GOSPODARSKO SODELOVANJE EDINA POT IZ KRIZE
ANGLIJA SE NAHAJA V NAJBOLJ AKUTNI INDUSTRIJALNI KRIZI. — NEMCI dE VEDNO TRDE, DA NISO BILI PORAŽENI TER DA NISO OBVEZNI PLAČATI ODŠKODNINE. — EKONOMSKO, NE PA POLITIČNO SREDSTVO.
Poroča Frank H Simonds.
Dva do pod k a na različnih straneh Evrope sta zadnje dni potrdila utiM\ ki so prevladovali v ameriškem glavnem mestu, da se nam-r« .' zadev«* v Evropi hitro bližajo najbolj akutni krizi, kar jih je bi-I > < paziti izza podpisi mirovne pogodbe v Versailles. Ta dva dogodka s!a bila padec francoskega mnistrstva Levgues ter objava bližajo » pa bankerota male države, ki nosi ime preje ponosne Avstrije.
Treba pa je priznati, da sta ta dva dogodka le najbolj odločilna v e» li seriji sličnih manjših znakov. Lahko se reče, da, preti celemu ctfpskemu sistemu, ki se je za trenutek ustalil, nova iu skoro brez-i.x jna katastrofa, ki bo oslabila, če ne dejanski ogrožala celi ustroj evropske civilizacije.
Vzemimo naprinur, da bi prišel obiskovalec iz nekega drugega sveta ter vprizoril potovanje po vseh glavnih mestih Evrope ter šel tudi preko Ilelesponta v Azijo. Kaj bi našel? Vzemimo, da bi se iz-krcal na Irskem ter dobil od angleške vlade posebno dovoljenje, da sme stopiti na irska tla, reeimo v Queenstown.
(V bi šel od tam \ Cork. bi našel mesto, ki oi kazalo vsa ZOame-jj» in v aii je. ki se je /avršila pred kratkim ter znake vojne. Pni^ dan svojega potovanja bi se znašel v opustošenein ozemlju in v deželi, v kateri velja vojno pravo.
<*«• bi odšel iz Irske ter se napotil v Anglijo, bi se znašel v de-- • ii. ki pre skoai najbolj akutno industrijalno krizo v celi svoji zgodovini Spoznal bi. da je število nezaposlenih tam veliko, da se lahko meri z armadami, katere stavila Anglija na bojno polje v zad-.»ji vojni in da se mora angleški narod, ki ne more rešiti niti domačih j robl«*mov, boriti z ipiperijalističnimi težkočami, ki zahtevajo velikanske i/datke ter dejanske boje na Irskem in v Mezopotamiji, do-eim jc treba vzdrževati mogočne posadke v Indiji in Egiptu, kjer je v>ak trenutek pričakovati upora in revolucije.
Kl jub vsrf-mii tem", pa bo ta tuji obiskovalce našel, da je ta de-la kljub vsemu najt olj napredovala v smeri proti rehabilitaciji in <ia je med vsemi evropskimi narodi v najboljšem stanju. -
I\j vo/uji preko Kanala in prihodu v Francijo bi liaš obi»kova-l .t potu proti Turi/u videl več kot eno slavno bojno polje zadnje v( jBc ter paralizirane industrijalne okraje Francije, katere bo v te-k 11 ji« ril; ]»•? k'niaj m«»vr<-<*-»* spraviti v stanje, v katerem so se nahajali pred vojno in to kljub kombiniranih naporov privatnikov in francoske vlade.
i'e pustimo na stran politične pomisleke, bi naš obiskovalca z unipepa sveta prišel do s|>omanja, da počiva celi ustroj francoske i | rod ne aolVCBtMNfi na itfOtOTf vopclnem kamnu vojne odškod-lniif, katero inora pla*ati Nemčija in da je ekonomska, politična in i oralna stabilnost Francije odvisna od tega, da plača Nemčija precejšen tlel odškodnine v kratkem času.	,
V Nemčiji bi našel narod, razdvojen in raztrgan od političnih stroj ter še vedno trdeč, da ni bil poražeu ter da ni moralno obvezan plačati odškodnine.
i e bi sledili našemu obiskovaleu proti iztoku ali jugu, bi zapa-j.!i njegov* vedno rartoče oporčenje in presenečenje, ko bi se pri-ldi/al onemu kaosu mizerije. ki se imenuje Poljska ali ko bi šel skozi stradajoči Dunaj in Budimpešto, nahajajočo se v rokah najbolj ziočestili reakeijonarnih ljudi. Od tam bi ga povedla pot preko Carigrada v o/rmlje Ketual paše in v pokrajine, kjer se bratijo učenci Mohameda s pristaši Ljenina.
Kakšna bi bila končna sodba našega obiskovalca? Ali bi mogel napisati kaj drugega kot slovesno ugotovilo, da je obiskal kontinent, > katerem ni zaznamovati nič drugega kot paralizo celega ekonom-kepa življenja, »ovraštvo in boje med narodi in plemeni, ki dovajalo k hitremu in gotovemu uni.-enju vse civilizacije, koje sijajni spomeniki še bolj povdarjajo presenetljivo naravo katastrofe, ki se bliža?
t e pustimo na strani vsa namišljena potovanja obiskovalca z rinicepa planeta, se nam predo^uje dejstvo, da je Evropa V sedanjem trenutku ogrožena ne le od ekonomskega pogina, temveč f>opo!nega strmoglavijenja. ki j<» v zgodovini brez primere izza padca rimskega cesarstva in to iz razlogov, za katere je najti presenetljive slične po-ja\e v sodobnih razmerah.
i 'e «»remn od Irske napr«*j pa do meja Urala, najdemo vedno rastoči val bede. nereda, industrijalne paralize in politične nesposobnosti Ti pojavi pg sc ne omejujejo le na Evropo, kajti tudi na sev<V ro ameriškem kontinentu se bore možje in zakonodaje s problemi, ki so pojavi prav iste«« zla.
Skozi več kot tri leta. ves čas izza premirja v Rethondes, ki je /a nekaj časa ustavilo rojevanje v Evropi, smo se mi z Združenih državah ozirali na posameznosti v evropskem položaju ter razpravljali o sredstvih, n kiterimi bi se dalo odpomoči temu položaju. — Vsa ta sredstva pa niso bila uspešna ter so preje poslabšala kot pa izboljšala pojo/aj. P«»«rodba v Versailles, ki naj bi prinesla dejanski mir. ki naj bi izročilu svet iz rok politikašev v roke proizvajalcev, ni dosepla ničesar. Boj med politiko in ekonomijo je trajal naprej ter postajal od meseca do meseca ostrejši.
Kdor razmišlja o svetovnem položaju, mora priti do sklepa, da « bstaju le en probleir. ki s**sra od Wasliinertona pa do Bokliare. Bo-1 «-zen pripisovati * sepovsod i^tim vzrokom in zdravilno sredstvo more biti uspešno le v slučaju, da se ga vporabi vsepovsod.
To sredstvo pa mora biti ekonomsko, ne pa politično, čeprav ni mogoče ignorirati političnih zadev.
Potovanje iz starega kraja.
i
Vsem onim, ki *o nas vprašali v zadevi voznih listkov po Co*u-lieh progi, katere parniki vozijo iz Trsta, tem potom javljamo, da se sedaj zopet lahko izdajajo vozni listki po tej progi iz Trsta do vseh krajev Združenih držav. Cena iz Trsta do New Yorka $lo0 in (S naaelnkškega davka.
Kdor ieli poslati kak vozni li-*tek v stari kraj, naj se obrne za vsa tozadevna pa vodila na znano tvrdko
Frank S&kser State Bank. '
I PILSUDSKGA OBISK V PA-
BIZU.
-
Pariz, Francija, 28. januarja. J*'Petit Journal" piše z ozirom na [ skorajšnje potovanje maršala Pil-sudskega v Pariz, da pri tem ne gre za vojaški dogovor s Francijo in da na noben način ni mogoče podpisovati dogovora, ki je komaj še skiciran. Urad za zunanje zadeve zagotavlja, da je potovanje Pilsudskega samo nljjadeii obisk in nič drugega in da nima nobenega drugega političnega namena, kakor izraziti prisrčno prijateljstvo do Francijo in poglo*
mtnp ato wmawn vwm mm go. mjAuwau—u w rma M»BfOBWMm«.BiiM« m rots wrna or gtwuKt.ftwoiw.i.EBrt^f.aflw,
• I cj yw XTAPnriA FHEr-*!
IZa Mew York celo leto-----$7.00	^^	mrf legal Holiday«.
Za tnoaemitvo celo leto.....$7.00	List sloveitskjh delavcev V Ameriki.	Eg- 75,000 Readers, ^g
TELEFON: 287« CORTLANT	Entered aa Second Clan Matter, September 21, 1908» at the Poat Office at New York, N. Y„ imder the Act of Congreaa of March 3, 187».	TELEFON: 4637 CORTLANDT.
NO. 25. — ftTEV. 25.	NEW YORK, MONDAY, JANUARY 31, 1921. — PONDELJEK, 31. JANUARJA, 1921.	VOLUME tytt LETNIK TT nr
Pri neki tovarni v Memphis,' Tenn., je eksplodiral tank, v katerem jc bilo osem tisoč galon gazolina. Petintrideset oseb je izgubilo življenje, več kot sto jih je bilo pa ranjenih. Požar, ki je sledil eksploziji, je povzročil velikansko škodo. Slika nam kaže delavce, ki iščejo žrtve med razvalinami.
» — l - - - - ■ ■ ' __
NOVA ODREDBA SUHEGA KOMISARJA
L	_
Kramer je odločil, da se ne sme več dajati žganja iz zveznih skladišč v sedmih državah.
Washington, D. C., 29. jan. — Prohibicijski komisar Kramer je objavil danes, da je izdal povelje, soglasno s katerim se ne sme vec jemati žganja iz zveznih skladišč v Marylandu, Pennsylvaniji, New Yorku . Ne-.v Jersey, Rhode Island, Connecticut in Massachusetts.
