Podravje Ormož •
Kaj delajo na ormoškem ribniku
O Stran 5
Vlivv
srediscu
Ptuj • Vandalizem: zakaj bi kdo uničeval zapornice
O Stran 6
s Štajerski
Ptuj, torek, 30. januarja 2018
letnik LXXI • št. 8 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR
t
RADIOPTUJ
89.8 "98.2-104,3 www.radio-ptuj.si
Podjetništvo Podravje
• Nelojalna konkurenca občin in javnih podjetij
O Strani 10 in 11
Podravje Ormož •
Ravnateljica gimnazije presenetila z odstopno izjavo
O Stran 4
Podravje
Dornava • Občina bo sofinancirala nakup bibliobusa
O Stran 5
v
Šport
Športnik leta v MO Ptuj za leto 2017 •
Najboljšim športnikom nagrade, županu kritike
O Stran 14
Spodnje Podravje • Reka Drava je vse bolj zamuljena
Načrti za »največjo blatno lužo na Slovenskem«
21 hidroelektrarn in njihovih akumulacij na reki Dravi je terjalo svoj davek; Ptujsko jezero je vse bolj zamuljeno, ribiči opažajo upad števila vodnih organizmov, turistični potencial je vse manjši. Na Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) vztrajajo, da strugo redno čistijo, čeprav slovenska zakonodaja o tem pravi bore malo ... Več na straneh 6 in 7.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujska tržnica •
Vprašanja ponudnikov in grožnje z revizijo kar dežujejo
o Strani 2 in 3
V središču
Fitnes na prostem bodo financirale Lekarne Ptuj
o Strani 6 in 7
Uboj Marina •
Sodišče imenovalo novo izvedenko
o Stran 24 Px
2 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 30. januarja 2018
Ptuj • Kdo in kaj stoji za podjetjem Zgodba, d. o. o.?
Je komuniciranje z javnostjo res tako težko,
Ažurna in dobra komunikacija naj bi bila želja in ključni moment pri tem, da so se na ptujski občini odločili najeti zunanjega svetovalca za to področje. Zanimivo: to so zaupali mariborskemu podjetju Zgodba, poslovno svetovanje, d. o. o., kije za svoje delo v zadnjih dveh letih dobilo 15.000 evrov. Katere storitve so jim doslej nudili, kaj natanko je vsebina sodelovanja, ni jasno, oboji vztrajno izpostavljajo le Kurentovanje. Številni menijo, da za ptujsko občino pišejo tudi nekatere izjave za javnost, med drugim tudi o problematiki urejanja mestne tržnice. Bili pa naj bi aktivni tudi na spletnih omrežjih, kjer budno spremljajo in nadzorujejo dogajanje.
Kot je razvidno iz aplikacije Erar, je podjetje Zgodba, d. o. o., prvo nakazilo iz ptujske občine prejelo marca
2016.	V nekaj več kot letu in pol so skupaj prejeli dobrih 15.100 evrov. Sodelovali so v različnih projektih; prvi je bil 56. Kurentovanje, kar je dejansko tudi edini projekt, ki ga tako na občini kot v podjetju konstantno izpostavljajo.
„Omenjenega izvajalca smo angažirali v primerih, kjer smo potrebovali dodatno strokovno podporo pri komuniciranju, saj so se komunikacijske aktivnosti v primerjavi s preteklimi leti močno povečale in razširile. Vzpostavili so se novi kanali informiranja in komuniciranja z občani in različnimi javnostmi (digitalni mediji, družbena omrežja), vedno več je tudi različnih medijev, ki čedalje pogosteje vzpostavljajo stik z MO Ptuj in za katere je treba pripraviti informacije, da so vsi kar najhitreje obveščeni," so pojasnili iz ptujske občine. Izvajalca so zaradi, kot pravijo, dobrih rezultatov angažirali tudi kasneje v letu 2016 in še
2017.	Dodajajo še, da je ažurna in dobra komunikacija z občani ključ-
Iz ptujskega proračuna podjetju Zgodba nekaj več kot 15.100 evrov
V času od ustanovitve podjetja Zgodba, d. o. o., do danes je njihov največji plačnik (izjavnih sredstev) Ministrstvo za okolje
in prostor. Za storitve je omenjenemu mariborskemu podjetju
plačalo nekaj več kot 41.000 evrov. Sledi občina Murska Sobota z 38.450 evri, tretja po višini zneska pa MO Ptuj s 15.127 evri. Nekaj manj kot 12.000 evrov so prejeli tudi od komunalnega podjetja Nigrad, d. d. Kot je pojasnil direktor podjetja Zgodba Jure Struc, so v dveh letih in pol delali za 29 naročnikov, med njimi tudi za nekatere iz tujine.
Zanimalo nas je tudi, kakšne storitve je podjetje Zgodba nudilo Ministrstvu za okolje in prostor. Zanimivo je, da ima to namreč dva zaposlena, ki skrbita za odnose z javnostjo, za kar sta lani prejela 76.111 evrov plače (!), pa vendar potrebujejo zunanjo pomoč. Pojasnili so, da sodelujejo od lanskega leta, in sicer pri projektu »Komuniciranje z javnostmi o možnostih za zagotovitev primernega bivalnega okolja za starejše«. Podjetje je bilo izbrano na podlagi javnega naročila, kot edino prijavljeno. Podjetje je v sklopu javnega naročila pripravilo: celostno grafično podobo, mape, letake, zloženke, organizacijo in izvedbo predstavitve projekta v vseh mestnih občinah...," so odgovorili iz ministrstva.
nega pomena, zato v primerih, ko je izkazana potreba po intenzivnejši medijski aktivnosti, poiščejo pomoč v tej obliki. „Ne nazadnje smo tudi od mestnega sveta in posameznikov dobili priporočila, da več napora vložimo v komunikacijo z različnimi javnostmi," še argumentirajo svojo odločitev. Na ptujski občini je sicer kot predstavnica za odnose z javnostjo zaposlena le ena oseba, njeno delo pa zajema še urednikovanje medija Ptujčan in vodenje galerije Magistrat v Mestni hiši. Letni strošek plač in prispevkov (brez malice, prevoza in regresa) zaposlene, ki je zadolžena za komunikacijo z javnostmi, je skupaj z regresom, malico in prevozom 25.885 evrov. Pri komunikacijskem svetovanju pa sodelujejo le s podjetjem Zgodba, d. o. o.
Najemajo jih občasno, po potrebi
Podjetje Zgodba, poslovno svetovanje, d. o. o., je bilo ustanovljeno junija 2015. Ustanovitelji so nekdanji politik (SD) Matevž Frangež, bivši direktor Večera Jure Struc in nekda-
nji direktor Večerovega marketinga Mitja Blagajac. Vsak izmed njih ima tretjinski lastninski delež, direktor podjetja pa je Jure Struc. Z njim smo se pogovarjali tudi o sodelovanju s ptujsko občino in preverili, kaj pravzaprav počnejo na Ptuju. Slišati je namreč, da županu pišejo izjave oz. sporočila za javnost ter mu svetujejo, kako komunicirati. "Prvi projekt, ki smo ga izvajali za Mestno občino Ptuj, je komunikacijska podpora Kurentovanju 2016. Kasneje je do sodelovanja prišlo po potrebi, na podlagi povpraševanja Mestne občine Ptuj."
Kurentovanje in še marsikaj skritega ...
Na vprašanje, katere konkretne projekte so izvedli za ptujsko občino, niso v celoti odgovorili. Izpostavili so le Kurentovanje in dodali, da so jih najeli kot komunikacijske svetovalce še pri dveh projektih. „Naročnikom glede na cilje pomagamo oblikovati komunikacijska sporočila in svetujemo pri uporabi optimalnih komunikacijskih orodij. Zato gre za bistveno
širši pristop kot le za pisanje sporočil za medije. Slednja naročniki večinoma pripravijo sami," pravi Struc.
Na pomislek, kako lahko pripravljajo svetovanje za Ptuj, čeprav niso iz tega okolja, pa: „V vsakem mestu ali organizaciji ljudje radi rečejo, da so nekaj posebnega in specifičnega. Pa vendar lahko po naših dolgoletnih izkušnjah ocenimo, da so komunikacijski izzivi povsod zelo podobni. Naša profesionalna dolžnost je, da dobro spoznamo problem in njegove okoliščine. Pri tem lahko osebna ali čustvena vpletenost v problem prej škodi kot koristi, zato je pri vsakem komunikacijskem izzivu potrebna profesionalna distanca, ki omogoča objektivno presojo položaja za načrtovanje najboljše komunikacijske podpore."
Na konkretno vprašanje, ali so pisali tudi sporočila za javnost, povezana s tematiko urejanja mestne tržnice, ni odgovoril. Dejal je le, da vsebine sodelovanja enostransko ne morejo razkrivati. Svetovanje, kot pravi, zagotavljajo, kjer je to po oceni naročnika glede na njegove cilje potrebno.
Ptuj • Hitenje s projektom obnove tržnice, gradbenega dovoljenja še nimajo
Komu je na kožo pisan »javni« razpis za 5-
O skoraj pet milijonov evrov vrednem razpisu za izbiro izvajalca del na ptujski tržnici seje na seji mestnega sveta minuli ponedeljek vnela precej burna razprava. Svetniki so izrekli pomisleke o zahtevanih referencah, pa tudi o tem, da bi lahko bil razpis pisan na kožo že vnaprej znanemu izvajalcu.
Največ vprašanj o razpisu za izbiro izvajalca del na tržnici je postavil mestni svetnik Rajko Fajt (SDS). Zanimalo ga je, ali je mestna občina (MO) Ptuj za oblikovanje vsebine razpisa res najela zunanjega izvajalca. Slišati je namreč, da naj bi to bil odvetnik
iz Ljubljane Andrej Turk, ki sicer MO Ptuj zastopa tudi v nekaterih sodnih zadevah. »V občinski upravi je zaposlenih več pravnikov, ki so v preteklih letih že velikokrat uspešno pripravili potrebno razpisno dokumentacijo in izvedli javna naročila, tudi ko je šlo
Ponudb ne bodo odpirali ne na pustni ponedeljek in ne v nedeljo. Datum so spremenili na ponedeljek, 19. februar.
Pred tednom dni smo poročali, da je rok za oddajo ponudb 12. februar, še isti dan naj bi prispele ponudbe tudi odprli. Tako so v sporočilu za javnost na dan objave razpisa sporočili iz kabineta župana MO Ptuj. Datum odpiranja ponudb se nam je zdel precej neverjeten, saj bi to bilo na pustni ponedeljek, ko je dogajanje na Ptuju bolj kot ne veseljaško. Medtem ko so na MO Ptuj v sporočilu za javnost navedli, da bo odpiranje ponudb 12. februarja, pa so na portalujavnih naročil istočasno objavili, da bo odpiranje ponudb 18. februarja ob 10. uri. Vendar, pozor: 18. februarje nedelja... Prejšnji četrtek, 25. januarja, je MO Ptuj javni razpis dopolnila in spremenila tako datum oddaje kot tudi datum odpiranja ponudb. V skladu s popravkom bo to v ponedeljek, 19. februarja. Rok za oddajo ponudb je ob 9. uri, odpiranje bo sledilo ob 10. uri.
za projekte, sofinancirane z evropskimi sredstvi. Ocenjujemo, da glede na njihove reference in sposobnosti ni potrebe po najemanju ter nepotrebnem, neracionalnem trošenju proračunskega denarja za zunanje izvajalce,« je vprašanje utemeljil svetnik Fajt in predlagal, da bi občina za pregled na razpis prispelih ponudb in izbiro izvajalca imenovala strokovno komisijo. Člani komisije bi bili tudi trije predstavniki največjih svetniških skupin v mestnem svetu. Predlog o oblikovanju komisije je v nadaljevanju razprave podprlo več članov mestnega sveta. Svetnik Fajt se je obregnil tudi ob nedavno sečnjo dreves na tržnici. Povprašal je, zakaj je bilo treba stroške podiranja obesiti na občinski proračun. Če bi se z deli počakalo, bi lahko stroške pokrili z evropskim sofinanciranjem.
Predlogi o razveljavitvi razpisa
Veliko kritik je bilo na seji izrečenih tudi na račun v razpisu zahtevanih referenc. »Javne službe so na Mestnem trgu položile 2.700 m2 granitnih kock, celo v vijugah. Ne vidimo ovire, da tudi na tržnici oni tega ne bi znali. Pa je zahtevana referenca 3.000 m2. S takšnimi pogoji smo Javne službe in
druga domača podjetja avtomatično izločili. Predlagamo razveljavitev razpisa in spremenjene reference,« je poudaril Fajt. Z njim je pritegnil tudi svetnik NSi Janez Rožmarin: »Vsi v tej sejni sobi bi morali razmišljati v smeri, da se delo ponudi domačim iz-
vajalcem. Če bi dali več dela domačim izvajalcem, ostane več denarja v domači občini, ohrani se kakšno delovno mesto. Slišati je, da so pogoji nastavljeni tako, da domača podjetja ne bodo mogla priti zraven.« Nadaljeval je Brane Kumer (SMC): »Predlagam,
da se razpis razveljavi, saj so roki za pripravo ponudb v neskladju z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3). Temeljito naj se razmisli o zahtevanih referencah ponudnikov.« Z razmišljanjem predhodnikov, da če bi projekt izvajala domača podjetja, bi denar
Foto: Črtomir Goznik
V sklopu projekta obnove tržnice bodo v mestu uredili 6.000 m2 odprtih površin in objekt neto tlorisne površine 860 m2. Po zagotovilu iz kabineta župana se Slomškova ulica po obnovi za promet naj ne bi zaprla. Bodo pa vzdolž ulice in pod cerkvijo podrli ograjo Plečnikovih učencev, za kar je Zavod za varstvo kulturne dediščine že podal soglasje.
torek • 30. januarja 2018
Aktualno
Štajerski	3
da so potrebni zunanji svetovalci?
Zraven Ptuja sodelujejo še z Mursko Soboto
Še bistveno več kot na Ptuju je podjetje Zgodba prejelo iz proračuna MO Murska Sobota. Njihovo sodelovanje se je začelo takoj po ustanovitvi podjetja. Podjetje je začelo delovati junija 2015, septembra istega leta so iz murskosoboškega proračuna že prejeli prvo nakazilo
(Vir: ERAR). Šlo naj bi za sodelovanje pri pripravi prezentacij za privabljanje novih investitorjev v Pomurje v letu 2015, nato pa občasno ob drugih priložnostih, povezanih predvsem s projekti Celostnih teritorialnih naložb (CTN).
V Kabinetu župana Murske Sobote je bila do oktobra 2017 zaposlena ena oseba na delovnem mestu protokolarni uslužbenec, ki je bila poleg protokola občine ter mednarodnega sodelovanja zadolžena tudi za področje komuniciranja z javnostmi
in mediji. Od oktobra naprej je ta oseba postala vodja kabineta, na izpraznjenem delovnem mestu pa trenutno nimajo zaposlene osebe. „Kar pomeni, da vodja kabineta še dalje pokriva vsa omenjena na mestni občini zelo aktivna delovna področja. V primerjavi z drugimi mestnimi občinami smo tukaj zagotovo kadrovsko zelo podhranjeni. Naloge, ki jih je opravljala družba Zgodba, niso del vsakodnevne redne komunikacije z mediji na področju delovanja občine, temveč smo sodelovali
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
pri komuniciranju projektov," so pojasnili potrebo po sodelovanju z zunanjim izvajalcem za komuniciranje z javnostjo.
Letni strošek plače omenjene zaposlene, ki na občini vodi protokol, je 27.506 evrov bruto. Ni pa to edino podjetje, s katerim murskosoboška občina sodeluje pri komunikacijskem svetovanju, tu so še: Agencija IDEA, Netmedia, Radio Murski val, PRAK, d. o. o., RECAL MEDIA, Podjetje za informiranje, Franc Franc.
Dženana Kmetec
Štefan Čelan: „Ne le, da županu pišejo izjave za javnost, tudi na spletnih
V • »1 1 • V •	1	i	• 1 •
omrežjih brišejo vse komentarje, ki vodstvu občine ne koristijo!"
V času županovanja Štefana Čelanaje občina najela zunanjega izvajalca le za potrebe Kurentovanja, sicer nikoli (gre za podjetje Dialog, kije za to prejelo med 8.000 in 10.000 evrov). A pri tem Čelan vidi bistveno razliko: „Dialog je imel nalogo, da nam odpira komunikacijske kanale doma in v tujini. Skrbeli so tudi za protokol v tujini, za to, da smo tam obiskovali pomembne institucije. Skušali smo delati tudi brez te pomoči, a za 11 dni Kurentovanjaje bilo to enostavno za enega zaposlenega v PR-službi preveč dela. Sedaj se lotevajo stvari povsem drugače. Pri tej zgodbi, ki jo omenjate, nikakor ne gre le za pomoč pri Kurentovanju. Kolikor vem, gre za to, da jim zunanje podjetje svetuje, kako naj z javnostjo komunicirajo o različnih aktualnih dogodkih. Tudi na spletnih omrežjih spremljajo in nadzorujejo dogajanje. Moti me predvsem to, da ne spletu brišejo v roku nekaj minut vse komentarje, ki županu oz. vodstvu občine ne koristijo," zatrjuje Čelan.
milijonsko investicijo
ostajal v domačem okolju, se je strinjal tudi nekdanji ptujski župan Štefan Čelan, danes mestni svetnik: »V minulih letih smo v takšno usmeritev vložili ogromno truda in denarja - da bi dela lahko izvajalo javno občinsko podjetje. Več sestav mestnega sveta se je odločilo za to, da naj se investicije v domačem okolju (javne, občinske) izvajajo z lastnimi gospodarskimi službami. Na takšen način tudi denar ostaja v domačem okolju.«
Zaradi sečnje dreves se počutijo izigrane
SDS-ova svetnica Helena Neudauer je spomnila na svojo pobudo izpred meseca dni, ko je predlagala, da se mestni svetniki sestanejo in oblikujejo odgovor civilni iniciativi ter podpisnikom peticije za ohranitev dreves na tržnici. »Seje niste sklicali, drevesa pa podrli. Pri takšnem rav-
nanju župana in občinske uprave se počutim zelo izigrano. Vzeli ste nam možnost, da bi mestni svet oblikoval stališče.« Z Neudauerjevo je soglašala tudi Miša Pušenjak (SLS). Pritrdila je, da se tudi ona počuti izigrano in da bo v prihodnje iz protesta o vsem glasovala proti: »Marsikaj se dogaja mimo občinskega sveta. Mestne svetnike se nas obvesti šele tedaj, ko je že vse odločeno.«
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Na MO Ptuj pravijo, da razlogov za razveljavitev razpisa za izbiro izvajalca del ni. Informacijo, da so besedilo razpisa pripravljali v Odvetniški družbi Turk v Ljubljani, so v vodstvu občine potrdili. Nalogo so zunanjemu izvajalcu zaupali zaradi zagotovitve objektivnosti. »Najeli smo zunanjega svetovalca, ki ni obremenjen z lokalnimi odnosi. Doslej njegove storitve še niso bile zaračunane,« so za Štajerski tednik povedali v Mestni hiši.
Vprašanja ponudnikov in grožnje z revizijo kar dežujejo
V tednu dni od objave razpisa so ponudniki naročniku na portalujavnih naročil nasuli nemalo vprašanj. Na nekatera izmed njih smo sicer že predhodno opozorili tudi v našem časopisu. »V vašem javnem naročilu so navedene zelo stroge reference. Naše podjetje je izvedlo več podobnih gradenj, vendar noben naš posel ne dosega zahtevanih vrednosti referenc. Izvedbo teraca na tako veliki površini je izvajal morda eden ali dva izvajalca v Sloveniji, zato nam ta pogoj manjšim izvajalcem onemogoča prijavo na razpis. Polaganje granitnih kock pa je popolnoma enako opravilo v primeru polaganja 1000 m2 ali 3000 m2,« poudarja eden izmed ponudnikov. Drugi je občino zaprosil za posredovanje gradbenega dovoljenja, kulturno-varstvenih pogojev in elaborata za zaporo cest. »Gradbeno dovoljenje bo pridobljeno do uvedbe v delo, pridobiva se za rušitev obstoječega objekta in rušitev opornega zidu ter novogradnjo objekta, opornega zidu s stopnicami in teatralnega stopnišča. Ureditev trga in ulic se bo izvajala kot vzdrževalna dela v javno korist. Elaborat za zaporo ceste bo pripravil izvajalec v skladu s svojo tehnologijo gradnje in organizacijo gradbišča,« so povedali v ptujski Mestni hiši. Tretji ponudnik ima težave s pridobivanjem reference o uspešno izvedenih delih tlakovanja pod nadzorom spomeniškega varstva. Na zavodu za varstvo kulturne dediščine naj bi mu pojasnili, da za izdajo tovrstnega potrdila, kot ga zahteva MO Ptuj, nimajo pravne podlage. Ponudnik navaja: »Niti ne razumemo, kaj takšna zahteva dokazuje, saj samo tlakovanje nima nobene veze s spomeniškim varstvom. Prosimo za utemeljitev zahteve oz. navodilo, kako naj pridemo do potrdila, če nam ga lokalna služba, ki je opravljala nadzor, kljub kakovostno izvedenemu delu noče dati.«
»Gradbeništvo ni raketna znanost!«
Ponudniki se pritožujejo tudi nad kratko zastavljenim rokom za oddajo ponudb. Na MO Ptuj pravijo, da je rok tako kratek zaradi časovne stiske. Eden izmed piscev na portalu jim je zabrusil: »Kaj pa imajo zainteresirani ponudniki s časovno stisko (javnega) naročnika za izvedbo? Ponudniki potrebujejo glede na obseg in vrsto del sorazmerno odmerjen čas, da lahko pripravijo popolne ponudbe. Glede na pogoje razpisa je pričakovati, da naročnik prav veliko pravilnih in popolnih ponudb ne bo prejel, saj je verjetnost pritožbe po oddaji odločitve v konkretnem primeru zelo verjetna, upamo si celo trditi neizbežna. Verjetno bosta v tem primeru tudi transparentnost in zakonitost postopka močno vprašljivi. Ali mora res vsak javni naročnik (ministrstvo, občina, javni zavod, ustanova) vedno na novo izumljati pogoje in zahteve? Saj gradbeništvo ni raketna znanost! Želite res ta projekt ali je to samo 'predstava' v volilnem letu? V razmislek naročniku in ostalim zainteresiranim, preden nekomu 'poči' in po novem aktualnem ZPVPJN(!) vloži revizijo.« Ponudniki nadalje še navajajo: »Zanima nas, kakšna je časovna stiska ali razlog za hitenje, saj je razpisna dokumentacija izrazito pomanjkljiva, razpis pa nastavljen zelo kompleksno. Kot potencialni ponudniki vam sporočamo, da ponudbe po tako kompleksnem razpisu ni mogoče pripraviti v tako kratkem roku. Zahtevamo podaljšanje roka za 10 dni ali bomo vložili revizijo.«
4 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 30. januarja 2018
Kidričevo • 25. redna seja občinskega sveta
Proračun z rebalansom za milijon evrov višji
Kidričevski občinski svetniki so na četrtkovi seji potrdili rebalans letošnjega proračuna. Prihodki in odhodki se povečujejo za približno milijon evrov. Prihodki bodo znašali okrog 7,3 milijona evrov, odhodki bodo za dobrih 100.000 višji od prihodkov.
Spremembe v proračunu se nanašajo na projekt izgradnje 1,8 km vodovoda in kanalizacije do špor-tno-rekreacijskega centra Ravno polje in skupni projekt energetske obnove javnih stavb v štirih občinah, pa tudi na interventna dela na poslopju OŠ Cirkovce, kjer je veter sredi decembra odtrgal streho. Občina pričakuje, da bo del stroškov popravila strehe povrnila zavarovalnica. Nekatere svetnike je zmotilo, da občina financira gradnjo vodovoda in kanalizacije do gramoznice Pleterje v predvidenem znesku skoraj 300.000 evrov. Menijo, da bi bilo treba v občini postoriti še kaj pomembnejšega in da je župan Le-skovar marsikdaj v preteklosti opozoril, da morajo paziti na to, »da ne mečejo denarja s šaflo skozi okno«. Milan Strmšek (SLS) je poudaril, da je to velik finančni zalogaj za občino. Miran Golub (SMC) je povedal, da nima nič proti razvoju, a ga dajejo pomisleki, če se bo ta vložek občini Kidričevo kdaj povrnil. Župan Anton Leskovar je dejal, da je projekt širšega pomena, gre pa za dobrobit celotnega okolja: »Predvideno je bilo, da se na območju zgradita vrtina in greznica. V pogajanjih s potencialnim investitorjem smo prišli do zaključka, da je smiselno zgraditi povezavo javnega vodovoda in ka-
Na OŠ Cirkovce so že popravili streho, ki jo je decembra poškodoval orkanski veter.
nalizacije. Verjamem, da bo projekt rentabilen in da se bo naložba izkazala za smiselno. Naš cilj je zgraditi podoben kompleks naravnega ko-
pališča kot je ob avtocesti v bližini Gradca.«
Na tokratni seji so svetniki potrdili pravilnika, ki bosta v prihodnjem
obdobju podlaga za obračun cen ravnanja s komunalnimi odpadki. Kljub nekaj pomislekom so v prvem branju dali zeleno luč odloku o
ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Ptuj. Svetnik Golub, sicer tudi predsednik Lekarniške zbornice Slovenije, je opozoril, da je odlok v
nekaterih delih v nasprotju z zakonodajo, predvsem v 12. členu, kjer so navedene dejavnosti, ki niso v skladu z zakonom o lekarniški dejavnosti. Občinski svetniki so soglašali, da bodo na osnutek odloka podali pripombe, akt pa so kljub temu potrdili in s tem omogočili njegovo nadaljnjo obravnavo ter pripravo za dokončno potrditev. Prav tako so podali soglasje za dopolnitev statuta in spremembe kadrovskega načrta v Zdravstvenem domu Ptuj.
Potrjevali so tudi ceno storitve pomoč družini na domu, ki jo na območju občine Kidričevo izvaja Center za socialno delo Ptuj. Potrjena nova urna postavka je 17,90 evra. Občina subvencionira 50 odstotkov cene, kot ji nalaga zakonodaja. Svetnik SD Stanislav Lampič je predlagal, da bi bila stopnja subvencioniranja višja - okrog 70 odstotkov od polne cene, kar pomeni, da bi uporabnik plačeval za uro storitve pet evrov. Vendar svetnik Lampič s pobudo ni uspel. Župan Lesko-var je pojasnil, da občina že sedaj v povprečju pokriva 73 odstotkov stroškov storitve pomoč družini na domu: za vse subvencionira 50 odstotkov cene, za socialno šibke pa še več, skupno v povprečju 73 odstotkov.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Benedikt • 70 let Občinskega odbora RK
Humanost na vsakem koraku
Občinski odbor RK Benedikt je skupaj s člani in gosti, med njimi sta bila predsednik RS Borut Pahor, ki je bil tudi častni pokrovitelj dogodka, in predsednik RK Slovenije Dušan Keber, nadvse slovesno proslavil 70-letnico delovanja. RK Benedikt je začel organizirano delovati 22. januarja leta 1948. Na slovesnosti, kije bila 19. januarja v benediški športni dvorani, se je zbralo okrog 600 ljudi.
