Kabulu mir. Vendar pa se vrši v Afganistanu gibanje, da se strmoglavi Habib Ulah in da se pripravi povratek Aman Ulaha. Iz Pešavarja je odšla v torek v obmejne kraje posebno odposlanstvo, da ugo-
tovi, ali se bodo tamošnji rodovi združili v svrho strmoglavljenja Habib Ulaha. Odposlanstvo bo predlagalo, da se takoj postavi vojska. Ni pa povsem verjetno, ali se bodo tamošnji rodovi zedinili.
London, 22. jan. (Tel. »Slov.«) Po angleških vesteh iz Alahabada, je začel Aman Ulah širiti oklice na narod in sploh vrši intenzivno propagando. Čuje se, da se med prebivalstvom vedno bolj širi sovražno razpoloženje nasproti Hahib Ulahu. Posebno ostro so se izjavili proti njemu zastopniki plemena SLnvari. V vodilnih indijskih krogih prevladuje mnenje, da bo Aman Ulah s svojim oklicem na narod imel srečo. Divje vesti o umoru Habib Ulaha se ne potrjujejo in so tudi neverjetne, ker bi povzročile sicer takojšnje hude boje.
Italijanski parlament razpuščen
Rim, 22. jam. (Tel. »Slov.«) Kralj je sinoči podpisal ukaz o razpustitvi parlamenta. Faši-stovski veliki svet bo izvolil nove poslance 24. marca. Tako izvoljena zbornica pa se sestane 20. aprila.
Angleški parlament bo razpuščen 23. maja
London, 22. januarja. (Tel. »Slov.«) Angleški parlament se je sestal danes k zadnjemu zasedanju pred novimi volitvami. Smatra se, da bo parlament razpuščen 23. maja in da bodo nove volitve 20. junija.
Potovanje romunske kraljice
Carigrad, 22. jan. (Tel. »Slov.«) Romunska kraljica vdova Marija dospe jutri v spremstvu princezinje Ileane v Carigrad. Brez podlage je vest, da se bo kraljica vdova v Turčiji sestala z bivšim prestolonaslednikom K«rlbni. 2e lani, ko je na potovanju v Egipt bila v Carigradu, je izjavila, da hoče tudi letos bivati v Carigradu.
Zadeva dr. Tuke
Praga, 22. jan. (Tel »Slov.«) Zagovornik dr. Tuke je vložil pri sodišču v Bratislavi predlog, da se dr. Tuka izpusti iz preiskovalnega zapora, ker je preiskava v glavnem končana.
Sovjeti, Anglija in
Afganistan
V	Moskva, sredi januarja.
Boji v Afganistanu zanimajo ves svet, ker so sveiovno političnega pomena, daleč preko ozkega okvirja; v katerem se vršijo. To splošno domnevano ozadje ln zveza pa je premalo
pojasnjena in je ni lahko opazovati. Mnogo govori sicer za to, da so zadnji dogodki v Afganistanu samo faza v boju med Rusijo in Anglijo za prvenstvo, vloga držav pa je zelo tajinstvena. Sovjetska vlada se boji, da bi vstaja proti Aman Ulahu posegla tudi v Tur-kestan, kjer je razpoloženje za to zelo ugodno radi razlastitev, katere je izvršila sovjetska vlada jeseni v svrho ustanovitve državnih velepodjetij. V Moskvi tudi vedo, kako nevarno bi bilo za Indijo sosedstvo mo5ne narodne države, ko se sedaj v Indiji bojujejo hudi boji za osvobojenje izpod angleškega jarma. Zato Rusija na vse načine podpira Amani Ulaha. Za Anglijo pa ima Afganistan pomen vmesne države med Indijo in Rusijo. Tretja interna-cionala pa hoče postaviti tam svoje predstra-že in se ne straši niti sodelovanja s kraljem. V svojih kombinacijah gredo komunisti še mnogo dalje. Z mrzlično naglico so v zadnjih letih zgradili več strategično važnih prog v Turknienistanu in Uzbekistanu, ter navzlie svojim zatrdilom, da hočejo mir, zgradili v srednjeazijskem vojaškem okraju celo vrsto utrdb. Letošnjo jesen, še pred dogodki v Afgat-nistanu je vojni minister Vorošilov prepoto-val to ozemlje, dočim se je evropsko časopisje dalo speljati po sprelnem manevru in poro-čalo senzacionalne vesti o tem, da je odstopil. Pomisliti je, kaj se pravi, da so kljub velike-* mu pomanjkanju kapitala v Sovjetski Rusiji vendar še na razpolago sredstva za zgradbo sledečih prog, ki bi kvečjemu v bodočnosti bile gospodarsko rentabilne: Semipalatinsk—< Frunse (1450 km), Aulje-Aia-Frunse (251 vrst), Samsonov—Termes (202 vrsti), Djušam-be—Termes (210 vrst) in še nekatere druge. Pogled na zemljepisno karto pokaže, da vo. dijo vse te železnice v Afganistan.