Objavilo se je nadalje, da predstavljajo edino izjemo industri-' jalni alkohol, vina v sakramental-ne svrhe ter po pet zabojev žganja za vsakega lekarnarja. . j Urad za notranjo carino je mnenja, da je pet zabojev žganja minimum, s katerim more izhajati lekarnar, če vrši svoj posel na reden in postaven način.
Gotova stvar je. da bo odredba osušila številne vire dobave žganja, ki so dosedaj obstajali v New Ycrku.	1
Carinski uradniki so prišli do izvanredno "kunštnega" zaključka, da se veČino žganja, ki prihaja iz zveznih skladišč v New York in druge iztočne mokre države, J speča v nedovoljene svrlie! Iz-: točne države so delale carinskim uradnikom največje preglavice, z ed ino mogočo izjemo Chicaga ter drugih velikih srednjezapadnih središč. (To jim radi vrjamemo.)
•	biti prisrčne odnošaje med Fran-
•	cijo in Poljsko.
i 1
DENARNE POŠU-JATVE V ISTRO. NA GORIŠKO IN 1	NOTRANJSKO.
| Izvršujemo denarna izplačila [ popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po j celi Istri, na Gariškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je i zasedeno po italjanski armadi.
Včeraj smo računali za poši-1 ljatve italjanskih lir po sledečih . cenah:
1	50 lir .... $ 2.50
100 lir .... $ 4.40 300 lir .... $12.60 500 Ur .... |21.00 1000 lir .... $40.00 Vrednost denarju sedaj ni stal-1 na, mesnja se večkrat nepričakovano; Iz tega razloga nam ni mo-- goče podati natančne cene vna-
•	prej.
Mi računamo po ceni istega ~ dne, ko nam podani denar doapo B v roke.
Denar nam je poslati najbolj po 1 Domestic Postal Money Order, all 1 pa New York Bank Draft
r r
Tvrdka Vtuk Bakssr,
VREDNOST EVROPSKEGA' DENARJA BO RASLA
Dogovor v Parizu je imel za posledico, da je pričela rasti vrednost evropskega denarja.
Novica iz Pariza, da je zavezniška konferenca določila svoto, katero mora plačati Nemčija kot vojno odškodnino, je iniela za posledico. da je takoj pričela na newvorški borzi rasti vrednost evropskega denarja. Prvo mesto v tem oziru zavzemajo francoski franki in nemške marke.
Ko je bila borza v petek popoldne zaključena, so prišla iz Pariza poročila, da zavezniki ne morejo priti do soglasja glede odškodnine, katero naj bi plačala Nemčija. Poznejša sporočila, ki so javljala, da so se zavezniki dogovorili glede svote odškodnine, so vsled tega predstavljala naravnost presenečenje za bankirje, ki se pečajo s tem poslom. Premija na ameriški dolar v evropskih valutah je neprestano padala od meseca do meseca in tudi v petek je bilo na denarnem trgu opaziti isto tendenco. Francoski frank je poskočil od C.68 centov v petek na 7.30 v soboto. Tudi nemška marka je pokočila od 1.70 in pol na 1.77. Francoski frank je vsled tega danes vreden dva centa vec kot je bil v pretekli jeseni. Nemška marka pa stoji sedaj za tri četrtine centa višje kot je stala pretekle jeseni, ko je dosegla nejmanjšo svojo vrednost.
Ysi finančni krogi so^ prepričani, da bo določenje svote. katero mora plačati Nemčija kot odškodnino, v veliki meri pospešilo oživljenje trgovine ter ustalilo negotove razmere, ki so sedaj prevladovale v Nemčiji, Franciji in tudi drugih deželah. Dokler ni Nemčija natnčno poznala obsega svote, katero mora plačati kot odškodnino, je bilo v Nemčiji težko najti kakega podjetnika ali industrijalca, ki bi hotel priti na dan z določenimi načrti in tudi inozem-ci so se obotavljali nuditi kredite.
Včeraj se je dosti razpravljalo v finančnih krogih glede učinkovanja davka dvanjastih odstotkov na vse nemške eksporte. Čeprav bo to brez dvoma oviralo nemške prodajalce, ki bodo morali dražje prodajati svoje blago v inozemstvu, se je vendar izjavljalo, da imajo nemški industrijalci prednost v tem, da imajo delo, plača-eano v nemških markah, kar seveda predstavlja veliko prednost. Seveda pa ni mogoče reči ničesar-definitivnega, dokler se ne ve, Če bo Nemčija dejanski sprejela skle pt zavezniške konference.
Nemška eksportna trgovina tekom preteklega leta se je povečala v izdatni meri, kar je razvidno is številk, ki so bile ravnokar oh--
RUSKI REVOLUCIJONAR j KROPOTKIN - MRTEV
Princ Kropotkin, slavni roški revolucij onar 5n pisatelj, je nmrl v Moskvi.
London, Anglija, 29. januarja Princ Peter Aleksandrovie Kro-potkin, zemljepisec, pisatelj in revolucionarni voditelj, je umrl v Moskvi, — kot se glasi v rporo-čilu na Exchange Telegraph Co. I iz Kodanja.
Kropotkin je bil rojen leta 1>'4? kot sin ene najstarejših ruskih! plemenitaških družin. Njegova mati je bila Jekaterina Nikolajevih Kropotkin in njegov oče princ Aleksej Kropotkin V starosti petnajstih let je stopil Peier v slavil o kadetnico pežnega zbora v Pe-trogradu. Ob številnih pril kah se je nahajal v spremstvu carja Aleksandra IT. V kadetnici jc o-stal do leta 1S62. Poznejt. v Moskvi, se je pričel zanimat« za ru--ke mužike ali kmete tei.' imel pri tem dosti priliic opazovati razmere kot so bsrajale pod tlačan-stvom. Pozneje j«: prise": pod upliv revolucijonara3 literature ter priče! tudi sam dajati izraza ^"vojim revolucijonarnim nazorom.
Leta 1864 je vodil zeaf;episno ekspedieijo v Mandžurijo in uče-•ljaški svet ga je priznal kot ve-Mkega strokovnjaka na tem polju. Zapustil je konečno vojaško kari-jero ter se nastanil v Petrogradu, kjer se je pričel zanimoti za živ-Ijer.je delavskilli mas. Nekaj let pozneje je odpotoval v Belgijo in vic-o, kjer je stopil v Mednarodno zvezo delavcev ter postal naj-
javljene. Ednole v Angliji so prodali Nemci tekom leta 1920 za devet milijonov dolarjev igrač, proti malo manj kot dvem milijonom v letu 1919.
1
Važno za potnike.
Vsled odloka jugoslovanske vlade morajo podaniki Jugoslavije, ako so namenjeni potovati v stari kraj, za dobavo potnega lista predložiti jugoslovanskemu konzulu stari potni list ali krstni list, delavsko ali vojajško knjrficO ali domovnico. Brez kake tak« listine ne more nikdo dobiti potnega lista za potovanje v Jugoslavijo.
Kdor je tedaj v bližnji bodočnosti namenjen potovati v Jugoslavijo, naj prinese kako tako listino s seboj; ako je pa nima, naj piše županstva one občine, v katero je pristojen, po domovnico (domovinski list).
Ta cdlok sicer sedaj še ni v veljavi, toda v drugi polovici februarja se ga bo gotovo že vpoito-valo.	• - - - --
..J: ftaafcflakMr,
Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke.
Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati s hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Bazni agent je in rakot-
•	ni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane za-
*	preke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim« | neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljn-
be, je veliko vprašanje.
Nase denarne poaljatve se zadnji čsa po nov! zvezi in na novi _ način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in z&nes-_ ljivo izplačujejo.	j
Včeraj smo računali za pošiljatve jugoslovanskih kron po sle-dečih cenah:
I 300 kron .... $2.50	1,000 kron____$8.00
400 kron .... $3.35	5,000 kron .... $39.50
j 500 kron .... $4.15	10,000 kron .... $78.00
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričako. j vano; is tega razloga nam ni mogoč« podati natančne cene vnaprej. Mi račun smo po oeni istega dne, ko nam poslani denar dospe h v roke.
sam je podati najbolj po Domestic Money Order, aH ptf k Hew York Bank Draft.
Tvrdka Fraak Bakser, 1 ^	0 Cortland* 8t, Hew York, V. T.
DOGOVOR GLEDE NEMŠKE ODŠKODNINE
ZAVEZNIŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIKI SO DOLOČILI SVOTO, KATERO MORA PLAČATI NEMČIJA. — TEŽKE KAZNI ZA
SLUČAJ ODPORA.
Pariz, Francija, 29/ januarja. — Zavezniški najvišji svet se je lazšel danes, potem ko je prišel do polnega soglasja glede nemške vojne odškodnine in nemškega razoroženja. Sestal se bo zopet v Londonu dne 21. februarja, da se loti vprašanja Bližnjega iztoka. Sedem dni pozneje Jbodo poklicani na konferenco zastopniki Nemčije, da razpravljajo o pogojih, glede katerih se je sklepalo danes.
Dogovor vsebuje vse posamezne točke, glede katerih so se dogovorili finančni in vojaški izvdenci zaveznikov v petek.
Svet je tudi prišel do zadovoljivega sklepa, tikajočega sp rehabilitacije Avstrije.
Na konferenci je bilo opaziti danes splošno zadovoljstvo in diplomati so bili videti zadovoljni vspričo uspehov, katere so dosegli in to kljub številnim nesporazumom, katere je bilo opaziti šest dni poprej, ki bi kmalu dovedli do razdora med Francijo in Anglijo.