„Častitljivih 70 let so posamezniki, ženske in moški, skrbeli, da je bila organizacija živa, da so vanjo vstopali mladi, ki so humano delo prenašali naprej, vse do danes, ko s ponosom ugotavljam, da smo v Benediktu še vedno pripravljeni pomagati ljudem v stiski. To dokazuje izjemen odziv vseh nas za darovanje krvi. Brez pomisleka se odzovemo ob naravnih nesrečah, naše aktivistke in aktivisti skrbijo za pomoč socialno šibkim. Izredno pa me veseli, da po naših stopinjah stopajo mladi, še učenci, ki z velikim navdušenjem sodelujejo v dejavnosti prostovoljstva, ki je organizirano na osnovni šoli in se kasneje vračajo med krvodajalce in aktiviste. Ob
70-letnici smo izdali tudi zbornik pod naslovom Iz življenja OORK Benedikt, ki je zahvala vsem za dosedanji trud in požrtvovalnost, hkrati pa naj bo zahvala za humano delo tudi v prihodnje. Zahvala gre tudi vsem tistim, ki so zbornik pripravljali. Tudi zbornik je dokaz, da smo humani in solidarni, da znamo v Benediktu stopiti skupaj in narediti dobro delo," je na slovesnosti povedal predsednik OORK Benedikt Milan Re-pič, ki je na tej funkciji od leta 2007 in tudi aktiven krvodajalec s 50 odvzemi.
OORK Benedikt se skupaj lahko pohvali z okrog 400 krvodajalci. Vsako leto izvedejo tri krvodajalske akcije s povprečno 120 udeleženci. Na največji
doslej jih je bilo 146. Z največ odvzemi doslej pa se lahko pohvali Marjan Rojs, ki je kri daroval že 88-krat. Srebrni znak RK so na slovesnosti podelili vsem, ki so kri darovali več kot 70-krat. Prejeli so ga: Jožica Šauperl, Silva Moleh, Drago Purgaj, Vlado Kos, Franc Šeligo in Marjan Rojs. Z bronastimi znaki RK pa so se spomnili vseh nekdanjih predsednikov OORK Benedikt. To so bili: Ljudmila Zi-mič, Ana Valh, Milan Gumzar, Nevenka Ješovnik, Marija Šauperl in Mirko Šija-nec. Zahvalili pa so se tudi devetim še živečim krvodajalkam, ki so kri dale na prvi krvodajalski akciji v Benediktu leta 1956: Ljudmili Zimič, Jožici Šauperl, Viki-ci Lorbek, Mariji Rajšp, Mirici Harl, Tere-
ziji Horvat, Tereziji Križan, Marici Damiš in Jožici Rogulj. Po najboljših močeh skuša OORK Benedikt pomagati tudi vsem, ki so se iz takšnih ali drugačnih razlogov znašli v socialni stiski. Tako letno razdelijo okrog 100 paketov s prehrano, najbolj ogroženim pa pomagajo tudi s plačili položnic.
Za nadvse doživete kulturne trenutke pa so poskrbele skupine in posamezniki iz Benedikta ter tisti, ki v njem več ne živijo, a so z njim še vedno povezani: Anita Kralj Pavkovič, Nina Domin-ko in Aljaž Farasin. Edini glasbeni gost večera je bil Marjan Zgonc, ki je nastopil s Pihalnim orkestrom MOL Lenart.
MG
Ormož • Zakaj želi ravnateljica ormoške gimnazije odstopiti
Erhartičeva presenetila z odstopno izjavo
Ravnateljica Gimnazije Ormož Blanka Erhartič po dveh letih drugega mandata odstopa zaradi osebnih razlogov.
Ravnateljica Gimnazije Ormož Blanka Erhartič je sredi januarja na svet šole podala odstopno izjavo, s katero odstopa s te funkcije. Za ta korak, za mnoge presenetljiv, naj bi se odločila zaradi osebnih razlogov, ki jih v javnosti ne želi podrobneje pojasnjevati. Kot je še povedala Erhartičeva, se kot magistrica didaktike s področja literarnih ved in kot profesorica slovenščine za zdaj vrača k poučevanju. Za datum predčasne razrešitve z mesta ravnateljice je Erhartičeva predlagala 30. april 2018. Do imenovanja novega ravnatelja oz. ravnateljice pa bo omenjeno šolo vodila kot vršilka dolžnosti.
Ob tem dodajmo, da ormoško gimnazijo že nekaj let pesti slab vpis dijakov, posledično pa se soočajo tudi z vse nižjimi finančnimi prilivi države. Gimnaziji je sicer že grozila ukinitev ali pripojitev k ljutomerski gimnaziji.
Monika Levanič
Foto: MZ
Odstop ravnateljice Blanke Erhartič, ki je bila na čelu ormoške gimnazije sedem let, je mnoge presenetil.
torek • 30. januarja 2018
Podravje
Štajerski	5
Dornava • Občina bo zagotovila svoj delež pri nakupu bibliobusa
Na dornavski občini so si premislili ...
Dornavska občina, ki še pred kratkim kot edina izmed 16 občin na širšem Ptujskem ni nameravala pristopiti k sofinanciranju nakupa novega bibliobusa, je očitno storila korak nazaj.
Dornavski svetniki so na zadnji seji s sprejetjem občinskega proračuna za letošnje leto potrdili tudi predlog občinskega odbora za finance o zagotovitvi sredstev za nakup bibli-obusa v višini 6.744 evrov ter s tem napovedali, da bo občina vendarle pristopila k sofinanciranju biblio-busa, ki je bila ena bolj žgočih tem konec leta. Župan Rajko Janžekovič spremembe stališča ni želel komentirati, znano pa je, da je še nedolgo nazaj temu nasprotoval. Očitno si je vodstvo občine - potem ko je ptujska knjižnica posvarila, da v tem primeru nov bibliobus v Dornavo pač ne bo vozil - premislilo. Kot je že takrat opozarjal direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Matjaž Neudauer, pa bi ob občanih občine Dornava, ki sicer bibliobus redno obiskujejo, izguba te potujoče knjižnice še najbolj prizadela varovance Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja (ZUDV) Dornava.
Potrdili letošnji občinski proračun
Po ocenah dornavske občinske uprave naj bi se v tem letu v občinsko blagajno nateklo približno 2,2 milijona evrov, odhodki pa naj bi znašali okoli 2,1 milijona evrov.
Za investicije bodo namenili vsega skupaj okoli 480.000 evrov. Sicer pa je bil na končni predlog proračuna poleg predloga odbora za finance o zagotovitvi sofinancerskih sredstev za nakup bibliobusa podan amandma svetnika Dominika Kukovca, a gaje župan zavrnil, saj, kot je povedal, bodo predlagano cesto sanirali v okviru rednega vzdrževanja cest. Na predlog župana pa je v proračun gradnja regionalne kolesarske povezave do regijskega središča Ptuj in preostalih občin. Kot je pojasnil, projekt načrtujejo s preostalimi občinami, zanj pa so v letošnjem letu zagotovili 10.000 evrov, in sicer za projektno dokumentacijo.
Sicer pa bo največja letošnja investicija izgradnja gasilsko-kulturnega doma Mezgovci, za kar so v nadaljevanju potrdili tudi investicijski program. Za nov dom, ocenjen na okoli 717.000 evrov, so v tem letu namenili 230.000 evrov.
Ormož • Kaj delajo na ormoškem ribniku?
V teku 100.000 evrov težka sanacija
Ormoški ribnik spominja na veliko blatno jamo. Ribiška družina Ormož se je namreč pred dnevi lotila obsežne prenove oz. sanacije ribnika. Investicija je ocenjen na okoli 100.000 evrov, v novi podobi pa naj bi ribnik povsem zaživel najkasneje prihodnje leto.
Ribiška družina Ormož se je po četrt stoletja znova lotila zahtevnega posega - že tretje sanacije ormoškega ribnika. Kot je pojasnil predsednik Ribiške družine (RD) Ormož Rado Antolič, je več kot 40 ribičev po izpraznitvi vode v ribniku z mrežami polovilo vse ribe, ki so jih nato preselili v ribnika v Savcih in v Ob-režu. Pri delu so jim pomagali tudi gasilci in domači podjetnik Boštjan Kolenko, s. p.: »Polovili smo skupno okoli 4,2 tone rib. Rekorder je bil 40-kilogramski tolstolobik, druga najtežja riba pa je bila 29-kilogramski som. Lahko še povem, da smo izlov rib uspešno opravili, saj kljub temu, da je šlo za zelo zahtevno delo, na srečo ni poginila niti ena sama riba.«
Ta zanimiv prizor oziroma dogajanje pa je privabilo pozornost tudi številnih Ormožanov. »Delo je opazovalo zelo veliko ljudi, kar je seveda razumljivo. Morali pa smo celo potegniti trak, da smo lahko delo mirno opravili,« je nadaljeval Antolič.
Upajo na pomoč domače občine
Kot je še povedal, bodo sedaj počakali približno dva do tri mesece, da se mulj v ribniku sesede, nato pa bo sledilo čiščenje mulja. Tačas se bodo lotili sanacije brežin, ki jih bodo utrdili s kamenjem, v nadaljevanju pa bodo uredili še nove potke in okolico. Dela bo izvajalo Komu-
Kot je še pojasnil predsednik RD Ormož Rado Antolič, bodo odstranjen mulj najverjetneje porabili za ureditev parkirišča. Omenjeni mulj je namreč po njegovih besedah neoporečen in kot tak povsem varen za naravo, saj gre za ostanke listja, odmrlih delov rastlinja in ribje hrane: »V ribnik se ne izteka nobena odpadna voda, iztokov pravzaprav ni. Tako da v mulju ni nobenih težkih kovin, ne vsebuje strupenih snovi, skratka mulj ni oporečen in je kot tak varen za naravo.«
nalno podjetje Ormož. Obsežna sanacija pa bo ribiško družino stala okoli 100.000 evrov: »Na ta finančni zalogaj smo se pripravljali zadnja štiri oziroma pet let. Poleg prihrankov bomo morali najeti tudi kredit. Upamo še na kakršnokoli pomoč lokalne skupnosti. Namreč celoten kompleks velja za pomembno rekreacijsko turistično točko v občini, ki je pravzaprav namenjena vsem občanom in ne samo ribičem. Ob možnosti izvajanja športnega ribolova namreč ponuja tudi igranje odbojke na mivki in nogometa. Na parkirišču pa je še prostor za nočitev avtodo-mov z vsemi potrebnimi priključki.«
Po izvedbi del bodo ribnik znova napolnili z vodo in vanj naselili življenje, ribje mladice: »Ribnik ima lasten izvir, a je to premalo. Če nam bo tako kot pred 25 leti na pomoč priskočila Tovarna sladkorja, ki je sicer v likvidaciji, in bi iz svojega črpališča na Dravi s črpalkami pomagala z vodo napolniti ribnik, bi lahko bila dela zaključena že to poletje, sicer pa v letu 2019.«
Monika Levanic
Foto: ML
	v
	
	'' 1
Kot kaže, bo nov bibliobus le vozil v Dornavo. Občina naj bi namreč pristopila k sofinanciranju te investicije in zagotovila svoj delež.
Neudauer zadovoljen
Direktor ptujske knjižnice Matjaž Neudauer je sicer s spremembo stališča dornavske občine, kakopak, zadovoljen. »Seveda bomo sklep občinskega sveta Občine Dornava upoštevali. K temu ni kaj dodati oziroma
komentirati, razen da smo zadovoljni, da je do tega prišlo, saj bo bibliobus tako stal v vseh občinah ustanoviteljicah in pogodbenicah Knjižnice Ivana Potrča Ptuj,« je še dodal.
Nova potujoča knjižnica, ki bo prilagojena obisku invalidov, naj bi začela voziti spomladi prihodnje
leto. Želen nakup je ocenjen na okoli 330.000 evrov. Za nakup sodobnega bibliobusa se vodstvo ptujske knjižnice od ministrstva za kulturo nadeja okoli 180.000 evrov, občine pa bi zagotovile preostanek, in sicer 2,34 evra na prebivalca.
Monika Levanic
		
I Mt£B ll OUSiCi	1 Novice	| Dwdkiiowii |
Ormož • Občinska spletna stran v novi podobi
Oddajanje občinskih vlog in plačevanje taks kar preko spleta
Novo podobo je dobila spletna stran Občine Ormož, kije veliko bolj pregledna in všečna, in kar je najpomembnejše - funkcionalna.
»Novo spletno stran smo aktivirali v začetku decembra. Razlog za zamenjavo je bil predvsem zaradi zastarelosti stare spletne strani,« so pojasnili z ormoške občinske uprave.
Prenovljena podoba občinske spletne strani je stala okoli 800 evrov. »Odločili smo se za ponudnika, ki je izdelal spletno stran za številne občine. Izdelalo jo je podjetje Sigmateh inovativne informacijske tehnologije, d. o. o., iz Maribora. Cena prenove strani je znašala 760 evrov brez DDV. Mesečni strošek tehničnega vzdrževanja in gostovanja na strežniku znaša 175,75 evra brez DDV,« so sporočili z občine, kjer so z novo spletno stranjo zadovoljni. Koliko obiskovalcev dnevno obišče omenjeno stran, nam za zdaj še niso znali povedati. Števec obiska bo namreč predvidoma viden do sredine letošnjega leta oz. najkasneje do konca leta. »Nova spletna stran v primerjavi s staro spletno stranjo omogoča iskanje vseh predpisov po ključni besedi in letih. Prav tako stran omogoča: e-vloge in spletno plačevanje taks; obvestila naročenim občanom; delovanje na tablicah, mo-bitelih in na vseh brskalnikih, spletno oddajanje vlog in spletno plačevanje taks za oddane vloge ter številne druge informacije ...,« so razložili še novosti, ki jih omogoča nova spletna stran.
Monika Levanic
VABILO NA PREDSTAVO ZAOTROKE
VABILO HA OBDAftOVANJi OTROK V OBČINI ORMOŽ
EKO 5XLAD-ÎNSVET
naroČite se ha brezplačna
OBVESTIL/
Ifl
TRŽNICA HOLERMUOSJ01Î
Aktualni javni razpisi, natečaji, razgrnitve in druge objave
MODERNIZACIJACEST VOBÍINI OfiMOZ VLETU 30
13 2í-st¡»0w¡n!kts»}v«í
PRIJAVNICA 24 NASTOP NAORMQSKEM FASENKU S POVORKO 501S
Foto: cg
Foto: ML
6 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 30. januarja 2018
Spodnje Podravje, Ptuj • Reka Drava je vse bolj zamuljena
Načrti za »največjo blatno lužo na Sl
21 hidroelektrarn in njihovih akumulacij na reki Dravi je terjalo svoj davek; tudi Ptujsko jezero je vse bolj zamuljeno, ribiči opažajo potencial je vse manjši. Na Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) vztrajajo, da strugo redno čistijo, čeprav slovenska zakonodaja o tem
Pred dnevi je poslanec državnega zbora Andrej Čuš v pobudi slovenski vladi Pospešite čiščenje mulja v reki Dravi poudaril, da je namesto turističnemu biseru Ptujsko jezero bolj podobno največji blatni luži na Slovenskem: »V 420 hektarjev velikem akumulacijskem jezeru, ki se razprostira pred Ptujem in leži na območju Nature 2000, se namreč že več let nabirajo naplavine in smrdljiv mulj. Ponekod je jezero globoko samo še pol metra, plovba pa je postala nevarna tudi zaradi umazanije in naplavin na njegovi gladini.« Opozoril je: »Zamuljenost Ptujskega jezera je bila leta 2008 'samo' 17,8 %, medtem ko danes, torej deset let kasneje, presega 40 %!«
Predsednik Ribiške družine Ptuj Stanko Žitnik je postregel še z drugimi podatki: »Po periodičnih geodetskih raziskavah je bila leta 1981 zapolnje-nost prostornine Ptujskega jezera 17,8 %, leta 2000 pa že 22 %. O porastu zamu-ljenosti in posledično zmanjšanju prostornine v kasnejših letih do danes ne razpolagamo.« Predsednik Brodarskega društva Ranca Ptuj Emil Mesarič je dodal: »Po meritvah, ki jih je leta 2008 naročila Mestna občina Ptuj, je bilo v pristanišču dva metra in pol mulja.«
Na DEM, koncesionarju za koriščenje energetskega potenciala reke Drave, imajo drugačne številke: »Meritve prečnih profilov opravljamo vsaki dve leti. Zadnje meritve akumulacijskega bazena HE Formin (Ptujskega jezera)
Krivi naj bi bili tudi sosedje
Andrej Čuš je v poslanski pobudi zapisal, da naj bi bila po mnenju ribičev prevelika zamuljenost v veliki meri posledica početja na avstrijskem delu struge reke Drave: »Avstrijska metoda odlaganja mulja v strugo (ne pa na obrežje reke) približno polovico tega mulja menda prinaša čez mejo in naprej. Pri tem je treba opozoriti, da se Avstrijci sprenevedajo in trdijo, da iz mulja gradijo ekološke otoke, a je bilo njihovo početje odstranjevanja mulja večkrat dokumentirano, pa se ni zgodilo nič.«
Poudaril je, da bi morala vsaj polovico stroškov odstranjevanja mulja zato plačati Avstrija: »Tukaj bi svoje morala pristaviti slovenska diplomacija. V skrajnem primeru bi lahko prišlo do tožbe. Zagotovo je to tudi relevantno vprašanje za predsednika vlade, ki bi moral storiti vse, kar je v njegovi moči, da Avstrija prevzame odgovornost za svojo metodo odlaganja mulja v strugo. Ne nazadnje je okolje naša strateška nacionalna dobrina.«
so bile opravljene leta 2016. Rezultati so pokazali, da je v celotni akumulaciji - v primerjavi z letom 1981, ko je bila opravljena prva meritev - približno 26 % sedimentov, v koristni akumulaciji pa je sedimentov manj kot 1 %.« Poudarili so, da tolikšna zaprodenost nikakor ne ogroža proizvodnje, še manj pa poplavne varnosti okolja.
Letno več tisoč kubikov plavja
Čuš je v svoji pobudi zapisal, da so DEM največje umetno jezero na Slo-
•'. ■: •> •• ■-'; '• - ■ •> V-
gggfSp* .	- - -HI :. ...
. ■"	■	- t S.	. Sit:
venskem v preteklosti redno čistile in vzdrževale, a so v zadnjih dveh letih ta dela povsem zanemarile: »Drava je zamuljena, je splošna ugotovitev, poznavalci razmer pa so hitro znali pokazati tudi na krivce - Holding slovenske elektrarne (HSE), ki da s korporativnim modelom, pospremljenim z izdatno investicijo v Termoelektrarno Šoštanj, DEM vsiljuje model, ki zanemarja čiščenje Drave.«
V DEM so odgovorili, da so v zadnjem desetletju za ekološko sanacijo Drave namenili dobrih 10 milijonov evrov: »V naslednjih letih načrtujemo povečanje sredstev za te namene na
Foto: CG
Dela v strugi reke Drave se lahko po navodilih Zavoda RS za varstvo narave izvajajo le od avgusta do novembra.
celotni strugi reke Drave; letno bomo za to namenjali med 1,5 in dva milijona evrov.« Pojasnili so, da sedimente odstranjujejo s plavajočimi bagri in črpalkami, nato pa jih transportirajo na rob reke: »Od leta 2006 do 2015 smo odstranili približno 307.000 kubičnih metrov sedimentov oz. 38.400 kubičnih metrov na leto.«
Napovedali so, da bodo dela izvedli tudi v tem letu: »Zaradi naravovarstvenih pogojev smo dela zaključili lani novembra, ponovno bomo začeli aprila. Prav časovna omejitev precej otežuje učinkovitejše odstranjevanje sedimen-tov iz Ptujskega jezera, saj nam kar tretjino leta preprečuje izvajanje del.« Povedali so, da sedimente odlagajo
predvsem na obrežja in iz njih gradijo umetne otoke, na Ptujskem jezeru pa z njimi oblagajo asfaltne površine bre-žin in jezeru tako vračajo naravni videz: »Vsekakor se zavedamo, da bo v prihodnje treba tej aktivnosti namenjati še večjo pozornost, saj gre za 'aktivnost' narave, ki se bo dogajala, dokler bodo obstajala akumulacijska jezera.«
Ptuj • Zapornice na peš mostu
Vandalizem:
Ptuj • Fitnes na prostem bodo financirale Lekarne Ptuj
V anUallZcIIl.	j 4	. 1 .	-p* 4 •
zakaj bi kdo uničeval zapornice Letos naj bi na P tuJu ure
V začetku januarja smo poročali o uničenju zapornic na ptujskem peš mostu. Nato so jih popravili, a ne za dolgo. Zadnje tedne so zapornice skorajda vsako jutro poškodovane in vržene na tla. Vandali jih očitno, kljub nameščeni verigi, ki vsaj preprečuje, da bi jih ponovno vrgli v Dravo, z lahkoto odtrgajo. Kaj pa nadzorne kamere?
Zapornice na ptujskem peš mostu, ki naj bi služile za to, da se dejansko čez most peljejo le vozila, ki imajo daljinca za odprtje, so bile poškodovane že neštetokrat. Večinoma so jih sicer vandali odtrgali, enkrat pa so končale celo v Dravi. Nakup novih je takrat stal okrog 2.000 evrov. A tudi po tem so jih neznani storilci poškodovali
in sneli še velikokrat. Zato so nanje namestili verigo in jih pritrdili h konstrukciji. Zaradi tega jih sicer ni več možno odstraniti, se pa dajo očitno z lahkoto sneti. O tem, koliko te poškodbe občino stanejo ter ali nadzorne kamere delujejo, na MO Ptuj pojasnjujejo: „V zvezi z dozdajšnjimi popravili poškodovanih zapornic so bili vsi zahtevki za
Veriga sicer preprečuje, da bi zapornice spet končale v Dravi, ne pa, da jih snamejo.
plačilo posredovani na zavarovalnico. Nadzorne službe smo obvestili o poškodovanih zapornicah in pozvali k pogostejšemu nadzoru. Videonadzor deluje; postavitev kamer je stala 780 evrov. Vse poškodbe so bile javljene policiji, ki je bila na terenu in naredila zapisnik."
Ker vandali zapornic očitno ne prenesejo, se je pojavila ideja, da se na mostu postavi potopni valj. Na občini pravijo, da to ni predvideno, ker je namestitev zapornic samo začasna ureditev intervencijske poti v času sanacije starega mostu. Po zaključku sanacije bodo ponovno postavljena betonska korita, za katera bodo vandali morali biti bistveno močnejši, da jih bodo odstranili.
Predpisana globa za neupravičeno vožnjo preko peš mostu je 160 evrov, a doslej pri sankcioniranju kršiteljev niso bili uspešni ne redarji ne policisti.
Dženana Kmetec
Vse od leta 2014 naprej, ko je na Ptuju oblast prevzela nova mestna politika, so konst cerja, Lekarne Ptuj. A ker je ta zavod v lasti šestih občin ustanoviteljic, se pojavlja vp
V zadnjih letih so številne občine po Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Ljutomer, Celje, Hrastnik, Kranj, Koper, Izola, Šentilj ...) postavile fitnes naprave, s katerimi uporabnikom zagotavljajo dostopnejšo in brezplačno vadbo. Želja po realizaciji tega projekta in postavitvi fitnesa na prostem tudi na Ptuju je stara več let. Aktualna mestna politika jo je kot enega izmed svojih projektov predstavila takoj po volitvah. A na poti do realizacije so se jim postavile številne prepreke. Želeno lokacijo, na kateri so nameravali fitnes urediti in postaviti naprave, je namreč Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, prepoznal kot neprimerno. Prvotni načrt je bil fitnes urediti v Mestnem parku ob Dravi, na območju t. i. lesenega parka, kjer so dotrajana otroška igrala.
Ker ob Dravi poteka rekreacijska sprehajalna in tekaška pot, je bil to dodaten razlog za izbiro te lokacije, saj bi tako rekreativni športniki združili tek z vadbo na prostem. Lokacija je tudi v neposredni bližini večjih športnih površin (Mestni sta-
dion, nogometno in košarkarsko igrišče, dvorana Campus) in osnovne šole. A kot smo poročali že leta 2015, je mestni park ob Dravi na seznamu enot nepremičnin kulturne dediščine, zato z vidika Zavoda ta lokacija ni bila primerna. Tudi oblikovno naj bi bili tako materiali kot oblike za to okolje nesprejemljivi.
Na ptujski občini so se tako lotili iskanja nove lokacije, a ne daleč vstran; pristali so kar na sosednji parceli. Kot najprimernejšo so Zavodu predstavili drugo parcelo, prav tako na Žnidaričevem nabrežju (na koncu parka). Na občini so vlogo za izdajo kulturno-varstvenih pogojev za parcelo 1760, k. o. Ptuj, že oddali, v upanju, da si bodo tokrat vendarle pridobili soglasje „spo-meničarjev".
Kaj imajo Lekarne Ptuj skupnega s fitnesom na
prostem
Da bodo kot družbeno odgovorno podjetje financer te investicije
Ker Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije igrišče, ki se ne uporablja), so podali vlogo za naslec
Foto: DK
torek • 30. januarja 2018
V središču
Štajerski	7
ovenskem«
upad števila vodnih organizmov, turistični i pravi bore malo...
Dravski mulj so doslej uporabili za gradnjo gnezditvenih otokov in oblaganje brežin.
Časa je še devet let
Na DEM so povedali, da razen sedi-mentov iz Drave vsako leto izvlečejo tudi med 4.000 in 5.000 kubičnih metrov plavja: »Med tem je tudi veliko odpadkov; plastike, gum ipd. V zadnjih petih letih oz. po poplavah leta 2012 smo morali na nekaterih delih reke Drave nujno sanirati obrežna zavarovanja. Za to sanacijo, ki je sedaj v glavnem opravljena, je bilo treba nameniti znatna finančna sredstva.«
V HSE so zatrdili, da o odstranjevanju mulja ne odločajo: »Družba DEM s svojimi strokovnimi kadri in v soglasju s preostalimi deležniki v prostoru samostojno in avtonomno načrtuje lokacije in termine odstranjevanja mulja iz reke Drave. V začetku leta 2016 je bil med družbami skupine HSE s ciljem optimi-ranja denarnega toka ter storitvenih
V mulju so strupene snovi
Na Zavodu RS za varstvo narave so pojasnili, daje zamuljevanje v počasi tekočih in stoječih vodah naraven proces: »Z zamuljevanjem take vode postajajo čedalje plitvejše in se sčasoma zamočvirijo. Ob prestavljanju mulja in kaljenju vode je to fin material, ki lahko prekrije drobne živali, ikre rib in mladice ter jim zalepi škrge, kar je zanje lahko smrtno. Naslednja težava zamuljenosti pa so strupene snovi in težke kovine, ki se same ne izločajo, ampak v mulju ostajajo. Problem lahko nastane, ko se mulj premešča, ker se takrat snovi sprostijo v vodo in lahko imajo na živi svet dolgoročen vpliv.« Mulj v Ptujskem jezeru zato premeščajo nadzorovano in v pravem času.
področju je Načrt upravljanja voda, ki ga je država sprejela v letu 2016 in določa, da je na področju reke Drave treba do leta 2027 'vzpostaviti dobro ekološko stanje'. Torej ne govori o številu čiščenj, temveč izboljšanju stanja, ki pa ne zajema samo odstranjevanja sedimentov, temveč tudi deset drugih ukrepov za izboljšanje stanja (fekalije, kmetijski strupi, drugi odpadki itd.).«
Na Ministrstvu za okolje in prostor so povedali, da je imetnik vodne pravice po Zakonu o vodah kljub temu dolžan redno odstranjevati plavje in odvzemati naplavine na tistem delu vodotoka, na katerega vpliva izvajanje njegove vodne pravice - seveda skladno s predpisi ter na način in v obsegu, določenim v vodnem dovoljenju ali koncesiji: »Imetnik vodne pravice pripravi predlog programa odvzemanja in uporabe oz. razpolaganja z naplavinami, ki ga potrdi ministrstvo.«
Na Agenciji RS za okolje v sodelovanju z DEM prav zdaj razvijajo celovit pristop za spremljanje kalnosti reke: »Med vzdrževalne procese hidroelektrarn sodi tudi redno odstranjevanje proda in mulja v akumulacijah, kar je najverjetnejši razlog za sporadično povečanje kalnosti Drave.« Sklenili so, da bodo vse nove predloge še naprej uveljavljali v okviru Stalne slovensko-avstrijske komisije za Dravo in pri tem še naprej dejavno sodelovali z vsemi strokovnimi organizacijami ...
