1 Leto XII. j štev. 18 TELEFON, UREDNIŠTVA 23-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN IL409 Maribor, ponedeljek 25. januarja 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v npravi «U po poit) 10.-— din, dostavljen na dom 12.— din, tnjina 25.— din -i f 8 Zadnji dan (janovega obiska Lov na posastvu kneza namestnika v Sremu Obisk na razstavi italijanskih kn ig in v domu JRZ - Večerja v Belem dvoru — olovo in odhod z glavne postale v Beogradu — Uradno poročilo o razgovorih BEOGRAD, 23. januarja. Italijanski zunanji minister grof Ciano je bil včeraj dopoldne gost kneza Pavla v gradiču Petrovčiču v Sremu, kjer se je udeležil lova. Na tem lovu so bili poleg Nj. Vis. kneza Pavla in grofa Ciana tudi dr. Sto-jadinovič, italijanski veleposlanik Butti, šef kabineta Natali in drugi odličniki. Popoldne se je grof Ciano vrnil v Beograd, kjer je ob 15.30 obiskal razstavo italijanskih knjig v paviljonu društva »Cvijeta Zuzorič«. Ob 18. uri je prišel v prostore glavnega odbora JRZ, kjer so ga pričakovali uniformirani člani Jugorasa, člani akademskega kluba »Slovanski jug« itd. Navzočni so bili tudi italijanski in naši novinarji. Prvi je pozdravil tu grofa Ciana predsednik beograjske organizacije JRZ Djura Jankovič, nato pa zastopnik Jugorasa Bruno Deisinger ter zastopnik akademikov Aleksa Simič. Zvečer je bil grof Ciano na večerji pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, ob 23.30 se je pa odpeljal s svojim spremstvom nazaj v Rim. Na postaji so se poslovili od njega dr. Stojadinovič in mnogi drugi dostojanstveniki. GOVOR GROFA CIANA. BEOGRAD, 23. januarja. Na pozdrave, ki so bili včeraj izrečeni grofu Cianu v prostorih glavnega odbora JRZ v Beogradu, je odgovoril gost s sledečimi besedami: mestniku Pavlu ter da pozdravim vašega voditelja predsednika vlade dr. Sto-jadinoviča.« Grof Ciano je zaključil svoj govor z vzklikom: »živela Jugoslavija!« de in minjstru za zunanje zadeve dr. Milanu Stojadinoviču, je dal možnost za vsestransko izmenjavo pogledov, ki je bila prežeta z največjo prisrčnostjo. Oba državnika sta mogla tudi ob tej priliki ugotoviti z zadovoljstvom brezhibno poslovanje, kakor tudi srečne posledice italijan-sko-jugoslovanskega pakta z dne 26. marca 1937, ki je eden osnovnih elementov politike obeh držav. Istočasno sta oba državnika razpravljala o položaju v raznih delih Evrope, ki se tičejo Italije in Jugoslavije ter sta ugotovila skupno voljo, da obe državi nadaljujeta in poglobita svoje sodelovanje za utrditev miru in reda v tem delu Evrope v sporazumu z vsemi zainteresiranimi državami, kakor tudi v zvezi z manifestacijami v državah, ki so sosede Jugoslavije, katere manifestacije so v Jugoslaviji našle ugoden odmev. V to so delovanje prinaša Italija konstruktiven duh osi Rim-Berlin. Ob tej priliki sta oba državnika razpravljala tudi o gospodar skih vprašanjih ter sta ugotovila, da se gospodarstvi obeh držav dopolnjujeta in da obstajajo tudi na tem področju velike in široke možnosti ter sta zato obe vladi sklenili, da bosta v čim tesnejšem stiku • « •« URADNO POROČILO. »Zahvaljujem se gospodu predsedniku Jankoviču za pozdravne besede, kakor tu-! BEOGRAD, 23. januarja. O obisku ita-di zastopniku dijaštva, organiziranega v lijanskega zunanjega ministra grofa Cia- organizaciji »Slovanski jug«, in jugoslo- na ie bilo izdano včeraj sledeče uradno vanskemu delavstvu, včlanjenemu v Jugo- poročilo: »Prijateljski obisk, ki ga je na-1 delali na novem ustvarjanju.« rasu. Vi vsi ste izrekli besede, ki so mi redil italijanski minister zun. zadev, grof i Enako uradno poročilo o sestanku je segle v srce ter so me globoko ganile. Ciano, pri predsedniku jugoslovanske vfa- ( bilo Izdano včeraj tudi v Rimu, Zahvaliti se vam hočem tudi za to, da ste me sprejeli, mene tujca, v vašem strankinem domu. Vem, s kakšno obzirnostjo se varuje življenje v kaki stranki, in vem, kaj pomeni, če v prostore stranke pride kdo, ki ni iz stranke. Vi ste me tu sprejeli popolnoma prisrčno in prijateljsko. Tu vidim italijanske zastave in znake svoje stranke. Toda pri tem gledam v tej dvorani tudi sliko, ki kaže mojega vodi- Pohod proti Barceloni VČERAJ IN DANES SO ZAVZELI NACIONALISTI CELO VRSTO MEST IN KRAJEV IN NAPREDUJEJO TUDI OB PIRENEJIH. — PRED OBKOLITVIJO BARCELONE. SALAMANCA, 23. januarja. Po zadnjih ...................... - _ i nacionalističnih poročilih z bojišč nada- Le.!J? J?USS£ ? Yašega voditclla dr- Ulijejo čete generala Franca svoj pohod Stojadlnoviča, do katerega mi Italijani proti Barceioni. Vojska generala Vague fih” naJ sk«Mejše simpa- (je zavzeja zopet več krajev južnozahod- nn ter n.i. l . ra. * an0 l?,.a?Jl' j no od Barcelone. Nacionalisti so zasedli h? zbrani - T "l a fustev- v,di™ tudi mesto Villa Franca de Panades, ki Irtvodil,fStS.',J S° !e vda,° brM boia' Navarska diviziia Sen df- Stojad novič. S o zdni-1 je avzela kraj Sv. Jaime in St. Saturnlno zeno mladino in delavstvom, polnim idea-1 j« iizma v stranki, kakršna je Jaša, se po- nffA ^ ■ 1 čutim kot doma. Vi ,gospod predsednik, | L ” i ^ f°’ ste govorili o italijansko- ugoslovanskem; “ Manfero’ 2} k” Barae'one-prijateljstvu. To prijateljstvo je obseženo! Do*'eJ 80 "aclonalist, uieU nad 50.000 re-protokolih, ki sva jih podpisala pred W*bllkancev, ne vštevšl ujetnike zadnjih dvema letoma v Beogradu jaz in dr. M. Stojadinovič. Niti dve leti nista še minili, pa so se že pokazali prvi uspehi. Vsi ti uspehi kažejo, da sta oba voditelja, Mussolini in dr. Stojadinovič, spravila v gibanje sile, ki so že prej utripale v dušah obeh ljudstev.