Splošno razpoloženje koncem konference je bilo, da predstavljajo zavezniki zopet enkrat isto solidno fronto v. miru kot so jo predstavljali v vojni, katero so le na ta način zaključili zmagovito. Tudi se je lahko opazilo, da so zavezniki prvikrat v polnem soglasju glede vojne odškodnine in razoroženja.
Zavezniški pogoji glede razoroženja in odškodnine, katere bo morala podpisati Nemčija v Londonu, so naslednji:
—	Nemčija mora plačati 226 tisoč milijonov mark v zlatu v letnih obrokih, ki se bodo raztezali na 42 let iii ki bodo znašali v prvih dveh letih po dva tisoč milijonov mark, v naslednjih treh letih po tri tisoč milijonov mark, v poznejših treh letih po pet tisoč milijonov mark in skozi preostalih 32 let po šest tisoč milijonov mark. Nemčija mora tudi plačati davek dvanajstih odstotkov na vse svoje eksporte.
—	Nemčija bo pozvana, da izstavi zadolžnioe glede svote, katero je dolžna vsaki zavezniški sili v namenu, da se olajša diskonti-ranje nemškega dolga ter ukrene vse potrebno, da se ta dolg absorbira v ekonomsko življenje sveta.
—	Zavezniki prepovedujejo Nemčiji jemati brez dovoljenja zaveznikov posojila v inozemstvu in naj bi se tozadevne korake storile od strani zvezne vlado ali posameznih občin ali držav.
—	Carinski dohodki Nemčije bodo predstavljali poroštvo, da se bo Nemčija držala svojih obveznosti in carinske dohodke bo kontroliral administrator, imenovan od reparaoijske komisije.
V slučaju, da bi Nemčija ne hotela sprejeti teh pogojev ali da bi bila povraoa v njih izvrševanju, so sklenili zavezniki vprizoriti naslednje korake:
—	Zasedli bodo nove pozicije v nemškem ozemlju.
—	Doba zasedenja v ozemljih, ki so že zasedena od zaveznikov, bo podaljšana.
—	Nemško carinsko mejo bodo določili zavezniki kot obstoječo na levem bregu Eena in Nemčija bo v takem Flučaju izključena iz Lige narodov.
Nemci bodo morali še naprej dobavljati premog in Francija bo prenehala plačevati v gotovini za premog, katerega dobiva od Nemčije. Francija pa je pripravljena plačevati po dve zlati marki za premog prav posebne kakovosti.
Glede Avstrije je sprejela konferenca poročilo Loucheurja, s katerim se predlaga ustanovljenje avstrijske finančne kompanije s kapitalom dvesto milijonov frankov, k kateremu bodo pripisale zavezniške vlade , vso odškodnino in druge dolgove, katere ima pri njih Avstrija. Ta kompanija bo kontrolirala avstrijske finance ter vkrenila vse potrebno za zmanjšanje nezaposlenosti ter števila javnih uradnikov.
Konferenca je sprejela poročilo maršala Foclia glede razoroženja. v katerem se glasi, da mora Nemčija do 15. marca tekočega leta sprejeti postavo, s katero se bo skrčilo štabno organizacijo tako-zvane Reichswehr.
poj j navdušeni pristaa anarhistič-'] nega krila te organizacije. Po svo- i jem povratku v Rusijo se jc aktivno vdeležil organiziranja nihi-listov ter raditega preživel dve leti v Petropavlovsku. Po begu iz ječe se je napotil v Anglijo in od ! tam v Francijo, kjer je živci kot i izgnanec. Pozneje se je preselil v ]
'London, kjer je živel do izbruha mske revolucije.
BALKANSKA POKOKA
Atene, Grško, 27. januarja. — Sredi meseca februarja se "bo poročil grški princ Jurij z rumunsko Drincezinio Elizaheto


T1
—------->•«
- x
OhAfr^ABODA^^L JAN. 1321
Razmere t Mingo okraj«.
Izza pričet ka iiuluslrijalne vojne v West Virginiji se je mart>i-# kaj reklo s »Irani United Mine Workers, a sltdro ničesar s strani premogarskih baronov. Vzrok je bolj enostaven kot bi človek domnevaj. S strani preiuogarskih baoronov ni mogoče ničesar reči, kar bi lejm izgledalo v tisku, dočiui je treba slučaj premogarjev le predložiti in prepričali vsakega.
Metode, katerih se poslužujejo premoga raki baroni v West Vir-i'iiigi, so dobro znane ter se je že pogosto razpravljalo o njih. Treba pa jih je nanovo vzbudili v spominu, ker so zuačilue za najslabšo fazo kapitalistične kontrole. 5> premogarskim okrajem West Virgi-nijo so postopali preiuogarhki baroni kot so v ►Srednjem veku pokopali grajščaki .s svojimi tlačani. Premog«raki baroni so lastniki zemlje. hiš itt tudi vlade ter se prav nič ne puiuišljajo uporabiti katerokoli sredstvo, ki jim je na razpolago, da spravijo unije ven ter jih tudi zadri* zunaj. L"ni>ki možje in nnijlki 'govorniki ne smejo priti v naselbine in ozemlja, kjer niso še zgradili nezavzetnih organizacij. Premogarpki baroni imajo v ta namen zaposlene številne oborožene lopove iu šerifovi uradi v krajih kot je Logan so prava oborožena taborišča ljudi, ki so se obvezali držali ozemlje čisto vseli onih, o katerih domneva, da so neeažaljivi premogarskim baronom in njih suprom. V takih krajih se krši postave javno vsak dan. Če bi se p<*tav ne krnilo, bi unije triumiirale preko uoči. Se veliko lažje in manj nevarno sredstvo, kako otežkočiti ali onemogočili organiziranje pa je ekonomski pritisk, katere se lahko izvede s pomočjo odpusta iz službe, preguanja iz hiše ali odklonjenja Kredita. Koiupanije vodijo prodajalne ter so lastnice hiš po celem c/emlju in edino delo, ki ga je mogoče dobiti, je v rovu. Nemiri v Mingo okraju »»o se pričeli, ko so bili .v.>i unijski delavci odpuščeni ter njih družine pognane iz hiš, da najdejo zavetja, kjer hočejo.
Žalibog je tako postopanje postavno dovoljeno, kajti možje, ki so se zamerili koaipanijain s tem, da so pitali člani United Mine Workers, se ne morejo nikjer pritožiti, če jih kompanija odpusti iz službe in tudi družine delaveev nimajo nobene pravice do hiš, ki so last koiupanije. Ce pa pomislimo, da se poslužujejo koiupanije takih tak-*ik v namenu, da preprečijo širjenje nnijonizma in la se boje unij le raditegs, ker nudijo delavcem priliko pogajati ^e s svojimi delodajalci, je videti stališče premogarskih baronov nesramno, brezobzirno in anti-hoeijalno. Premogarski baroni so pripravljeni rajše uničiti liaa^bine, katere imajo v svojih pesteh kot pa odpovedati absolutnemu diktaton.tvu v zadevah plač in delavnih ur.
- GLASJjARODA"
Hm mt ■»■»H— or um Corporation a na Alimm tf Akm Otmimi _m r\mwtimmrn.9rnmm■■nurt ^»■■fcoifn. N—t Vorfc Clty,.M».V. ■
_**q*— Ninir	mfc a— tavmmM m«U pr—nllc—.__
S BjfiTha__RS* —J J*iS?_mm
_>rt—H»tl<in y—rty jtjji_'
MHROM«. MvmmbU tatj^niLreti^a^aPBaB^^^lM^ w*rnm, *tn uy ^Minhima"tli■ YulL M. V
D opit
Milwaukee. Wis. |
Be v,, be v, bev... Tako se zopet . zaganja nekdo v Prosveti ter laja kot kože na luno, ker mu je t'Gadjp gnezdo" šo sedaj neprebavljivo. Je pač vrag, ker je dobil! 1 dobro premišljeno parolo, kot od-. govor na njegov prvi izbruh črne - fcavisti, nakar je eelo njegovo filozofsko učenost podpisal z imenom '•Ljubitelj, dramatike!', .— Tedaj sem prišel do zaključka, da za* moreni tudi jaz ocenjevati igro, :< ker nisem član dramatičnega odseka ''Lilije'' in tudi ne član društva "Lilije" samega ter sem pri celi stvatri popolnoma nevtralen. Vsled tega sem zamogel po svojih močeh dati na njegov * *izbruh. (drugače ne bom nikdar imeno-j val) "kontm" ali odgovor, katerega sem podpisal z "Nepristranski opazovajec".
Do tega bi sploh ne prišel, ko bi .se "Ljubitelj dramatike" ne bil obregnil tudi ob igre* ki so bile uprizorjene od strani članov drugih društev. JKot napreden človek bi moral povzdigovati dramatiko, pa jo še zatira, če ni gojena od njega ali oseb njegovega kalibra.
Zdaj so ]>a zopet zaganja "Ljubitelj dramatike", ali bolje "sovražnik". "junak izza plota", ki »e je v zadnjem času prekrstil v "Člana i*, £». Kluba", v mene, češ, da v .svoji oceni sploh nisem odgovarjal od točke do točke na 11 jogovo kritiko. — Za l>qžjo voljo, kako pa naj odgovarjam na nestvarno sito van dopis., kf je pokazal, kako je njegov avtor duševno omejen ter ne pripozna ni-
česar drugega, kot stvari, ki so napravljene od njega, samega ali pa njegovega "štaba"!
Predvsem pa mocam izreči na tem mestu Slov. Soe. Klubu v Milwaukee obžalovanje, da ima take člane v svoji sredini, kateri bodo gotovo prej kot slej pripomogli klubu, da se mu bo zapelo Rc I: P/ Uverjen sem, da bo klub v bodoče dobro nazadoval, ako bo dovolil svojim, članom, da bodo vedno kot pujski "rili po blatu.