Eva Milošič
oz. proizvodnih kapacitet podpisan sporazum, da družbe znotraj skupine opravljajo posle pri dejavnostih, za katere so registrirane, seveda pod konkurenčnimi pogoji. Tako je družba DEM konec leta 2016 sklenila pogodbo za odstranjevanje sedimentov v reki Dravi z družbo RGP.«
Na DEM so opomnili, da slovenska zakonodaja ne določa, kolikokrat je mulj treba čistiti: »Prvi 'zakon' na tem
Nekatere živalske vrste
V	iv
že na rdečem seznamu
Predsednik Ribiške družine Ptuj Stanko Žitnik je poudaril, da seje kakovost voda v porečju Drave v zadnjih letih bistveno poslabšala: »Stalno kaljenje reke Drave zadnjih nekaj let zaradi načrtnega odplavjanja mulja iz avstrijskih akumulacijskih jezer hidroelektrarn, dnevno industrijsko onesnaževanje reke Dravinje iz industrijskega kompleksa v Slovenskih Konjicah in stalni posegi v vodotoke zaradi vodnogospodarskih ureditev, gradenj cestne in železniške infrastrukture, protipoplavnih ukrepov, odvzemov naplavin itd. slabšajo stanje vodotokov in kakovost vod.«
Dodal je, daje k temu treba prišteti še kmetijsko onesnaževanje, neprehodnost voda za vodne organizme in katastrofalni vpliv kormoranov: »Stanje ribolovnih voda na spodnjedravskem ribiškem območju je iz leta v leto slabše. Kot dokaz se lahko uporabi statistika ulova zadnjih let v ribiškem katastru, izsledki ihtioloških raziskav in državnih monitoringov o stanju površinskih voda.«
Opozoril je, da se z zamuljevanjem oz. s padanjem prostornine poslabšujejo življenjske razmere za vse prostoživeče živali v Ptujskem jezeru (ribe, raki, školjke, hranilni plankton): »Zaradi pomanjkanja hrane za v vodi živeče organizme so nekatere vrste že na rdečem seznamu, nekatere avtohtone vrste pa so že pogrešane.« Nekoč dominante vrste tako nikakor niso več dominantne,je povedal: »Od prevladujočih rib v preteklostije danes tako rekoč izginil sulec, mrena in podust sta številčno zdesetkani in v kategoriji redkih vrst...«
Žitnik je povedal, da odstranjevanje mulja v Ptujskem jezeru poteka veliko počasneje, kot bi si želeli ribiči: »Z intenzivnejšim odstranjevanjem bi se dosegel večji volumen in s tem boljši pogoji ekološkega stanja.« Opozoril je, da poleg zamuljenosti težave povzroča tudi nihanje vode do enega metra: »Poleg tega ima Drava v zimskih mesecih minimalni pretok med Mariborom in Ptujem deset kubičnih metrov, od jezu v Markovcih dalje pa samo pet kubičnih metrov v sekundi.«
Številčnost ptic na jezeru nespremenjena
Ornitolog Tilen Basle iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je povedal, da redni monitoringi niso pokazali vpliva zamuljenosti na številčnost ptic na jezeru: »Različne vrste ptic zasedajo različne ekološke niše. Nekaterim vrstam ustrezajo plitvine, blatni pogoji, spet drugim vrstam ustrezajo višje vodne gladine. Zaradi elektrarn spremenjena rečna dinamika (ta se ne kaže samo v transportu sedimentov, ampak tudi v spremembi temperature, kemičnih lastnosti vode, pretočnosti in morfologije rečne struge) zagotovo negativno vpliva na številne vodne oz. na vodo vezane organizme.«
Foto: CG
dili kar dva fitnesa na prostem
antno kot enega izmed načrtov predstavljali ureditev fitnesa na prostem. Kot vse kaže, ga bodo tik pred volitvami tudi realizirali, za kar so si priskrbeli tudi finan-orašanje, kakšno je njihovo stališče. Ptujčani so seveda za, kaj pa preostali?
ni douBlil postavitev fitnesa na prostem, nasproti dvorane Campus (kjer je trenutno otroško njo parcelo.
Lekarne Ptuj, je že na decembrski seji mestnega sveta povedal župan MO Ptuj Miran Senčar. Na naše novinarsko vprašanje, ali so s tem seznanili tudi župane drugih občin soustanoviteljic Lekarn Ptuj, so iz ptujske občine odgovorili: „Investicijo postavitve fitnesa na prostem je potrdil tudi svet zavoda Lekarne Ptuj, katerega člani so prav tako predstavniki drugih občin ustanoviteljic. Gre za širši projekt, saj na rekreacijo prihajajo tudi prebivalci drugih občin. Ocenjena vrednost investicije je 15.500 evrov, brez davka."
Da Lekarne Ptuj v svoji strategiji in viziji v ospredje postavljajo potrebe prebivalcev širšega območja Spodnjega Podravja in v sklopu lekarniške dejavnosti poleg zagotavljanja kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili skušajo skrbeti tudi za preventivo, pa poudarja direktorica Lekarn Ptuj Darja Potočnik Benčič. „Preventivna skrb za zdravje je ena izmed pomembnih aktivnosti, ki so del vizije in strategije Lekarn Ptuj. Z različnimi fizičnimi aktivnostmi in gibanjem lahko ljudje učinkovito skrbijo za svoje zdravje,
znižujejo krvni pritisk, vzdržujejo svojo telesno maso, zmanjšajo tveganje za različna obolenja. Številni koristni učinki pa se še dodatno okrepijo, če se rekreirajo v naravi. Poleg dobrega fizičnega počutja se izboljša tudi splošno počutje ter čustveno in duševno zdravje. Da bi izboljšali splošno življenje širše družbene skupnosti, so Lekarne Ptuj pristopile k projektu postavitve fitnesa na prostem, ki bo predstavljal pomemben doprinos obiskovalcem," še pojasnjuje direktorica Lekarn Ptuj.
Prepričana je, da bo imela korist od tega projekta širša družbena skupnost, ne samo prebivalci v mestni občini Ptuj, ampak na območju vseh občin ustanoviteljic in širše. O tem, kakšen bo natančen strošek, je odgovorila, da ne ve, saj končne ponudbe še niso izbrali.
Kaj pravijo v drugih občinah
Takoj ko je ptujski župan predstavil informacijo, da bodo financer tega projekta Lekarne Ptuj, pa so
nekateri mestni svetniki izpostavili pomisleke, povezane s tem, kako se bodo na to dejstvo odzvali v drugih občinah. Ustanovitelji Lekarn Ptuj so MO Ptuj, občine Kidričevo, Maj-šperk, Videm, Žetale in Destrnik.
„O navedenem projektu ne vem nič. To, kar ste napisali, je prva informacija, zato tega tudi ne morem resno komentirati. Ker z zadevo nisem seznanjen in ne vem, za kakšen projekt gre, je tudi težko odgovoriti na vprašanje, ali bi takšno investicijo potrebovali tudi v naši občini. Je pa dejstvo, da smo v občini pod republiškim povprečjem športnih površin na prebivalca, tako pri notranjih in zunanjih površinah in bi fitnes na prostem, seveda primernih površin, potrebovali," je na vprašanja o omenjeni investiciji odgovoril župan občine Žetale Anton Butolen.
Tudi iz občine Kidričevo so sporočili, da se nihče iz Lekarn Ptuj ali ptujske občine z njimi ni posvetoval o tej investiciji oz. tem, ali je prav, da skupni zavod to financira. „Bili smo presenečeni ob informaciji. Če bo do realizacije prišlo, pričakujemo takšne investicije tudi v drugih občinah," je bil jasen Damjan Napast,
direktor občinske uprave občine Kidričevo.
Za razliko od preostalih dveh občin na Destrniku poudarjajo, da so seznanjeni z namero, da se na Ptuju zgradi fitnes na prostem. Župan Vladimir Vindiš idejo ocenjuje kot dobro in pravi, da je to ena od najboljših in tudi najcenejših variant za rekreacijo. „Prav nič nimam proti, da se fitnes na Ptuju uredi. Podpiram idejo in upam, da bomo tudi mi nekoč na vrsti in bomo pod našim igriščem uredili podobno zadevo. Rekreativni šport je treba spodbujati in ljudi odtrgati od televizij in računalnikov."
Ptuj pa naj bi v tem letu dobil kar dva fitnesa na prostem. Zraven tega Ob Dravi še v Ljudskem vrtu, ki bo, kot so odgovorili iz občine, prav tako nastal s pomočjo sponzorskih sredstev. Kdo jih bo prispeval, pa še ni znano.
Dženana Kmetec
www.tednik.si
IStajerskitednik. Stajerskitednik
Foto: CG
8 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 30. januarja 2018
Ptuj • Zaključek izbora Osebnost leta
Osebnosti Radia Ptuj za leto 2017 sta Marko Drobnič in Andrej Kmetec
Radio Ptuj izbira Osebnost leta že skoraj 20 let. Na seznam prejemnikov so se doslej uvrstili znani politiki, športniki, humanitarci, veterinarji, radijski voditelji in še mnogi drugi. Po motokrosistu Timu Gaiserju, ki je naziv prejel lani, je Radio Ptuj letos priznanji podelil gospodarstveniku Marku Drobniču in trgovcu Andreju Kmetcu.
V prostorih Radia Ptuj je novi odgovorni urednik Domen Hren minuli petek podelil priznanji Osebnosti leta Radia Ptuj za leto 2017. Po izboru uredništva in poslušalcev ga je izročili predsedniku uprave družbe Talum iz Kidričevega Marku Drob-niču. Prvemu možu pomembnega gospodarskega stebra v regiji, ki je lani osvojil tudi naziv Naj zaposlo-valca za leto 2016. Marko Drobnič ga je bil vesel. "Seveda je prijetno slišati in prejeti priznanje. Pomeni mi predvsem obvezo, da bom aktivnosti, ki dajejo pozitivni signal v okolju, v katerem delujem, nadaljeval. Ne le nadaljeval, predvsem jih bom nadgrajeval," je ob tem napovedal Drobnič. Lansko leto je bilo za Talum po priznanjih plodno. Vendar po Drobničevih besedah priznanja niso rezultat dela posameznika, temveč celotne ekipe. "Ne posameznikov ali ljudi, ki vodijo, pač pa vsem sodelujočih v projektih," je
Andrej Kmetec sodi med najbolj priljubljene trgovce v Spodnjem Podravju. Ob še dveh poklicih, je namreč tudi strojni ključavničar in strojni tehnik, je delo z ljudmi sprejel kot svoje poslanstvo in službo, v kateri seje našel. Sledi ni pustil le v Zabovcih, pač pa tudi v rodnih Halozah, kjer ob službi pomaga pri delu na kmetiji in se "resetira".
ob tem poudaril Drobnič. Že četrtič se je radijskega naziva veselil Andrej Kmetec, ki več kot 20 let dela kot trgovski poslovodja v Mlinu Korošec v Zabovcih, in to z ekipo, ki mu je kot družina. Vidno ganjen je povedal, da bo kljub četrtemu radijskemu priznanju ostal takšen, kot ga poznajo najbližji in prijatelji. "Priznanje je zame predvsem velika čast, obveza in stimulacija za nap-
Na fotografiji (od leve): Domen Hren, odgovorni urednik Radia Ptuj, Andrej Kmetec, Osebnost leta 2017 Radia Ptuj po izboru poslušalcev, Marko Drobnič, Osebnost leta 2017 Radia Ptuj po izboru uredništva in poslušalcev, in Anemari Kekec, novinarka Radia Ptuj.
Kidričevski Talum je pod vodstvom Marka Drobniča lani postal Naj zaposlovalec Podravja. Naziv, ki je po Drobničevih besedah potrditev načrtnega in dolgoročnega dela na področju kadrov. Talum je imel leta 2016 1300 zaposlenih, v zadnjih treh letih pa je na novo zaposlil okoli 300 novih sodelavcev. Nove zaposlitve v Talumu napovedujejo tudi za letos.
rej, za vse tisto, kar počnem in še bom počel v življenju," je dejal Andrej Kmetec.
Priznanja je dobitnikom letos prvič podeljeval odgovorni urednik Radia Ptuj Domen Hren in že napovedal, da bodo naslednji izbor pripravili tudi letos. Bodo pa ga še nagradili, je razkril novi urednik.
ak
Foto: AK
Ptuj • Ptujski kurenti v Pjongčang
Kurenta nosijo v srcu, odhajajo z veseljem in ponosom
Tudi Ptujčani bomo imeli svoje predstavnike v Pjongčangu v Južni Koreji, gostiteljici letošnjih zimskih olimpijskih iger. To je osem članov skupine Kurenti 311, ki je na pot kurentovih obhodov stopila že leta 1992.
Že aprila lani so začeli prve aktivnosti. Nemalo korakov je bilo potrebnih za njihovo pot v Južno Korejo, precej tudi birokratskih. Tudi z družbo Emirates so se morali dogovoriti glede teže prtljage. Še največ težav so imeli s kovčki, izdelanimi po naročilu, ker si morebitnih poškodb opreme, predvsem kape, ne morejo privoščiti. V njihovi prtljagi pa bo tudi ptujski promocijski material, da bi po vpisu Obhodov kurentov na Unescov seznam kurentovo poslanstvo oz. njegovo tradicijo v svetu čim bolje spoznali, kot tudi deželo, iz katere prihaja.
„Spoštujemo tradicijo, tako tudi kurentovih obhodov, da se v kurentovo opravo oblečemo v času med svečnico in pepelnico. Obstajajo pa tudi določene izjeme. Govori se o t. i. petem obdobju. Vsi vemo, da v evropskih državah etnografske skupine in karnevali potekajo vse od martinovega do pepelnice. Tudi mi občasno prestopimo te okvire, ko gre za spodbujanje naših športnikov, predvsem smučarjev. Začelo se je pred desetimi leti, ko je v naši smučarski reprezentanci še nastopal Mitja Dragšič. S pomočjo enega naših članov smo prišli v stik s klubom njegovih navijačev in ga začeli spremljati na vseh tekmah. Po zaključku njegove kariere smo stike z našimi smučarji ohranili, predvsem s štajerskimi smučarji. Navezali smo stike z Doro Štuhec, llkino sestro, ki je tudi na čelu lani ustanovljene navijaške skupine naše najboljše
smučarke. Dogovorili smo se, da jo bomo spremljali na svetovnem smučarskem prvenstvu v St. Moritzu. V zelo kratkem času smo se organizirali in jo spremljali pri nastopu v njeni paradni disciplini, smuku. Ilka je na naše skupno veselje zmagala. Skupaj z družino se nam je zahvalila, pogovor je nanesel tudi na olimpijske igre v Pjongjčangu, da bi jo spremljali tudi v Južni Koreji. Povezali smo se z Olimpijskim komitejem Slovenije, začele so se priprave, letalske karte smo kupili še pred Ilkino poškodbo. Na žalost se je zgodilo, kar se je. Bili smo tako šokirani, da smo hoteli že
odstopiti od te poti, saj smo prednostno želeli navijati za našo Ilko.
Po pogovoru z Olimpijskim komitejem Slovenije smo aktivnosti nadaljevali, saj bomo v Južni Koreji spodbujali vse slovenske športnike, predstavljali Slovenijo in jo promovirali. Naša želja je, da predstavimo lik kurenta v živo, saj ob vpisu Obhodov kurentov na prestižni Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva ni bil predstavljen. Zdaj smo mi tisti (v naši skupini smo Igor Ramšak, Mitja Spindler, Matej Vese-lič, Nino Horvat, Denis Petek, Danilo Koštomaj, Jan Koštomaj, mlajši, in
Kristjan Majcen), ki nam je pripadla ta čast. V Južno Korejo, kjer bomo ostali do 23. februarja, bomo odpotovali 15. februarja. Spremljali bomo tri tekme: hokejsko med Slovenijo in Slovaško, biatlonsko na 15 km in ekipno tekmo smučarskih skakalcev. Pripadla nam je tudi čast, da smo nosilci kulturnega programa v Slovenski hiši, kjer se bo vedno nekaj dogajalo. Udeležili se bomo vseh pomembnejših dogodkov, žal pa ne turističnega foruma, ki bo 13. februarja in na katerem bodo sodelovale turistične agencije iz cele Koreje. Zagotovo pa bomo pozdra-
Kot društvo so se Kurenti 311 registrirali v letu 2002. Ohranili so prvotno ime, nekoliko spremenjeno številko 113. Tudi z imenom so želeli povedati, da delajo v službi, ki pomaga ljudem, v policiji, od koder je bila takrat tudi večina članov. Danes sta od 12 članov le še dva policista, ampak to ne spremeni dejstva, da spoštujejo etnografsko dediščino našega okolja, kurentovo poslanstvo, da so prinašalci vsega dobrega, sreče ljudem. Če tega zapisa ne bi imeli v srcu, če jih ne bi vodilo veselje, tudi ne bi šli letos v Pjongčang, so povedali.
vili predstavnike naše vlade in vse dosedanje slovenske udeležence zimskih olimpijskih iger," je v imenu skupine Kurenti 311 povedal njen
Foto: Črtomir Goznik
Člani ptujske skupine Kurenti 311, ki potuje v Pjongčang.
predsednik Igor Ramšak, ki že 20 let sodeluje tudi na etnografski povorki ptujskega Kurentovanja.
Pred odhodom v Pjongčang bodo obiskali tudi Ilko, ki je ob neki priložnosti tudi povedala, da je skupina Kurenti 311 „njena skupina", in ji zaželeli, da bi čim prej okrevala in ponovno začela trenirati, da bi jo že v novi sezoni lahko ponovno spodbujali na tekmah. Petega februarja bodo nastopili tudi pred Mestno hišo v Ptuju.
Vsi skupaj pa že nestrpno čakajo na odhod v Južno Korejo, kamor potujejo že kot člani Zveze društev kurentov Ptuj, ki jih je pod svoje okrilje vzela te dni. Hvaležni so vsem, ki jim v teh pripravah pomagajo, še posebej pa donatorjem, na nekaj podpore pa lahko računajo tudi od ministrstva za kulturo, so povedali. Nekaj bodo primaknili tudi sami, saj potujejo iz veselja, spoštovanja do tradicije, države in naših športnikov, da bi vsi skupaj ustvarili nepozaben vtis ter Slovenijo predstavili v najlepši luči.
MG
torek • 30. januarja 2018
V središču
Štajerski	9
Ptuj • Projekt Sobivamo: nove možnosti za kakovostno bivanje starejših
Posebnost Slovencev: prej zamenjamo ženo oz. moža kot hišo
Težave, s katerimi se soočajo starejši, je nujno treba začeti reševati tako na nacionalnem kot lokalnem nivoju. Enega izmed pomembnih korakov pri iskanju rešitev ponuja projekt Sobivamo, v sklopu katerega po različnih krajih iščejo in razvijajo nove možnosti kakovostnega bivanja starejših v Sloveniji. Nekatere ponujene rešitve so precej nekonvencionalne, tudi zato, ker smo Slovenci bojda specifičen narod.
Komunicirati, slišati, ponuditi kakovostne možnosti za bivanje starejših...
•	95 % starejših v Podravju stanuje doma, le 5 % v institucionalnem varstvu,
•	več kot 90 odstotkov časa preživijo v svojem domovanju,
•	starejšim je treba prisluhniti, včasih je dovolj že lepa beseda,
•	osamljenost je velika težava starostnikov,
•	vsi bomo nekoč (upajmo) stari, pomoči ali zgolj pozornosti potrebni.
O sobivanju in težavah, s katerimi se srečujejo starejši, so minuli teden govorili na Ptuju. Z leve: Alenka Ogrin, vodja projektov pri Zvezi društev upokojencev Slovenije, Jožica Šemnički, direktorica Doma upokojencev Ptuj, Aco Prosnik, klinični psiholog in varuh bolnikovih pravic, Irena Majcen, ministrica za okolje in prostor, Silvestra Gorjup, predstavnica Pokrajinske zveze društev upokojencev, in Anka Osterman, dolgoletna prostovoljka.
Foto: DK
Foto: DK
Starajoča se družba potrebuje kar nekaj rešitev, ki zahtevajo temeljit razmislek o tem, kaj si v starosti dejansko želimo. Boljši pogoji za kakovost življenja očitno niso nekaj samoumevnega in prav zato, da bi kaj storili predvsem na odpravljanju pomanjkljivosti in zagotavljanju boljših možnosti, po Sloveniji v sklopu projekta Sobivamo potekajo okrogle mize. O možnostih kakovostnega bivanja za starejše so minuli teden spregovorili v prostorih Ljudske univerze Ptuj. Kot primarno in ključno težavo, ki jo skušajo rešiti tudi s prenovljenim nacionalnim stanovanjskim programom, so izpostavili zagotavljanje primernega bivalnega okolja za starejše. S tem namenom je Ministrstvo za okolje in prostor skupaj s partnerji vzpostavilo projekt Sobivamo. Med izpostavljenimi možnostmi je tudi sobivanje, kjer v skupnosti živi več starejših oseb. O sicer redkih, a dobrih primerih prakse v Sloveniji je spregovorila Alenka Ogrin, vodja projektov pri Zvezi društev upokojencev Slovenije: „S tem, ko starostniki stanujejo skupaj, si znižajo življenjske stroške, delijo opravila, se družijo in krepijo svojo socialno mrežo, posledično pa dvigujejo kakovost bivanja v tretjem življenjskem obdobju. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da so bivanjske potrebe starejše populacije specifične in povezane z njihovim socialnim in zdravstvenim stanjem." Ogrinova je predstavila dva konkretna primera, v katerih naj bi se starostniki dogovorili samostojno za ta model in bojda pod istim krovom živijo izjemno dobro.
Konvencionalni in preveč navezani na svoje nepremičnine
Kot je poudarila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, je informiranje o novih možnostih bivanja, vzpostavljanje dialoga ter zaupanje vanje ključno, da bomo pripravljeni narediti korak v smeri novih pristopov: „Razprave po Sloveniji na temo kakovostnega bivanja starejših so pestre, izzivi se razlikujejo. Na eni strani smo slišali, da se da tudi brez državne spodbude narediti kar veliko, seveda pa se zavedamo, da lahko z oblikovanjem
primernih zakonskih podlag zadeve za starejše olajšamo.«
Čeprav smo slišali, da smo Slovenci specifičen narod in da se od svojih domov težko ločimo, je ministrica optimistična. Na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije že ustanavljajo službo, ki bo starejšim v pomoč pri oddaji, prodaji in najemanju stanovanj, v luči tega, da se ločijo od svojih prevelikih domov in si zagotovijo kakovostnejše bivanje.
Silva Gorjup, predstavnica Pokrajinske zveze društev upokojencev, sicer meni, da smo Slovenci za kaj takega še zmeraj v večini preveliki tradicionalisti. A podatek, da kar 86 odstotkov ljudi na Ptuju živi v
lastnih stanovanjih ali hišah, kar velikokrat predstavlja težavo, je prav tako zgovoren. Izpostavila je še pomen osamljenosti starostnikov; pri čemer vidi velik pomen prostovoljcev.
Kako ti delujejo na območju Podravja, je spregovorila tudi Anka Osterman. Prepričana je, da bi se država in občina morali bolj posvetiti pomoči na domu. Te je po njenem prepričanju premalo, pa tudi predraga je. Postregla je še s podatkom, da dve tretjini starih žensk potrebuje tudi kakšne storitve (frizerja, obesil sliko, snel zavese, menjavo žarnic ipd.) na domu, česar v našem okolju (razen prostovoljske pomoči) pravzaprav ni v ponudbi.
Za varno starost je treba poskrbeti pred njenim prihodom
Aco Prosnik, klinični psiholog in varuh bolnikovih pravic, je prepričan, da je za varno starost treba poskrbeti še pred njenim prihodom. „Varen si le, dokler dela glava, vse drugo je lažje rešljivo," je še pripomnil. Po njegovih besedah je prav, da dopustimo več modelov, vsak pa
si izbere zanj najustreznejšega. 95 odstotkov starostnikov v Podravju še vedno biva doma, 5 % jih je v institucionalnem varstvu.
Jožica Šemnički, direktorica Doma upokojencev Ptuj, poudarja, da se delež starejših veča: "Ljudje smo radi sami, ne pa tudi osamljeni. Zato se v našem domu trudimo, da bi vsakemu oskrbovancu omogočili, da ima sobo samo zase. Z drugimi pa se srečuje in druži v skupnih prostorih."
Dženana Kmetec
Dornava • O pobudi bodo ponovno razpravljali
Želijo medgeneracijski center
V občini Dornava si želijo medgeneracijski center, kjer bi se lahko družili starejši. Eden od primernih prostorov bi lahko bil stari vrtec. Ali se bo ideja uresničila, pa za zdaj še ni jasno...
Svetnik Franc Vrabl je na zadnji seji sveta Občine Dornava izrazil pobudo o vzpostavitvi medgeneracij-skega centra: »Govorimo o mladih, gradnjah, o vsem. Mislim pa, da bi lahko malo pomislili tudi na starejše - v mislih imam medgeneracijski center. Ne vem, kakšno je sicer stanje v starem vrtcu, koliko je prostora oziroma ali sploh je. Ampak če je prostor, menim, da bi lahko uredili en prostor ali dva, kjer bi se lahko starejši občani srečevali. Glede na to, da imamo šolsko kuhinjo blizu, pa bi morda lahko bili deležni tudi prehrane. Pa ne samo starejši iz Dornave in Mezgovcev, tudi iz Polenšaka, Bra-tislavcev itd.«
Kot je pojasnil dornavski župan Rajko Janžekovič, so na šoli izrazili željo, da bi v starem vrtcu dve nekdanji igralnici preuredili v gospodinjsko
Primeren prostor za medgeneracijski center se nekaterim zdi stari vrtec.
in tehnično učilnico. Medtem ko bi večjo igralnico predvidoma namenili za rekreacijo oz. za razgibavanje za morebitne zainteresirane.
»Glede na namen bi bilo to torej izvedljivo. Kuhinja, delavnica, vse to so prostori, kjer bi se starejši lahko gibali, izvajali neke aktivnosti čez dan ... Mislim, da bi se lahko pogovarjali v tej smeri,« je vztrajal Vrabl. Podprl ga je tudi svetnik Marjan Hrga, ki je med drugim dejal, da bi za razgibavanje lahko koristili telovadnico, večji prostor za druženje pa bi starejšim še kako prišel prav.