*- Razvoj tega našega sodelovanja v bodočnosti bo še večji, bo velik, ker je to naša volja in volja našega naroda. Mi vemo, da je to sodelovanje potrebno obema ljudstvoma, mi vemo, da je to sodelovanje potrebno za varstvo in ohranitev trajnega miru. Mi — dve mladi ljudstvi — hočemo doseči sporazum, da bomo lahko pripravljeni pričakovali vprašanja, ki bi se lahko pojavila v svetu. V tem duhu je ustvarjeno naše prijateljstvo in v tem duhu se bo razvijalo. Zahvaljujem se vam za sprejem, tako prisrčen in bratski, ki ga je pripravilo meni Jugoslovansko ljudstvo. Ko se bom zopet vrnil v Rim in bom svojemu Duceju podal treh dni. LERIDA, 23. januarja. Avala. Radio Nacional poroča, da so nacionalistične čete zopet napredovale za 15 milj. 150 tisoč falangistov je vdrlo v dolino reke Slobregate in jo že arekoračijo v smeri proti vzhodu, medtem ko se bijejo srditi boji za Mansero. Nacionalisti so zavzeli danes Capellades, Cordello in Martorell. Čete pod poveljstvom generala Grabesa so prodrle do kraja Seo de Urgel in prodirajo dalje vzdolž Pfrenejev, da ločijo Barcelono od Francije. BARCELONA. 23. januarja. Na odseku fronte zahodno od VIHenueve so v teku silni protinapadi republikanskih čet. Namen teh napadov je zadržati nacionaliste in omogočiti dograditev zadnje obrambne črte pred Barcelono. Poveljstvo čet za obrambo Barcelone je izdalo sinoči obvestilo, v katerem pravi, da so se bili včeraj ves dan srditi boji s četami generala Franca in njegovimi tujimi formaci- poročilo, mu bom dejal, da sem v jugo-1 jami. Proti večeru se je posrečilo nacio-slovanski mladini in v jugoslovanskem j nalistom napredovanje pii Igualadi. Vče-delavstvu in povsod občutil globoko vda- raj je bombardiralo Barcelono 8 trimo-nost in prijateljstvo do italijanskega na- j tornih bombnikov tipa »Savoia«, pozneje roda in fašističnega sveta! Dovolite samo, so pa prileteli nad mesto 4 nemški bomb- _______________________jaiI. 0,1IV„, JC uim ve- da s tega mesta pošljem pozdrave jugo- ] nlki. Pri teh napadih je bik) 30 ljudi ubi- i lika vojaška vaja s popolno zatemnitvijo slovanskemu kralju Petru II., knezu na-! tih, 75 pa ranjenih. Potopljen je bil tudi trdnjav. neki angleški parnik, natovorjen z žitom, BARCELONA, 23. jan. V teku 36 ur je bila Barcelona 19krat napadena od letal generala Franca, število mrtvih se še ne da preceniti. Samo v pristanišču je 30 mrtvih, med njimi 6 Grkov. Pet angleških ladij je težko poškodovanih. Tudi Valen-cijo so bombardirali. V Barceloni je bilo razglašeno obsedno stanje. Zaprte so vse trgovine in tvornice, razen trgovin z živili in tovarn za municijo. BURGOS, 23.-Jan. Vlada je izdala poročilo, v katerem pravi, da je v zadnjem času, posebno v petek ponoči, prispelo velikO" vojnega materiala v Barcelono iz Francije, med tem tudi 22 tankov. PARIZ, 23. januarja. Francoska vlada je odbila prošnjo republikanskega poslanika v Parizu za odpretje meje na Pirenejih. Vojaški strokovnjaki zatrjujejo, da bo ta teden odločilen za usodo španske vojne. Republikanska vlada v Barceloni se je sestala v soboto ob 21. uri k seji, o kateri pa ni bilo izdano nobeno poročilo. Večina članov vlade je že odpotovala v Valenci jo ih1 Madrid, kamor odvažajo tudi razne arhive. Od danes je ustavljen v Barceloni ves obrat v Industrijah in vsi delavci so odposlani na fronto. Obratujejo samo vodovod, elektrarna in tiskarne. Zaradi navala beguncev se čuti vedno bolj pomanjkanje hrane. V predmestjih grade mrzlično utrdbe. Vodstvo ljudske stranke je izdalo razglas, v katerem pravi, da razpolagajo republikanci v Barceloni sicer samo s polovico materiala kakor nacionalisti, da Jih bo nasprotnik tudi lahko masakrlral, popustili pa ne bodo. VAJE V GIBRALTARJU. GIBRALTAR, 23. jan. Sinoči je bila ve* Zapiski Prodiranj« Nemčij« v Ivin« Ameriko Nemčiji je uspelo, na nekaterih južnoameriških trgih nadvladati Anglijo in USA, zlasti v Braziliji, kjer se je nemški delež na brazilskem uvozu zvišal od 1. 1929. s 13% na 24% v letu 1937., medtem ko je angleški delež v istem času padel z 19% na 12%. Podobno v Chile, Venezueli in Peru. Novo letalsko zvezo V Domu letalcev v Berlinu je zasedalo sredi januarja 70 zastopnikov tri in dvajsetih letalskih družb v mednarodni tarifni in prometni letalski komisiji, da bi sestavili nov letalski vozni red za naslednjo sezono. Zastopniki so podali več predlogov za razširjenje dosedanjih letalskih zvez, tako meddržavnih kakor prekomorskih, ki jih vzdržuje zlasti Deutsche Lufthansa, Air France, holandska KLN in British Airways. Glavno pa gre za tarife. Danes je na svetu 450 letalskih zvez: v Evropi 210, v Ameriki 120, v Afriki 54, v Aziji 45 in v Avstraliji 21. To je seveda zimsko stanje, ki je proti polni sezoni oslabljeno približno za tretjino, v Evropi skoro za polovico. Edina teliva ameriikega oboroževanja Roosevelt je v razgovoru z novinarji izrazil mnenje, da ima Amerika dovoli tovaren za izvedbo novega oboroževalnega načrta, čeprav bodo morale nekatere tovarne delati v dveh ali pa treh izmenjavah. Edina težava je v teni. dobiti dovoljno Število spretnih delavcev. Vendar pa zadostuje, če ima vsako oboroževalno podjetje vsaj 15% dobro izurjenih delovnih sil. Ostalih 85% ne bo težko vključiti v produkcijski proces z izkoriščanjem delavcev avtomobilske industrije in drugih strok. Kolikor gre za proizvodnjo potrebnih topov, sodi Roosevelt, da je kapaciteta tovaren zadostna. Tetka dediščina vojne Po poročilih angleškega pokojninskega ministra sprejema danes še vedno 904.700 oseb vojno pokojnino, kar pomeni vsoto 40,200.000funtov letno, število vojnih upokojencev sicer stalno pada z umiranjem bivših bojevnikov, toda na njihovo mesto prihajajo vojne vdove in sirote. Zveza narode v angleških očeh Danes je Zveza narodov podobna v svoje računske probleme zamaknjenemu Arhimedu, ki je zaklical prihrumečemu rimskemu legionarju: Noli turbare circu-ios tneos! Ali pa če hočete: Zveza narodov, ki ni namenjena za brzino, marveč prej spominja na parni valjar, čigar vloga je, da se skromno in počasi vrača na isti teren, da ga utrdi in tako zgradi pot bodočim generacijam. To njeno upanje v samo sebe in njena vztrajnost s »stisnjenimi zobmi« zasluži naše iskrene simpatije in občudovanje. Njena ustava — kovenant, je obleka, ki je postala nemoderna prej, nego je bila ponošena, diši* ravno je treba priznati, da ne pristaja več udom, ker so se le-ti skrčili. Prišli pa bodo časi, ko se bo nova obleka zopet tesno prilegla kipečim udom, ko se bodo ti opomogli od težke bolezni, ki razjeda današni! svet. (*Daily Telegraph«.) Evropska kriza, pomirjavaina sredstva In tobak Združenje lekarniških obratov v Nemčiji je pravkar objavilo, da se je poraba najrazličnejših pomirjevalnih sredstev, zlasti bromovih spojin, v letih 1937. in 1938. rapidno povečala. češko-Slovaška tnonopoiska uprava pa poroča, da kon-sumpcija tobaka v republiki še nikoli ni bila tako velika, kakor meseca marca i* septembra 1938. ._!