Opozoriti moram dopisnika z vi-sokodonečuni naslovi in imeni, kot "Junak izza plota", "Ljubitelj dramatike" in "Član S. S. Kluba", da je zašel po svoji veliki nevednosti tako globoko, da se bo težko izkopal ali "izkobagal" \t mešanice, ki jo je sam naipra-
viL	, V
V njegovem prvem dopisu je bila igra 00 njegovem mnenjil popolnoma Vanje, dočim v drugem hvali tri igralce. Hudo je, hudo, biti samega sebe po zobeh.
Nadalje ne bom pisal, ker se mi zdi poniževalno odgovarjati piscu, četudi me j menu je "praznogla-va". Prav lepa hvala za eleganten poklon. Vsak sam ve, koliko je njegovo zn&uje vredno.*
Dopisniku priporočam, da^piše v bodoče stvarno in bolj premišljeno, ne pa mlatiti prazno slamo. Obenem je pa tudi zadeva za mene končana, kajti ne-štejem si nikakor v dolžnost, da bi odgo-! varjal 11a dopise brez pravih podpisov.
Živelo Gadje gnezdo!
Anton F. Kozleuchar (Nepristranski opazovalec).
Slovenske novice.
Cleveland, Ohio.
V bolnišnico je bila odpeljana soprpga Mr. M. Laha iz Collin-wooda. Nahaja se v Emergency Ilospitalu ua 1780 E. 55. St., kjer bo operirana.
John Molko. 28:15 E. 91. St., je imel navado, da je imel za svojo banko žimuieo na svoji postelji. I>ne 25. jan. mu je nekdo odnesel vse skupaj — $48(J je šlo tatovom za '' zaslužek *\ Zakaj so pa banket
(ieo. Rotter. 2615 E. 49. St., je doil od porote na sodniji sodnika Bemon-a 15 tisoč dolarjev odškodnine za eno oko. Rotter trdi. <la se je vozil na ulični zeleznici po JSt. Clair Avenue, ko ga je neki sprevodnik vrgel iz voza in se je radi tega tako poškodoval, da je priš&l ob oko. Sedaj je že preskrbijo.
Kupid je napovedal letos neizprosen boj, vseui fantom ju dekletom. Dne 26. jan. je popeljal sledeča dva slovenska para v svojem avtoiuoilu .-»reče v zakonske slad--ko*ti: Ludvika Ogrinca. 27 let, 15706 Waterloo Road, in Marijo Česuik, IS let, 429 E. 158. St.. ter Antona Cejlias, :t:j let, 14705 Sylvia Ave., in Angelo iVsnik, 22 let, 42*» E. 158. St. l*ilo srečno!
rojakov je (kwbilo državljanske papirje dne 27. jan. na Com-4 » - ' ■ »»■ ■
»mon Pleas sodniji pred sodnikom Baeroun. Njih imena so sledeča: Joseph Zakrajšek. Michael Sve-tovie, Lawrence 13andi, John Ko-j mat ar. Frank Kapla. Frank Godec, Carl Šimoncie, John Ko m an, Anthony Sedlak, Frank Debeli jak. Frank Pavlin, Mat hew Zaje, Joseph Campa. Joseph Kopriva, John Strah. Joseph Levstek, Anthony Slak, Frank Kek. Joseph Zaletel, Joseph Sadar in Aloys i us Hrule. Mnogi izmed njih so dolgo čakali uar zaslišanje. Toda vsakega čakanja je enkrat- konec.
Lorain, Ohio..
Pred letom dni je umrl Frančiški Zore moa in ji je zapustil devet malih nepreskrbljenih otrok. Družina, se nahaja v največji revščini, radičesar so slovenska društva. v Lorainu sklenila, da priredijo skupno veselico ubogi dniži-I lil v korist. Yes dobiček gre za to , družino. Apelira se torej na usmi-jljena srca lorainskih rojakov, da .pridejo v nedeljo 6. februarja v največjem številu v Vi ran tovo dvorano, kjer bodo imeli dobro j zabavo za sebe, a obenem pa prepričanje, da so pomagali j*> svoji moči sirotui družini. Odbor na-, i znanja to Vsem rojakom v ved-|ii«n>t.. Odpri roke. odpri srce, oti-raj bratovske solze!
m^J-
/ ^
Boljševiki širno žnrinsko koga.
Amei otki poljcdeUki departmeut je prepričan, da boljševik^ govorni za razairjan je živinske kuge po večjem delu Evrope, to je t nc najbolj tlrainih bolezni, katerim je podvržena domara goved.
Domnev* *»e, da jt razširjanje te bolezni deT njih splošnega pr.j-«rama*uničenja in terorja in značilen je naeiB, kako se je to kuj:o h:ri!o. Holjieviki so gnali infieirane ali oknžene črede pred seboj v ozemlje, katere so hoteli podjarmiti. To je bila" me; »da. katere so se p« ^lii/rvali na Poljskem. Najprvo so okužili gmejo živino ter s tem eoseirii popolno i'oi»enj« d<*l»avo mleka in jrovejojfa mesa z» poljskih i i iv i .	^
' Živinska kuga. ki j«* h- dolgo časa ogrožala gov« jo /.ivino v različnih krajih vropc. je hvala Bogu neznana v Združ-nih državah, a > spričo dejstva, da je p<v>taia v Evropi slošno ra: »irj<-na. ne more I»■ t i nobenega dvoma, da se Im» uaš poljedelski di|»Hrtiaont poslužil dodoliiih nevarnostnih sredfctev. da prepreči prihod kiu:e V Ameriko. Navadna m*-toda infekeije je ona potom Žive Živa (i. N.'jilo pa se je, tU tudi koze. ovce »n kamele dovzetne za to bolezru in il» je mogoče razširiti tudi * pomočjo surevih produktov iufit-uranih živali
V šolanjem čaMl uveljavljeni- skupne odredbe poljedelske^ra, iu zalfclttdnišketirj* dei>tbrt«oent&, ki pre(»ovedujejo uvoz vseh stranskih produktov živali, iufi.-imnih u*Lživinske kuge in drugih sličnih b lezni. Vse k«»ie goveje živine, ovav. koz in srn. uvedene v to deželo, se mora razkužiti ua določen način, razen če se dokaže na uepobit'*n način, da prihajajo iz dežela, kjer živi nt ku ku<sa ne obstaja.
Vsprieo sedaujrga prevladovanja živinske kuge v Evropi, bi bilo treba uveljaviti spfošufc razkuženje \>*4» kož, prihajajočih iz K v rope. brez ozira na dež<Jo. iz katere prihajajo. Pretežna večina takozvanega patentnega usnja za čevlje, prihaja od žrebet. ki so se prej« divja potikala po rmkib »tepah. Trgovei s lakim iu»njem iz * (Mot sveta e preje zbrali vsakega pol leta na velikem sejmu v Nižnjem Novgotoda, kjer s« jc stavilo naprodaj na milijone (•kili kož. Vrtina teh Lož je našla svojo pot v to deželo, kjer se jih je ustrojilo.
Mogoče mu boljš^viki sne«Ui ali uničili stari še teh žrebet. ki so nakladala svet s svojimi kožami, a če so v Rnsijfr te kože gr© mad in in ee bodo končno prišle ua trg. bo treba velike pazljivosti, da se ne z&ne«e v to deže4o žit inske kug**.
Mi vemo, d« je \id zločinu> sedaj pri kraju, kajti uradniki, so nam utrdili to. Roparski napadi in streljanja, ki se vrše sedaj, so le za "h«e" in kadar kdo navrta kako blagajpo. stori to le iz člo-
vekoljnbnik nagibov.	JB ^ ff^JP	B I' 'Sf 1
• ♦ •
Zadnji ca* jo ,cU uide t«lf bandit z bieiklom ali bolniškim vozom ua lud&ih. Hitri avtomobili nas že dolgočasijo.
• • «*
*
Chicago ima neko damo-zločinko, ki vstraja pri tem. da poljubi avojih irtev. Zločinci poalajajo z vsakim dnem bolj peklensko r&finirani.
— Nadaljp moram ugptoviti, — je recel japonski poslanik t I*ondonu, — da ne obstaja noben tajen dogovor med Japonsko
in
gritanijo. =	k«: dela pozorne, - r ^
Nekaj o podkupnini in grrftu.
Hapisal A. Potokar, Bryant, Okla.
Prepričan ^elu. tla se je že marsikateri od rojakov vpraševal, kaj je «rraft. Po mojem mnenju je <naft neke vr-te bolezen, ki je zelo . razširjena po Ameriki. Obstoj grafta zavisi od volilcev -samih. C« je za vsakovrstne postave dovoljeno. da se jih predlaga in potrjuje, zakaj ;e ne bi naredila postava. da se sakega grafterja obsodi za nekaj dni na cesto. Podajte mu kup kamenja, pa naj ga razjbtolče, in kamen naj se potem porabi za posipanje cest. Volilci imajo to moe v svojih rokah, ali so je tako slabo zavedujo, da raj-£ trpe. ko jih grafter skubi na različne načine. Rajši hodijo do gležnov po blata? namesto po lepi eesti. Torej setrpini. ki ste zmoz-n; popolne angleščine, npiivajte na postavodajaJce, da napravijo postavo, ki bo prijela in tudi obdržala vsakega grafterja. brez razlike na spol, stan. službo ali bogastvo. Brez vsakega pardons: naj je ženska ali m ozki. delavee. ali posestnik. trgovec, uradnik,; snpan, odbornik; senator, kon-gfarian, ^overner iDiljardat.
Na eesto žnjim. kateremu se «rraft (dokaže. Pod robenim pogojem pa ne bi smela taka postava dovoljevati. kakšne denarne kazni, am-IVik vsaki bi moral odsložiti kazen z deloW
j Dokler pa bode podkupnina v takem teku, kot je dandanes, bo J tu graft obstajal, ce se vlada še j toliko trudi, da bi ga zatrla. Le I prisilite policija, uradnika, sodni-jkft in sploh vsakega, ki ima kakšen office od vlade, da bo moral I živeti od one plače, ki jo dobiva za svoje mesto, pa boste videli, kako dolgo bodo hotel! ostati v službi. Radi tega se toliko poteguje vsak za stolček, ker ve, da bode dosti podkupnine za eno alt drugo stvar. Da pa je postava kot že gori omenjeno in bi vsaki po nekaj dni tolkel kamenje na cesti, potem bi bilo treba na volilni dan iskati kandidata in se ne bi sami ponujali:
Ravno v tem ozira je" bila nve-1 javi jena probjbieija.