Župan pa je poleg enega izmed svetnikov opozoril, da vzpostavitev centra za sabo potegne stroške, ob tem pa še dejal: »Pri nas tečejo marsikatere aktivnosti. Imamo pomoč na domu, jo plačujemo. Kdor je zainteresiran, se lahko prijavi. Je pa
res, da to nekaj stane. Ne smemo pa pričakovati, da česarkoli bi se lotili, bo za uporabnika vse zastonj. Tega se ne zmore. Imamo proračun, kakršen je. Spadamo med tisti dve tretjini slovenskih občin, ki nimajo nobenega drugega prihodka.«
To pa je dvignilo Vrabla: »Vsi gledate vse skozi denar. Kako je lahko to velik strošek, če jaz pripeljem starše v ta center, kjer se starejši družijo, morda igrajo človek ne jezi se, si naročijo kosilo v šoli in ob 16. uri odidejo od tam. Kakšen strošek je to za nas? To se vprašam ...«
Župan je zagotovil, da se bodo o stroških in drugih zadevah pozanimali v primerljivih, bližnjih tovrstnih centrih. Na osnovi pridobljenih podatkov pa bodo nato o pobudi ponovno razpravljali.
Monika Levanic
Foto: ML
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 30. januarja 2018
Kidričevo • Podelitev obrtniških jubilejnih plaket
Nelojalna konkurenca občin in
Za obrtnike in podjetnike s Ptujskega je bil v soboto, 20. januarja, praznični dan. V restavraciji Pan v Kidričevem sojubilantom, ki so v letu 2017 dopolnili 20,25,30 in 35 let dela v obrti, podelili plakete. Vseh jubilantov v tem letuje bilo 53, skupaj pa so v obrti oddelali 1325 let.
Slavnostni govornik je bil predsednik OOZ Ptuj Milan Majer, ki je ob vseh jubilantih posebej pozdravil najstarejšega obrtnika v Sloveniji v letu 2017, mlinarja Vladimirja Korošca iz Zabovcev, predsednika OZ Slovenije Branka Meha in direktorja OZ Slovenije Danijela Lampergerja.
„S ponosom ugotavljam, da smo člani, obrtniki in podjetniki, zbornico vzeli za svojo. Zavedamo se namreč, da bomo samo povezani v svoji stanovski organizaciji prepoznavni in bomo imeli vpliv na kreiranje gospodarske politike in prijazno podjetniško okolje.
Slovenska ekonomija je v letu 2017 končno presegla raven iz leta 2008, istočasno pa smo tudi državljani devet let po začetku gospodarske in finančne krize najbolj optimistični v zadnjih dvajsetih letih, vsaj tako ugotavlja državna statistika. Gospodarska rast v Sloveniji je lani presegla povprečje rasti v evrskem gospodarstvu, delo ima približno 25.000 ljudi več kot pred enim letom, naši izvozniki imajo polne knjige naročil. Toda vse to ni sad dela naše politike, temveč dela in truda naših obrtnikov in podjetnikov.
Pozitivne trende beležimo tudi na ptujskem območju, veliko težav in gospodarske škode pa nam povzročata sanacija mostu čez reko Dravo ter nelojalna konkurenca javnih pod-
jetij in zavodov, ki jih ustanavljajo občine in izvajajo tržne dejavnosti ter so nelojalna konkurenca našim članom. Gre za izrabo občinske moči na trgu ter posledično pridobivanje in opravljanje nekaterih del brez razpisov. Seveda pa v obrtno-podje-tniškem zborničnem sistemu gledamo tudi v prihodnost. Po razvitosti in kupni moči v Sloveniji še krepko zaostajamo za evropskim povprečjem, kar pomeni, da pretekle vlade in ekonomske politike niso opravile svoje naloge, ker niso izvedle strukturnih reform. Podatek, da bo čez pet let vsak četrti zaposleni starejši od 55 let, je zelo zgovoren, to bo imelo številne posledice, ki se bodo najbolj odrazile na področju zaposlovanja, pokojninskega sistema, zdravstva, socialnega varstva in gospodarstva. Velik problem v obrti je v pomanjkanju usposobljenega kadra, zato nas v letošnjem letu čakajo na tem področju številni izzivi, več pa moramo tudi storiti za promocijo vajeništva. Cilj naše stanovske organizacije vseskozi ostaja enak: na vse možne načine pomagati obrtnikom, da bi lažje in bolje delali ter živeli. To naše poslanstvo bomo izvajali tudi v letu 2018, ki bo tudi v našem obr-tnozborničnem sistemu volilno leto. Zato vabim vse člane, da se volitev aktivno udeležijo in prispevajo svoj del k zagotavljanju prijaznejšega po-
Obrtnici Marici Poplatnik iz Moškanjcev, ki v frizerski dejavnosti vztraja že 35 let, so čestitali predsednik OOZ Ptuj Milan Majer, podpredsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič in sekretar OOZ Ptuj Boris Repič. „Potrebno je veliko poguma, truda, največ pa veselja, da to dosežeš. Začetki so bili zelo težki, skoraj nobenega materiala ni bilo. Zdaj je vsega preveč, tudi dela na črno je veliko. Vsako obdobje je zahtevalo svoje, tako je tudi danes, za kakovost in zadovoljstvo strank si je treba nenehno prizadevati. Vztrajala bom, dokler bom lahko. Želim si le zdravja," je povedala.
Foto: MG
Prlekija • Center DUO Veržej
Poklicna kvalifikacija za lončarja
V rokodelskem centru (RC) domače in umetnostne obrti (DUO) Veržej se na osnovi programa aktivne politike zaposlovanja, ki ga izvaja Zavod RS za zaposlovanje, uresničuje program izobraževanja za Nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) lončar.
V 180-urnem usposabljanju bo 14 kandidatov pridobilo osnovna znanja in spretnosti za poklic lončarja. Lončarsko delavnico vodi Urška Ambrož iz Vičancev, ki pravi, da bo po zaključenem izobraževanju treba opraviti še vsaj enoletno prakso in ob aktivnem delu pridobljeno znanje preusmeriti še v spretnostne sposobnosti. »Zagotovo pa so rezultati izvajanja tovrstnih usposabljanj več kot uspešni, saj se številni, ki so se vanj vključili, že potrjujejo na svoji poslovni poti,« pravi Ambroževa.
Sicer pa v veržejskem zavodu Marianum veliko pozornost namenjajo projektu Prleški lončar, ki so ga začeli izvajati lansko jesen. Idejna zasnova je zgrajena na bogati
tradiciji lončarstva v Prlekiji, ki jo skozi generacije goji družina Žuman iz Ljutomera. »Lončarsko dejavnost želimo aktualizirati in prikazati kot atraktivno gospodarsko panogo, ki bo omogočala v prihodnje tudi nova delovna mesta. Dejavnosti na področju domače umetnostne obrti so prav gotovo še premalo izkoriščen gospodarski potencial, zato jih z že izvedenimi aktivnostmi v preteklosti vedno bolj razvijamo. Na podlagi našega delovanja zaznavamo poseben potencial pri razvijanju lončarstva in keramike, kar želimo skozi projekt tudi uveljaviti. Tradicija lončarstva je v Prlekiji močno prisotna, prav tako pa je misterij gline tisti, ki vleče k ustvarjanju
tudi mlade, saj jim omogoča kreativno in ustvarjalno delo z neomejenimi možnostmi oblikovanja izdelkov, ki so lahko tudi tržno zanimivi. Osnovno načelo operacije ostaja, da ohranjamo tradicionalna znanja in spretnosti lončarstva našega okolja, hkrati pa preko projektnih aktivnosti pripeljemo v regijo nova znanja in sodobne trende, ki bodo omogočali širšo ponudbo izdelkov na trgu,« pravi vodja projekta Ivan Kuhar.
V sklopu projekta bosta posodobljeni dve lončarski delavnici, izvedenih bo nekaj tečajev in animacijskih delavnic, razvili bodo nove izdelke in posebno pozornost namenili promociji lončarstva.
NŠ
n&ái^H
Foto: NS
Pisma bralcev
Ob robu članka Saj ni res, pa je ...
Kot Ptujčana me je zrevoltiral podnaslov v članku »Za domača podjetja na Ptuju ni prostora«. Kot zapriseženi Ptujčan sem še enkrat več ogorčen in prizadet. Ne le, da naši kadri in naša znanja niso ustrezna, sedaj očitno tudi delati več ne znamo.
Že pred leti sem enemu izmed lokalnih županov, potem ko je za zastopanje občine izbral odvetnika onstran Trojan, dejal, »da je naredil popolnoma prav, da sem tudi sam čul in da se govori, da so odvetniki na oni strani Trojan pametnejši, da pa sem tudi čul in da se govori, da so župani na oni strani Trojan bistveno pametnejši od naših«.
Vem, da sem takrat tega župana užalil in nikoli mi ni bilo žal. Enako, še potencirano, velja za mojega župana Mirana Senčarja. Kdo je sestavil javni razpis, kdo zastopa ptujsko občino (ob enajstih pravnikih) in kdo so sedaj izvajalci investicij, ki se financirajo iz proračuna.
Več kot očitno je, da gre v zadevi za prirejeni razpis z namenom izločiti konkurenco ter protežirati izključno enega ponudnika. Za razpis za izbiro izvajalca za dela na tržnici pa trdim, da je nezakonit in v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju. Objavljen razpis za izbiro izvajalca del na tržnici me kot pravnika žali:
1.	Razpisna dokumentacija ne bi smela biti objavljena, dokler ni popolna.
2.	Postavljeni rok za oddajo ponudb je nezakonit.
3.	Razpis je prirejen za določenega ponudnika.
4.	Pripravljalna dela so sestavni del razpisa oz.
Predmet posebnega razpisa tako kot za izvajalca nadzora.
5. Objavljen razpis krši temeljna načela Zakona o javnem naročanju (gospodarnost, učinkovitost, konkurenčnost, transparentnost, enakopravnost ponudnikov v vseh fazah postopka).
Nisem iluzionist, vendar vem, kdo bo izbran za izvajalca del na tržnici. To bo po sedanjem razpisu skoraj nedvomno podjetje Makro 5 Gradnje, d.o.o., iz Kopra, izvajalec nadzora pa Štraf gradnje, svetovanje, inženiring, d.o.o. s Hajdine.
Če pa so moje informacije napačne in bo obnovo tržnice izvajala naša družba oz. konzorcij ptujskih družb, se bom osebno opravičil županu Mestne občine Ptuj Miranu Senčarju.
Pa še to. Ptujčani, pričakujte, da bo naslednji razpis Mestne občine Ptuj vseboval, da mora direktor izbrane družbe imeti ženo veliko 170 cm, imeti mora dolge rjave lase, stara mora biti med 40 in 50 let ter opravljen tečaj kuhanja pri Binetu Volčiču.
Tudi datum izbire izvajalca, dan po karnevalu in dan pred pustom, je primeren razpisu.
Na koncu naj le še dodam, da sem sam eden izmed podpisnikov peticije proti odstranitvi dreves in eden tistih, ki so trdili, da so drevesa le kolateralna škoda in manever, da se zadeva zamegli, pozornost pa preusmeri od delitve javne pogače. Od te investicije, ki je sicer potrebna, bi moralo največ pridobiti naše mesto, naša podjetja, posredno občani mesta.
Odvetnik Igor Majnik
torek • 30. januarja 2018
Ljudje
in dogodki
Štajerski	11
javnih podjetij
Branko Meh, predsednik OZ Slovenije: „Ministrstvo za gospodarstvo ne skrbi za nas."
slovnega okolja," je povedal predsednik OOZ Ptuj Milan Majer. Čestital je vsem prejemnikom plaket, ki so s svojim delom in vztrajnostjo pravi vzor vsem obrtnikom in podjetnikom, ki stopajo po njihovi poti.
Za nižje prispevke in davke ter prijaznejše poslovno okolje
Prejemnikom jubilejnih plaket je čestital tudi predsednik OZ Slovenije Branko Meh, ki je ob tej priložnosti izpostavil tudi nekatere probleme. „Uspeli smo stabilizirati zbornični sistem, zasluge za to ima tudi direktor zbornice, ki prihaja s Ptujskega Danijel Lamperger, upoštevajo nas tudi vlada oz. ministrstva. Nismo pa zadovoljni z ministrstvom za gospo-
darstvo, ki bi moralo skrbeti za nas. Pogosto obrtno-podjetniške organizacije in krovna organizacija opravljajo tisto, za kar bi moralo skrbeti ministrstvo. Še vedno ni urejeno fleksibilno odpuščanje, predvsem tistih delavcev, ki ne delajo dobro, in lažje zaposlovanje. Stališče OZ Slovenije je, da si delavci zaslužijo dostojne plače, upokojenci pa dostojne pokojnine, vendar ne na račun obrtnikov in podjetnikov, temveč na račun prevelikih prispevkov in davkov. Slovenija je v samem vrhu EU s prispevki in davki. Na vse načine pa skušamo tudi prepričati ministrstvo za zdravje, da uredi regresne zahtevke. Tudi na področju vajeništva nismo najbolj zadovoljni. S 53 vajenci, kolikor jih je bilo lani, je to področje podhranje-no. Zato v OZ Slovenije razmišljamo o ustanovitvi srednje strokovne po-
f
klicne šole v okviru zbornice, s tem pa bomo našim obrtnikom in podjetnikom zagotovili nujno potreben kader. Učna mesta za praktični del že imamo: 4000 verificiranih učnih mest pri obrtnikih in podjetnikih. Manjka nam samo teoretično izobraževanje tega kadra. Upam, da nam bo s podporo 62 območnih zbornic to tudi uspelo. Danes ima OZ Slovenija 25.000 članov. Veliko se je že govorilo o tem, da bi združili našo organizacijo in gospodarsko zbornico. To ni mogoče, ker je njihovo razmišljanje popolnoma drugačno od našega. 83 odstotkov vseh podjetij je družinskih, ki zaposlujejo 70 odstotkov vseh zaposlenih. To so podatki, zaradi katerih si obrtniki in podjetniki zaslužimo posebno pozornost tako vlade kot ministrstev. Od 123 naših zahtev vladi za izboljšanje našega gospodarstva in za boljše življenje vseh državljanov, ki jih izpostavljamo vsako leto vladi, je bilo doslej (pre)malo uresničenih." Meh je prepričan, da bo zbornica ostala močna in bo še naprej po najboljših močeh zastopala interese obrti in podjetništva.
V kulturnem programu slavnostne podelitve plaket je zapela vokalna skupina Pop Corn pod vodstvom umetniškega vodja Daniela Tementa. Na 43. tradicionalnem obrtniškem plesu, ki je spremljal podelitev, pa je zaigral ansambel Zeme. To pa je tista družabnost, ki bi jo morali v obrtniški organizaciji še bolj negovati, je še povedal Branko Meh.
MG
Podlehnik • Prva vincekova rez
»Rezač je prvi berač«
V nedeljo, 21. januarja, so pripravili člani TD Podlehnik skupaj z družino Pajnkiher in kletarjem TD Podlehnik Francem Pajnkiherjem prvo Vincekovo rez. Upajo, da bo ta lepa prireditev ostala tradicionalna, saj v društvu že dolga leta vodijo ocenjevanje vin, imajo odzivno prireditev martinovanja in pušlšanke.

Zjutraj so se zbrali obiskovalci, rezači, gostje in nastopajoči ob vinogradu družine Pajnkiher v Doleni in na Rodnem Vrhu. Naprej so zapeli ljudski pevci Fantje iz Jurovc - KD Videm, na harmoniko je zaigral Tadej iz OŠ Podlehnik, Janez iz TD Podlehnik na trstenke, Skupina šeg in navad TD Podlehnik in ljudski godec. Vse navzoče so pozdravili: predsednik TD Podlehnik Milan Vidovič, gospodar vinogradniške kmetije Franc Pajn-kiher in kletar TD Podlehnik, župan občine Podlehnik Marko Maučič, župan občine Videm Friderik Bračič in podžupan občine Videm Marjan Selinšek. Ob tej priložnosti so bili vsi prisotni vabljeni, da prinesejo svoje
vino, ki ga skrbno negujejo v kleteh, na ocenjevanje v začetku aprila, ki ga pripravlja TD Podlehnik. Po programu je vse prisotne pozdravil direktor ptujskega KGZ Andrej Rebernišek, ki je vodil predavanje o rezi vinske trte. Nato so se podali v vinograd, kjer sta gospodar in predsednik po
stari navadi obesila klobase na trto in trto zalila z vinom. To pomeni, da bo dobra letina in da bo veliko vina in mesa. Sledila je rez pod strokovnim vodstvom Rebrniška. Blagoslov vinogradov in vse narave je opravil duhovnik Benjamin Mlakar.
Zdenka Golub
V Halozah velja dan sv. Vincencija za sredino zime in ta dan Haložani začnejo z rezjo v vinogradu. Vinogradnik na ta dan odreže najlepše šibe (rozge), jih v vodi postavi na svetlo in toplo mesto. Šibe, ki vzbrstijo, kažejo, kakšna bo letina. Te šibe nato povežejo v presmec, ki ga na cvetno nedeljo nesejo k blagoslovu. Vinogradniki pa si ta dan voščijo dobro vinogradniško letino. Pravijo pa, da je rezač prvi berač.
V
1
Jbl • ■ •
y
PTUJ 12.-13.2.
rent
3.2. ob 11.00 | OTVORITVENA ETNO POVORKA
4.-8. in 12.2. ob 17.00 | PRIKAZ AVTOHTONIH PUSTNIH LIKOV
9.2. ob 18.00 | NOČNA POVORKA
10.2. ob 10.30 | MESTNI PUSTNI KORZO
11.2. ob 13.00 | MEDNARODNA KARNEVALSKA POVORKA
12.2. ob 10.00 | POVORKA OTROK IZ VRTCEV
13.2. | PUSTNI TOREK
DOGAJANJE V KARNEVALSKI DVORANI | kurentuj.si www.kurentovanje.net
v
f
Foto: MG
Foto: ZG
12 Štajerski
Ljudje in dogodki	
torek • 30. januarja 2018
Gorišnica • Portret Slavice Cvitanič
Zbrani spomini v knjigi Bila sem zborovodkinja
Številne generacije Gorišničanov Slavico Cvitanič poznajo kot učiteljico glasbene vzgoje v domači osnovni šoli, dolgoletno zborovodkinjo in kulturno ustvarjalko. Desetletja svojega glasbenega udejstvovanja je Cvitaničeva zbrala v knjigi z naslovom Bila sem zborovodkinja. Knjiga je v samozaložbi izšla leta 2016, priložena je tudi zgoščenka s 35 skladbami.
Na 342 straneh je v sliki in besedi zbrala vrsto dogodkov in številne vtise s svoje 35-letne profesionalne glasbene kariere. Priprava materialov in pesmi, vaje, revije pevskih zborov, tekmovanja doma in v tujini ... Še in še je lepih spominov na prehojeno pot, ki se jih danes z veseljem spominja. Toliko prijetnih in radoživih trenutkov je preživela z glasbo in ob njej, da ji spomini kar sami rišejo nasmeh na obraz. Glasba je bila in je še vedno njena najboljša prijateljica. Pomagala ji je tudi, ko je nosila težko breme hude bolezni. Bila je odlična terapija za njeno rehabilitacijo in okrevanje. Sedaj, ko je v pokoju, najraje posluša narodno-zabavno zvrst. Pravi, da za to prej nikoli ni bilo časa. Vedno je bilo na prvem mestu zborovsko petje.
Cvitaničeva je bila rojena v Gajev-cih leta 1957. Po končani osnovni šoli v Gorišnici se je vpisala na srednjo vzgojiteljsko šolo v Mariboru, saj jo je delo z otroki vedno veselilo. Vzgojiteljski šoli je nato sledilo nadaljevanje šolanja na pedagoški akademiji, oddelku za glasbeno pedagogiko.
Kot učiteljica glasbene vzgoje je prve ure v razredu preživela na osnovni šoli Markovci. Tam je bila zaposlena pet let, nato pa je tri desetletja poučevala na osnovni šoli v Gorišnici.
Posvečena zborovodstvu in petju
Vsa ta leta je vodila šolski otroški in mladinski zbor. Z obema zboroma je ponosno nastopala na revijah in tekmovanjih, s katerih so se praviloma vračali z laskavimi odličji. Z izkušnjami, znanjem in priljubljenostjo je med pevci dosegla izjemno spoštovanje. Pravzaprav je bilo vse njeno delo posvečeno zborovodstvu. Poleg otroškega in mladinskega pevskega zbora je 15 let vodila tudi mešani pevski zbor PD Ruda Sever Gorišnica. »Na pevske vaje sem vedno prihajala z veliko odgovornostjo in spoštovanjem do pevcev, ki so za zbor žrtvovali veliko svojega časa ter vestno sledili mojim zahtevam. Naše skupno delo je potem vedno
' 'Z*',
Glasba jo spremlja vse življenje. Je njena hrana za dušo, veselje in neizmerna ljubezen.
' S
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Zgodbe izginjajočih kultur
Staroselci kmalu le še na fotografijah
V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj sta priznana fotografa Arne Hodalič in Katja Bidovec z zakulisnimi zgodbami, fotografijami in video posnetki predstavila svoj projekt Izginjajoče kulture.
»Gre za dolgoročen fotografski projekt, s katerim želiva predstaviti izginjajoče avtohtone etnične skupine in ljudstva v najbolj odmaknjenih predelih sveta; tam, kjer še vedno živijo tako kot pred stoletji, a so kljub težki dostopnosti marsikje že na robu izumrtja,« je povedal fotograf, novinar, predavatelj in urednik fotografije pri National Geographic Slovenija Hodalič. Pojasnil je, da so razlogi za izumiranje teh ljudstev sicer zelo različni, a imajo največkrat opraviti s človeškim pohlepom in t. i. napredkom.
Komunikologinja Katja Bidovec, prejemnica lanskoletne nagrade na mednarodnem Nikonovem fotograf-
skem natečaju, je dejala, da nobenemu portretirancu nista ničesar dodala in ničesar odvzela: »Fotografirala sva moške in ženske vseh generacij. Stremela sva k tehnološki popolnosti, tako so na fotografijah vidni tudi najmanjši detajli, npr. nakita.« Prav zato je bila tehnična izvedba projekta precej zapletena.
Čeprav so portreti staroselcev nastalih na odmaknjenih območjih in v zelo težkih in včasih celo nevarnih razmerah, so videti, kot bi bili posneti v pravem fotografskem studiu. Fotografa sta to dosegla s prenosnim šotorom iz črne tkanine in močnimi studijskimi bliskavicami, že doma
sta za portrete pripravila enobarvna ozadja.
Navdih za projekt sta avtorja dobila pri fotografu Edwardu S. Curtisu, ki je na prelomu iz 19. v 20. stoletje posnel zdaj že ikonične fotografije severnoameriških Indijancev. Danes je teh njegovih 40.000 fotografij redek in dragocen vizualni prikaz že zdavnaj izginule kulture. Tudi portreti iz serije Izginjajoče kulture bodo najbrž kmalu priče izgubljenega sveta, zato se ne ponašajo le z estetsko vrednostjo; avtorja jih razumeta kot sociološki in antropološki prispevek za prihodnje generacije.
Eva Milošič
Foto: arhiv Knjižnice Ivana Potrča Ptuj
Katja Bidovec in Arne Hodalič sta v okviru projekta Izginjajoče kulture posnela portrete staroselcev iz težko dostopnih delov Etiopije, Namibije in Indije.
rodilo uspehe,« se spominja Cvita-ničeva, ki je ponosna tudi na svoja knjižna dela. Je avtorica štirih knjig: Margetnsko pevsko izročilo, Pol stoletja zborovskega petja v PD Ruda Sever Gorišnica, Slavil bom gospoda vekomaj in Bila sem zborovodkinja. Za zbornik občine Gorišnica je o kulturnem življenju v občini prispevala
gradivo za 62 strani. Skupaj z učenci je pripravila pet raziskovalnih nalog, vse na temo glasbenega izročila v gorišniški občini oziroma margetnski fari. Za delo na področju kulture, glasbe in zborovskega petja je prejela številna odlikovanja, priznanja in zahvale. Med odlikovanji so tudi tista najžlahtnejša, za posebne uspehe in
Veselje do glasbe in pedagoškega dela je Cvitaničeva delila tudi s svojo družino. Oba sinova sta danes pedagoga. Starejši, Jurij, je učitelj na OŠ Markovci, mlajši, Dominik, je akademsko izobražen glasbenik, magister muzike, profesor harmonike. Življenje Cvitaničevih je zaznamoval tudi družinski vinograd v Zamušanih. Za posestvo, vinograd in kletarjenje v glavnem skrbi Slavičin mož Jurij. A tudi njej je delo v vinogradu v izjemno veselje. »Tukaj se sprostim. Vse priredbe pesmi, ki smo jih vadili in nastopali z zbori, so v mojih mislih nastale med delom v vinogradu. Res drži, da delo v naravi človeka sprosti,« pravi Cvitaničeva.
izjemne dosežke, od lokalnega, regijskega pa vse do državnega nivoja. Je tudi prejemnica plakete občine Gorišnica. Dva mandata je bila občinska svetnica, tri leta je izdajala časopis z naslovom Kulturne novičke - pregled kulturnih dogodkov v občini Gorišnica.
Ponosna na velike uspehe svojih pevcev
»Spomini na vsa ta leta, ki sem jih preživela kot učiteljica glasbene vzgoje v domači osnovni šoli in zborovodkinja, so zelo lepi. Z obema zboroma smo se udeleževali vseh območnih revij, regijskih in državnih tekmovanj. Leta 2011 je otroški pevski zbor na regijskem tekmovanju v Gornji Radgoni pobral vse nagrade: zlato priznanje z odliko, priznanje za najboljši zbor tekmovanja in priznanje zborovodkinji za najboljši tekmovalni program. Na državnih tekmovanjih smo v vseh letih zbrali sedem zlatih in dve srebrni priznanji. Ponosni smo tudi na udeležbo in uspehe na mednarodnih pevskih tekmovanjih v Olomucu in Bratislavi. Tudi tam smo posegli po najvišjih odličjih.«
Leta 2014 je v njeno življenje posegla bolezen. V času zdravljenja in kasnejše rehabilitacije so ji ob strani stali vsi njeni najbližji, domači, sorodniki, prijatelji. »Za vso podporo in pomoč sem izjemno hvaležna tudi nevrokirurgu dr. Janezu Ravniku, ki je opravil operacijo tumorja na glavi, in svetovalki za glasbeno umetnost pri Zavod za šolstvo dr. Inge Breznik, ki je z učinkovitimi nasveti veliko pomagala pri mojem okrevanju po bolezni. Hvaležna, vesela in zadovoljna pa sem tudi, da je na moje mesto v šoli stopil profesor glasbene pedagogike Aleš Pevec. Zelo se trudi in po svojih najboljših močeh uspešno nadaljuje moje delo. To mi veliko pomeni.«
Mojca Zemljane
Prlekija • Ljutomerčan zaslovel med radioamaterji
Rado Škrajnar z ekipo postal svetovni prvak
Lani novembra seje v Gani odvijalo največje radioamatersko tekmovanje na svetu. Udeleženci so bili posamezniki in ekipe iz domala vseh držav sveta. Sodelovala je tudi mednarodna sedemčlanska slovenska ekipa pod znakom 9G5W.