£7JXA£, Mussolinijev govor v Rimu u)°em'ČTu natS%™m ” za JsTstallno-' JE 08 ZAKL-Hol!ywoo-domc Romana Niewiaro\vicza. c. Pod avto Je skočil. Včeraj je kkočil pod avto na progi Ljubljana—Celje okoli pol 7. ure zvečer 30-letni 'brezposelni delavec Ferdo Fumer. Dobil je težje poškodbe po glavi. Avtobus ga jc prepeljal v celjsko bolnišnico. n. Beograjski novinar postal menili. Popularni beograjski kriminalni reporter Milan Kneževio je te dni stopil v samostan. Oblekel je spokorniško haljo in dobil meniško ime oče Mitrofan. n. Gunduličev grob so našli. Zvonjenje ie sporočilo, da so našli dolgo iskani grob pesnika Ivana Gunduliča. Njegov grob je bil v cerkvi Male brače v Dubrovniku. »Le jočite, moja ljuba, to vam bo olajšalo srce!« »Ne morem, neprestano me tako strašno sili k smekut« Maribor Z ffisko-soomladanska nedelja Minuli teden je le potrdil, da je vse nekam šepavo in ne drži več nobena pratika, niti gramatika. Dokaz: zemljo je izsušil jug mesto suhega severa. Kaka raz lika med sedanjimi toplotnimi dnevi in decembrskim mrazom skoro do —20 stopinj C! To nikakor ne more biti našemu organizmu pogodu in je razumljivo, da je bil to teden kihanja, naravnost epidemičnega prehlada, glavobola, hripe. Razgovor se je sukal pri vsakem pomenku okrog prsnih čajev, aspirinov, gripokinov in takih lekarniških sredstev. Če bo to vreme trajalo še nekaj dni, bomo zajadrali prezgodaj v pomlad, ki jo oznanjajo že zelo napete vrbove mačice in leskovi prašniki. Tega pa si ne želimo, ker bi znalo biti katastrofalno. Nekaj dobrega pa je tudi v tem vremenu, ker prihrani siromakom izdatke za kurjavo. Pridni zemljaki opravijo marsikatero opravilo na vrtu in zlasti okrog sadnega drevja. To dosti zaleže za pomlad, ko je polne roke dela. Koristno je prekopanje zemlje, ker srež, ki ga bomo sigurno še imeli, tako zemljo zdrobi in zrahlja in nov sneg pognoji z ogljikom in dušikom, kateri je tako potreben in dobrodošel zlasti listnatim rastlinam (solata, zelje itd.). In politično vreme? Konference, potovanja državnikov, utrjanje osišč! Španija gre Francozom vedno bolj na živce, ker se vedno bolj zavedajo preteče nevarnosti prav od te strani. V Angliji raste nezadovoljstvo proti Chamberlainovi dežnikovi politiki. Amerika se mrzlično oborožuje za zaščito svojega in ostalega demokratizma ter kaže vedno večjo naklonjenost napram Kitajski. Bojna sreča med Japonsko in Kitajsko se vedno bolj nagiba v prilog Kitajske. Pri nas je bilo v prejšnjem tednu središče političnih dogodkov Belje, kjer se je poglobilo prijateljstvo med nami in Italijo in so se navezali večji kulturni stiki. Mi si seveda iskreno želimo, da bi nam zbližanje s prvo sosedo prineslo mnogo j uspehov v vseh poglavjih. Zborovan e obmejnega učiteljstva V krčevinski šoli so se zbrali učitelji in učiteljice iz obmejnih krajev. Zelo dobro obiskano zborovanje je vodil predsednik g. Mirko Vauda, ki je poročal o položaju in perečih potrebah obmejnega učiteljstva. Poudarjal je, da gmotni položaj obmejnega učiteljstva nikakor ne odgovarja potrebam naše meje. V svr-ho intenzivnejšega in uspešnejšega kul- turnega in narodno-obrambnega delovanja je treba, da se ta problem reši. Sklenjeno je bilo, da se ustanovi posebni odsek učiteljic, o čemer pa bodo razpravljali na drugem zborovanju. Zborovanje se je končalo s predavanjem g. Vaude, ki je govoril o spoznavi šolskih novincev iz predšolske dobe. Tragična smrt starke v Marijini, ulici V Marijini ulici je stanovala 75-let-na zasebnica Frančiška Rumler. Starka] je bila že osem mesecev priklenjena na bolniško posteljo. Sinoči je uboga žena vstala in se približala odprtemu oknu. Ljudje so opazovali, kako se je starka nagnila skozi okno. V naslednjem trenutku je že zgrmela z drugega nadstropja in obležala na dvoriščnih tleh mrtva. Na kraj žalostnega dogodka je prišla policijska komisija, ki je ugotovila, da je starki počila lobanja. Rumlerjeva je naj-brže izvršila samomor. Pregled motornih vozil Predstojništvo mestne policije v Mariboru objavlja, da se bo vršil redni letni pregled vseh motornih vozil iz Maribora dne 25. in 26. jan. ob 15. uri na dvorišču mestnega avtobusnega podjetja v Plinarniški ulici v Mariboru. Vsi lastniki motornih vozil iz Maribora se pozivajo, da predstavijo ob določenem Času in kraju vsa svoja motorna vozila radi pregleda. Vsak lastnik motornega vozila naj pri- nese s seboj: 1. prometno knjižico z državnim kolekom 100 din po tar. post. 90 a. t. z. za potrdilo v prometni knjižici. 