Kdo drugi je agitiral za njo, kot- edino le- polieij«, uradniki, vseh vnet in vsi tisti, ki so se na-
Peter Zfeaga
V	Čikagi pravijo, da se eita Za-laznikovo poročilo o razmerah v
Jugoslaviji kot 'Tisoč in ena noč'. * * *
Po mojem mnenju bi moral Za-laznik res peči tisoč in eno noč, da bi spekel kaj drugega kot masleni kifelje. *
* * *
Pater. Skaza poroča v zadnji Edinosti, da bo prišel v Ameriko slavni slovenski pisatelj župnik Meško.
Možak bo zašel-v slabo družbo,
če bo obtičal v čikaškem kloštru. * * *
Ničesar bolj čudovitega ni na svetu kot je ljubezen — seveda,
če je res ljubezen.
"* * *
Stara devica je žensko bitje, ki si domišljuje, ua «sovra2i možke. * i* *
V	New Jersey so ženski bandi-ti, v Oikagi so ženski banditi. Tako se bo žei*ska polagoma prikopala do'svojih "pravic".
* * ;
Neprestano mi pišejo rojaki!, zakaj tega ali onega po zaslugi ne okrcam. Zadnjič mi je pisal nekdo iz West Virginije, povedal pa.nI, zakaj bi bilo krcanje potrebno.
Prijatelj, precej dolg nos imam, teko dolg pa vendar ni, da bi do West Virginije segel.
v . #
Še
par dni, pa bo konec jared-pusta. Zakrajšek bo vlekel' ploh, ker se mu ni posrečilo sprijazniti
se s slovensko javnostjo.
* * *
Če piše Skaza vsak dan tri ure Ave Marijo, štiri ure Edinost, dve uri korieira, tri tire agitira, pet ur materijal nabira, šest ur študira, kako bi se prikopal dO novega denarnega vira in eno uro, munšajn distilizira, potem lahho sami izračunate, koliko časa mu ostane za molitev.
N. * *
Tudi Matija Pogorele in Ter-bovčev.Tone bosta«ta predpust vlekla ploh in sicer na pozlačeni keteuci.
. * * *
V	Združenih državah je stopet milijonov prebivalcev. Na vsakih 2100 prebivalcev pride po en milj ona r.
Vsled tega ni čisto nič čudno, zakaj je bila ** nekaterim ljudem
vojna veliko prekmalo končana. * » *
Najbolj običajni nasvet, katerega damo človeku, ki je v skrbeh. jec Oh, kaj bi te to skrbelo? • * •
V	Camden. N. J., je bil aretiran mlad. mož, katerega se dolži, da je izvrševal neko popolnoma novo obrt. Njegova Specijaliteta je obstajala v tem, da se je izpod-drsnil ob lupino banaie, katero je nekoliko preje vrgel na tla neki njegov tovariš v vozu. električne železnice, nakar je tožil železniško družbo za odškodninu radi dobljenih "poškodb". Ta svoj čedni posel je baje izvrševal v številnih mestih in sicer z menjajoč im se uspehom. Konoeno pa so mu vendar prišli na sled . .. Človek v re.suiei izve vsaki dan nekaj novega.
V * *
Možje, ki mi v ljubimkovanju - labi, so v ljubezni pogosto najboljši.
Slovenec je prišel
v Čikago
m
obiskal faro sv. Štefana. Ko so ga vprašali, kaj je videl tam, je odvrnil •
—	Tri osebe in obenega boga.
• » •
Bogat tovarnar je imel sila hudo in sitno ženo. Nekega*-dne je pregovorila svojega moža. naj odpusti služabnika, ki je~bil.pri njih že nad dvajset let. Služabnik je spravil svoje stvari skupaj ter stopil pred tovarnarja rekoč:
—	Jaz — jaz lahko grem. Toda smilite se mi. vi, ker morate ostati.
dejali, da bodo na račun prohi-bicije lahko brezplačno pili. Prvič imajo vsi. ti vampirji brezplačno pijačo, drugič destetero plačo kot so upravičeni, ker si določujejo plačo vsak po svojem okusu in potrebi Delavec p& plačuje in si domišljuje, da smo vsi enaki pred postavo. Resnica je, da smo delavci'res vsi enaki; ampak le na svoj način,
m
• StmoBloiianska reffifo ftatol. Srimuta
Ustanovljena L 1898 ^KgsZ^BF Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki:	i
Eredsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O.
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box; 106, Pearl Ave^Lor&ln, O.
Tajnik: JOSEPH. PISHLER, Ely,, Minn.
Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 624 N. 2nd Ave., W. Du-
• tilth, Minil.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK. &43 E. Ohio
St, N. S. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni Odbor.
MAX KERŽIŠKIK, Box 872, Rock Springs, Wyo.
MOHOR MLADIČ, 2603 So. Lawndale Ave., Chicago, IIL
FRANK ŠKRABDC. 4822 Washington St., Denver; Colo.
Porotni Odbcr.
LEONARD SLABODNIK, Box 480,
Ely, Minn. GREGOR J. PORENTA, Box 176, BL
Diamond, Wash. FRANK ZORICH, 6127 St. Clair Ava< Cleveland, O.
Zdroievatan Odbor.
VALENTIN PIRC, 319" Metdow Ave ! Rockdale. Joliet. 111. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd St*
La Salle, I1L i JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Av<n
Pueblo, Colo, j ANTON CELARC, 706 Market St»
Waukegac, 111. Ijetlnotino uradno glasilo: "GLAS NARODA".
Vae stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi dennrnc poSUjatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se po&iija na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom m obilen pristop. Kdor želi p*<Kiati član te organitacije, naj se zglaal tajniku bljižnega društva J. S. K. J. Za ustenovitev novih društev se pa obrnite na gL tajnika. Nov6 društvo se lahko vstanovi z 8. člani ali članicami.
Preti kratkim sem tudi eital, da je neka fanatična ženska primo-rala vse ueifelje. da so prenehali kaditi. Kot se sliši, se že njeno po- f stokanje izpreminja v postavo., Jaz bi ji svetoval, naj pride malo na jug pogledat, pa bo našla vsako deseto žensko v mestu, mi de-j želi pa skoro vsako tretjo, ki uži-j ve tobak, seve vsaka na svoj način.
Tudi med šolo obveznimi otroci j« dosti kadilcev. Naj dotična. ženska najprej opravi kaj takega' pri svojem spolu in pri šolskih o-trocih, potem naj se loti šele mož- ( kega spola.
Kaj pa modre postave? Pri teTi ( sta šele graft in podkupnina pri-, šla v pravi cvet. Bodimo priprav-J ljeni, da bo preeej za njim uveljavljena postava, da ne bo smel mož uživati v nedeljo nobene zakonske sreče. Kaj lahko se dojro-da vlada dovoli par biljonov na leto za nekaj sto tisoC* posebnih biričev, ki bodo nosili orožje -— električno svetilko, opremljeno z X žarki, s katero se bo dalo kar, lepo pogledati skozi zaprta vrata.j
Č*e bode neumnost tako hitro napredovala v bodoče kot je zad-, njih par let, naj se delavce le pripravi na najhujšo Šikano. kar se je človeški razum izmisliti more., Vem pa že v naprej, da bodo Te-1 'kli: Well, postava zahteva tako in mi smo prisiljeni jo spoštovati.
Tako je bilo in tako bo dokler i bomo na volilni dan hodili z zavezanimi očmi, oziroma zaslepijo- j nimi od sladkih in mičnih obljub.
Od volitev do volitev bomo garali. hodili po blatni pot*, pili vo-l do, namesto okrepčila Ter spali v; nedeljo za p*?čjo ali pa v Speli-, kamri. %
Tako je moje mnenje. Kako jo. Tvoje, sotrpin, tejra ne vem, upam; pa, da bo marsikateri mojih misli.1
Negovanjetotrok.
Otroška soba.
Ako je mogoče, naj ima dete posebno sobo za spanje ponoči in za igranje podnevi. Izberite si sclnčno sobo, polno zraka in svetlobe.
Deea-— kakor rastli/ie — uspe-! viijo ob solneu.
Otroška postelja.
Ako dete ne more imeti poscK^ j ne spalnice /ase. mora imeti naj-! manj svojo posebno posteljo. —j Ploščata, s snknoni opremljena j košara, je jako dobro ležišče te-i kom prvega leta in za žimnieo naj služi zložena vojaška odeja. Dovolj veliki kovinasta postelji-i ca more ravno tako dobro služiti j tekom vseh prvih šest let. ako jei rob postelje zavarovan po zave-j sah ali ograjah.
Mati mora naučiti dete na pravilne navade glede jedi, spanja, j kopanja, za uživanja svežega zraka in. gibanja. Treba previdno, privaditi dete za časa prvih tednov življenja, da zdravje, pokor-, ščina in samoobvlada dobijo trdna podlago. •
Svež zrak:
Dete mora imeti za stojo rast svež zrak, svetlobo in soince, —
Okna otroško spalnice naj bodo odprta in dete naj se enkrat na dan prezrači zunaj prostem zraku. Celo v zimski dobi moro spati dete v lopi pred hišo. ako 'je le obvarovana pred vetrom. 1'oleti pa lallko dete živi popolno-n» a pod milim nebom.
i
Spanje.