Na tekmovanju so zastopali ekipo iz Gane, predvsem iz razloga, ker ta država premore zelo malo aktivnih radioamaterjev ali pa jih sploh ni. Kot je ob nedavnem obisku rojstnega kraja povedal Rado Škrajnar, je tekmovalo 35.000 postaj s celega sveta. Slovenci so zmagali v kategoriji male moči in v kategoriji ekipa. 51-letni Rado Škrajnar, ki je otroštvo in zgodnjo mladost preživel v prleški prestolnici, je leta 1981 opravil izpit za radioamaterja. S tovrstnim konjičkom se je ukvarjal tudi po preselitvi v Škofjo Loko, najprej kot posameznik, kasneje pa je navezal še stik s prijatelji, ki so gojili veselje do te zanimive dejavnosti.	V slovenski izbrani vrsti so bili štirje Pomurci, med njimi Ljutomerčan
NS Rado Škrajnar, ki sicer živi v Škof j i Loki.
Športnik leta v MO Ptuj
Najboljšim športnikom nagrade, županu kritike
Stran 14
Rokomet
Kvalitetna razlika za + 12
Stran 15
Rokomet
Španija zlata, Slovenija osma
Stran 15
Mali nogomet
Za konec rednega dela veliko razburljivosti
Stran 16
Futsal
Odločilen hiter odgovor na izenačenje
Stran 16
Odbojka
Tudi »brez bloka« je šlo gladko
Strani 16
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
iVoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí
RADIOPTUJ
tut áftietec
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@rad¡o-tedn¡k.s¡
Nogomet • NK Aluminij
V rdečem dresu še Francoz Makengo in Mariborčan Štor
Uprava Aluminija je pretekli teden dodala še dva kamenčka v mozaiku slike igralske zasedbe za spomladanski del sezone 2017/18. Eden se je izkazal že na prvi tekmi, ko je dobil priložnost za igro ...
Štor po priložnost v »šumo«
Po Denisu Šmeju je Aluminij v svoje vrste zvabil še drugega člana Maribora, tokrat je za »Šumar-je« podpisal mladi Luka Štor. Gre za 19-letnika iz nogometne šole NK Maribor, ki pa v članski vrsti vijoličastih, ki cilja le na najvišje cilje, priložnosti zaenkrat še ni dobil.
Glede na statistiko, ki jo je imel v kadetski in mladinski vrsti, pa bi si jo 19-letnik skorajda zagotovo zaslužil v vseh ostalih klubih v Slo-
veniji. Gre namreč za klasičnega napadalca, ki je v vijoličasti majici med kadeti in mladinci dosegel skoraj 100 zadetkov in je bil v zadnjih sezonah njen najučinkovitejši igralec. V letošnji sezoni je bil stalno v kadru članske ekipe, a na uradnih tekmah ni zaigral. Svoje edine minute je odigral v mladinski ekipi, ki je nastopala v mladinski Ligi prvakov; kot okrepitev je nastopil na tekmah proti moskovskemu Spartaku in Liverpoolu.
Tako Štor kot Šme bosta v Kidričevem zagotovo dobila več priložnosti za igro, njune predstave pa ne bodo samo pod drobnogledom navijačev Aluminija, ampak tudi ljudi iz NK Maribor.
Že v eni od prejšnjih številk smo pisali o tem, da je v Kidričevem na preizkušnji Chris Makengo.
24-letni igralec zvezne vrste je bil rojen v Franciji, pred leti pa je igral v B-ekipi francoskega prvoligaša Auxerra. Nazadnje je ob študiju v ZDA nastopal za študentsko ekipo univerze. Trenerju Oliverju Bogati-novu se je predstavil na prijateljski tekmi proti Allerheiligenu, kjer si je tudi rahlo poškodoval roko. Očitno je bilo videno dovolj, da so mu v Kidričevem ponudili v podpis pogodbo, po kateri bo tukaj ostal dve leti.
Prijateljska tekma: Aluminij - Kapfenberg 1:1 (0:1)
STRELEC ZADETKA ZA ALUMINIJ: Štor
ALUMINIJ: Janžekovič, Lukanc,
Foto: NK Kidričevo
Kidričani so še u drugi pripravljalni tekmi z Avstrijci rcmizirali.
Jakšič, Čagalj, Martinovič, Petrovič, Klapan, Nunič, Ivančič, Vrba-nec, Marinšek. Igrali so še: Kova-čič, Mensah, Štor, Tahiraj, Krajnc,
Ahec, Rogina, Pušnik, Šme. Trener: Oliver Bogatinov.
Kidričani so v petek odigrali drugo prijateljsko tekmo, tokrat

Christopher Makengo in Luka Štor sta noua Člana Aluminija.
Nogomet • NK Drava Ptuj
Zaslužen remi s prvoligašem
Celje - Drava Ptuj 1:1 (1:1)
Foto: NK Aluminij
Luka Štor: »Mlada ekipa, polne energije, malo predrzna«
Luka Štor je o prihodu v Kidričevo povedal: »Redki klubi imajo tako dobre pogoje za delo, kot jih ima Aluminij. Klub je zdrava sredina, še posebej za mlade igralce. Ekipa je zelo mlada, polna energije, malo predrzna in mislim, da bo ta kombinacija v prvenstvu prava.
V tej sezoni je cilj, da se uvrstimo v finale pokala in da čim bolje odigramo prvenstvene tekme. Sam pa sem prišel sem, da ekipi pri tem pomagam, da si naberem minutažo in da vzpostavim pravo formo.«
O tekmi s Kapfenbergom je povedal: »Kljub temu da je bila petkova tekma namenjena temu, da se 'iztečemo' in dobimo občutek za igro, je vsebovala veliko borbe in teka. Vsi igralci smo dobili priložnost, da se izkažemo, ali v prvem ali v drugem polčasu.«
s Kapfenbergom, ki na lestvici 2. avstrijske lige zaseda 7. mesto v 10-članski konkurenci. Ekipi sta se razšli z remijem, bliže zmagi pa so bili domačini. Ti so imeli že v 1. polčasu nekaj lepih priložnosti za vodstvo, a ju niso izkoristili. Gostje so to kaznovali z golom in vodstvom ob polčasu.
V drugem delu je za izenačenje in s tem za najboljši možni debi poskrbel Luka Štor. Zadel je po podaji s kota.
Izmed novincev sta Klapan in Ivančič dobila priložnost v 1. polčasu (tudi Marinšek), v drugem pa Šme in Štor.
Naslednjo pripravljalno tekmo bodo Kidričani odigrali v sredo ob 16. uri v Dekanih. Njihov tekmec bo srbski prvoligaš FK Zemun.
JM
STRELCA: 1:0 Požeg Vancaš, 1:1 Bizjak
DRAVA PTUJ: Šeliga, Vezjak, Flis, Lonzarič, Pirtovšek, Školnik, Šporn, Rešek, Fanimo, Čeh, Bizjak. Igrali so še: Domjan, Andraž Kolar, Anej Kolar, Kukovec, Šalamun, Panikvar, Prince, Petek, Cu-ffaro. Trener: Simon Sešlar.
V soboto so se nogometaši Drave odpravili v Celje, kjer so na
glavnem igrišču Arene Z'dežele na naravni travi odigrali močan pripravljalni test s prvoligaško ekipo Celja, ki jo vodi Dušan Kosič. Odlično so ga opravili .
„Tekma je bila z naše strani super, sploh glede na to, da je bil tekmec res močan. Pomembna zadeva je bila z mojega vidika ta, da Celjanom nismo samo parirali z borbenostjo, ampak smo z njimi dejansko igrali in si ustvarjali priložnosti. To se je proti tako močni ekipi zgodilo prvič, odkar sem tre-
Jaka Bizjak
V dresu Drave je v Celju prvi zadetek dosegel Jaka Bizjak (ne Boštjan Bizjak, kot smo pomotoma zapisali v petkovi številki). Jaka je letnik 1991 in je najstarejši od treh bratov Bizjak. Je pa tudi on zadnja leta igral v Avstriji pri Kirchbachu, pred tem pa je v Sloveniji branil barve Simer Šampiona, Šmartnega in Rudarja Velenja. V prvi ligi je za Velenjčane odigral 24 tekem.
ner Drave in to je zame in seveda za vso ekipo izjemno pomemben občutek," je najpomembnejši vidik tekme poudaril Simon Sešlar in dodal: „To je bil predvsem test za glave, saj fizično tako ali tako ni vprašljivo konkuriranje vsaki izmed ekip v podobni fazi priprav. Vsi skupaj smo videli, da smo na dobri poti, da zmoremo, seveda pa bo treba do prvenstva vse skupaj še nadgrajevati."
Z oceno se je strinjal tudi kape-tan Nastja Čeh: „V to ekipo 100 % verjamem, imamo dobro pokrite vse pozicije, a kljub temu sem bil pozitivno presenečen, kako smo odigrali proti Celjanom. Glede na igro ne bi bilo nobeno presenečenje, če bi zmagali."
Naslednjo pripravljalno tekmo bo Drava odigrala v sredo v Rogaški Slatini.
JM
Nogometaši Draue so na glaunem igrišču Arene Z'dežele remizirali s pruoligaško ekipo Celja.
Danilo Vezjak
14 Štajerski
Šport
torek • 30. januarja 2018
Športnik leta 2017 v MO Ptuj
Najboljšim športnikom nagrade, županu kritike
V četrtek, 25. 1., je potekala tradicionalna prireditev Športnik leta 2017 v mestni občini Ptuj. Gre za eno izmed prireditev z najdaljšo tradicijo v MO - več kot 50-letno. Letos pa se je zgodilo nekaj sprememb, prva je bila ta, da se je s tradicionalnega prizorišča v zadnjih letih v Gimnaziji Ptuj preselila v dominikanski samostan. Med udeleženci je bila dobro sprejeta ...
»Stopimo skupaj za šport«
Druga sprememba je pomenila močan in glasen protest športne sfere aktualni mestni oblasti, v prvi vrsti županu Miranu Senčar-ju. »Pohvalimo se lahko z odličnimi športniki in z odličnimi rezultati, z odličnimi športnimi delavci, vendar se nam vse to pri finančni podpori žal ne pozna,« je bil v svojem govoru neposreden Franjo Rozman, predsednik Športne zveze MO Ptuj. Pri tem je imel v mislih proračun MO Ptuj za leto 2018, ko se je šele z amandmaji in dodatnimi uskladitvami v več resorjih zagotovilo za šport približno toliko denarja, kot ga je bilo namenjenega lani. Športni delavci se strinjajo, da je to glede na vedno večje stroške za osnovno delovanje korak nazaj.
Močan argument je bil tudi ta, da v proračun niso bili uvrščeni trije projekti, ki so bili preko Zavoda za šport prijavljeni na letošnji razpis Fundacije za šport in bi jih MO Ptuj morala delno finančno podpreti. »Sistemsko vlaganje v šport, ki vključuje vse deležnike in ne ignorira civilne sfere, kaže na visoko razumevanje demokracije, ki je pogoj za zdravo okolje, ki spodbuja posameznike k večji delovni zavzetosti in kreativnosti na vseh področjih,« je še dejal predsednik Športne zveze MO Ptuj ter zaključil z besedami: »Stopimo skupaj za šport.«
Ob vhodu v Dominikanski samostan je bila postavljena tudi posoda za »Prostovoljne prispevke za klube, društva, športnike, športnice in športne objekte, ki jim vodstvo mestne oblasti noče ali ne zna pomagati.« Dovolj zgovorno ... Zbrana sredstva so organizatorji po koncu prireditve predali društvu MOST - društvu za šport invalidov.
Sledil je vedrejši del prireditve, podelitev nagrad. Začelo se je z zaslužnimi športnimi delavci, nadalje-
Športniki leta v MO Ptuj:
Najuspešnejša športnica:
1.	Veronika Domjan (Atletski klub Ptuj)
2.	Maja Bedrač (Atletski klub Ptuj)
3.	Tamara Zidanšek (Teniški klub Terme Ptuj)
Najuspešnejši športnik:
1.	Peter Balta (Aeroklub Ptuj)
2.	Denis Lazar (Boks klub Ring Ptuj)
3.	Aljaž Venko (Dejan Zavec Boxing)
Foto: Črtomir Goznik
valo pa preko državnih prvakov do najboljših ekip, trenerjev ...
Veliki finale se je začel z razglasitvijo prejemnika nagrade za življenjsko delo na področju športa - Marjana Lenartiča, zaključil pa z razglasitvijo najboljših posameznikov in posameznic v MO Ptuj v letu 2017. Lenartiču je priznanje simbolično predal lanski prejemnik podobne nagrade Ivo Klarič.
Med »zmagovalce« letošnje podelitve lahko štejemo Atletski klub Ptuj z dvema dobitnicama priznanj med posameznicami -Veroniko Domjan in Majo Bedrač, Boks klub Ring z Denisom Lazarjem in priznanjem za naj moško ekipo leta, Teniški klub Terme Ptuj s Tamaro Zidanšek, ekipo leta v ženski konkurenci, in Blažem Vi-dovičem kot najperspektivnejšim mladim športnikom .
Po prireditvi smo za izjave zaprosili nekatere dobitnike priznanj, ki so nam zaupali, kaj jim priznanja pomenijo, veliko pa se jih je že ozrlo k letošnjim ciljem.
Vedno znova navdušeni nad priznanji
Veronika Domjan, športnica MO Ptuj za leto 2017: »Glede na to, da lani nisem imela najbolj uspešne sezone, vmes sem namreč zamenjala trenerja in posledično zamenjala okolje (Ptuj-Zagreb, op. a.), je to zame res pomembna nagrada in sem je izjemno vesela. Pomeni mi velik zagon za naprej in mi bo dala dodatno energijo in motivacijo. Resda športniki vedno poskušamo dati od sebe 100 %, a takšne nagrade ti pomagajo takrat, ko ti je mogoče težko.
V letošnji sezoni bo na sporedu EP v Berlinu: na prejšnjem EP sem osvojila 10. mesto, tokrat si želim med osmerico finalistk. Rada bi izboljšala lastni državni rekord, ki znaša 60,11 metra, zelo si želim preseči znamko 63 metrov.«
Peter Balta, športnik leta v MO Ptuj za leto 2017: »Že ko sem prvič
prejel to priznanje, sem bil navdušen, tudi tretjič je tako - vsak športnik pač dela za najvišja mesta, za najvišje stopničke. Lani sem na najvišjo stopil na tekmi svetovnega pokala v Italiji, na EP smo bili ekipno bronasti, tudi skupno 8. mesto v svetovnem pokalu je visoka uvrstitev v izjemno močni in številčni konkurenci 250 tekmovalcev. Če ne bi imel tehničnih težav in bi se lahko udeležil vseh tekmovanj, bi lahko bil še precej mest višje, a tudi s temi dosežki sem kar zadovoljen.
Letos smo začeli zelo zgodaj trenirati, v avgustu nas namreč čaka svetovno prvenstvo v Bolgariji. Upam, da bo naša forma takrat najboljša in da bomo ubranili naslov svetovnih prvakov, ki ga branimo iz Chicaga. Delo v reprezentanci je sicer super, odlično se razumemo, kar je za naš šport bistvenega pomena. V ekipi nas je pet, vedno ne gre vsem in takrat je lahko vzpodbuda sotekmoval-cev odločilna.«
Denis Lazar, 2. mesto v izboru naj športnika MO Ptuj za leto 2017: »To priznanje mi pomeni lepo popotnico za nadaljnjo špor-
Prcjcmniki priznanj za najboljše športnike u MO Ptuj u letu 2017
Foto: Črtomir Goznik
Prejemnice priznanj za najboljše športnice v MO Ptuj v letu 2017
tno pot - vedno je lepo videti svoje ime na tako eminentnem dogodku. To pomeni tudi, da so opazili moje dosežke, za kar se vedno trudimo, tako kot za pre-
poznavnost boksa ter ptujskega in slovenskega športa nasploh.«
Ivan Pučko, BK Ring Ptuj, najboljša moška ekipa v MO Ptuj:
»Priznanje nam ogromno pomeni
Foto: Črtomir Goznik
Prejemniki nagrad za posebne dosežke in nagrad za klube z okroglimi obletnicami
in je zasluga vseh v našem klubu ter vseh, ki nas pri našem delu podpirajo. Zaradi pristnega vzdušja v našem družinskem klubu imamo številčno članstvo, delamo predano in kakovostno, imamo dobre rezultate, veseli pa nas, da je to tudi opaženo. Priznanje pomeni tudi dodatno motivacijo za vse te mlade fante in punce, ki pri nas trenirajo.
Prvi cilj v sezoni je zagotovo ubraniti državni ekipni naslov, med posamezniki pa imamo veliko talentiranih boksarjev in bo-ksark, s katerimi bomo poskušali posegati v vrh vseh tekmovanj, ki se jih bomo udeležili, tudi tekem evropskega pokala in drugih podobnih.«
Maja Makorič, najboljša ženska ekipa v MO Ptuj (Teniški klub Terme Ptuj): »Priznanje nam seveda veliko pomeni, saj se vsi skupaj trudimo na treningih in tekmah, uspehi pa so plod tega dela. Za naš klub je značilno, da se trenerji trudijo, da bi nam bilo prijetno,
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Najboljša moška ekipa v MO Ptuj v letu 2017 - Boks klub Ring Ptuj
Najboljša ženska ekipa v MO Ptuj v letu 2017 - Teniški klub Terme Ptuj
torek • 30. januarja 2018
V središču
Štajerski	15
Rokomet • EP na Hrvaškem
Španija zlata, Slovenija osma
Foto: Črtomir Goznik
Marjanu Lenartiču sta priznanje za življenjsko delo na področju športa podelila Fredi Kmetec (levo) in Ivo Klarič, lanskoletni prejemnik podobnega priznanja.
»Doživel sem veliko lepega in spoznal veliko prijateljev«
Marjan Lenartič, prejemnik priznanja za življenjsko delo na področju športa: »Priznanje je zame zadovoljstvo in zadoščenje za vse, kar sem delal. V športu sem od 10. leta starosti naprej in sem mu ostal zvest do današnjih dni. Delal sem na različnih nivojih športa, veliko sem doživel. Med drugim smo bili z mladinsko ekipo Drave finalisti pokala Slovenije, v finalu smo imeli smolo in smo izgubili s trboveljskim Rudarjem. To je bilo res lepo doživetje, podobno kot leta 1969, ko smo se s člansko ekipo Drave uvrstili v 1. slovensko ligo - bilo je nepozabno. Vesel sem bil tudi igranja v amaterski nogometni reprezentanci Slovenije, s katero sem v Kranju igral na turnirju reprezentanc republik in pokrajin takratne Jugoslavije. Vedno sem imel posebno zadovoljstvo pri delu z mladimi in z njihovimi dosežki, ki so jih dosegli pod mojim vodstvom.
Še vedno ohranjam številne stike z ljudmi, s katerimi sem sodeloval v različnih obdobjih mojega delovanja. Tako sem bil npr. v strokovnem štabu reprezentance Slovenije U-16, v kateri je bil takrat med drugimi Oliver Bogatinov, sedanji trener Aluminija. Pa tudi Tomaž Murko in dva Ptujčana, Damjan Bezjak in Srdan Gojko-šek - ta ekipa je dosegla lep uspeh, saj se je uvrstila na evropsko prvenstvo. Veliko lepega sem doživel in veliko prijateljev sem spoznal na tej svoji poti.«
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Kakovostna razlika
Foto: Črtomir Goznik
Prejemnika nagrad za najboljša trenerja: Matej Marin (KK Perutnina Ptuj) in Aleksander Furek (FC Hiša daril Ptuj)
Foto: Varaždinske vijesti
Slovenci so najboljšo tekmo na EP odigrali proti Španiji, ki je kasneje postala evropska prvakinja.
Naj sedmerica EP na Hrvaškem:
vratar: Vincent Gerard (Francija) levo krilo: Manuel Štrlek (Hrvaška) levi zunanji: Mikkel Hansen (Danska) srednji zunanji: Sander Sagosen (Norveška) desni zunanji: Alex Dušebajev (Španija) desno krilo: Ferran Sole (Španija) krožni napadalec: Jesper Nielsen (Švedska) najkoristnejši igralec: Jim Gottfridsson (Švedska)
da bi na vsakem treningu uživali. To je ključ do uspehov, ki smo jih dosegli in s tem se bomo trudili tudi v prihodnje, ko si želimo stopiti stopničko višje na vseh nivojih, tako na individualnem kot ekipnem področju.«
Aleksander Furek, naj trener v MO Ptuj (FC Hiša daril Ptuj): »To je priznanje, ki bi ga moral prejeti vsak trener, ki mlade postavlja na pot. Mladim skozi šport postavljamo iztočnice za življenje, učimo jih odgovornosti, pripadnosti ... Nikdar za uspeh ni zaslužen en sam, ampak ekipa - tako je tudi v mojem primeru. Priznanje, ki mi res ogromno, ogromno pomeni, je zasluga vseh igralcev, njihovih staršev, navijačev, sponzorjev . Šport mi je ogromno vzel, a mi je na drugi strani dal 100-kratnik tega. Mladim rad povem stavek: 'Edina droga zame je žoga, oz. šport.' In to je moje vodilo. Ob tej priložnosti čestitam vsem nagrajencem, a tudi vsem nominiran-
cem, še posebej pa g. Lenartiču. Ptuj mora biti ponosen na svoje športnike in njihove dosežke, jih pri tem podpirati. Šport nas združuje, krepi, nas dela bogatejše, bolj zdrave - šport je pot, po kateri bi morali stopati vsi.«
Matej Marin, naj trener v MO Ptuj (KK Perutnina Ptuj): »Priznanje mi osebno pomeni zelo veliko, a v isti sapi dodajam, da za tem ni samo moje delo, ampak je trud vseh v klubu, staršev, sponzorjev ... Leto ni bilo enostavno, saj sem prevzel nove fante v konkurenci mladincev. Verjel sem v njih, zato smo dosegli maksimum. Ko se na koncu leta delajo zaključki in bilance ter tudi trenerji prejmemo priznanja, potem je to znak, da delamo dobro in da smo na dobri poti tudi za prihodnost. Letos imamo dva večja cilja: spet želimo imeti svoja kolesarja v kategoriji starejših mladincev na EP in SP.«
Jože Mohorič
1. ŠPANIJA: v finalnem vikendu, ki je postregel s polfinaloma ter borbo za najvišja mesta, smo videli odlično igro španske reprezentance, ki jih je pripeljala do prvega naslova evropskih prvakov. Z izjemno gibljivo obrambo, discipliniranim napadom, odličnima vratarjema Arpadom Šterbi-kom in Rodrigom Corralesom je četa Jordija Ribere popolnoma nadigrala najprej Francoze in nato v velikem finalu še Švede.
Tako nebogljenih Francozov že vrsto let nismo videli. V nekem trenutku je prednost Špancev znašala kar devet zadetkov. Tudi Švedi so bili v 2. polčasu velikega finala nebogljeni. Španiji je celo uspel delni izid 14:4! Agresivna in sila gibljiva obramba Španije z obrambnima specialistoma Virra-nom Morosom in Gedeonom Gu-ardiola je nasprotnike prisiljevala v številne tehnične napake, ki so jih v hitrih protinapadih kaznovali z „lahkimi goli". Španija, ki smo jo Slovenci odpravili v drugem delu tekmovanja, je zadnje tri tekme (Nemčija, Francija, Švedska) odigrala zares vrhunsko in si na podlagi teh tekem tudi zasluži naslov evropskih prvakov.
Spoznali smo kar nekaj novih odličnih igralcev, kot so Ferran Sole (prvi strelec ekipe), Adrian Figueras in David Balagu-er. Enega najboljših vratarjev prvenstva Gonzala Pereza de Vargasa (52 obramb; 34 % uspešnost obramb) je v zadnjih dveh tekmah fenomenalno zamenjal Šterbik (11 obramb; 42 % uspešnost obramb). Jordi Ribera je še enkrat več dokazal, da gre za enega najboljših trenerjev na
za+ 12
RK Zagorje -ŽRK Ptuj 29:17 (14:9)
ŽRK PTUJ: Piki, Kac 1, Kelc 3, Marčič, Želj, Pušnik, Bedrač 2, Puž 2, Borovčak, Selinšek, Majcen, Ko-rotaj 9, Frangež, Luknjar. Trener: Ivan Hrupič.
SEDEMMETROVKE: RK Zagorje 4/5, ŽRK Ptuj 3/3. IZKLJUČITVE: RK Zagorje 8 minut, ŽRK Ptuj 8 minut
Mlade ptujske rokometašice so v soboto gostovale v Zagorju pri favorizirani domači ekipi, ki v 1. ligi zaseda 2. mesto, takoj za Krimom. Domača vrsta si je s posameznimi uspešnimi serijami zadetkov priigrala otipljivo prednost, med strelke so se vpisale vse njihove igralke razen vratark.
Na začetku so v 15. minuti ek-spresno povedle z 8:2. V tem delu je kar šest od svojih osmih zadetkov dosegla Reboljeva. Najvišja razlika je bila v prvem polčasu osem zadetkov, a je dobra končnica Ptujčankam prinesla precej znižan zaostanek na minus pet. V zadnjih petih minutah prvega dela je bila učinkovita Korotajeva, saj je dosegla štiri zadetke. Po seriji 1:5 se je polčas končal s 14:9.
Trener Zagorja Bojan Voglar je dal veliko priložnosti tudi mlajšim igralkam, ki so dobro izkoristile dano priložnost. Podobno je na drugi strani naredil tudi Ivan
svetu. To je prvi naslov evropskih prvakov za Španijo.
2. ŠVEDSKA: Švedi so si pot k visoki uvrstitvi utrli z zmago v prvem delu tekmovanja proti Hrvaški. V krogu treh reprezentanc (Švedska, Hrvaška, Norveška) so imeli najboljši medsebojni izkupiček in tudi ob veliki meri sreče ujeli polfinale. V polfinalu so proti Danski odigrali dramatično tekmo, ki so jo uspešno končali v prvem podaljšku. Švedi se lahko pohvalijo z najboljšim vratarskim dvojcem Mikael Appelgren in Andreas Palicka (skupaj 120 obramb, 36 % uspešnost obramb). Imajo tudi najkoristnejšega igralca prvenstva Jima Gottfridssona, sicer igralca Flensburga, ki je na Hrvaškem odigral turnir življenja. Zelo
Hrupič in v nadaljevanju so se ob razpoloženi Korotajevi, ki je bila najboljša strelka tekme z devetimi zadetki, med strelke vpisale še Puževa, Kelčeva in Bedračeva. Skupno so gostje dosegle v drugem polčasu osem zadetkov, domačinke pa petnajst in so bile zelo uspešne predvsem v končnici, ko so tudi prišle do visoke prednosti in končne zmage 29:17.
Tako je Zagorje vpisalo pričakovano zmago nad ptujsko ekipo, katerih poraz za dvanajst zadetkov niti ni pretirano visok in tudi igra proti veliko kakovostnejšim tekmicam je bila v nekaterih delih tekme solidna.
DB
1. A SRL (ž)
REZULTATI 11. KROGA: Ž.U.R.D.
Koper - Ljubljana 28:29 (13:15), Krka - Jadran Bluemarine 29:21 (16:7), Zagorje - Ptuj 29:17 (14:9), Zelene doline Žalec - Z'dežele 17:17 (9:7). Tekma Krim Merca-
tor - Mlinotest Ajdovščina je					bila
prestavljena.					
1. KRIM MERCATOR	10	10	0	0	20
2. ZAGORJE	11	9	1	1	19
3. KRKA	11	7	1	4	15
4. Z'DEŽELE	11	6	1	4	13
5. MLINOTEST AJDOVŠČINA 10		5	2	3	12
6. ZELENE DOLINE ŽALEC	11	4	2	5	10
7. Ž.U.R.D. KOPER	11	4	0	7	8
8. LJUBLJANA	11	3	1	7	7
9. JADRAN BLUEMARINE	11	1	0	10	2
10. AKLIMAT PTUJ	11	1	0	10	2
zanimiva reprezentanca za prihodnost, ki bo zagotovo še posegala po visokih mestih.