2. Takso za komisijski pregled v znesku 54 din za vsak avtomobil, odnosno 27 din za vsako motorno kolo. Vozila morajo biti privedena v očiščenem stanju in uporabna za vožnjo. Pregledi se bodo vršili z vso strogostjo, zlasti se bo gledalo na stanje šasije, peres, vzvodov, zavor, kretala, žarometov, hup itd. Ako bi se lastniki motornih vozil iz utemeljenih vzrokov ne mogli udeležiti pregleda, naj se pravočasno opravičijo, sicer ne bodo smeli voziti z nepregledanimi vozili. m Iz kaznilnlške službe. Iz mariborske kaznilnice so premeščein pazniki Glušac Bogdan in Grudič Nasa v kaznilnico v Zenici ter Stanič Pavel v kaznilnico v Sremski Mitroviči, v Maribor pa so premeščeni pazniki Pejič Gjuro iz kaznilnice v Zenici in Matišič Ciril ter Bogoža-lec Božidar iz Lepoglave. Ljudska univerza. Danes predava o I temi »Palestina v luči najnovejših izko-! pin« na podlagi mnogih skioptičnih slik I univ. prof. A. Snoj. V petek, 27. jan., n5 1 predavanja radi proslave sv. Save. m Inšpekcija. Ves pretekli teden je in-spiciral računovodstveno poslovanje moške kaznilnice in sodnih zaporov okrožnega sodišča v Mariboru g. Peter Mitrovič, višji računski inšpektor ministrstva pravde v Beogradu. m. Filmsko predavanje o Hamburgu in Bremenu. Po zelo uspelih predavanjih-o Hamburgu in o Bremenu ter o trgovskem pomenu teh luk, ki so se tekom preteklega tedna vršila pod pokroviteljstvom Tujskoprometne zveze »Putnik-a« v Mariboru in Zveze trgovskih gremijev v Mariboru, Murski Soboti, Ptuju ter Celju, se je vršilo isto predavanje, ki , ga spremljajo zelo lepi zvočni filmi in dia-pozitivni, tudi v Slovenjgradcu. Pričakovati je, da bodo ravno ta predavanja veliko pripomogla k še boljšemu medsebojnemu spoznavanju ter tujskoprometnemu in gospodarskemu sodelovanju. Prihodnje bodo slična predavanja tudi na območju Zveze za tujski promet v Ljubljani in to v Ljubljani, Novem mestu, Kranju, Kamniku in Radovljici. m. Mestni odbor Aero-kluba v Mariboru ima 26. t. m. ob 20. uri v kavarni »Jadran« svoj občni zbor. m. O priliki Planinskega plesa, ki bo 1. II. v unionski dvorani, izide »Pohorska politika«, nepodkupljiv list za pohorski narod. Kakor vedno, bo imela tudi to pot izbrano in lepo vsebino. m. »Beograjski kipar pretepa Mariborčane.« Našo notico pod gornjim naslovom z dne 20. t. m. lojalno popravljamo, ker smo se prepričali, da je v bistvu neresnična. Dejstvo je, da sta bila na Grajskem trgu imenovana gospoda na neokusen' način izzvana od skupine ljudi — med katerimi je bil tudi beograjski kipar Brčič Vinko — češ, da smo Slovenci Švabi, ki so nas oni osvobodili. Na fo izzivanje sta imenovana gospoda reagirala s tem, da sta naprosila navzočega stražnika, naj izzivače legitimira, kar se je tudi zgodilo. Ob tej priliki pa je beograjski kipar Brčič v navzočnosti stražnika tudi dejansko napadel enega izmed gospodov. m. Narodna odbrana bo imela svoj občni zbor v nedeljo, 12. febr., ob pol 10. uri v Narodnem domu v Mariboru. m. Zveza Maistrovih borcev poziva svoje člane, zlasti one, ki stanujejo v Mariboru in bližnji okolici, da poravnajo še pred občnim zborom vso članarino do leta 1939. in sicer v tajništvu v Mariboru, Kopališka ulica št. 17 — Narodni dom, ki uraduje dnevno od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. m. Predpriprave za obrtniški ples so v polnem teku. Dvorano v Narodnem domu bodo okusno okrasili. Za ta ples je veliko zanimanje, ker je nameftjen gradnji novega obrtniškega doma v Mariboru. m. Morilec Mirnik, ki je bil nedavno v Celju aretiran, si je v mariborskih knjižnicah izposojal knjige na imena raznih znanih Mariborčanov. Te dni smo dobili opomine, da vrnejo knjige, ki pa si jih | likdar niso izposodili. Policija je uvedla | preiskavo m dognala, da je bil izposojevalec zloglasni Mirnik. m. Biljardni turnir Maribor—Ljubijana. V nedeljo bo v kavarni Jadran biljardna tekma med Ljubljano in Mariborom. V ta namen imajo igralci prve in druge skupine Biljardnega kluba v Mariboru v sredo zvečer sestanek v Jadranu. m. Za 1000 dinarjev nageljnov je nekdo ukradel Ivanu Ratlukovu z Glavnega trga 4. m. 10-dinarski falsifiliat se je pojavil na mariborskem trgu. Ponarejeni kovanec je zaplenila policija. m. Rože znova pred sodiščem. Jutri. 24. t. m., bo okrožno sodišče v Mariboru ponovno razpravljalo o znanih Rožeto-vih podvigih, ki bi jih naj zakrivil kot častni ravnatelj društva »Naprednost«. Stol sedmorice v Zagrebu je namreč ugodil reviziji in sodbo razveljavil ter jo vrnil okrožnemu sodišču v ponovno presojo. m. Tragične smrti je sinoči preminul v neki mariborski gostilni pomožni delavec Alojz Kodrič s Pobrežja. Kaj je moža ; pognalo v smrt, ni znano; verjetno pa j razne gospodarske nevšečnosti, ki so ma po tuji krivdi zagrenile življenje. I * Braniborova podružnica v Mariboru vabi svoje člane in prijatelje na redni , občni zbor v nedeljo, 5. II., ob 10. uri predpoldne v spodnji mali dvorani Narodnega doma. Med drugim je na dnevnem redu volitev novega odbora. ! * Tradicija naša letos in vsekdar: Pia* ninski ples in 1. februar! j m. Nočna lekarniška služba: Mestna le* karna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25—85; lekarna pri Sv. Roku, vogal Aleksandro-, ve in Meljske ceste, tel. 25—32. Kino | * Grajski kino. Samo do ponedeljka iz- borni film »Sinja lisica«. Žarah Leander. Willy Birgel, Paul Horbiger. — Od torka dalje ponovitev filma »Grofica Walew-ska«. * Esplanade kino. Delno v Jugoslaviji posneti senzacijski pustolovni film »Njegov najtežji slučaj« s Harry Pielom. * Union kino. Velenapeti film, poln’misterij in senzacij, »Dah smrti«, Boris Karloff. Mariborsko giedallšie Ponedeljek: Zaprto. Torek, ob 20.: »Matura«. Red B. Prvo izmenično gostovanje ljubljansko in mariborske drame. V spomin 20-letni-ce Cankarjeve smrti bodo v ljubljanskem dramskem gledališču dne 5. febr. odkrili Cankarjev spomenik (Pirnatov doprsni kip). Ob tej priliki bodo vprizorili njegove »Hlapce«. S to proslavo, se združi tudi prvo izmenično gostovanje: ljubljanska drama gostuje v Mariboru dne 10. febr. v Cankarjevih »Hlapcih«, mariborska drama pa gostuje v Ljubljani 7. febr. v Cankarjevem »Kralju na Betajnovi«. Kultura Zagrebško kulturno pismo Razstava »Pol stoletja h r v a t-ske umetnosti« v novem Domu likovnih umetnosti v Zagrebu predstavlja vsekakor kulminacijo letošnje umetniške