I Pustite, naj dete spi, kolikor more, ali pazite na to. da ne premeni noči v dan. Navadite ^a ; kmalu na dolgo, nepretrgano spanje, vsaj za šest ur ponoči. — (l>olg spanec navadno sledi kopanju in hranjenju sredi jutra; j d rug spance, navadno krajši, pa sledi navadno opoldanskemu lira-' njen ju. Običajno bi se ne smelo 'dopustiti, d>i dete spi v poznem 'popoldnevu, kajti drugače ne bo spalo ponoči. Vsi mladi otroci bi morali iti rano spat. Spravite dete v posteljo ob šestih ali sedmih in ne budite ga z igranjem ali za družinsko zabavo. Napravite mu vse udobno; soba naj bo mirna, hladna i it temna , in pustite, da trim zaspi.
i
Hrana.
Učitf dete že od začetka pravilne navade v hrani. S tem. da postavljate predenj pravilno hrano in ob p rave ili času ter pazite,
d-j jo tudi zaužije.
I Materino '.nleko je hrana narave. ali tudi ta oblika hranjenja n ore škoditi, ako dojite dete, kadarkoli hoče. Pevati novo hrano j v želodec, preden se prejšnja pre-, bavljena, napravlja bolno tudi ckI-jraslo osebo. Hranite dete 7. uro v roki in — ako spi — zbudite ga ob določeni uri. j Sok od sadja naj se daje lnanjeni i/, st(kleni«-f\ enkrat na dan po tretjem mesecu. Najprej I zadostuje zličiea pomarančnega soka. zredčeneira z vodo, ua praz-ln; želodec: doza naj se polago-|ma jiuveea na sok pol pomaranče-. I Rabi se lahko tudi sok drntrejra. {zrelega sadja, naprimer hruške ali pa sok kuhanega sadja.
Detetu je treba ponuditi tudi ^ zavrele vode vsaj po dvakrat na t«den. Za časa vročine naj se daje detetu le napoje hladne vode, kolikor si zaželi — od ene do šost unč na dan po dobi deteta.
Opomba: Otroški oddelek pošilja vsakemu na zahtevo brezplač-•no knjižice o negovanju otrok in mater. Ako želite take iztiso ali !oseben nasvet, obrnite se na I'. S. I Children's Bureau, Department of Labor. Washington. I). C.
\
Obletnica žalostnega spomina.
Dne 16. januarja je minulo eno llfito; odkar je bila vpesljana splos-• 11a prohibicija kot posledica lSga i amendment a. Da suša ni prinesla jAmeriki onega blagoslova, kot so ■ ga prerokovali suh ask i aj>«stoli, [nam pričajo dnevne aretacije j vsled fcršenja postave med vsemi j sloji. Koliko tisoč ali miljonov j slučajev kršenja se zgodi, kjer |Zapre •prohibicija obe očesi, da ji j ni treba napraviti sramote kak-jsni "odlični*' osebi! Na drugi strani pa bi dobili silno žalostno 1 sliko, ako bi statistično pregledali. koliko zdravja je bilo uničenega v tem letu vsled škodljivih in pogostokrat tudi strupenih pijač! j Tz tega sledi, da jc prisiljena pro-; hibicija vse drugo poprej; kot p^ dobrota za narod,»
Pokora.
roiora.
• ! A.	--
P.QYMt U čjuov Ludovika XIV.
_ „ _	Angleški spisala Lad v Ueorgina Fullerton.
mj 1 L
(Konec.)
4 4 Ev genija", je rekel, "ne sili nie, da bi «e hujše občutil svoj zločin. Ne daj mi vzroka mialiti, da je moja nizkotuo»t v tvoji h lni&lih znižala pri meni čut, ki ga imam za dolžnost in čast. Ali ne vidix, da je edina pot, ne izbrisati krivde, kajti to je nemogočtf temveč pokoriti se v neki meri zanjo n tem, da počakam obsodbe in prejfttetn smrt od svojih hrabrih tovarišev? Ne jokaj tako bridko, draga moja! Sinoči bi pač smela plakati nad usodo ponižanega čl a veka pred seboj; toda 'nikar je odšlo p um o, se čutim bolj p->gum-iK-gu gledati ti v obraz in kamen na mojih pr*ih je nekoliko lažji; popolnoma pa bo odstranjen, ko bom stal na dan izvršitve moje obrntdbc pr*-d puškami. Takrat iu tam Ikjiu prvikrat zopet prosto diluri od ou« ure, ko sem padel. 1'ovej mi, da čuti* tudi ti tako luxkor jaz."
<Si. Imj ms je vrjjla stricu okolu \ rata in mrmrala: '
lJa, čutim, toda to mi trga
»reč."	!
v ltog te blagoslovi radi teh prijaznih be*w*ii. Kvgenija! Sedaj mi
pa pomagala pripravljati se na *mrt. Zadnje čase nisem imel mnogo časa. da bi izpolnjeval svoje verske dolžnosti. Daj mi molitveno knjigo, in stari župnik pri sv. .Jakobu — ali je še živ! — me putovo obiNČe. ako ga naprosiš. Nisem mislil, da se bom kdaj zopet počutil tako mirnega na zendj*, kakor se počutim sedaj pripravljen za svoj greh pretrpeti pogumno tudi za&iuženo kazen."'*'
V naslednjih dneh so bili prijatelji g«M|»e St. Ixi osupn jen i, ko so jo videli vso spremenjeno. Na v>o moč se je trudila, da bi bila videti vesela, kadar je bila v dru-' ibi; t'nJa lahko je bilo '»paziti, da jo tlaei Vieka skrivna žalost. Oble-j dela je. kadar je zapel zvonec pri vratih, in se tresla po cMehn životu kakor trepetlik«, kadar so| prinesli kako pismo. Navsezadnje j»* dospelo pismo, ki je. bilo na^ stovljeuo na njenega' strica in na katerem se je na zavitka nahajalo inie: maršal de Villars. Poklekni-( I a je za trenutek, da bi izuolllaj kratko molitev, nato je nesla pis-| liio g«»ri v v»l»o. katere gospod de Ponte ni zapustil, odkar je prišel v hišo.
"(N,! Tukaj je I" je rekel, ko! jo je v klel vstopiti s pismom v j roki. Prebral ga je počasi skozi in skozi, nato pa je povzdignil j svoje oči proti nebu in rekel: "Moj Rog, ne moja. temveč Tvo-ja volja naj s«- zgodi!" in podal je pismo svoji nečakinji.
Pismo se je glasilo tako-le:
"!tr«>4c dvoma je nt učno in jm-j ni/evatno za človeško naravo, tla w j»» m«»i. ki štirideset let nik<t»r| ni izgubil pognma, mogel izka-j /.ali tako uezvesteg« samemu webi in lirzveslega najbolj sveti vseh-
<loUbl<wti, Vendar je tudi tolažil-!
• j
no videti, da se ta mož takoj po. svojem obžalovanja vrednem pad-' eu satu ponudi pokoriti se panj z edinim sredstvom, ki je v nje-) govi moči, da prostovoljno izroči! sVi»je življenje, da izbriše svo.iej g reke iu da |x»pravi slabi vzglod.! ki ga je na svojo nesrečo dal drugim. T« vt moja čutila, moj txbo^i prijatelj; to tudi čutila vseh naših hrabrih častnikov. Mi ne moremo zakrivati tvojuga ]>ogre-ška, ali te oprostiti srauioie, ki je v rtrzi s tako očitim kršenjem dolžnosti; pouiihijemo te pa is vsega sr»-a in nočemo soditi človeka. ki {Miniftdi t »ko /zloščenje. ki je r njegovi moči. u dejanje, za katero se je dovolj pokoril s svojim obžalovanjem. Sprejmi torej moje prijazne želje in tudi one vseh svojih starih prijateljev. Nebo in čas naj olajšata Tvojo ža-l«»t radi nesreče, ki je bila skoro ravno tako velika za Jias* kakor je bila za Tebe.
Maršal de Villarn.
^ Du Quesnay, sept. 1709."
4* Brgenija", je rekel gospod de Ponte. ko je preeitala to pismo. **daj mi ono škatljo, ki je blizu tebe in nekoliko pisemskega papirja."
Odprl je Jikatljo in vzel iz nje križee hv. T/udovika ter zrl nanj i oliko časa, dokler ni bilo vee mogoče v stavi jat i silnega navala čiovtike žalosti. Za trenutek časa
-e je boril sam s seboj, nato pa je zaprta bol strtega srca raz-jgnala vezi ter našla duška v potoku grenkih solz. Gospa St. L»o se mu je vrgla v naročje in oba-dva sta dolgo molče jokala.
"Vzemi ga", je dejal, 44in položi v papir; sedaj mi pa pomagaj odpeti moj meč. Tvoje male roke so imele nekdaj navado igrati se z njegovim ročajem; sedaj mi j lahko nekoliko pomagajo. Daj, da! ga še enkrat pogledam, da ga še enkrat držim v svoji roki, kakor sem imel navado storiti pred svojim padeem. Sedaj ga pa vzemi! proč. Pošlji ga z mojim križcem j vred gospodu Villarsu iu mu povej. Kvgenija. da sprejmem dovoljenje živeti nadalje kot ostro,1 t«*la pravično kazen za svoj j greh."
(M tega tlne dalje je smatrali gospod de Polite svoje pomiloeiee-! nje kot svojo obsodbo. Obwodil je| samega sebe v dolgo potrpežljivo luučeuištvo neprestanega poniževanja. Živel je nadalje v onem starem mesta Calais, kjer je bil rojen, kjer je bilo še vedno živih toliko njegovih slavnih spominov in kjer je bilo vedno mnogo vojaštva. Ni se skrival pred očmi ljudi, kajti, ako so ga vojaki za-nieljivo pogledovali, se mu rogali in ga zasmehovali, vsprejel je to za del svoje .obsodbe, del svoje pokore. Hodil je jh> okopih trdnjave. kadar so vojaki tam postajali. in hodil je mimo vojašnie, kjer s<> stali častniki, v svojj uniformi. hodil pa je brez meča ob strani iti brez križca na prsih. Hodil je v cerkev in sedal v zadnje kl^pi, kjer se zbirajo reveži. Ko se je vršila vojaška maša in so
vojaki med povzdigovanjem pre-zentirali z orožjem, je ou sklonil
svojo sivo glavo \ ponižni potrtosti.