3. FRANCIJA: bronasti. Znova so prišli do medalje, čeprav so jim usodo krojile številne poškodbe. Spet so v rokometno orbito izvrgli kar nekaj odličnih mladih igralcev in v prihodnosti lahko načrtujejo vrnitev na sam svetovni vrh. Nanizali so sedem zmag na prvenstvu, sklonjenih glav so igrišče zapustili le v polfinalu proti Španiji. „Da znova pridemo na vrh je treba kakšno tekmo tudi izgubiti, čeprav smo zaradi nje ostali brez velikega finala. Dobra šola za naše fante in verjemite: kmalu bomo znova na vrhu," je po prvenstvu optimistično napovedal trener Didier Dinart. Lahko mu kar pritrdimo . Francija je še vedno
Ormožani so proti hrvaškemu Vidovcu odigrali zadnjo pripravljalno tekmo pred nadaljevanjem sezone v 1. ligi in Pokalu Slovenije.
Jeruzalem Ormož -Vidovac 36:29 (19:13)
„Z generalko nisem najbolj zadovoljen. Gostje so igrali dolge napade, mi pa nismo bili dovolj potrpežljivi in smo 'pokali' v obrambi ter dobivali nepotrebne zadetke. To moramo še popraviti na treningih v tem tednu. V napadu smo odigrali solidno in to je stvar, s katero sem zadovoljen," je povedal trener Saša Prapotnik.
Proti Vidovcu sta si minutažo v golu razdelila Tomislav Balent in Matic Šulek. Strelci za Jeruzalem so bili: Gal Cirar 8, Miha Kavčič 7, Frano Vujovič 4, Rok Žuran 3, Bojan Čudič 3, Danijel Mesaric 3, Tinček Hebar 3, Jure Kocbek 3, Domen Krasnič 1, Matej Niedorfer 1.
Februar bo že dal odgovor, kam lahko v tem prvenstvu me-
glavna rokometna velesila, ki po tekočem traku ustvarja odlične igralce, ki bodo kaj kmalu zamenjali Nikola Karabatica & druščino.
8. SLOVENIJA: Slovenija je prvenstvo končala na 8. mestu. Uvrstitev bi lahko bila bistveno višja, a je bila za nas usodna prva tekma z Makedonijo. Pohvalimo se lahko, da smo premagali evropske prvake, čeprav je to slaba uteha.
Že junija nas čakata kvalifikacijski tekmi za uvrstitev na SP 2019. Tekmec bo Madžarska, ki ni blestela na EP na Hrvaškem, vendar bo v dveh tekmah trd oreh za Slovenijo. Kakovost je na strani naše reprezentance, a je termin kvalifikacij (mesec junij) izjemno neugoden, saj večina rokometašev maja že konča sezono.
Uroš Krstič
rijo Jeruzalemčki. „Pred nami je pet težkih tekem, že v soboto, 3. februarja, ob 19.00 pokalna tekma proti Škofji Loki. Želimo si napredovanja v četrtfinale. Kar nekaj let nismo bili domačini pokalne tekme in verjamem, da bo dvorana Hard Ek lepo polna. V prvenstvu nas čakajo tekme proti Dobovi, Krki, Mariboru in Škofji Loki. Za uvrstitev v Ligo za prvaka bo treba doseči tri zmage. Ob pomoči naših zvestih navijačev smo sposobni doseči začrtane cilje in verjamem, da bomo letos v Ormožu spremljali najboljše slovenske ekipe," je še optimistično napovedal trener Prapotnik. Brez visokih ciljev v športu in nasploh v življenju enostavno ne gre in razmišljanje Ormožanov pred nadaljevanjem sezone je povsem pravilno. Že na pokalnem srečanju organizatorji pričakujejo lep obisk in pravo moško rokometno predstavo.
UK
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Zdaj gre zares
1G Štajerski
Šport
torek • 30. januarja 2018
Futsal • 2. SFL
A
Hiter odgovor na izenačenje
FC Hiša daril Ptuj - KMN Velike Lašče 5:3 (2:1)
STRELCI: 1:0 Krajnc (16.), 2:0 Krajnc (18.), 2:1 M. Žužek (20.), 2:2 J. Žužek (31.), 3:2 Pihler (32.), 4:2 Pauko (34.), 4:3 Pečnik (35.), 5:3 Pihler (40.).
FC HIŠA DARIL PTUJ: Stepišnik, Todorovski, Lovrenčič, Roškar, Ž. Krajnc, Pihler, Kotnik, Murko, Ramadani, Pauko, S. Krajnc. Trener: Dejan Kraut
Ptujski futsalerji so z drugo zaporedno zmago v tem delu sezone ohranili visok nivo iger in napovedali, da bodo tudi v nadaljevanju trd oreh za vse tekmece.
V petek so gostili ekipo KMN Velike Lašče (istoimenska občina leži južno od Ljubljane), ki je krepko v zgornji polovici lestvice in je bila v prvem medsebojnem dvoboju v sezoni boljša za gol (6:5). Ptujčani so se ji tokrat lepo oddolžili ...
Dva gola Žana Krajnca sta bila dovolj za mirno vodstvo, a so gostje v zadnji minuti 1. polčasa
znižali in tekmo spet naredili odprto. Z zadetkom Jana Žužka v 32. minuti in izenačenjem na 2:2 se je zdelo, da lahko gostje pripravijo popoln preobrat, a sta Thomas Pihler in David Pauko v naslednjih treh minutah znova postavila stvari na pravo mesto. Ti trenutki so se na koncu izkazali za odločilne, čeprav so gostje še znižali na 4:3 in pritiskali za izenačenje. Varovanci Dejana Krauta so si končno oddahnili v zadnji minuti, ko je Pihler s svojim drugim zadetkom na tekmi dokončno odločil zmagovalca.
Preboj v zgornji del lestvice se sedaj zdi za Ptujčane vedno bolj mogoč ...
Nesrečen poraz pri vodilnem: Stripy -Tomaž ŠIC bar 3:2 (1:2)
STRELCI: 0:1 D. Goričan (6.), 1:1 Kanc (8.), 1:2 Kavaš (13.), 2:2 Šturm (37.), 3:2 Bešter (39.).
TOMAŽ ŠIC BAR: Fajfar, Školi-ber, U. Goričan, Gašparič, Kavaš,
2. SFL
REZULTATI 13. KROGA: FC Hiša daril Ptuj - KMN Velike Lašče 5:3, FSK Stripy - KMN Tomaž Šic bar 3:2, ŠD Extrem - KMN Miklavž TBS Team24 3:4, Dlan Logatec - Mlinše 3:4, Futsal klub Kebelj -Gorica Futsal 2:13.
1.	FSK STRIPY	13 12	0	1	72:34	36
2.	GORICA FUTSAL	13 10	0	3	60:32	30
3.	MLINŠE	13 7	2	4	46:38	23
4.	TOMAŽ ŠIC BAR	13 7	1	5	47:32	22
5.	VELIKE LAŠČE	13 7	0	6	60:58	21
6.	HIŠA DARIL PTUJ	13 5	1	7	53:63	16
7.	DLAN LOGATEC	13 4	1	8	41:47	13
8.	FK KEBELJ	13 4	1	8	43:70	13
9.	ŠD EXTREM	13 3	2	8	39:52	11
10.	KMN MIKLAVŽ 13 2 0 11 37:72 6
D. Goričan, Kociper, Belšak. Trener: Bojan Cunk.
Prleki so se na gostovanje k vodilni ekipi lige v Škofjo Loko odpravili brez Mihe Prijola, Nika Matjaši-ča, Dejana Žnidariča, Luke Cigla-riča in Gregorja Miklašiča. Kljub zdesetkanim vrstam pa so bili na pragu presenečenja in so odigrali odlično tekmo. Gostitelji, ki so najresnejši kandidati za vstop v 1.
Foto: Črtomir Goznik
Igralci FC Hiša daril Ptuj so v nadaljevanju prvenstva vpisali še drugo zaporedno zmago proti tekmecem iz zgornjega dela lestvice.
slovensko futsal ligo, so do zmage prišli v zadnjih trenutkih dvoboja.
Tomaž ŠIC bar je v vodstvo s svojim petim zadetkom v sezoni popeljal 33-letni David Goričan. Domačini so hitro odgovorili in preko Luke Kanca v 8. minuti rezultat izenačili. Prleško moštvo je še naprej kontroliralo potek dogajanja na parketu, eno izmed
priložnosti za zadetek pa je v 13. minuti izkoristil Sašo Kavaš, ki je postavil rezultat polčasa.
V drugem polčasu so gostitelji silovito pritisnili na vrata Andreja Fajfarja, ki je z nekaj obrambami znova dokazal, da je odličen vratar. Domačini so premoč kronali v sami končnici tekme, ko sta za dvanajsto zmago v sezoni zadela
Tine Šturm in Aleš Bešter. Tomaž ŠIC bar je s petim porazom v sezoni zaostanek za drugouvrščeno Gorico povečal na osem točk, kar bo v preostalih petih krogih skorajda nemogoče nadoknaditi in si priigrati drugo mesto, ki vodi v dodatne kvalifikacije za uvrstitev v elitno futsal tekmovanje.
JM,MŠ
Mali nogomet • Zimske lige
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
Za konec veliko razburljivosti Tudi brez bloka je šlo gladko
Foto: Črtomir Goznik
Igralci ekipe RC Trcko (v zelenih dresih) so z zmago v zadnjem krogu proti ekipi Poetovio Plindom potrdili končnico in bodo v njej celo startali z drugega položaja.
Liga Generali
Z nedeljskimi tekmami 9. kroga se je končal redni del prvenstva v Ligi Generali - zimski ligi malega nogometa pod okriljem MNZ Ptuj. Zadnji krog je bil izjemno izenačen in razburljiv, saj je bila največja razlika na posamezni tekmi dva gola, na vseh drugih še manj .
Pred zadnjim krogom je bilo odprto le še eno vprašanje: se bo ekipama Gostilna Rajh Draženci in Poetovio Plindom v končnici priključila ekipa RC Trcko ali ŠD Rim. Odgovor je bil poznan že po tekmi Poetovio - RC Trcko, ki jo je dobila slednja, s čimer je Rim izgubil vse možnosti. A RC Trcko ni samo ujel uvrstitev na zaključni turnir, ampak bo tam celo startal s točko (brez nje so ostali igralci Poeto-vie, ki so sicer največkrat doslej osvojili ligo). V končnico se bodo iz najboljšega položaja podali branilci naslova, ekipa Gostilna Rajh Draženci.
V ozadju so Draženčani v derbiju začelja ujeli prvo zmago v sezoni ter se tako rešili ničle. Za letošnjo »četverico nedotakljivih« so končali Selani, Andiamo pizza je končala nižje, kot je bil
glede na zasedbo njen dejanski potencial.
REZULTATI 9. KROGA: Andiamo pizza Tesars. Strgar - ŠD Destrnik virtuozi 3:5, Bar Kavalo - Dražen-ci 3:4, ŠD Selan Grad. Klajnšek -EHM Team 4:3, RC Trcko - Poetovio Plindom 0807300 5:4, ŠD Rim - Gostilna Rajh Draženci 2:2.
1.	RAJH DRAŽENCI 9 7 2 0 50:19 23
2.	RC TRCKO	9 7 1 1 36:16 22
3.	POETOVIO PLINDOM 9 7 0 2 44:31 21
4.	SD RIM	9	5	3 1
5.	ŠD SELAN	9	4	14
6.	ANDIAMO PIZZA	9	3	15
7.	DESTRNIK	9	2	2 5
8.	EHM TEAM	9	2	2 5
9.	BAR KAVALO	9	10 8
10.	DRAŽENCI	9	1	0 8
Udeleženci končnice tekmovanja:
1.	GOSTILNA RAJH DRAŽENCI
2.	RC TRCKO
3.	POETOVIO PLINDOM 0807300
20:1B 18 35:30 13 37:41 10
2B:29	8 25:3B 8 2B:4B 3
18:53	3
3 točke 1 točka 0 točk
ONL Videm: ŠD As
• VII»	1	v • •
prepričljivo v koncnici ČLANI
Končnica, polfinale: ŠD As -
KMN Majolka člani 6:3, Majski Vrh Bar Haloški kot - ŠD Selan 5:2;
tekma za 3. mesto: ŠD Selan -KMN Majolka člani 2:4;
finale: ŠD As - Majski Vrh Bar Haloški kot 10:2.
Končna lestvica:
1.	ŠD AS
2.	MAJSKI VRH BAR HALOŠKI KOT
3.	KMN MAJOLKA ČLANI
4.	ŠD SELAN
5.	ŠD ZG. PRISTAVA
ŽOK Ljutomer - ŽOK GSV Zava Ptuj 0:3 (-15, -23, -17)
ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Stavbar, Sakovič, Praprotnik Flisar, Gajser, Horvat, Gričnik, Frumen, Oancea, Novak, Tancer; Pušnik. Trener: Bojan Novak.
Dobrih sto gledalcev je pripravilo lepo navijaško vzdušje na lokalnem derbiju med ljutomerskimi in ptujskimi odbojkaricami. Trener Bojan Novak je na začetku postavil v polje najmočnejšo postavo, v kateri je igrala tudi obolela Horva-tova, ki je odigrala le prvi niz, nato pa jo je zamenjala Tancerjeva.
Članice GSV Zave so udarno pričele in so si s servisom, sprejemom in dobrim napadom zagotovile precejšnjo prednost. Suvereno so dobile ta del igre, edini slabši del je bil blok, ki tokrat ni bil na želenem nivoju skozi celotni obračun. Bolj izenačen je bil drugi niz, v katerem so Ljutomerčanke nudile močnejši odpor. Sredi niza so celo povedle (12:11) in nikakor niso dovolile, da bi se gostje odlepile. V izenačeni predstavi so
odločile predvsem izkušnje; piko na i je z zadnjo točko za 23:25 postavila Gajserjeva.
Kljub izgubljenem nizu so domačinke nadaljevale dobro igro in so bile v uvodu tretjega niza v rahli rezultatski prednosti. V sredini tega dela je stopila na sceno podajalka Stavbarjeva, saj je s servisom nanizala sedem točk zapored. S priigrano prednostjo so Ptujčanke gladko pripeljale niz do konca in zmage 17:25.
Daleč največ točk je za novo zmago prispevala Sakovičeva, kar 22, Gajserjeva jih je dodala 8, Pu-šnikova in Frumnova pa po šest.
Bojan Novak, trener ŽOK GSV Zava Ptuj: »Igralke Ljutomera so dobro igrale v polju, tako da smo se morali za točke kar precej potruditi. Naše igralke so imele močne servise, soliden sprejem, prav tako pa je deloval tudi napad, medtem ko v tej tekmi praktično nismo imeli bloka. Ne glede na to smo gladko zmagali proti na čase zelo neugodni domači ekipi.«
REZULTATI 13. KROGA: Benedikt - Swatycomet Zreče 1:3, ŽOK Ljutomer - ŽOK GSV Zava Ptuj 0:3, Braslovče - Mozirje 1:3, Korvolley A - Celje 1:3, S volley ■ KLS Ljubno 0:3, Prevalje - Nova KBM Branik II 1:3.
1.	ŽOK GSV ZAVA PTUJ 13 12
2.	NOVA KBM BRANIK II 13 13
3.	SWATYCOMET ZREČE13 10
4.	ŽOK LJUTOMER 13 8
5.	MOZIRJE
6.	PREVALJE
7.	KLS LJUBNO . BRASLOVČE
. KORVOLLEY A
10.	S VOLLEY
11.	CELJE
12.	BENEDIKT
38:5 39:1
7 B B 5 4 4
2 ii i i2
37 3B 29 25 2i i8 iB i5 i4 iO 9 4
Vse igralke so prinesle na konto nove točke, s katerimi so ostale na 1. mestu lestvice. Po tem uspehu v Ljutomeru sedaj ptujske odboj-karice čakata dve domači tekmi in tista druga proti Swatycometu iz Zreč prihodnjo soboto bo že ena izmed odločilnih tekem te sezone. V soboto ob 17.30 pa bo v športni dvorani Gimnazije Ptuj tekma ŽOK GSV Zava Ptuj - Benedikt.
David Breznik
JM
6.	EHM TEAM
7.	NKTRŽECR21
8.ŠD	P0BREŽJE ČLANI
9.ŠD	LANC0VA VAS ČLANI
VETERANI
REZULTATI 10. KROGA: ŠD Selan Gostilna Kozel - ŠD Pobrežje veterani 6:0, Joe Fernandes veterani - ŠD Lancova vas veterani 7:3, KMN Majolka veterani - Gostišče Pri Tonetu 6:3.
1.	KMN MAJOLKA 10 9 1 0 74:27 28
2.	ŠD SELAN KOZEL 10 8 1 1 57:20 25
3.	JOE FERNANDES 10 4 0 6 31:45 12
4.	GOST. PRI TONETU 10 3 0 7 51:57 9
5.	ŠD POBREŽJE 10 3 0 7 31:55 9
6.	ŠD LANCOVA VAS (-1) 10 2 0 8 23:63 5
Darko Lah
torek • 30. januarja 2018
Šport, rekreacija
Štajerski TEDNIK 17
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž)
Rokomet • Prijateljska tekma
Gneča na vrhu moške lige ysi igralci SO d(Mi SVOJO priložnost
\/ „r:*.,:	r:,*: ,— ,,„!:!,„ „-„ KMTKcnRnTJ 15 t; o /ir./iq m	^^	^
V elitni moški ligi so veliko pre senečenje pripravili igralci Arrigo-nija, ki so z najtesnejšim izidom 5:4 ugnali državne prvake iz Novega mesta. S tem so močno zapletli situacijo na vrhu, saj vodilne štiri ekipe ločita le dve točki. Do konca rednega dela sezone bo še zelo zanimivo opazovati, kateri dve ekipi izmed te četverice si bosta priborili boljši izhodišči pred končnico in s tem prednost domačega igrišča.
Pri vrhu so tudi igralci ŽNTK Maribor, ki so v tem krogu gostili Ptujčane. Danilo Piljak, Gregor Ko-mac in Matevž Črepnjak so status favoritov seveda brez težav upravičili in se veselili visoke zmage.
1. SNTL (m)
REZULTATI 13. KROGA: Maribor - Ptuj 5:0, Sobota - Kema I 3:5, Mengeš I - Inter Diskont I 2:5, Arrigoni - Krka 5:4, Kajuh-Slovan I - Savinja Lean Rešitve 0:5.
1.	NTK KRKA	13	11	2	63:29	22
2.	INTER DISKONT I	13	11	2	62:29	22
3.	NTK KEMA I	13	11	2	62:37	22
4.	ŽNTK MARIBOR	13	10	3	60:33	20
5.	SAVINJA LEAN	13	7	6 44:44	14
6.	NTK SOBOTA	13	5	8	46:49	10
7.	NTS MENGEŠ I	13	5	8	47:51	10
8.	NTK ARRIGONI	13	3	10	40:54	6
9.	KAJUH-SLOVAN I	13	2	11	20:59	4
10.	NTK PTUJ	13	0 13	6:65	0
1. SNTL (ž)
V soboto so Ptujčanke v domači dvorani Mladika gostile vrsto Vesne, ki z ekipo Arrigonija bije bitko za vrh tabele. Izkušene Ivana Zera, Tjaša Supanič in Kristina Pavič Rahotin so bile veliko boljše, le Katja Krajnc je uspela domači vrsti priigrati posamično točko (3:2 s Supaničevo).
REZULTATI 13. KROGA: Ptuj -Vesna 1:5, Letrika - Jesenice 5:2, Logatec - Kema 5:3, Arrigoni -Muta 5:1, Kajuh-Slovan - Preserje 5:1.
1.	NTK ARRIGONI 13 12 1 63:19 24
2.	NTK VESNA 13 12 1 62:36 24
3.	NTK LOGATEC 13 8 5 57:41 16
4.	NTK MUTA 13 8 5 49:46 16
5.	KAJUH-SLOVAN 13 7 6 57:41 14
6.	NTK KEMA 13 6 7 40:51 12
7.	NTK PTUJ 13 5 8 45:56 10
8.	NTK LETRIKA 13 3 10 35:57 6
9.	NTK JESENICE 13 3 10 31:61 6
10.	NTK PRESERJE 13 1 12 33:64 2
JM
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Piljak se z ekipo NTK Maribor še naprej bori za najvišja mesta.
Šahovski kotiček
Šahovsko pester januar
V januarju so bili člani Šahovskega društva Ptuj zelo aktivni. Poleg novega razpisanega nagradnega tekmovanja v »podaljšanem« pospešenem šahu ob osmih nedeljah namerava društvo prirediti tudi »amatersko« prvenstvo in številne turnirje za mlade ter nadaljevati organizacijo tradicionalnih mesečnih društvenih turnirjev v pospešenem in hitropoteznem šahu.
Na novoletnem hitropoteznem turnirju so bili doseženi naslednji rezultati: Andraž Šuta 11,5 točke, David Murko 11 točk, Danilo Po-lajžer 10,5 točke, Boris Žlender 10 točk, Tomaž Šuta 7,5 točke, Tadej Murko 7 točk, Janko Bohak in Darko Dominko po 6,5 točke, Milan Fijan 4,5 točke, Leon Selišek
4	točke, Martin Majcenovič , Ciril Kužner in Klemen Janžekovič po 3,5 točke ...
Na januarskem hitropoteznem turnirju je sodelovalo devet igralcev, ki so odigral turnir po krožnem Bergerjevem sitemu in dosegli naslednje uvrstitve: Fjodor Žugaj 8 točk (100 %), Klemen Janžekovič in Darko Dominko po
5	točk, Janko Bohak 4,5 točke, Boris Žlender 3,5 točke, Milan Fijan 3 točke, Ciril Kužner in Martin Maj-cenovič 2,5 točke ...
Na turnirju v pospešenem šahu v januarju je sodelovalo kar 23
Skupinska slika rokometašeu Draue pred srečanjem u Murski Soboti
Pomurje - Drava Ptuj 25:32 (12:19)
DRAVA PTUJ: Žuran S., Polu-tnik, Koštomaj 5, Maroh 2, Kra-bonja 6, Falež 1, Osterc 1, Bračič 1, Žuran M. 8, Rožman 4, Reisman 1, Blažič, Bedrač 3, Mlač-Černe, Krajnc. Trener: Vladimir Vujovič.
Pod vodstvom novega trenerja Vladimirja Vujoviča je ekipa Drave
v zadnjih tednih opravila številne fizično naporne treninge, po njih pa odigrala drugo prijateljsko tekmo. V športni dvorani III. OŠ Murska Sobota je v petek odigrala tekmo s Pomurjem, ki jo vodi stari ptujski rokometni znanec Alan Potočnjak. Njegova ekipa je po slabšem prvem delu, ki ga je izgubila z -7, v drugem celo rezul-tatsko remizirala s Ptujčani. Ti so
sicer odigrali zelo solidno tekmo tako v napadu kot v obrambi.
V obrambi so preizkusili različne postavitve, medtem ko je bil v napadu najbolj razpoložen kapetan Marko Žuran z osmimi zadetki. Ob tem je treba dodati, da so Ptujčani v napadu tokrat zapravili kar precej čistih metov in da je na vratih zelo dobro branil Sandi Žuran. Trener Drave je dal
na dvoboju s Pomurjem priložnost za igro vsem igralcem, ki jih je preizkušal tudi na različnih igralnih mestih. Po tej tekmi je hrvaški strateg dobil sliko o svoji ekipi, ki jo po dolgem prvenstvenem premoru v petek čaka močan ligaški test, saj bodo ob 20. uri v športni dvorani Ljudski vrt igrali proti ekipi Krškega.
David Breznik
Prlekija • Športnik leta 2017 ŠZ Ljutomer
y
Sara Novak in David Zibrat zbrala največ glasov
igralcev, ki so odigrali običajnih sedem kol po švicarskem sitemu. Rezultati: Danilo Polajžer in Fjodor Žugaj po 6 točk, Andraž Šuta, David Murko, Darko Dominko in Oliver Težak po 4,5 točke, Branko Orešek, Boris Žlender, Anton Bu-tolen, Martin Majcenovič in Karel Žajdela po 4 točke, Leon Selišek, Bojan Vidovič in Slivo Zajc po 3,5 točke ter Tomaž Šuta, Mirko Pre-log, Roman Rozman, Dušan Klaj-derič, Milan Fijan in Ciril Kužner po 3 točke ...
Janko Bohak
v
Športnika Maribora Ilka Štuhec in Ivan Trajkovic
Nagradi za mariborska športnika leta 2017 sta pripadli alpski smučarki Ilki Štuhec in tekvondo-istu Ivanu Trajkoviču. Štuhčeva je bila najboljša že lani, uspeh sta med klubi ponovila tudi ženska ekipa odbojkaric Nove KBM in nogometaši Maribora. Slovesna prireditev, na kateri nagrade delijo že od leta 1973, je v nedeljo potekala v Hotelu Habakuk.
Na že 48. izboru športnika je Športna zveza (ŠZ) Ljutomer razglasila najboljše športne kolektive, posameznike in športna društva za leto 2017 ter jim na slavnostni prireditvi v ljutomerskem domu kulture podelila pri-
Leto 2017 je bilo za Štuhčevo sanjsko, o čemer ne nazadnje dovolj pove že to, da je bila lani tudi slovenska športnica leta po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije. Olimpijskim sanjam se je letos zaradi poškodbe morala odpovedati, a je že pripravljena na naslednje izzive.
Vrhunec lanskega športnega leta za Trajkoviča pa je bilo svetovno prvenstvo v olimpijskem tekvondoju v korejskem Muju, kjer je osvojil bronasto kolajno v kategoriji do 87 kilogramov.
Odbojkarice Nove KBM Branika so lani prekinile dveletno prevlado Calcita in spet postale državne prvakinje. To jim je uspelo na ekspresen način, saj so svoje največje tekmice v finalu premagale že po treh tekmah.
znanja in plakete. Številne zbrane sta nagovorila predsednik ŠZ Ljutomer Miroslav Rauter in županja Občine Ljutomer Olga Karba, osrednja gostja pa je bila vrhunska gorska kolesarka Tanja Žakelj, ki jo trenira Ljutomerčan
Mariborski nogometaši so lani po letu premora nadaljevali serijsko zbiranje naslovov državnih prvakov, za vrhunec pa so poskrbeli z vnovično uvrstitvijo v ligo prvakov.
Njihovemu trenerju Darku Mi-laniču so na nedeljski prireditvi podelili nagrado za trenerja leta, ki je pripadla še trenerju Štuhče-ve Gregorju Koštomaju. Nagradi za posebne dosežke pa so letos podelili legendi mariborskega nogometnega kluba Marcosu Tavaresu ter plesalcema Damirju Halužanu in Ani Maščic.
O priznanjih so tudi letos odločali glasovi članov strokovnega sveta Športne zveze Maribor in športnih novinarjev mariborskih medijev.
sta
Samo Rauter.