sezone. Menda pa je to sploh največja naša slikarska razstava. Skupaj je zastopanih 170 umetnikov z nad 500 deli. Razstavo prireja ob svoji šestdesetletnici »Hrvatsko društvo umetnosti«, ki je izdalo ob tej priliki za naše razmere naravnost razkošen katalog, obsegajoč z uvodom nad 240 strani. Od tega odpade 159 stvari na reprodukcije. Ako omenimo, da vsaka reprodukcija zavzema celo stran, potem je cena kataloga (30 dinarjev) kar razveseljiva, ker da slutiti na tako redke mecene. Iz uvoda posnemamo: »Naši umetniki se ne morejo odreči, živeli, delovali ali ustvarjali doma ali v tujini, zemlji in narodu iz katerega so vznikli ter v svojih ustvarjajočih sposobnostih ohranjajo bistvo, ki so ga v duši prinesli iz domovine« (VIII.) »Ustvarjajoča sposobnost Hrvatov se je na likovnem področju razvijala v skladu z razmerami, v katerih je živela domovina, v zvezi z boji, katere je narod vodil za svoj napredek, svobodo in obstanek, ob vzorih m vallvili zah j da in . vzhoda, B.zan ta m Benetk, krščanstva in muslimanstva, katerim je narod pripadal, a jim narodna ustvarjajoča duša nikoli ni podlegla« (str IX). Sumarni pregled razstavljenih umetnin dokazuje, da je hrvatska likovna umetnost v zadnjih petih decenijih dosegla visoko razvojno stopnjo. Razstavljene slike, kipi in arhitektura izražajo mestoma vso nemirnost, iskanje in hrepenenje umetniškega stremljenja, vendar se deloma dvigajo v visoko, umetniško doživ-ljeno skladnost. V slikarstvu v tem smislu zavzemajo vidno mesto Vlaho Bukovec (1855—1922) Csihos-Sessia (1864— 1931), Crnčič (1865—1930), Iso Kršnjavi (1845—1927), Becič Robič, Kraljevič (1885 —1913), Križman, Kljakovič, Kirin, Račič (1885—1908), Ivekovič i. dr. Vsi ti in mnogi drugi vidnejši slikarji mlajše in najmlajše dobe so se šolali v največjjh umetniških središčih Evrope, verujoč ob boju za skorjo kruha v svoje poslanstvo med malim narodom. Za primer navajamo Bukovca. Rojen je v Cavtatu, zapušča v mladosti domovino in se seli v Ameriko, od tam nazaj v Evropo, pa ponovno v Ameriko in končno nazaj v Evropo. Ko se tako življenjsko izobliko- van poda v Pariz na slikarske študije, je že vedel, kaj se pravi biti umetnik. V Parizu je pri Cabamelu ostal tri leta, kjer je pričel razstavljati svoja prva dela. Vrne se v Zagreb in postane oče hrvatske moderne, a od tu ga pelje pot v Prago, kjer postane profesor na umetnostni akademiji. Nad 400 portretov in 150 večjih kompozicij priča o njegovi močni tvornosti in tako nemirno življenje moremo zaslediti pri večini omenjenih slikarjev. Vendar so vztrajali in vztrajajo v boju za kruh in lepoto. Med kiparji zavzema najvidnejše mesto Meštrovič. O njem moremo čitati v katalogu, da »ustvarja v lesu, kar pred njim nihče, modelira kot največji mojstri preteklosti, potencirajoč izraznost do maksimuma«. Na razstavi so razstavljena tri njegova dela: »Zgodovina Hrvatov«, »Pieta« in »Mati zaobljublja dete«. Iz biografije posnemamo: Začel je kot pastir z modeliranjem, od tu se seli v Split v neko kamnoseško podjetje, zapustil je Split in na Dunaju v umetniški akademiji končal šolanje. Potoval je v Pariz, kjer je postal prijatelj slavnega Rodina. Naglo se je afirmiral njegov veliki talent, in o njem obstaja i v Evropi in v Ameriki velika letaratura, v kateri mu priznavajo prvo mesto med živečimi kiparji. Razstavljal je na Duna.iu vsako leto J od 1902—1910. v Pragi 1903. in 1908.1 D razdanih 1907., Munchenu 1907., 1909., 1913., v Benetkah 1907., 1914., Parizu 1908., 1909., Rimu 1911., Londonu 1913., Beogradu 1904., 1912., Zagrebu 1905., 1911., Sofiji 1906., Splitu 1908. in Ljubljani 1909.; po svetovni vojni v Parizu, USA 1926., 1927., Španiji, Angliji, Holandiji, Pragi 1933., Munchenu, Berlinu, Dunaju 1935. in Gradcu 1936. Med kiparji na razstavi zavzema poleg Meštroviča vidno mesto Kršinič, posebno njegov »Kipar« je doživeto in zrelo delo. V celoti razstavlja 24 kiparjev in 112 slikarjev. Arhitektura ni na takem zavidnem mestu. Od 42 arhitektov bi omenili predvsem Kovačiča (1874—1924.) in njegovo stilski zanimivo cerkev sv. Blaža v Zagrebu. Žal da na razstavi ne sodelujeta dva velika umetnika: slikar Babič in kipar Auguštinčič. Toda o boju med starim in novim paviljonom smo že prisali. Razstava je odprta že mesec dni, vendar je bila polovična voznina za obisk dovoljena šele po 16. januarju. Danilo Viher. k. Smrt ruskega kiparja. V starosti 80 let je umrl te dni slavni ruski kipar Ilija Ginzberg, ki je izdelal mimo drugega tudi več odličnih spomenikov slavnih ruskih pisateljev Puškina, Dostojevskega, Gogolja, Tolstoja, Gorkega itd. Spori Smuški tek SK Ilirije v Planici ZMAGALA STA SENIOR SMOLEJ FRANC (BRATSTVO) IN JUNIOR ROŽIC JANEZ (ILIRIJA). Kljub pretežno neugodnim vremenskim Prilikam je ostalo v Planici še toliko snega, da je SK Ilirija lahko izvedel tekmo- vanje v smuških tekih za seniorje in ju-niorje. Tekma je bila odlično organizirana, zbrala se je elita naših smuških tekačev, ki je pokazala prav dobre rezultate ter imela tako priliko za malo ostrejši medsebojni trening, predno se bodo začele mednarodne konkurence. Včerajšnje tekmovanje je štelo tudi kot izbirno tekmovanje za sestav državne reprezentance. Interes med smučarji je bil jako velik. Prijavilo se je vsega 52 tekačev, med njimi 23 juniorjev. Zastopani so bili gorenjski klubi in Sm K Ljubljana ter seveda Jlirijani. Proga za seniorje je znašala 18 km, juniorska pa 10 km. Sneg je bil zjutraj nekoliko osrenjen, pozneje pa se je zmehčal ter je bil prav ugoden za smučanje. Med seniorji se je bil boj v glavnem med Smolejem in Klančnikom L., zmagovalcem iz Kranjske gore. Zmagal je tokrat Smolej. Pri juniorjih so pa dominirali Ilirijani. Tehnični rezulati so sledeči: Seniorji: 1. Smolej Franc, Bratstvo 1.13:53; 2. Klančnik Lojze, Dov.-Mojstr. 