(ios-pa St. I>» je bila vdana sa-luotarnemu staremu možu kakor Ruta Naomiju. Kljub njegovemu; ugovarjanju se mu je pridruže-vala na njegovih izprehodih in klečala v cerkvi poleg njega. Svojega otroka je večkrat posadila njemu na kolena in ga učila ljubiti ter spoštovati strica.
Nekega tine je pokazal deček s svojim malim prstom na oni del plašča, kjer bi moral biti križe«% in rekel: "Zakaj pa ni tam križec?" In kakor da bi ta misel navdala drugo: 44In zakaj ni taiu nobenega meča?" je dostavil ten se dotaknil pa*u svojega strica.
Zabolelo je to nedolžno vprašanje otrokovo grofa de Ponte v dno srca in temna senca s«* je prikazala na njegovem obrazu; toda storil je obljnlw. da se nikdar ne Ustraši sramote in da izpije kupo poniževanja do dna. Prenašal je vedno preziratije ljudi, zato zd;tj tudi ni mog^l omahovati preti nedolžnim pogledom otrokovim.
"Det*ko moj", je rokel, ''nekdaj sem bil prevzeten in sem zaupal v svojo lastno moč; potem pa j«- prišel dan. ko mi je Rog vzel oboje: in onega dne sem zbežal z bojnega polja ter postal ne-srtmVn bojazljivee. ki nikdar vtč ti« sme nositi niti meča, niti križ-ea pravega vojaka."
Otrok je ]>ogledal staremu možu v obraz in njegova lica so žarela kakor o^e-nj.
*4Bojajljivei ne govore resni-ce"\ je rekel. 44 Pogumno je od. da rečete, da ste bežali/*
Tek oin časa so ljudje s spoštovanjem gledali na vojaka, ki tako pognmno nosi pokoro. Itesede, Itesede. kaiere so šepetali, da jih je slišal, ko je ^opal po ulicah v cerkev, so bile besede prijaznosti in soeutja. Začeli-so ceniti srčnost te dolge in ponižne pokore. Na ulieali in na trdnjavskih okopih mesta Calais, brez križca na prsih in brez meča ob strani, je bil grof tie Ponte v očeh- Boga in ljudi večji junak, kakor tedaj, ko se je boril kakor lev pri Blen-heimu in Ramilliesu ali kot -poveljnik hrabre čete na zidovjn
trdnjave Lille.
■ ■ —■ - i. ■.■ -... ------
853 E53 ESS S&S SSSS E5S
M
Iščem svoja brata MIHAELA in ' JAKOBA BBČAJ. Rad bi jima
sporočil - nekaj važnega, zato f tem potom vljudno prosim vsa«
kogar, kdor ve za njuna naslo-i va, ista naznani bratu; U udu If
BeČaj, 356 W. Main St., Rock-
wood, Pa,	(29-31—1/
OtiAS XAR0DA. 81. JAN. 1921
Japonski prestolonaslednik bo obiskal
Ameriko.
Tudi kraljevske ?n cesarske živine so se pričele zanimati za Ameriko! Soglasno z obvestilom, ki je bilo ravnokar izdano, bo obiskala njegova cesarska visokost, kronprinc Hirohito iz Japonske predsednika Hardinga in Ameriko tekom bodoče spomladi. Pred part dnevi pa smo izvedeli, da bo obiskala Ameriko tudi rumunska kraljica Marija. Že preje smo imeli čast videti na demokratičnih new-vorskih cestah princa iz Walesa ter belgijskega kralja in kraljico.
Obisk japonskega prestolonaslednika pa je brez primere, kajti še nikdar se ni zgodilo, da bi odšel kak japonski kronprinc na kak' neformalen obisk v inozemstvo. Glasi se, da bo potoval incognito in da se bo« kar največ skušal izogniti ofi^ijelnim. sprejemom in slav-nostim. NajprvO bo obiskal glavna mesta svropskih zaveznikov Ja-' :pon«*ke ter prišel v Ameriko na svojem povratku domov. Potovanje je bilo določeno že za preteklo leto, a je bilo preloženo radi težke bolezni njegovega očeta, japonskega cesarja.
Oni Amerikanei. ki so videli opereto Mikado, si ne smejo pred- j stavljati. da izgleda mladi kronprinc kot junak te operete. Princ Hi-i obit o nosi vedno evropsko obleko ter evropsko prikrojeno ttnifof-' mo in za uživa evropsko brano, celo a- svoji privatni palači. On je nad 1 povprečno višino in težo japonskega mladeniča, starega skoro dvajset let. kajti rojen je bil koncem aprila 1901. Ima široko čelo, živahne oči in njegov obraz nosi resen izraz-.
Njegova vzgoja je bila moderna in zapadua, kar se tiče športov' in telesnih vaj.	' {
Zelo skrbno je bil tudi vzgojen v znanostih in o njem se glasi, ' da je prav posebno dobro podkovan v aritmetiki in zgodovini. Po- ' tem ko je obiskoval šolo za japonskr visoke plemenitašc. je bil ou s petimi drugimi deležen posebnega vežbanja v gotovih predmetih. —; Eden njegovih vzgojiteljev je admiral Togo, ki ie uničil rusko bro-1 do v je in ki bo najbrž spremljal mladega kronprineu na njegovem potovanju po Evropi in Ameriki.	!
Zadnja štiri leta je bil princ Hirohito kapetan v armadi ter poročnik v mornarici. Po zaseden ju prestola bo ou sto triindvajseti ce-' sar iz svoje dinastije in njegova hiša je vladala brez prekinjenja i dva tisoč ill petsto Set nad deželo vzhajajočega solnca. Formalno .je bi! i: -roličen kot prestolonaslednik leta 1916. Tekom bolezni očeta je zastopal slednjega pri otvorjenju japonskega parlamenta ter sprejemal diplomatične zastopnike drugih dežel.
Pred enim letom in pol se je objavilo njegovo zaroko s prince-sinjo Nagakol. lepo šestnajst let staro deklico iz družine Kuni.
Princa opisujejo oni, ki ga poznajo, kot dobrosrčnega, resnega in mirnega človeka, ki pa je kljub temu odločen in razborit. Upati je, da ho napravil v deželah, katere bo obiskal, prav tako ugoden litis. kot ga je napravil njegov kolega, princ iz Walesa.
Torej Banzai njegovi cesarski visokosti, princu Hirohito!
Zmaga IIL inUreacioDale na Francoskem. J
Za novoletno darilo je dobila francoska republika boljševiško. politično stranko. Po čudnih potih je hodila ' Združena socialistična stranka"' od začetka vojske do trenutka, ko je postala komuni-' ^tirna. Meti vojno so socialisti« kakor povsod, tudi v Franciji, zvesto služili domovini. Mb. Thomaj je prevzel ministrstvo za municijo,' spomin na Marxa in njegov razredni boj je obledel, vsi protivojni revolucionarni sklepi socialističnih kongresov, njih antimilitarizem,
njih smrtno sovraštvo do kapitalizma, vse to je bilo pozabljeno. _I
največji patrijot ne bi mogel grajati domoljubja in požrtvovalnosti te stranke med vojno.	j
Tem bolj nas mora presenetiti rozultat kontrresa v Toursu 26 —{ 31. decembra, kjer je stranka z velikansko večino sklenila pridruži-' ti se tretji internacionali.	I
Leta 1916 in 1917 se je začela zbirati mala skupina komunistov.l "Zimmerwaldovei". takoimenovana po prvi mednarodni in medvojni konferenei v švicarskem mestu istega imena,od 5. do S. septembra 11*15. Ta >truja je meti vojno naraščala in postala posebno vidna po ruski revoluciji. Tukaj so prvi začetki današnje komunistične veči-r.e: do premirja je socialistična večina ta uporni duh v svoji sredi holikortoliko krotila. Po zmagi so se državne meje odprle in iz Nemčije so prihajali bridki očitki nemških socialistov, da so se franco-] vki tovariši slepo udinjali grabežljivi politiki francoske buržuazije, katera hoče uničiti Nemčijo in s tem tudi nemško revolucijo. Grabežljivost ententnih velesil na konferenci je tudi bila vzrok da so se mn*gi socialfcti odvrnili od vladne politike. Osobito pa je slabo vplivalo vedenje Francije napram Rusiji. Največji socialistic ni patrioti niso mogli zatajiti v sebi nekega tihega občudovanja preti rusko revolucijo, ki je strmoglavila največji absolutizem ua svetu. _
Zbudila se jim jo socialistična vest. ki jim je očitata: Smmota, da podpirate vlado, ki udriha po socialistični Rusiji, ki duši socialistično Nemčijo! Grešniki so se spokorili. Tako je v teku 191><. leta izginilo naradno edinstvo in v državnem zboni sta stala nasproti nacionalni blok meščanskih strank in "Parti socialiste uuifie". Kam sedaj? Ali naj ostanejo socialisti osamljeni, ko so bili preti vojuo t#ko krasno ofganizirani v drugi internacionali? Komunisti, še vedno v manjšin*, so kričali; "V Moskvo! Tam je pravi socializem, prejšnja socialistična zveza je med vojsko propadla, ker je ni znala preprečiti/' T>nigi so skeptično odgovarjali: "Res je, da smo bili poraženi. da smo buržuaziii pomagali, to je greli, ali tudi "Ljenin gre predaleč. Napravimo čisto novo mednarodno zvezo socialistov, kjer bo za vse prostora." In res. v marcu 1920. na kongresu v Strassburgu je P. S. U. F. (Parti Socialiste Unifie Francais) sklenila obsoditi svojo medvojno politiko, a tudi v Moskvo ni hotela brezpogojno —■ Mala četa komunistov pa je narasti^ do ene ti€>l jiue cele stranke.