Za najboljšo športnico je bila izbrana Sara Novak, članica karate sekcije pri TVD Partizan Ljutomer, ki je osvojila 1. mesto na pokalu Ljutomera (do 55 kg) in 3. mesto na državnem članskem prvenstvu (do 55 kg). Ob tem je najvišjo lovoriko osvojila še na svetovnem pokalu v Parizu (do 60 kg). Med športnicami je biladruga strelka Nuša Špindler (SDM Ljutomer), tretja pa igralka pikada Mojca Mužič (ŠD Strelec Grla-va). David Žibrat (Kickboxing klub Pomurje) iz Mote pri Ljutomeru je prepričljivo zmagal v kategoriji najboljših športnikov. V lanskih nastopih discipline lightcontact (do 89 kg) je postal državni prvak, zmagovalec svetovnega pokala v Budimpešti, odprtega prvenstva Madžarske in evropskega pokala v Karlovcu. Po vseh tekmovanjih v letu 2017 zaseda 1. mesto na uradni svetovni kikboks lestvici. Za Žibratom sta se uvrstila judoist Narsej Lackovič (TVD Partizan Ljutomer) in Mitja Slavič (Kasaški klub Ljutomer). Najboljše
športno društvo je postalo ŠD KMN Meteorplast iz Ljutomera. Odlične rezultate so dosegale zlasti mlajše nogometne sekcije (U/13, U/15 in U/17), kar deset mladih igralcev pa je bilo vpoklicanih v državno reprezentanco. Zelo uspešni so bili tudi veterani, saj so postali državni prvaki in osvojili 2. mesto na evropskem amaterskem prvenstvu. Drugo mesto pri društvih je pripadlo Košarkarskemu klubu Ljutomer (TVD Partizan Ljutomer), tretje pa Strelskemu društvu Ljutomer (SD Mesto).
Naziv perspektivni športnik/ športnica so prejeli: Kevin Vu-čko (kikboks), Filip Kosi (nogomet), Niko Kuzma, Sara Vrbančič (oba judo) in Aneja Stojko (košarka); posebna priznanja ŠZ Ljutomer pa so dobili: ŠD Strelec Grlava za 20 let delovanja, NK Ljutomer za 70 let delovanja ter vrtca Ljutomer in Cezanjevci kot najboljša športna vrtca 2016/17.
Niko Šoštarič
18 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 30. januarja 2018
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Zeme
Kakovostna kvintetovska glasba
Ansambel Zeme sestavljajo sami znani glasbeniki: Bojan in Andrej Zeme, Danijela Zeme Pečnik, Jože Mandl, Boris Go-lavšek in Jan Mithans.
Iz strasti in spoštovanja so vseh tistih, ki so narodno-zabavno glasbo ustvarjali, so se odločili, da bodo glasbeno pot gradili na čim večji kakovosti kvintetovske glasbe in negovali lepo zveneč stil igranja v stilu slogana: Zate. Zame. Za vse. Ansambel Zeme.
Prioritetno izvajajo lastne skladbe, saj imajo v ansamblu uspešnega | avtorja melodij Bojana. Tudi bese- e dila že pretežno pišejo sami, največ § Danijela. K sodelovanju radi po- o| vabijo tudi Bernarda Miklavca ali ""I pa Suzano Potrč Pointinger. Tudi drugi člani niso brez idej, tako da jim materiala za ustvarjanje nikoli ne zmanjka. Radi bi obudili viže Francija Zemeta, ki so zelo lepe, predvsem pa življenjske. Zelo radi igrajo tudi Avsenikovo glasbo, pa Miheliča, Slaka, skratka vseh dobrih izvajalcev, ki so pustili svoj pečat v narodno-zabavni glasbi. Njihov repertoar se razlikuje od drugih izvajalcev na narodno-zabavni sceni.
Tudi naša najnovejša skladba Da srce ti zaigra zame se je že lepo prijela. Nastopamo povsod, kamor nas povabijo, tudi na dobrodelnih prireditvah, ker človek nikoli ne ve, kdaj bo tudi sam potreboval pomoč. Poznajo nas tudi v tujini, pa tudi naš šov program, med njimi naši Mozartinoti in pokvarjena plošča, nikogar ne pustijo ravnodušnega," povedo Zemetovci.
Ansambel Zeme je v preteklosti že uspešno nastopil na festivalih, ampak kot pravijo, je bilo včasih drugače. Nekoč so festivali veljali za nekaj prestižnega, danes so skorajda izgubili svoj namen, kljub temu pa je nastop na festivalu že vedno ne-
kaj posebnega, soočanje z drugačno tremo, občutki in izkušnjami. Radi pa nastopajo na revijalnih delih, vsaj zaenkrat, dokler se kriteriji ne spremenijo.
„Prioritetno si želimo dokončati našo zgoščenko, posneti še kakšen videospot, posodobiti promocijski material in pridobiti še kakšnega dobrega in širokosrčnega sponzorja. Najbolj od vsega pa si želimo, da bi ljudje z nami in v naši glasbi resnično uživali, da se imamo enostavno lepo, da na odru damo vse od sebe in da nam ne zmanjka idej še za mnogo, mnogo let," so še povedali Zemetovci.
MG
VSAK ČETRTEK OB 20. URI
ORFEJČKOVA LESTVICA
DVA X TRI
Njihov glasbeni guru Bojan Zeme vedno pravi, da morajo biti viže enostavne, a vendar lepo in prefinjeno obdelane, predvsem pa zaigrane z občutkom. Zato svojo glasbo in melodije rad dodela do potankosti, če je treba tudi z vsakim posameznikom posebej, kar se čuti tudi v poslušalčevih ušesih. „Tudi glasba je jezik, ki ga je treba razumeti. Trudimo se, da bi naše
skladbe ljudem ostale v spominu. Bojanovo Naj polko leta 2002 Le objeta isto misliva ljudje poznajo. Posnemajo in igrajo jo tudi mlajši ansambli. Kraljico jodlanja (ki sicer ni naša avtorska skladba, smo jo pa z dovoljenjem Inge Bruggemann posneli), ki jo zajodla in zapoje Danijela, poznajo vsi. Izvrstna pa je tudi v interpretiranju drugih glasbenih zvrsti.
ZABAVNA
1.	INA BAŠ-Moj mali
2.	M . ZGONC in M. VRAČKO - Najina prijazna ljubljenčka
3.	BRIGITA ŠULER - Hvala ti za lepe dni
NARODNA
1.	Ans. SPEV - Za muziko bi dala vse
2.	PAJDAŠI - Ko zbudijo putke se
3.	NAVEZA - Ko bova poročena
3<...........
NARODNA
Glasujem za:_
ZABAVNA
Glasujem za:
Glasujete lako tudi na: Luka Pepi
Tel. številka:
Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina
Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1996
Za ureditev malega gradu bo mesto namenilo 40 milijonov tolarjev, za Narodni dom pet in za stari rotovž en milijon tolarjev. Ormoški občinski svet je sprejel lokacijski načrt za obvoznico Ormož v dolžini 3300 metrov, ki bo zgrajena že prihodnje leto.
V klubu Romantika hotela Super Li so med prvimi v Sloveniji predstavili novo celostno podobo slovenskega turizma - rožice. Center humanističnih dejavnosti naj bi v 10 do 15 letih poskušal realizirati večino idejo o samopre-živetju Ptuja. Za Ptuj je povsem nesprejemljivo, da naj bi po novi kategorizaciji imel le krajevno bolnišnico. Pri prvem črpališču termalne vode v Ptuju deluje avtomatska meteorološka postaja, še še en prepoznavni znak mesta ob Dravi. Ob 36. Kurentovanju sta izšli dve novi slovenski znamki s podobo ptujsko poljskega kurenta in haloškega koranta. Izšla je tudi priložnostna kuverta s sliko ptujskega umetnika Borisa Žoharja in razglednica z likoma obeh kurentov, na katero se bosta prilepili obe novi znamki in odtisnila priložnostna žiga. V programu in finančnem načrtu Sklada stavbnih zemljišč MO Ptuj je za prvo etapo komunalne ureditve grajskega hriba predvidenih 29 milijonov tolarjev za gradnjo vodovoda, kanalizacije in plinske napeljave. Ker za objekt, v ka-
terem je grajska restavracija, še poteka denacionalizacija, bo šla še ena turistična sezona po zlu. V stavbi Upravne enote Ptuj so sanirali temelje, ker je v kletne prostore ob nalivih vdirala voda. Ptuj je dobil prvi lokal brez alkohola in cigaret, na Potrčevi cesti 60 ga je odprla Janja Jakopiček. V Kletarstvu Slovenske gorice - Haloze so pripravili posebno polnitev vina z imenom Korant, še pred njimi je kurentovo vino polnil Jože Gašperšič, eden najbolj znanih ptujskih kurentov, ki vrhunsko vino prideluje v vinogradu v Vare-ji nad sotočjem Drave in Dravinje, od koder s pogledom objame celotno kurentovo domovino.
Vroča debata o novem občinskem prazniku in hajdinski gmajni
TD Vitomarci bo letos zasadilo več tisoč vrtnic. Še pred sto leti je bil namreč kraj znan kot kraj vrtnic. Z novo zasaditvijo mu želijo vrniti nekdanjo podobo. Tudi v MO Ptuj so se odločili, da bodo imeli hostese, ki bodo pomagale ob pomembnejših obiskih v Mestni hiši in sodelovale na sprejemih. Za prvi ptujski hostesi sta bili izbrani Barbara Cenčič in Darja Koren, ki se vse bolj uveljavljata na modnih odrih in lepotnih tekmovanjih. Ptujski mestni vinograd so obnovili z mestno podporo,
Stanislav Vinkovič za papeža

Obratovalnica samostojnega podjetnika Stanislava Vinkoviča iz Gajevcev (občina Gorišnica) se je zelo uspešno vključila v projekt obiska papeža. Ministrstvo za notranje zadeve jih je v hudi konkurenci izbralo za izdelavo treh dvižnih ploščadi s kabinami za vsa tri mesta, kjer so bila velika srečanja papeža s slovenskimi verniki. Vsaka je imela 2250 kg. Delo so odlično opravili. Njihove ploščadi naj bi po nepotrjenih podatkih kopirali tudi Berlinčani.
Murina modna revija je pritegnila številne Ptujčane.
zasadili so 1150 trsov renskega rizlinga. Obnoviti pa bo potrebno tudi grajski zid. Stari ptujski mestni vinograd ima častitljivo preteklost, sega v 17. stoletje.
Novi datum ptujskega občinskega praznika, 5. avgust (datum potrditve drugega statuta iz leta 1513), je potrdilo osem strank v mestnem svetu in poslanska skupina Zelenih. Za svetnike SKD pa je bilo glasovanje o tem datumu nelegitimno. Mestni svetniki so kresali mnenja tudi o hajdinski gmajni, ki da je kulturno-naravni biser, zato na tem območju ne bi smeli urediti igrišča za golf. Ob 25-letni Območne obrtne zbornice Ptuj so podelili prve certifikate o ustreznosti obratovalnic. Pogodbena vrednost za gradnjo ptujskega podvoza, ki bo magistralno cesto skozi mesto razbremenila križanja z železnico, znaša 706 milijonov tolarjev. Gradilo ga bo italijansko podjetje Coopesette. Dobre tri mesece po opozorilni stavki so 21. marca pričeli stavkati zdravniki
in zobozdravniki, člani sindikata Fides. Njihova osrednja zahteva je, da se osnovna plača zdravnika poveča na tri povprečne plače v gospodarstvu. Ptujski mestni svetniki so dopolnjen program in finančni načrt sklada stavbnih zemljišč potrdili šele po zagotovilu, da predvideni most za pešce čez Dravo pri restavraciji Ribič ni nadomestilo za zahodni most, za katerega se morajo aktivnosti nadaljevati. V MO Ptuj bodo naredili vse, da bo do gradnje zahodnega mostu prišlo, da bo denar za gradnjo v višini 500 milijonov tolarjev zagotovila država. Ptuj je v okviru projekta Ptuj - zdravo mesto 22. aprila organiziral prvi Ekovrt '96, na katerem so ponudili pestro izbiro potrebščin za vsako cvetlično okno in vsak domači vrt.
V Janežovcih ne bo deponije
Svetniki občine Destrnik -Trnovska vas so iz občinskega pro-
storskega plana izvzeli glinokop Janežovci kot možno lokacijo za odlagališče odpadkov. Ureditev regijskega odlagališča odpadkov podpirajo tudi v Lenartu, vendar so ostro proti temu, da bi bilo na njihovem območju.
Vse bolj se zapleta pri ptujskem kabelskem omrežju, krajevne skupnosti naj bi nezakonito razpisale koncesijo, vprašljivo je tudi lastništvo tega sistema z okrog 5000 lastniki. V gorišniškem občinskem svetu iščejo najemnika za Borl. 16. konvencija Evropske skupnosti karnevalskih mest v Ptuju je bila predvsem priložnost za širšo promocijo ptujskih pustnih prireditev. Ptuj je po dolgih prizadevanjih le dobil davčni urad, v Termah pa so zgradili nov rekreacijski bazen. Na parkirišču pod gradom je začel obratovati začasni gostinski obrat - Čebela bar. 800-letnico Lenarta so počastili s številnimi prireditvami, 800-letnico so praznovali tudi v Apačah. S številnimi prireditvami je svojo 110-letnico proslavilo tudi TD Ptuj. MO Ptuj je pričela z aktivnostmi za reševanje statusa muzeja. V Sloveniji se v prihodnje obeta nov sistem železnic, z novim sistemom bo do leta 2004 uresničena še direktna železniška povezava s sosednjo Madžarsko, dodatno železnico naj bi dobil tudi Ptuj. Prve volitve v mestne in primestne četrti MO Ptuj je zaznamovala nizka udeležba volivcev. Na Destrniku so 21. junija odkrili temeljni kamen za nov šolski prizidek s telovadnico. V Zavr-ču so prepričani, da bo vsak tolar prinesel delček nove šole, z zloženko iščejo pomoč po celi Sloveniji. GD Biš praznuje 120-letnico. Na drugi avdicija za manekenke in manekene je zmagala Alenka Vindiš, ki je v tem letu kot prva
Ptujčanka osvojila lento mis Slovenije. Švabovo je najel podjetnik Janez Petrovič iz podjetja Jantar Air s turistično agencijo. V stečaju je končala tudi Tovarna volnenih izdelkov Majšperk.
Ob prvem prazniku MO Ptuj so potekale številne prireditve. V Ivanjkovcih so odprli šolski prizidek. Na 27. festivalu domače zabavne glasbe Slovenije v Ptuju je sodelovalo 35 ansamblov. Toča je najbolj prizadela vinogradniška področja v Gradiščah (tudi do 80 odstotkov), precej škode je tudi na poljščinah. Mestni svet je izglasoval rento za smrad na vplivnem območju deponije Brstje, ki znaša v povprečju 40 evrov, krajani naj bi jo predvidoma prejemali do zaprtja deponije v letu 2004. Za obnovo mostu čez Dravo v Ptuju je država v dveh letih namenila več kot 90 milijonov tolarjev. Še pred koncem tisočletja pa bo Ptuj dobil obvoznico. Pouk na Grajeni poteka v mračnih in vlažnih učilnicah, na katastrofalne razmere na tej šoli je opozoril tudi šolski inšpektor. Lokacija za novo ptujsko gimnazijo je izbrana, zgradili jo bodo v sedanjem šolskem sadovnjaku. Radio Ptuj je na 7. festivalu Združenja radijskih postaj ponovno slavil, avtorja oddaje Za velike in male otroke Tatjana Mohorko in Dušan Strle sta v kategoriji kontaktnih oddaj zasedla tretje mesto. Ptujski župan Miroslav Luci je po novem tudi poslanec državnega zbora; še naprej pa želi biti župan. V ptujskem zobozdravstvu so 14. decembra opravili prvo vsaditev zoba. V skupnih strokovnih službah ptujskih mestnih in primestnih četrti bo zaposlenih pet delavcev. Tik pred zaključkom leta je mariborska bolnišnica poslala dopis, da v Ptuju ukinja svojo ortopedsko ambulanto.
Pripravila: MG
me in priimek
Naslov
torek • 30. januarja 2018
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
Štajerski	19
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^¿nJ	NEDELJA	PONEDELJEK
sladko zelje,	svinjski paprikaš,	pasta fižol s klobaso,	prežganka,	zelenjavna juha,	kostna juha, piščančji	krompirjeva
pire krompir,	riž,	kompot	ocvrt oslič,	lazanja,	file v ovoju iz slanine,	kremna juha,
hrenovka,	solata,		krompirček,	solata,	široki rezanci,	makaronovo meso,
klementine	čokoladne rezine		solata,	krofi	solata, lešnikove	solata,
			orehove palačinke		napolitanke	sadje
Piščančji file v ovoju iz slanine
Lešnikove napolitanke
Sestavine: 500 g piščančjega fileja, 100 g rezin prekajene slanine ali pršuta, gorčica, maslo, 1 čebula, 300 g skute, 400 ml smetane za kuhanje, 3 trikotniki topljenega sira, 1 žlica zelenega popra, sol, svež peteršilj.
Piščančji file narežemo na debelejše kolobarčke. Z vseh strani jih namažemo z gorčico in previdno posolimo (ker je slan tudi ovoj). Nato jih s strani ovijemo v slanino ali pršut. Pekač namažemo z maslom in nanj razporedimo kolobarje čebule. Po njej položimo medaljončke in nanje položimo kosme masla. V pečici, segreti na 180 stopinj, pečemo 30 minut. Medtem v loncu segrejemo topljeni sir, skuto, smetano, poper in peteršilj. Mešanico po želji začinimo s soljo in zlijemo prek pečenih medaljončkov. Vrnemo v pečico še za 10 minut. Zraven ponudimo riž, široke rezance, krokete ...
Sestavine: 2 oblata; krema: 150 g margarine, 100 g sladkorja, 2 jajci, 200 g jedilne čokolade, 200 g mletih lešnikov, 150 g mletih otroških piškotov, 1 žlica lešnikovega ekstrakta, 2 žlici kokosove moke, 1 vanilijin sladkor; preliv: 150 g jedilne čokolade.
Margarino in sladkor penasto zmešamo. Jajca nad soparo stepamo, in ko postane masa gosta, jo dodamo margarini. Dodamo še raztaljeno čokolado. Nato dobro vmešamo še ostale sestavine. Krema naj ne bo pre-suha! Namažemo jo na oblat, ki naj bo obrnjen tako, da bodo večje luknjice navznoter, torej tam, kjer nanašamo kremo, in pokrijemo z drugim oblatom, prav tako z večjimi luknjicami navznoter. Napolitanko prekrijemo s papirjem za peko, obtežimo in shranimo na hladno. Čez nekaj ur prelijemo s čokoladnim prelivom (čokolado stalimo z malo olja!), in ko se strdi, režemo napolitanke (zelo praktični za to so noži za tapete).
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Zimski portulak
Počasi se bliža čas prvih setev, v rastlinjaku pa seveda lahko posejete že marsikaj. Zato vam bom v naslednjih prispevkih skušala predstaviti nekaj manj znanih vrtnin, s katerimi lahko popestrite kolobar na vašem vrtu.
Na prvem mestu pa naj še enkrat opozorim. Zelenjavo (in sadje) uživamo zato, da naše telo dobi dovolj kakovostnih snovi za življenje (vitamini, minerali, antioksidan-ti ...). Seveda morajo te snovi iz našega prebavnega sistema priti tudi v kri in do vseh naših celic. Telo mora znati uporabiti te snovi iz hrane. Tega se »nauči« skozi razvoj. Torej hrana, ki so jo jedli že naši predniki, je našemu telesu poznana.
Zato sem še vedno prepričana, da mora biti večji del naše prehrane sestavljen iz rastlin in sadja, ki ga poznamo. Pri zelenjavi nekih velikih težav sicer ni, pri sadju pa me velikansko povpraševanje po tujem sadju (goji jagode, aronija ...) in zanemarjanje našega dobrega jabolka (pa borovnice, maline, robide ...) pogosto kar jezi.
Je pa res, da sta oba tolščaka, hitro rastoča, v kratkem času
»pridelata«, s pomočjo sonca seveda, veliko dobrega za naše telo, ne zavzameta velike površine na vrtu, zato se mi zdita dokaj uporabna. Letnega (užitnega) bomo spoznali, ko se bo dovolj ogrelo, zimskega pa lahko sejete že zdaj. Sama ga pose-jem v lončke, v rastlinjaku pa ga posejte kar na tla.
Oglejmo si to rastlino
Je sorodnik okrasne enoletnice, pisane nezahtevne po-krovne rožice, ki ji rečemo tudi portulak. Že ime pove, da gre za rastlino, ki jo pridelujemo v zimskem času. Nekoliko spominja na motovileč, odlična je zato, ker dobro pokrije gredice, da v zimskem času varuje našo zemljo pred nevšečnostmi, ki jih prinaša zimsko vreme. Je rozetasta rastlina z manjšimi, zelenimi, srčastimi listi, ki jih uživamo.
Zelene lističe in mlade poganjke uživamo v svežih solatah, lahko pa jih kuhamo tudi kot špinačo. Obrezujemo čim mlajše liste, užiten in predvsem zelo dekorativen pa je tudi cvetoč. Sama menim, da ga narezanega kar dodamo zeleni solati, radiču, endiviji, različnim namazom, predvsem pa v
različne sveže sokove, ki si jih že mnogi redno delate.
Sejemo ga od konca septembra do konca oktobra pa vse dokonca marca. Sama sem pristaš setve v vrstice, ker lažje vzdržujemo rahla tla brez plevelov. Med vrstami naj bo 20 cm, v vrsti na gosto. Gnojenje ni potrebno, zadošča zaloga
hranil v tleh, spomladi ga hitro okopljemo, lahko ga zalijemo s koprivnim pripravkom.
Nasvet: je prezimna rastlina, zato ga režemo tako jeseni kakor potem še spomladi. Naredi tudi veliko semena, zato si lahko seme za naslednjo setev pridelate kar sami. Vendar ne čakajte, da rastlina porumeni -kakor hitro opazite prve razpo-čene plodnice, podobno kakor pri motovilcu, podstavite platno, papir in rastline porežite, dosušite in na koncu prečistite maso, da pridete do semena.
Kaj že sejemo?
Po večini zdaj vzgajamo sadike. Za sadike še vedno ne sejemo paradižnika, sejemo pa
Foto: Miša Pušenjak
papriko in jajčevec, za setev či-lija in feferonov pa se že skoraj mudi. Prav tako se že nekoliko mudi za setev zelene, tako gomoljne kakor tudi stebelne, listne in belušne. Te vrtnine pi-kiramo. Posejte si tudi listnati peteršilj, majaron, timijan in njegove sorodnike. Če imate radi svoja domača zelišča, potem je zdaj čas za njihovo setev. Tukaj naštete (s peterši-ljem vred) so svetlokalilke. To pomeni, da semena ne prekrivamo z zemljo, saj veliko bolje kali na svetlobi. Prav tako lahko posejete tudi por in čebulo, če pa ste pozabili na česen, lahko stroke česna prav tako posadite v majhne lončke. Velikost lončka naj bo le nekoliko večja od strokov. Omenjene čebulnice je potrebno relativno hitro prestaviti na hladno, na prosto ali v popolnoma neogrevan rastlinjak, saj v toplem ne delajo dobrega koreninskega sistema.
Tako v rastlinjak v zemljo kakor za sadike lahko posejete tudi grah in bob. Ti dve vrtnini ne bosta zmrznili celo na prostem. A vseeno je bolje, da kalita lepo na prostem, potem pa sadike presadite na prosto. V rastlinjak lahko posejete tudi že seme letnih sort solat, tako direktno v zemljo kakor, kar bolj priporočam, za sadike. Med solato posejte še mesečno redkvico.
20 Štajerski
Križemkražem
torek • 30. januarja 2018
MEDIA ! 24
Kje vse se skrivajo nevarne kemikalije
Katera posoda je najvarnejša v vaši kuhinji
Ob nakupu nove posode za kuhanje je smiselno premisliti, čemu bo namenjena in kaj bomo pripravljali v njej. Danes lahko izbiramo med številnimi materiali, najpogosteje pa se odločamo za posodo iz emajla, nerjavečega jekla, teflona in keramike.
Emajl, nerjaveče jeklo in baker so najpogostejši materiali, iz katerih je narejena posoda za kuhanje. Pogosto pa se v kuhinji znajdejo še bakrene in teflonske posode ter take z granitnimi premazi. Vsaka izmed njih zahteva drugačen pristop pri kuhi in čiščenju, zato je posodo treba izbrati glede na navade kuhanja.
Emajl
Emajlirana kuhinjska posoda ne vsebuje škodljivih sestavin in je preprosta za vzdrževanje. A strokovnjaki opozarjajo, da to drži le, dokler se emajl ne okruši. Okrušene posode ni varno uporabljati, saj se začnejo v hrano sproščati zdravju škodljive snovi. Zato priporočajo, da takšno posodo čim prej zavržemo.
Steklena posoda
Primerna je predvsem za pečenje, pri čemer se temperatura razporedi po celotni površini. Manj primerna je za pripravo na štedilniku. Slaba lastnostje tudi teža.
Foto: Profimedia
Kot najprimernejša in najbolj zdrava se je izkazala posoda iz litega železa z emajlirano prevleko.
Litoželezna posoda z emajlom
Nakup posode iz litega železa se je izkazal kot najprimernejši. Posebej dobre ocene dosega posoda s plastjo emajla. Ta je primerna za kuhanje vseh vrst živil, vključno z močno okisanimi. Hrano je v takšni posodi tudi varno shranjevati. Litoželezna posoda s prevleko iz emajla odlično prevaja toploto in jo dolgo zadržuje. Lahko jo uporabljamo na vseh kuhal-
nih površinah, primerna je tudi za pečenje in lahko se pomiva v pomivalnem stroju. Edina slabost je teža.
Bakrena posoda
Bakrena posoda postaja ponovno vse večji trend med kuharji in željnimi kuhanja. Privlači predvsem videz. Odlično prevaja toploto, zaradi česar je priprava hrane krajša. Kljub vsemu pa ob nakupu zmeraj preverite, ali je notranja stran prevlečena z nerjavečim železom, saj lahko čisti baker ob
Poškodovani teflon
Strokovnjaki svetujejo, da posodo s poškodovano plastjo teflona nemudoma zavržete, saj so snovi, ki se sproščajo, rakotvorne.
stiku z nekatero hrano sproži kemijske reakcije, ki so našemu zdravju nevarne. Takšno posodo je treba pomivati ročno.
Nerjaveča posoda
Večina uporablja posodo iz nerjavečega jekla, saj jo je preprosto vzdrževati, uporaba pa je precej varna. Primerna je za kuho na vseh kuhalnih površinah, pomiva pa se lahko tudi v pomivalnem stroju. Posode iz nerjavečega jekla ni smiselno uporabljati v gospodinjstvih, kjer se srečujejo z alergijo na nikelj, saj lahko zaradi uporabe niklja v proizvodnji ta izzove reakcijo. Strokovnjaki še opozarjajo, da v takšni posodi ni primerno shranjevanje hrane na daljši rok.
Zoran Franc
Slovenska diva in hrvaški glasbenik
Helena Blagne združila moči s Stavrosom
Duet Helena Blagne in Jasmin Stavros sta posnela pesem in videospot Dajem brdo zlata, kar je njun prvi duet v hrvaškem jeziku.