1.14:10; 3. Knific Jože, Bratstvo 1.16:56; 4. Kerštajn Andrej 1.17:08; 5. Petrič An ton 1.18:08; 6. Mrak Franc (vsi trije Ilirija) 1.19:31; 7. Jakopič Gustl Sm K Ljub. 1.19:59; 8. Klančnik Gregor, Dov.-Mojstr. 1.20:42; 9. Knap Leon, Ilirija 1.21:37; 10. Razinger Tone, Bratstvo 1.21:48. Juniorji: 1. Rožič Janez 0.53:07; 2. Osvald Lojze 0.53:20; 3. Kopavnik Lojze 0.55:02 ; 4. Kajžar Franc (vsi Ilirija) 0.56:21; 5. Stana Roman, Bratstvo 0.57:06; 6. Hrovat Janez 0.58:42; 7. Snoj Franc 0.59:23; 8. Demžar Tone (vsi Ilirija) 1.02:33 ; 9. Pristavec Mirko, Bohinj 1.03:30; 10. Arh Franc, Bohinj 1.05:40. Druso kolo tekem za zimski pokal Tekmovanje za zimski pokal ligašev se je včeraj v obeh skupinah, zapadni in vzhodni, nadaljevalo s po dvema tekmama, ki so minile, kakor je bilo pričakovati. V Beogradu sta zmagala BSK in Jugoslavija, remis Gradjanskega v Splitu je treba smatrati za uspeh, preseneča le neodločen rezultat tekme v Zagrebu. Tekmi v Beogradu sta se odigrali na istem igrišču. BSK je po nezanimivi igri poceni porazil Jedinstvo, ki si je zabilo kar dva avtogola. V drugi tekmi, za katero je bilo mnogo več zanimanja, ker sta se srečala dva domača nasprotnika, je Jugoslavija le s težavo tesno premagala BASK-a, ki je šele v drugem polčasu klonil. V Zagrebu je gostovala sarajevska Slavija ter dosegla remis, kateri ji daje lepe izglede, da se bo pretolkla v nasled- nje kolo. Concordia je sicer dvakrat vodila z enim golom naskoka, a si te prednosti ni znala ohraniti. Gradjanski, je imel srečo, da se ni vrnil poražen iz Splita, ker je imel Hajduk več od igre, že radi defenzivne taktike gostov. Glaser je branil fenomenalno. »Purgerji« so prišli v vodstvo v 7. min. drugega polčasa, v sredini polčasa pa je Hajduk iz upravičene enajstke dosegel izravnanje. Rezultati tekem: BSK—Jedinstvo 3 : 1 (2 : 0). Jugoslavija—BASK 2 : 1 (2 : 0). Concordia—Slavija 2 : 2 (2 : 1). Hajduk—Gradjanski 1 : 1 (0 : 0). Po včerajšnjih tekmah izgleda, da se bodo kvalificirali za naslednje kolo BSK, Gradjanski in sarajevska Slavija, odločile pa bodo o tem še povratne tekme. Otvoritev nogometne sezone v Mariboru in Celiu Izredno lepo vreme je izvabilo tudi nogometaše na zeleno polje. Včeraj so začeli igrati v Mariboru m Celju. V Ma-ribori' sta odigrali enajstorici Železničarja in Slavije trening tekmo, ki se je končala z rezultatom 0 : 0. V predtekmi sta igrali kombinirani rezervni moštvi. Zmagala je Slavija 5:1. V Celju sta se na Glaziji srečali moštvi Olimpa in Celja. Celje ni nastopilo kompletno ter je moralo kloniti pred bolj povezanim in požrtvovalnejšim nasprotnikom. Rezultat tekme je 4 : 3 (1 : 3). Do odmora je bila igra izenačena, po odmoru pa je Celje močno popustilo in ni znalo obdržati naskoka iz prve polovice. Olimp je postal nadmočen ter je končno tudi tesno, a zasluženo zmagal. Strelci: Čonžek, Ključar, Lukič, Raksany za Olhnp, za Celje Botekar, Krempuš in Pešec. MITIČ IZPADEL IZ KONKURENCE GOSPODOV V DVOJE. V nadaljevanju teniškega turnirja v Bremenu za prvenstvo Nemčije na pokritih igriščih je naš zastopnik Mitič izpadel tudi v igri v dvoje z Willom kot partnerjem proti paru R. Menzel-Metaxa 3 : 6, 2 : 6, 1 : 6. Ostali rezultati: Henkel proti Dallosu 6 : 4, 8 : 10, 6 : 4, Redi : W. Menzel 1 : 6, 1 : 6, 6 : 3, 6 : 3, 8 : 6, Henkel : Goepfert 6 : 3, 10 : 8, 6 :3. Gdč. Kovač-Somagyi sta se z zmago nad pa- plasirali za finale, dočim je izpadel par gdč. Kovač-Mitič v mešanem double proti paru Gulbrandson-Goepfert 6 : 3, 6 : 2. OBČNI ZBOR KOLESARSKE ZVEZE V ZAGREBU. Za včerajšnji občni zbor kolesarjev v Zagrebu je vladalo veliko zanimanje. Pri-| šotnih je bilo okoli 60 delegatov klubov. Radi postavljtnja komisariata v Beograjski podzvezi je prišlo do ostre debate. Sledila so poročila posameznih funkcionarjev. Na predlog referenta A. Bane-ka je občni zbor brisal kazen kolesarjev, ki so bili svoj čas kaznovani o priliki dirke okoli Slovenije in Hrvatske. Po odobritvi letnega proračuna in absohitoriju ie bila izmed dveh list s 40 : 2 glasovoma izvoljena lista zaslužnega prijatelja kolesarskega športa g. Hinka Rosenberga. Odborova lista jamči za uspešno delo v novem poslovnem letu. s. Še ena odpovedana smuška tekma. SPD Maribor je odpovedalo medklubsko smuško tekmo na standard progi Jezerski vrh—Josip dol, ki bi se po sporedu morala vršiti 29. jan. s. Sodniški izpiti za teke, smuk in slalom bodo v prvi polovici meseca februarja v Mariboru; izvedla jih bo Mariborska zimsko-spotna odzveza. Prijave je treba poslati do 28. I. na naslov' tajništva podzveze. s. Boksarsko prvenstvo Zagreba se je pričelo pretekli četrtek v Zagrebu. Sodeluje 5 zagreb. klubov: Herkules, Gradjanski. Croatia, Policijski in Makabi. Do odločitve je prišlo samo v kategoriji »muha«, kjer se je vršil takoj finale, ker sta se prijavila samo dva tekmovalca. Ne-meček (Croatia) je po točkah premagal Baršiča (Policijski) ter tako postal prvak Zagreba v svoji kategoriji za leto 1939. Prihodnji četrtek bodo finalna tekmovanja v vseh drugih kategorijah. Sali Mednarodni šahovski turnir v Moskvi V 11. kolu sta Keres in Floti r v zelo brezbarvni partiji zaključila z remijem. Bjelavjenec je v lepem stilu premagal Pana. Lilienthal je imel proti Rabinoviču dobljeno partijo, pa je pot k zmagi prezrl in moral deliti točko. Reshewsky je za las ušel porazu, ki mu ga je pripravil Alatorcev. Ostale partije so bile prekinjene. V 12. kolu je Flohr v zelo napeti partiji porazil Rabiuoviča, ki pa kljub temu še vedno vodi na čelu tabele. Keres je remiziral s Kanom, remis so končale še naslednje partije: Bjelavjenec—Ooglidze in Ragozin—Panov. Makaganov pa je v zelo dramatičnem napadu matiral Re-shevvskega, ki je tako izgubil važno točko. Ostale partije so bile prekinjene v nejasnih pozicijah. Sobota je bila določena za nadaljevanje prekinjenih partij. Smislov je premagal Goglidza, Ragozin Konstantinopelskega, Alatorcev Ooglidza, Konstantino-polski Goglidza, Alatorcev Toluša, Flohr Kana, Romanovski Bondarevskega in Kan Bjelavjenca. Remis pa so bile sledeče partije: Alatorcev—Bjelavjenec, Konstantinopolski—Romanovski, Romanovski Smislov, Goglidze—Makaganov, Lilienthal—Panov, Levenfiš—Romanovski, Toluš—Konstantinopolski in Leven-fis—Lilienthal. Stanje po 12. kotu: Rabinovič in Ma-£?.gaj?