Termes leži čisto ob afganistanski meji, od drugih prog pa se cepijo zveze v to smer. Progo Semipalatinsk—Frunse se gradi obenem od severa in od juga ter je že gotova do Sergio-pola. Sovjetska vlada pa s tem še ni zadovoljna, temveč namerava graditi veliko transka-spiško železnico od Aleksandrova v čardžui (1950 km), za kar skuša zainteresirati celo inozemske koncesijonarje. Oficielno še pri vseh teh zgradbah govori o tem, da se hočejo ti daljnji kraji odpreti svetu, ter se posebhd39S-glaša možnost, da bi se v Uzbekistanu ptfirtrdile velike plantaže za bombaževirtd.
Dasi o teh bodočih namenih ni dvomiti, izdaja vendar hitrica, s katero se grade te proge, tajne načrte sovjetske vlade. K temu je pripomniti še, da sta bili pred kratkim poslani dve skupini političnih komisarjev armade v srednjoazijski vojaški okraj in da imajo izredna pooblastila za primer, če bi nastali zapljetjaji Javna tajnost je, da Rusija preskrbljuje afganistanske vladne čete z municijo in da se poslužujejo celo ruskih letalcev in vojaških tehnikov. Tako se položaj v Srednji Aziji poostru-je vedno bolj in grozi, povzročiti odkrit konflikt med Sovjetsko Rusijo in Anglijo.
Poljska odlikovanja
Belgrad, 22. januarja. (Tel. »Slov.«) Z redom »Polonia restituta I.« je bil odlikovan naš zunanji minister dr. Voja Marinkovič in njegov bivši zastopnik dr. Ilija Šumenkovič. Z redom »Polonia restituta II.« pa je bil odlikovan dr. Aleksander Bodi, svetnik zunanjega ministrstva in bivši odpravnik poslov našega poslaništva v Varšavi.
Italija se oborožuje
Milan, 22. januarja. (Tel. »Slov.«) »Cor-riere dela Sera« javlja, da je ladjedelnica v Tarentu izgotovila za italijansko mornarico tri nove moderne podmornice.
Izboljšanje avstr. trg. bilance
- Dunaj, 22. jan. (Tel. »Slov.«) Avstrijsko trgovinsko ministrstvo objavlja podatke trgovinske bilance za 1. 1928. Izvoz je znašal 1. 1928 3250.8 milij. šilingov, 1. 1927 pa 3190.7 milj. šilingov. Uvoz pa je znašal 2019.3 milj. proti 2099.1 milj. v 1. 1927. Deficit znaša torej zopet več kot 1 miljardo, vendar pa manj kot lani.
Požar v Carigradu
Carigrad, 22. jan. (Tel. »Slov.«) Grški mestni del Tatavla v Carigradu gori že od nedelje večera dalje. Škoda je nepregledna. Radi hudega severnega vetra se ogenj hitro širi in so gasilna dela zelo otežkočena. Pogorelci zelo trpijo radi velikega snega in hudega mraza.
Posrečilo se je danes dopoldne pogasiti požar v grškem okraju Carigrada. Pogorelo je nad 500 hiš, ki so bile povečini lesene. Grški čevljar, v katerega delavnici je nastal požar požar zato, ker je preveč kuril peč, je bil aretiran.
Pobožna želja Madjarov
Budimpešta, 21. januarja. (Tel. »Slov.«) Bivši poslanec Desider Polonyi bo na občnem zboru občinskih svetnikov v Budimpešti predlagal, da se madjarska vlada naprosi, da bi prenehala s svojo dosedanjo počasno politiko, ki bi cilje, revizije odločneje pospeševala. Predvsem naj se odstranijo oni diplomati, ki niso sposobni za vršitev revizijske propagande, j Avstrijo teko ugodno,
Drobne vesti
Angleški kralj bo kmalu zdrav. Iz poročila zdravnikov o kraljevi bolezni je razvidno, da bo kralj kmalu ozdravel.
Milan, 22. jan. (Tel. »Slov.«) V raznih krajih Umbrije so čutili potresne sunke, ki pa k sreči niso napravili nobene škode.
Novi pretendent na ruski prestol. Za naslednika umrlemu velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču je najvišji monarhistični svet izvolil 28 letnega princa Nikito, sina umrlega kneza. Princ Nikita se sedaj nahaja v Zedinje-nih drŽavah. On je pisarniški uradnik in je še samec.
Atene, 22. jan. (Tel. »Slov.«) Bolgarska je prosila grško vlado, da pristane na imenovanje sedanjega političnega ravnatelja v zunanjem ministrstvu Ivanova za bolgarskega poslanika v Atenah.
Atene, 22. januarja. (Tel. »Slov.«) Listi poročajo, da ima Bertheletovo potovanje spomladi samo namen, da obišče arheološka važna mesta. Sedaj pa niti še ni gotovo, ali bo Berthelot res prišel na Grško.
Češkoslovaško sunanje ministrstvo In socialno ministrstvo pripravljata, kakor pišejo »Narodni listi«, dogovore h »o»ediiiini državami o omiljenju češkoslovaškega zakona o varstvu delovnega trga. Pogajanja a Nemčijo in