Helena Blagne se je po baladi in umirjenih ritmih odločila za nekaj povsem drugega. V duetu s hrvaškim glasbenikom Jasminom Stavrosom je posnela videospot za duet Dajem brdo zlata, ki se je na youtubu v manj kot 24 urah prebil na peto mesto med najbolj priljubljenimi videospoti. »Jasmin Stavros je nedvomno eden vidnejših hrvaških izvajalcev in seveda odličen glasbenik. Najina glasova se v tej skladbi zanimivo dopolnjujeta, kar daje skladbi poseben čar. Upam, da bo publiki pesem všeč in da bo pri poslušalcih zasedla pričakovan odziv,« pravi pevska diva Helena Blagne. Glasba v duetu kipi od življenjske energije in je prežeta z melosom toplih mediteranskih noči, besedilo pa igrivo opominja na sladkosti ljubezenskih razmerij in uživanja v sadežih življenja. Helenini oboževalci že komaj čakajo njen novi album, ki mu bo sledila koncertna turneja po Sloveniji.
(ns)
ŽIVILA ZA ZDRAVJE
slovit razgledni vrh v
Švicarskih
bernskih alpah (devica)
begunec, izseljenec
naša nekdanja košarka-
ricaiurša
daneu)
GRŠKA črka
velika nagrada
pripadniki filozof-skešole v antični mreni
nas igralec (primož)

francoski pisatelj
SBumm>
rekana portugalskem
in v Španiji, tajo
pokojna hrvaška igralka begovič
zimske gume z žebljički
enovalentni radikal pentana
figurapri ¿etvorki
površinsko obdelan dvoslojni beton
nekdanja manekenka gazibara
del čebelnjaka
bela kopriva
gozdno gospodarsko
notranji ujedavec
posodica z milom
spodnje, mesečno, umauno?
pristanišče v zahodni avstraliji
ameriški režiser, pionir vesterna [thomas)
mestovšvicarskem imntonubern,meja mednemškoin francosko govorečim delom švice
BHD dozorelo grozdje
avtor: marko bertoncelj
premik telesa semintja
robert zemeckis
pritlikav konj

kolajna, medalja
glavno mesto srbue
hlače iz irhovine
reka v nemčiji, pritok m02ele
ČRNILA
severozahodno od londona
deiaiško oblačilo
antčno grško mesto in trdnjava vargolidi napelo-ponezu
polaillery
judovsm država
francoski slikar fauvist (andre)
muštacar
rastlina zaopu
ameriška igralm inpevm (lindsay)
denarna enota etiopije
velim skupina ČLOVEŠKA
Nti pisatelj
(uumm
MOBMKf)
kljuvajoče gnojno vnetje na prstu
ornella muti
vzdmen način življenja
siva papiga
vodenična oteklina
nekdanji francoski voznik fl (olivier)

vojaška enota
Oreščki, ki so odličen vir energije in bogati z enkrat nenasičenimi maščobami, so izvrsten vir vitamina E, ki lahko igra pomembno vlogo pri upočasnitvi starostne izgube spomina in po naporni vadbi učinkovito veže proste radikale v telesu (mišice se tudi tako hitreje obnovijo), in znižujejo holesterol (še posebno LDL), ki krepi srce in ožilje. So tudi učinkoviti prebi-otiki in primerni za ljudi s premajhno težo, pomagajo podpirati močan imunski sistem, preprečujejo nastanek raka ter pripomorejo k zgradbi celic. Poleg tega, da so tudi dober vir beljakovin, so tudi polni magnezija, ki je protistresni mineral. Vsebujejo tudi vitamine skupine B, kalcij, folno kislino, kalij, fosfor in cink. Ena pest oreščkov najbi bila enakovredna zamenjava 30 g mesa.
Hitra rešitev za razpokam roke
Imate težave s suho kožo na rokah?
Z domačim ljudskim receptom lahko pomladite kožo na rokah, hitro odpravite tudi težave s suho kožo.
Foto: Profimedia
Ta maska je zato še najbolj priporočljiva v zimskem času. Poskusite, posvetite se svojim rokam, privoščite koži nekaj naravnega. Že po prvem nanosu boste prijetno presenečeni. Priprava recepta vam bo vzela nekaj več časa, a se izplača. Najprej skuhajte srednje velik krompir, olupite ga in zmečkajte z vilicami, nato mu dodajte dve žlici oljčnega olja, dve žlici medu in dve žlici mleka. Takšno zmes dajte v posodico s pokrovom in hranite v hladilniku. Mešanico nanesite na roke in pustite 15 minut. Nato sperite s toplo vodo. Ponavljajte nekajkrat tedensko.Koža na rokah bo že po prvem nanosu bolj napeta, sijoča, gladka in zdrava.
P.L.
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj
Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Levanič
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea SkokVaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Doki (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojni kova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Ne naročeni h fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo.
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Foto: oa
ENDOPARAZIT - notranji zajedavec, KIRENAIKI - pripadniki Aristipove filozofske šole v antični Kireni, AMIL - radikal pentana
torek • 30. januarja 2018
Za kratek čas
Štajerski	21
Georg Kunkel Nathalie Schulze Juliana Geissler
□	Anna
□	Ursel
Jan 18, 2018 Jan 17, 2018 Jan 16, 2018 Jan 16, 2018
Ne morete se znebiti gob? Preizkusite naravno razprš.. g
> FUNGICIDNI sprav - v 9 dneh rešava od okužbe |
Ne morete se znebiti gob? Preizkusite naravno razpis., g
***SPAM**** PREMAGA žebeline glive: novi sprav p ro...
Prireditvenik
Jan 16, 2018 Moteči glivični zebelj? Brizgaj tega in se lahko p.
Toggle All
Viewing Messages: 1 to 8 (8 tota
Vidi se ...
... da smo ljudje vendarle pametnejši od avtomatov. Že nekaj časa na svojo e-pošto prejemamo nasvete, kako premagati »žebeljne glive«. Kaj za vraga so to za ene nevarne glive? Potem se nam je posvetilo, da je Goog-lov avtomatski prevajalnik naredil napačo: v besedni zvezi »nail fungus« je »nail« prevedel kot žebelj - pa gre v resnici za nohte. Za oboje pa imajo Angleži enako besedo.
Govori se ...
... da bo mestna oblast izbirala izvajalca za obnovo
tržnice na pustni torek. In ta ji bo najbrž moral svečano obljubiti, da bo začel delati prvega aprila, končal pa bo ob svetega Nikoli.
... da ptujska mestna oblast ne bo imela težav s skupinskim maskiranjem, pa tudi veliko domišljije ne bo potrebovala. Lani je napust-ni torek strašila s čarovnicami, letos pa naj se oblečejo v gozdarje.
... da ptujski župan po novem več ne bo Senčar, ker v mestu kmalu ne bo več sence. Od zdaj je Sončar.
... da je ptujski izdelovalec nakita iz lesa, ko so padla drevesa na mestni tržnici,
dobil dragocen material za unikatna protokolarna darila. Ta bodo še posebej dragocena, ker je količina lesa omejena.
... da so naši otroci nepismeni. Najnovejša mednarodna raziskava je namreč pokazala, da jih kar petina ne razume, kaj so prebrali. In rešitev: nehajmo sodelovati v mednarodnih raziskavah. Za čistilke in tovarniške delavce v tujini bomo čisto v redu, tudi če ne vemo, kaj bi pokazala raziskava.
... da so nekatera poimenovanja vodij različnih ustanov zelo neskladna z
načinom dela, kot ga šefi v resnici opravljajo. Tako bi na primer od ravnatelja ali ravnateljice pričakovali, da bo svoj kolektiv vodil(a) ravno po poti vzgoje in napredka -pa v resnici spretno seka ovinke. In tako lahko v javnem razpisu za prosto delo (ki je očitno namenjeno točno znani osebi, javnost razpisa je pesek v oči) vidimo, da je čisto slučajno objavljen v petek zjutraj, da ne bi kdo morda čez vikend opazil, da iščejo delavca - v torek pa že poteče prijavni rok. Pravemu človeku pa so itak pravi čas šepnili, kdaj naj se prijavi.
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	9		2					7
		4			6	3		
	3	5			4			2
	6	7						
9								4
						1	8	
4			7			2	1	
		2	6			5		
3					9		7	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥	©©	€€€	ooo
Bik		©©©	€€	oo
Dvojčka		©©	€€€	o
Rak		©©©	€€	oo
Lev		©©©	€	oo
Devica		©©	€€€	o
Tehtnica		©	€€€	oo
Škorpijon		©©©	€	o
Strelec		©©	€€€	oo
Kozorog		©©©	€	o
Vodnar	V	©©	€€€	oo
Ribi		©©	€€	ooo
Torek, 30. januar
09:00 Ptuj, šolsko posestvo Biotehniške šole Turnišče, predavanje in delavnica predelave sadja 16:00 Ptuj, Volkmerjeva ulica 49, dan odprtih vrat enote Mezin-čica (Zasebni vrtec Vilinski gaj) in lutkovna igra, od 16. do 18. ure bomo predstavili svoje pedagoško delo, prostore ter vzgojitelje ob lutkovni igri Bela kača s kronico 17:00 Grajska pristava Ormož, Muzejski večer, posvečen Rudolfu Maistru, ob 100-letnici bojev za severno mejo 18:00 Ptuj, Galerija mesta Ptuj, Prešernova ul. 29, odprtje razstave Tugo Šušnik - Kvazimodo 2, na ogled do 12. marca
Sreda, 31. januar
09:00 Ptuj, Zavod KGZS, predavanje in delavnica predelave mleka
19:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, 50. Huda pokušnja, avtorski večer v družbi izbranih knjig in vin
Četrtek, 1. februar
3:00 Salon umetnosti, Prešernova 1, Ptuj, cerkljanski laufarji v klekljanih podobah, odprtje razstave, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož in Mestni muzej Idrija 3:00 Ptuj, Terme, grand hotel Primus, klub Gemina XIII., Naj-podjetniška ideja 2017 Manager kluba Ptuj, podelitev priznanj
Mestni kino Ptuj
Sreda, 31. januar: 20:00 Ves denar sveta. Četrtek, 1. februar: 19:00 Pokliči me po svojem imenu. Petek, 2. februar: 16:00 Vesela pošastna družina; 18:00 Labirint: Zaton; 20:30 Ves denar sveta.
Iskrice
Velja za teden od od 30. 1 znak - slabo, 2 znaka
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
januarja do 5. februarja 2018 - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
»Največ, kar za svojega prijatelja lahko storim je, da
sem preprosto njegov prijatelj.« Henry David Thoreau ***
»Prijateljstvo vedno koristi, ljubezen pa semtertja tudi škoduje.« Latinski pregovor
***
»Kako siv bi bil tek našega življenja, če bi ne bil
prepleten s prijateljstvom in ljubeznijo.« Thomas More ***
»Če imaš prijatelja ob sebi, ni nobena pot predolga.«
Japonski pregovor
***
»Če obrekujejo tvojega prijatelja, obrekujejo tudi tebe.«
Etiopski pregovor
***
»Sčasoma postanete povprečje petih ljudi, s katerimi se največ družite.« Jim Rohn
***
»'Prijatelj'senci tvoji je enak, ki zvesto za teboj se vije, dokler ti sreče sonce sije; a ko se pripodi oblak, ko sonce ti zagrne mrak, se tudi 'senca' tvoja skrije!« Simon
Gregorčič
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi-o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 5. februarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali
dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo.
Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je:
SvitTrojak, Ljubljanska cesta 15c, 1241 Kamnik.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
«iS
Foto: ČG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 30. januarja 2018
2. -12. februar 2018
KARNEVALSKA DVORANA
NOVA LOKACIJA: QCENTER, Ptuj
Otroški program
Torek, 6. februar
Maškarada s Čuki in Ribičem Pepetom
Četrtek, 8. februar
Nepozabno pustno rajanje s Spidijem, Bratoma Malek in risanimi junaki
Ponedeljek, 12. februar
Velika otroška maškarada z mali BU
Prodaja vstopnic: GVGIItilll.Si
in prodajna mesta sistema Eventim Si
Več informacij na: ■ facebook.com/festsi - www.kurentuj.si
Nočni program
Petek, 2. februar
Lana Jurčevič, Kingston, Ines Erbus, DJ Dale
Sobota, 3. februar
Severina, Nina Donelli, Ljubavnici, DJ Ney
Sreda, 7. februar
Prijavo Kazalište, Vlado Kreslin in Mladi bogovi, Pop Design, DJ
Petek, 9. februar
Jole, Učiteljice, Skupina Victory, DJ Timi
Sobota, 10. februar
Danijela Martinovič, Leteči Odred, Skupina Smile, DJ Ney
Nedelja, 11. februar
Skupina Donačka, Mladi gamsi, Ptujski kvintet
'JehrBs @biagajne.in Çidejama Q rentis 0 hostko «S» TgSSk, BÏESb. 'i?
Lepi spomini
ne
bledijo!
1
uto KUH , ti. ti
DUOVWO* Ki/Mwdffí« Irtifi 91

PiKl BKIGAilfiSK 0 PIJIETJE M OBCmr PTUJ
Za zdravo pitno vodo v Halozah

Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta 2KS Maribor
t itji anu dk aa mu
Premalo dogovarjanja
sistema!
j-.'..---. ""v:—.


Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovalivas ali. vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker temelji prihodnosti, ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. |
TRADICIONALNI KONCERT RADIA AKTUAL OB DNEVU ŽENA
2. marec 2018 - DVORANA STOZICE
2 0 18
PARNI VALJAK
POP DESIGN | LANA JURČEVIČ | BORIS NOVKOVIC SREBRNA KRILA in VLADO KALEMBER
0
NAJCENEJŠE VSTOPNICE V PREDPRODAJI NA VOLJO SAMO DO 31.01.2018. PRODAJA VSTOPNIC: PETROL, POŠTA SLOVENIJE, EVENTIM
^^ RADIO
(J)CTUAL
petek • 2. februarja 2018
Oglasi in objave
Štajerski	, 23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat -drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilec za drva in ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM prašiče, mesni tip, v teži od 100 kg do 180 kg, po ceni 1,80 € po kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766.
PRODAMO dva prašiča, težka okrog 190 kilogramov. Telefon 041 326 952.
NEPREMIČNINE
PRODAMO gradbeno parcelo v Ulici Jožefe Lackove na Ptuju, na lepi sončni legi. 051 817 350. 09 814.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
KMETIJSTVO
PRODAMO okrogle silažne bale krme -otave. Telefon 041 8
2 GLASBO DO SRCA
Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2/5. uro na radiu Ptuj.
www.radio-tednik.si
08:00 Ljudski pcvci v Trn. vasi 09:30 Gostilna pr' Francct' 10:30 Oddaja iz preteklosti 12:00 V ideo strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Majšperk 20:00 Oddaja iz občine Dcstmik 21:30 Oddaja iz preteklosti 23:00 V ideo strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.siptv.8i
08:00 Zimska opravila na Polenšaku 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Utrip i z Ormoža 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 športnik leta MO Ptuj 21:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani
SIP
08:00 20 let KD Draženei 10:00 Oddaja iz občine Starše 11:05 Gostilna pr' Francel' 12:30 Vidco strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Starše 20:00 Kronika iz občine Ha ¡d i na 21:30 20 let KD Draženei 22:00 Sreda v sredo 23:00 Vidco strani
program v živo tudi preko spfeta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA: info@siptv.5i
kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044: www.slptv.si Marketing: Megamarketing d.o.O.; 02 749 34 27; 031 627 340
V
Staje
Štajerski tednik -
časopis znajboljšimi regijskimi zgodbami
odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
^^^ ^www.tednik.si^
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
•	20% popust pri malih oglasih
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...)
•	poštna dostava na dom.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
RADIO TEDNIK Ptuj, Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Dal si nam mnogo, mnogo več, kot si sam sanjal. Del nas odhaja s teboj, a del tebe ostaja v nas, za večno.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega
Dušana Murka
IZ PODVINCEV
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala pevcem za lepo odpete pesmi in govornici za besede slovesa. Še enkrat vsem iskreno hvala.
Njegovi najdražji
Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
SPOMIN
1. februarja minevata dve leti žalosti, ko si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče in dedek
Stanko Čuš
IZ HLAPONCEV 24
Hvala vsem, ki z lepimi spomini postojite ob njegovem grobu ter mu zaželite miren počitek.
Žalujoči: žena Zalika in sin Stanko z družino
Umrli so
Marija Petek, roj. Slana, Krčevina pri Vurbergu 149 b, roj. 1928 - umrla 17. januarja 2018; Albin Petrovič, Vareja 9 d, roj. 1954 - umrl 11. januarja 2018; Antonija Šmigoc, Pobrežje 11 7, roj. 1957 - umrla 18. januarja 2018; Viktor Adam, Majšperk 54, roj. 1943 - umrl 19. januarja 2018; Alojz Jurgec, Medribnik 22, roj. 1927 - umrl 18. januarja 2018; Ivanka Vindiš roj. Petan, Zgornji Leskovec 3, roj. 1933 - umrla 18. januarja 2018; Rudolf Kokol, Dornava 84 a, roj. 1941 - umrl 19. januarja 2018; Franc Paveo, Podlehnik 5 b, roj. 1947 - umrl 19. januarja 2018; Mitja Predovnik, Ptuj, Rimska pl. 7, roj. 1951 - umrl 18. januarja 2018; Dušan Murko, Podvinci 135, roj. 1956 - umrl 19. januarja 2018; Karl Žnidar, Sestrže 94, roj. 1942 - umrl 21. januarja 2018; Franc Kampoš, Majšperk 30, roj. 1971 - umrl 22. januarja 2018; Albina Perc, roj. Kosi, Žerovinci 37 a, roj. 1927 - umrla 22. januarja 2018; Janez Drevenšek, Ptuj, Langusova ul. 7, roj. 1942 - umrl 22. januarja 2018; Vojteh Belšak, Ptuj, Rimska pl. 15, roj. 1946 - umrl 21. januarja 2018; Ivana Unuk, roj. Habjanič, Zgornje Jablane 35, roj. 1925 - umrla 24. januarja 2018.
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
Zasebni reševale!
i Borisom Kopitarjem j Alpski Hrvali in panonski Slovenci
www.reporter.si
POLITIKA - Komu na desnici najbolj krade glasove Marjan Sarec REPORTAŽA - Kaj sta na obisku v Sevnici počela starša Melanie Trump DOSJE - Zasebniki, ki mastno služijo z reševalno službo v zdravstvu INTERVJU - Nuša Derenda: Nastopam in zabavam ljudi, to mi je v krvi
Ptuj • Sojenje za uboj Srečka Marina
Sodišče imenovalo novo izvedenko
V četrtek seje na Okrožnem sodišču na Ptuju nadaljevalo sojenje Francu Vajdi in Andreju Bagariju za uboj Srečka Marina. Tokrat je pričala izvedenka za biološke sledi Katja Drobnič, kije pregledala sledi krvnih madežev. Poročilo je pripravila na podlagi ogleda fotografij.
Foto: MZ
»Menim, da se je dogodek začel na terasi, kjer je najmanj madežev, se potem preselil v notranjost in končal na stopnicah. Na podestu v hiši je bila obsežna mlaka krvi, tako da se je poškodovana oseba morala tam nekaj časa zadrževati. Lahko bi ležala in dobila še nekaj udarcev. Vidne so tudi sledi vlečenja in obuval,« je med drugim povedala izvedenka Drobničeva. Na podlagi krvnih madežev, razvidnih s fotografij, ne more z gotovostjo reči, koliko se je pokojnega Marina z enega mesta na drugega nosilo oz. prenašalo, pa tudi, koliko oseb ga je nosilo. »Majhne pike krvi so bile najdene na golenici osumljenega Vajde. To pomeni, da je kri nanj priletela pravokotno, ko je stal v bližini žrtve,« je dodala izvedenka, ki ni znala natančno povedati, kaj bi se lahko dogajalo na modri preprogi, ki pa je bila tudi vsa okrvavljena, podobno kot podest in stopnice v hiši. Zaradi strukture tkanine se kaplje krvi razlijejo in je težko z gotovostjo v zvezi s tem karkoli pojasniti.
Strokovnjaka za področje vinogradništva, sadjarstva in poljedelstva Andreja Reberniška ter Ivana Brodnjaka smo povprašali, kako toplo zimsko vreme vpliva na naravo. »Vsekakor ima negativen vpliv na razvoj vinske trte in sadnega drevja, še zlasti če obdobje višjih temperatur traja dalj časa. Seveda velja omeniti, da se takšne vremenske razmere pogosteje pojavljajo zadnja leta, čeprav tudi iz starejših zapisov razberemo, da to ni nič novega, še zlasti za mesec januar. Največja težava pri takšnih vremenskih razmerah je zmanjšanje odpornosti rastlin na zimsko in kas-
Na prejšnji obravnavi pred 14 dnevi je pričal izvedenec psihiatrične stroke Andrej Pišec. V pisnem mnenju je psihično stanje obeh obdolženih ocenil kot »zmanjšana prištevnost«, medtem ko je ustno na sodišču izpovedal, da njuna prištevnost ni bila zmanjšana do stopnje bistveno. Predsednica sodnega senata Katja Kolarič je izvedenca pozvala, naj svoje ugotovitve razjasni. A po mnenju obrambe je izvedenec svoje ugotovitve z odgovorom sodišču še bolj zameglil, zato sta odvetnika obeh obdolženih predlagala njegovo zamenjavo. »Mnenje izvedenca je nejasno, nekonsistentno ter samo s sabo v nasprotju. Ugotavlja, da gre pri Andreju Bagariju za osebnostno motnjo tipa borderline, za katero so značilni intenzivna čustvena nestabilnost, impulzivnost, zloraba psihoaktivnih snovi, kratke psihotične reakcije, neuravnoteženost ... Izvedenec v mnenju navaja ugotovitve, ki niso v njegovi domeni. O (ne)prištevnosti odloča sodišče in ne izvedenec.
neje na spomladansko pozebo. V rastlinah se začnejo procesi pretvarjanja hranilnih snovi iz ogljikovih hidratov v sladkorje, ki pa so bistveno manj odporni na nizke temperature. Ti procesi tudi kasneje povzročijo hitrejše odganjanje očes, kar lahko posledično privede do večje nevarnosti spomladanske pozebe. Tople in mile zime povzročajo večjo nevarnost glivičnih bolezni in škodljivcev. Sklenemo lahko, da imajo vremenske razmere, kot smo jim priča to zimo, več negativnih kot pozitivnih posledic in si jih vinogradniki ter sadjarji ne želijo. Je pa prihodnja letina v veliki meri
Fotografija je simbolična
Izvedenec naj poda odgovor na vprašanje, ali je obdolženi bil sposoben razumeti svoje dejanje in ga imeti v oblasti. Ali je razumel svoje dejanje, je morebiti pri njem obstajala duševna motnja in duševna manj razvitost?« je
navedel Bagarijev zagovornik. Enak dokazni predlog je za ob-dolženega Vajdo podala tudi njegova odvetnica. Tožilec Gregor Pograjc predlogoma obrambe ni eksplicitno nasprotoval, je pa menil, da bi dosedanji izvedenec
Pišec lahko še dodatno poskušal razjasniti svoje ugotovitve. Sodni senat je po krajšem razmisleku predlogu obrambe o menjavi izvedenca ugodil. Sodnica Kola-ričeva tudi sama ugotavlja, da so v mnenju navedene nejasnost in
da je težko pričakovati, da bi se izvedenec do njih še bolj natančno opredelil. »Ni pričakovati drugega kot to, kar je že zapisal,« je dejala sodnica in nadaljevala: »14. februarja bo sodna izvedenka za področje psihiatrične stroke Margareta Kocmur oba obdolžena pregledala, seznanila se bo tudi z vsebino dokumentacije, ki je v sodnem spisu. Nadaljevanje glavne obravnave bo 22. februarja in 8. marca.«
Obdolženi Franc Vajda je na sodnico apeliral, da bi kot dokazni predlog izvedli še rekonstrukcijo dogodka: »Da bom vedel, kaj se je tistega dne v moji hiši dogajalo.« Vajda ves čas trdi, da se večine dogajanja ne spomni ter da naj bi mu Bagari celo nekaj podtaknil v pijačo, zaradi česar mu je bilo slabo in je zaspal. Bagari pa je na prejšnji obravnavi za vse skupaj obtožil Vajdo, ki naj bi se Marinu želel maščevati, ker ga je pred tem prijavil policiji. O predlogu za izvedbo rekonstrukcije dogodka se sodišče zaenkrat ni izreklo.
Mojca Zemljarič
odvisna od tega, kakšno bo vreme še v februarju in kasneje v aprilu,« je pojasnil Rebernišek.
Na poljih za zdaj ni nevarnosti
Ivan Brodnjak dodaja: »V oktobru in novembru se je precej ohladilo, rast ozimin se je ustavila. Zato so bili predvsem pozno sejani posevki nekoliko v zaostanku. Za ozimna žita je zaželeno, da se pričnejo razraščati že jeseni. V januarju imamo letos nenavadno visoke temperature. Pri takih temperaturah korenine postanejo aktivne in žita se pričnejo razraščati. Sedaj so posevki ozimin nenavadno zeleni za to obdobje leta in izgledajo odlično, z njimi ni nič narobe. Seveda pa je zelena zima lahko zelo nevarna, če bi se pozneje pojavile ekstremno nizke temperature, ki bi posevke poškodovale. Sicer pa v poljedelstvu trenutno zaradi vremena ni večjih težav.«
Mojca Zemljarič
Danes bo na Primorskem in Notranjskem oblačno ali megleno, drugod pa bo delno jasno, zjutraj se lahko po nekaterih nižinah zadržuje megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 4, ob morju okoli 7, najvišje dnevne od 8 do 14 °C. V sredo se bo oblačnost širila v notranjost Slovenije, na severu in vzhodu bo še nekaj sonca.
Podravje • Vpliv toplega vremena na naravo
Za sadovnjake in vinograde to ni dobro
Podravje letos zime skorajda ni začutilo. Lanskega decembra je pokrajino oplazila tanka snežna odeja, ki seje po nižini obdržala le nekaj dni Po novem letu pa izrazito nizkih temperatur in ostrega mraza ni bilo.
t O
o '•-> _ 9
<%0> C, '- + O3 Jf f-o .
" O
O
o
C

o




Cj
Rojstva: Graciela Čeh, Trnovec 18 a, Lovrenc na Dravskem polju - deček Sebastjan; Stanka Čuš, Destrnik 19, Destrnik - deček Maks; Jana Pukšič, Barislovci 14, Lovrenc na Dravskem polju - deklica Hana; Nina Jur-gec, Lackova cesta 41 d, Maribor - deček Leo; Emina Mešic, Grad 51, Grad - deček Nian; Darja Hameršak, Žgečeva ulica 4, Ptuj - deček Nejc; Brigita Vrtačnik, Nova vas pri Markovcih 48 a, Markovci - deček Blaž; Ines Ivačič, Starše 89 g, Starše - deček Sebastjan; Tanja Holc, Placar 39 c, Ptuj - deček Tian; Janja Šrajner, Podlehnik 6 a, Podlehnik - deklica Isabella.
t
Lbrs
r\ r\ rt1-5 C3
-Cb Vo ,
_I__
O
» *
1 *

Kasnejše znižanje temperatur lahko rastline bistveno bolj prizadene, kot bi jih sicer.
Prosinca gorkota, v jeseni sirota.
Foto: MZ
4 dnevna napoved za Podravje
Ponedeljek	Torek	Sreda Četrtek
2901 2018	3001 2018	31.01 2018	01.022018
^	^^
-1-2	0	5
Dopoldan	Dupoidart	Dopoldan	Dopoldan
13	14	11	10
Popoldan	Popoldan	Popoldan	Popoldan
^	. v.	v v
Hitrosl vetra 3 mte	Hitro&t vete 3 mfe	Hrfro*t vete 3 mte	i-Mrcst vete 3 m/s
Vir: ARSO