°Y 6 CD. Ragozin in Smislov 6 (2), Bjelavjenec 6 (1;. Flohr 5'A (3), Kan iv\ Alatorcev 5 (g), Konstantinopol-f.% ToIuš 5’ Lilienthal 4% (3), Gog-lidze 4/4, Reshewsky 4 (5)- Levenfiš 4 (4), Romanovski 4 (2), Panov 3 (4) in Klubsko prvenstvo Slovenije V okviru klubskih tekmovanj za prvenstvo Slovenije sta bili včeraj odigrani v Mariboru dve tekmi. Prvo je MŠK proti I. garnituri SK Železničarja odločil v svojo korist z razmerjem 6*/s : 154. Šahovska sekcija UJNŽB pa je v razijierju 6'A : lVs premagala II. garnituro SK Železničarja. Bogoljubov — Eliskases Podoba je, da je Bogoljubov popolnoma odpovedal. V 9. partiji matcha ga je doletel že tretji zaporedni poraz. S to zmago je Eliskases postavil v svojo korist razmerja 6 : 3. Morda bo Bogoljubov preživel krizo, v katero je očividno zapadel, vendar pa bo težko zlahka nadomestiti izgubljene točke. ŠPANSKA OTVORITEV. Beli: Bogoljubov. Crni: EHskases. (6. partija matcha.) i. e4, e5. 2. Sf3, Sc6, 3. Lb5, a6, 4. La4, Sf6, 5. De2, b5, 6. Lb3, Lc5, 7. a4, TO. 8. a:b5, a:b5, 9. Sc3, 0—0! 10. d3! db. 11. LgS, h6, 12. L:f6, D:f6, 13. Sd5, Dd8. 14. 0—0, b4, 15. h3, 'Kh8, 16. La4, Se7, 17. Tadl, La6, 18. Lb3, c6 (Sg6!), 19. S:e7, D:e7, 20. Tal, Lb7, 21. c3, b:c3, 22. b:c3, Ta8, 23. d4, e:d4, 24. c:d4, Lb4, 25. Lc2. c5, 26. d:c5, d:c5, 27. Tfdl, Tfe8, 28. T:a8. L:a8, 29. e5, Td8 (?). 30. e6!! L:f3, 31. T:d8f, D:d8, 32. D:f3, f:e6, 33. De4, Dg8. 34. Lb3, Lc3, 35. L:e6, De8, 36. g3, Ld4. 37. Kg2, g6, 38. h4, h5, 39. f4, Kg7. 40. Db7t, Kh6, 41. Da6, De7, 42. Dc8, Lg7. 43. Kh3, Dd6, 44. Lc4, Ddl. 45. Dc6 remis! rom gdč. Gulbrandson-Roberg 6:1,6: 21 Bondarevski 2'A (4), ReSltev križanke štev. 17. Vodoravno: klobučar, Velesovo, in, sapa, roke, Ra, rbidem, napis, se, alt. os, ro, pi, Ivan Mac, tele, saninec. Navpično: Kvirinal, lenoba, pas, ol, kiparica, besedilo, USA, est, iti, Cop. oven, Avar, so, ale, ro, Abesinec. ELAINE HAMILTON 14 DETEKTIVSKI ROMAN Jenkins je vedel, da inšpektor ne zahteva in ne pričakuje odgovora na svoje vprašanje. Vedel je tudi, da premišljeno hodi preko preveč vidnih sledov ta se za odkrivanje rajši poslužuje zdravega razuma. »Kaj je z Mansfleldom, gospod? Morda se je lahko neopažen izmuznil iz gledališča takoj na začetku drugega dejanja,« je slutil Jenkins. »Da, to nameravam izvedeti. Ampak tu smo spet v isti zagati,« je izjavil inšpektor. »Poklical sem takoj zjutraj dr. Tem-pesta. Pravi, da se ne pozna zaupno z Mansfieldom, da pa ve, da je povsem imel trde življenjske boje v svojem poklicu in da se mu ne godi bogve kako dobro Potreben bi bil hud nagib, da bi trdo se boreč in delajoč advokat ogrozil svojo kariero — četudi ne vrat — z umorom. Toda vzlic temu mislim, da je Mansfield lagal, ko je rekel, da ne pozna Karla Ar-deena.« »Ali naj poizvedujem v Ingramovem gledališču in poskušam najti prodajalke programov, ki so Imele sinoči službo v parterju?« je vprašal Jenkins. »Da. Rad bi tudi vedel za številko Mansfieldovega sedeža. Naročite mi sedež za današnji večer. Rad bi sl sestavil majhen pregled časov.« »Ali želite isti sedež, ki ga je imel sinoči Mansfield? Morda ga bom dobil,« je predlagal Jenkins. »Vsekakor!« je rekel Reynolds. »Morda je na načrtu v pisarni blagajne zaznamovano Mansfieldovo ime. Mislite na tol« Ko je hotel detektiv oditi, ga je Rey-nolds ustavil. »Kupite dva sedeža, Jenkins. Skrajna sedeža blizu vrat, če bo mogoče. Bova drevi skupaj delala majhno rekonstrukcijo In bova videla, kaj bo. Vi boste delali natanko tako, kakor bi delal Mansfield. jaz pa bom — začel pri odrskih vratih in bom delal, kar bi mogel delali Ingram po končanem prvem dejanju.« Detektivu Jenkinsu je zažarel od veselja obraz kakor šolarju, ki se pripravlja na pot za skritim zakladom. »Hvala vam. gospod.« ie odgovoril in dodal z naivnim navdušenjem: »To ie imenitna igra, ta najina, kaj ne, gospod?« »To ima svoje dobre in slabe plati, fant,« je dejal mlajšemu možu, »dasi so morda lepši poklici kakor lov na zločince.« Pogledal je na uro. »Torej idite. Je že skoraj devet. Zdaj bi morala priti po-streznica in Ingramov sluga bi moral priti ob pol desetih, če je točen. Jaz bom medtem prerešetal Ingramove in Mans-fieldove izpovedi, preden se lotim ostalih ljudi, ki so poznali Ardeena.« Cez nekaj minut se Je oglasilo dolgo zvonjenje, nato pa oblastno trkanje. Reynolds je odšel v predsobo. »To je ona, gospod, stavim, da je,« je momljal stražnik kakor iz groba. »Idite v kuhinjo, bom že jaz opravil z njo,« je obljubil inšpektor. Odprl je vrata in vstopila je majhna, zelo zanemarjena ženska, vsa razmršena od jeze. »Kaj je to, vse tole? To bi rada vedela!« je razgorčena vprašala. »Izvedeli boste pravočasno,« ji je rekel inšpektor. Odvedel jo je v knjižnico in zaprl vrata. Žena je dala roke v bok ter si ogledovala inšpektorja od glave do nog. »Zdi se mi, da gospod Ingram nocoj ni spal v svojem stanovanju m zato je imel njegov sluga spet družbo in vi in tisti, ki sem ga videla ob pol osmih, ste zaostali parček, kaj ne?« je začela pogovor. Reynolds ni povedal, kdo je. Jeza je ženi razvezovala jezik. Strah pred zakonom bi lahko posušil ta vir informacije. »Zakaj bi Parsons ne smel imeti družbe, če mu to njegov gospod dovoljuje?« je mirno vprašal. Postrežnica je napadajoče stopila naprej in privzdignila brado. »Poglejte, vi, gospod Nevesekdo, zdaj dajem vprašanja jaz, ne vi! — Gospod Ingram to dovoljuje, res? Poglejmo no! Vi prav dobro veste, da gospod Ingram o tem nič ne ve in da tudi najbrže izvedel ne bo, če mu tega ne povem jaz!« Reynolds je s preudarkom sprejel nje: izzivajoči ton. »Moja draga gospa, če Parsons povabi vsake svete čase enkrat nekaj svojili dobrih prijatljev sem, kako naj ti vedo, ali mi je da! gospod Ingram dovoljenje ali ne?« »Jaz se imenujem gospa Hutchingsova in ne izkušajte na meni nobenih svojih »moja draga gospa« — to me ne gane. veste. In če ste bili tu že kdaj prej, potem je to tem večja sramota, da varate gospoda Ingrama. In če ste mislili, da je dovolil, potem ste še večji bedak, kakor je na vas videti. Tako! In zdaj — dovolj dolgo sem bila zadržana od svojega dela. VI in tisti komediantski kifeljc se lahko izgubita od tod, jaz bom pa Parsonu povedala, kaj si o njem mislim. Kje ie sploh? Je še zmeraj nadejan H. sodišča „Tovarne sanj" pri nas Tudi pri nas ne mine dan, da ne bi dnevniki pisali o Hollywoodu, o Ufafil-mih in njenih zvezdah in zvezdnikih. Dosti zanimivega se zgodi tam, ljubezni je vedno na pretek, tudi žalosti. Največ, kar se dogaja za kulisarijami raznih »Holly-\voodov« in kar pride v svet, so razne ločitve in ponovne možitve ter ženitve raznih filmskih div in zvezdnikov. O ostalih stvareh, ki se dogajajo v ozadju in ki poganjajo ves ta ogromni motor tonfilm-ske industrije s tisočerimi kolesi, se redko kaj zve. Razprava, ki se je vršila pred malim kazenskim senatom na okrož nem sodišču v Mariboru, je javnosti od čisto svojstvene strani odgrnila prezani-mive podrobnosti o »tovarnah sanj« pri nas — o naših kinopodjetjih. Na zatožno klop sta morala sesti 32-letni Avgust K r e u t z, mehanik iz Ormoža in njegov stari oče. Stari še ni stal nikoli v življenju pred tremi sodniki. Povedal je, da ima dve hiši v Ormožu, da je ključavničar in kinopodjetnik, poslovodja v kinopodtjetju pa je njegov sin. Za kaj drugega se on ni več brigal; ostarel je že. Sin se je moral zagovarjati zaradi dveh zadev: zaradi nekega stroja in potlej zaradi zvočnika. Od tv. Kleindienst in Posch v Mariboru je dobil neki pisalni stroj, da bi ga prodal naprej. Zgodilo pa se je, da je sin pretrgal s tvrdko trgovske vezi, zaradi česar je tvrdka zahtevala neizplačani stroj nazaj. Morala je celo tožiti, mlajši Kreutz je bil obsojen, ni pa vrnil stroja. Zato je zahtevala tvrdka od Kreutza razodetno prisego. Ta je pred sodiščem navedel, da je že pred pol leta izročil stroj trgovcu Senčarju v Štrigovi. Nazadnje se je celo dokazalo, da ni dal stroja na poizkušnjo, ampak, da ga je zamenjal z njim za motorno kolo, da je torej napravil nekako kupčijo s strojem, kar ne bi smel, ker ni bila njegova last. Po dokazovanju sem in tja, je Kreutz nazadnje izjavil: Saj smo se s tvrdko ven dar poravnali, nikake škode nima. Predsednik: Ali resnice niste govorili pred sodiščem! Rekli ste, da ste dali Sen- čarju stroj na poizkušnjo, niste pa povedali, da je bil prodan. Kreutz je nato omeuil, da on ui toliko mislil takrat, ali je bil stroj na poizkušnjo ali prodan, ko se je vendar pri razodetni prisegi šlo zato, kje je stroj. Če je bil prvi del razprave zapleten, je bil pa drugi del še vse bolj zapleten in zanimivejši Šlo je za odtenke iz ozadja filmske produkcije pri nas, za ton film, za zvočnike. Obtožbo je zastopal zastopnik tvrdke, ki popravlja in dobavlja zvočnike, Mlakar. Prečital je obtožbo in nazadnje povdaril, kako ga je hotel Kreutz Avgust mlajši opehariti za zvočnik. Zadeva se je razvijala tako: Stari Kreutz je kupil najprej stari zvočnik. Igrali so nekaj let filme nanj, ker pa ni odgovarjal glasovno, so ga dali firmi Mlakar v popravilo. Reparatura je trajala nekam dolgo, da je poslala firma tačas svoj zvočnik za nekako nadomestilo, dokler ne bo prvi zvočnik popravljen. Do sem je šla zadeva gladko, potlej pa se je začela zapletati. Kreutz ni hoteli vrniti zvočnika, ker je firma, od katere | je Mlakar dobi! zvočnik, zahtevala, da ji plača prvi zvočnik, katerega je baje prav tako kupil od Mlakarja. Kreutz mu zaradi tega sploh ni vrnil zvočnika. Mlakar pa je gnal zadevo do stola sedmorice, ki je končno razsodil, da mu mora zvočnik vrniti. Kreutz je zvočnik res vrnil, ali pri vrnitvi se je izkazalo, da je manjkal usmerjevalec. Kreutz mlajši je moral znova pred okrajno sodišče v Ormožu, kjer bi naj znova pod prisego izpovedal, da je vrnil zvočnik. Zdaj je šlo za to, ali je zvočnik brez usmerjevalca tudi zvočnik. Zastopnik firme Mlakar je trdil, da je zvočnik brez usmerjevalca toliko, kakor avto brez motorja, da je torej moTal biti usmerjevalec zraven zvočnika, ko mu ga je posodil. Isto je izpovedala podjetnica Mlakarjeva, ki je sicer ločena od svojega moža, ki ji pa mož vendar vodi njene poslovne zadeve. Nazadnje je sodišče Kreutza starejšega sploh oprostilo, tudi mlajšega goljufije in poneverbe, obsodilo pa ga je 'radi dveh lažnih priseg na 6 mesecev strogega zapora, za tri leta pa mu odvzelo častne državljanske pravice/Zagovornik je prijavil priziv m revizijo procesa. nameščencem pa bo potem v obrokih od-trgovala od mezd in plač. Voz bo zelo poceni, to pa zaradi velike produkcije in zaradi opustitve slehernega nepotrebnega luksuza. Tako bo n. pr. barvan samo v enem tonu, izdelovali pa ga bodo v treh tipih. Država bo prodajala te avtomobilčke sama, reklamo pa bo delal tisk in radio. Po zunanjosti je ta nemški ljudski avtomobil zelo mičen. »ZAPEČATENA KNJIGA« V LONDONU. Na neki razstavi, ki so jo nedavno odprli v Londonu, je razstavljena tudi velikanska knjiga. Ta knjiga je pa samo od izunaj knjiga, znotraj pa je votla. V notranjosti knjige je majhna soba z mizo, papirjem in peresnikom. V to »knjigo« sme vstopiti vsak dijak-obiskovalec te razstave in v njej napisati poljuben članek. V tem članku sme dijak napisati vse, kar hoče o šoli, učiteljih, učni metodi, tovariših in posameznih predmetih. Razstavo bodo obiskali vsi london-