Franeoska politika je to evolucijo v smeri proti levici samo pospeševala. Uničenje Turčije, aktivno 'podpiranje carskih generalov.! notranje gospodarska zmede, vse to je zbujalo splošno nezadovolj-j stvo. ki se je s spretno propagando^porahjlo v prid komunizma.
Po strassburškem kongresu sta Odpotovala Frossard in Caehin v Rusijo, da se z Ljeninom osebno dogovorita o pogojih za top v komunistično mednarodno zvezo in da vidita na lastne oči. kakšne uspehe je dosegel ruski proletariat. Prisostvovala sta kongresu komunistov v Moskvi in takoj telegrafifno poročala domov, da se ne moreta dovolj načnditi republiki dravskih in tynet$ih sov jet ov. —' Bflo je razumljivo, da je francoski socialize«, - tem trenutku odloč-J no krenil na pot proti komunizmu. Odposlane* w J se vrnila kot bo-, ljsevika, v rokah pogtie, ki jih je slavil L jen in m vstop v tretjo in-, ternacionalo: "Iztrebite iz svoje srede vse izdajalce, spodite iz sv o-! jih vrst socialpatriote. nastanite nož na grlo Longuetu (Longuet je. voditelj zmernejše stroje^: potem, Molioste-očiščeni, bcete pa sprejeti v našo sredo." Tako je ukazal Ljenin francoskima/zastopniko-, ma in formuliral pogoje v 21 točkah, ki so odslej oficijelni pogoji za! vsako socialistično stranko, ako želi vstopiti ▼ tretjo in ternacionalo. I Od julija do decembra se je vršila v krogu stranke strastna propaj ganda. Frossard in Caehin sta navdušeno pripovedovala v časopisju, in po shodih, kaj sta videla v prolčtarski Kusiji. Ako bi bilo dovor| Ijeno na kratko rezumir&ti vsebino-njihovih člankov, jih očistili od praznih fraz in puhlega slavospeva, bi.se lahko reklo, da^so tudi. njilt oči videle umirajočo'državo, razdejano industrijo, desorganizirano produkcijo, gladnti in nago ljudstvo, močno rdeeo armado, ki tira ruski narod v večno vojsko; toda njih.zaključek iz te^a je čisto drn ! gi: Rusiji svoboda! Rusiji miri potem bo boljSevizem ustvaril soci-&i«ti$»i raj, kajti požrtvovalnost je velika, delo je
111111 11 »■ ^m^mmmmmmmmm
Ta propaganda je učinkovala in proti koncu novembra je bilo že sigurno, da bo komunizem prevladal. K temu je prifjia vladna reakcija, ki je pokadila nekaj komunistov v ječo in taftb. izzvala še večje navdušenje francoskih komunistov, ker ničesar ne ljubi Francoz bolj kakor svobodo. Parti soeialiste unite, združena socialistična stranka sama je bila obsojena. Kakih šest struj se je pojavilo, ki so zelo lepo slikale socialistično "solidarnost^'. Akoraiwia*je politični boj v Fraueiji na splošno mil in vedno dostojen, so se v boju med temi struj ami strasti razvile" včasih do one višine, ki je pri nas nekako domača, kar pa je za Francijo nekaj izvanrednega. Na zut naj pa je stranka še vedno bila "enotna".
Kongres, ki se je otvoril dne 26. decembra v Toursu, je imel nalogo prinesti/jasnost v to zmedo in pokazati, kako dale« so ze prišli Zjmmerwaldovci v svojem razvoju. Pet različnih struj, druga drugi smrtno sovražne, se ji bojevalo na-kongresu "združene" socialistične stranka Dvorana, je bila rdeče obita in na prednji steni se je bleščal na rdečem dnu zlati napis: "Proletarei vseh dežela, ^združite se!" Kakor porogljiv nasmeh je bil ta krik po združitvi na kongresu. kjer se je proletariat med seboj zmerjal in kjer se je edinstvo razklalo, ker to edin«tvo ni zasnovano na etični podlagi, j Ako bi smeli našteti teh pet struj, bi jih razpredelili v sledeče:' j 1. Boneourjeva struja zelo zmernih po imenu socialistov, rekel bi ministrskih kandidatov. Ta je bila že od začetka obsojena. — 2. Re-' | nauldelova struj a, ki je bila za II. interuacioualo, to je, naj se soei-aiisti organizirajo na prejšnji predvojni podlagi. — 3. L. Blumova (jud) struja, ki se že nagiba malo na levo, pa želi samo popolno svobodo in neodvisnost od Moskve. — 4. Longuetova, kateri je Ljenin nastavil nož na grlo. To so takozvaui "rekontruktorji", ki so imeli Iv marcu veliko večino v^Strassburgu. V Moskvo ne gremo, tudi med-| vojni socializem obsojamo, ustanovi naj sc nova, mednarodna organizacija, v kateri bo za. vse prostora, tudi za-patriote, ako napravijo pokoro, Ljpninove diktature pa ne! — Peta skupina Frossard - Caehin, boljševiška večina. — 6. Iz knrijoznosti bi navedli še ent) stiu-i jo, nadboljševike (Heine, Leroy), ki hočejo že jutri začeti z revolu-, c; jo. ^	*	J
| Po štiridnevni debati, zelo strašni in zelo burni, med katero soj |se dvigali stoli in so tekle solze, se je izkristaliziral sledeči rezultat: Komunizem je dobil 2208 glasov,- Longuet 1022 giasov; Blum ni gla-'soval; nadboljševiki 14 glasov; Ren&udel 60 glasov. | To je izid glasovanja! Med petjem interoaciouale so se sodrugi razšli in so dne 30. det-embra ločeno nadaljevali svoj kongres.
Oya mrtva goloba.
_______ m
Dva evropska dečka. — njih narodnosti in starosti se v poročilih ne navaja, — sta povzročila v Bombaju, v Indiji, pretekli pon-deljek velik upor, ker sta ubila par golobov na cesti. Te ptice so namreč svete za številne Indijce in tekom nemirov, ki so sledili neprevidnemu dejanju dečkov, je morala polit5 ja vzeti pod zaščito oba evropska dečka ter tudi nekaj Indijcev. V torek sta bila borza ter trg za bombaž zaprta radi splošnega ljudskega razburjenja ter se 2e govori o generalni stavki, ki naj bi dala izraza globokemu ogorčenju, katero je povzročilo usmrčeuje teh dveh živalic.
Ta?dogodek opisujejo v poročilih iz Bombava kot resen dogodek, in vsakdo, ki pozna zgodovino Indije, bo spoznal takoj, v čem tiči izvanredna. nevarnost tega dogodka. Opaziti je namreč resen nemir vsepovsod radi različnih faktorjev in vse, kar razburja verska čustva precejšnjega dela naroda, ima lahko izvanredno vznemirljiv učinek.
Eden izmed vzrokov, "ki so prispevali h groznemu uporu. Indijcev leta 1857, je bil ta, da so ino-hamedanskiin Sipo jem. to je domačim vojakom? dali patrone, namazane s svinjsko mastjo in lojem. Za Indijec je krava sveta žival in izgubil bi takoj svojo kasto Če bi sc dotaknil katerekoli stvari, napravljene iz njenega mesa ali masti. Mohaiuedancein pa je prepovedovala njih vera dotakniti sc katerekoli stvari, prihajajoče. od prašiča.
Kot znano je bilo treba pri starih patronah odgrizniti konec, da sc jih pripravi m eksplozijo. Indijci in mohamcdanci so bili strašno ogorčeni vspričo tega, kar ni 'predstavljalo nit? drugega kot po-jvrsnost in kratkovidnost od stra-:ni angleške vlade. Angleži so rabili celo leto, da so dobili nazaj j vse važne pozicije, katerih so se 'polastili uporniki in kdor je čital 'zgodovino tega upora, temu je tudi znano, koliko krvi je bilo prelite tekom te usta je in koliko nedolžnih žrtev je moralo v grob.
Na podlagi tega, kar smo ravnokar omenili, se lahko razume resnost položaja, ustvarjenega v sle d neprevidnega postopanja dveh evropskih dečkov. Usmrčeuje golobov ima med pretežno ve-I rt no domačinov v fndjji pomen, I ki presega vsako pojmovanje molkih in žensk« vzgojenih v zapad-nih idejah in nazorih. Tako deja-'nje se stavlja v isto'vrsto kot o-1 sk runj en je svetišča*
Zlobno uničenje altarne posode ter pošvečehih kipov in podob ▼ 'naših cerkvah bi ne vzbudilo več-jjegp ogorčenja kot se je lotilo Indijcev vsričo usmrčenja dveh golobov! •"-•■*
|; To, kar je pomenjafo "za dVa mlada dečka le "Sport-", je imelo že resne posledice ter bo še belilo glave angleških odministratorjev in državnikov. ! -—-
ra(25s«5aiSHS!BaiMS
Pacient: iir zdravnik,
Ponavadi misli človek, da gre le za to, kako postopa zdravnik z bolnikom ali pacijentim, a treba je tudi^ugotovitj, da kako mora bolnik postopati z zdravnikom, kajti to vprwaanje je važnejše kot se splošno domneva. Vsled tega hočemo navesti tukaj naslednja priporočila:
—	Ne kliči JBravuika za vsako malenkost;
—	Če je mogoče, pojdi sam k rd ravniku, kadar uradu je ter mu na fa način prihrani pot.
—	V slu'Vij'1 mrzlice pokliči zdravnika vedno k sebi ter ne r>ojdi k njemu.
—	Naroči zdravnika pravočasno, še p redile odide z doma.
—	N* n«t*£l zdravnika za kak določen dnevi i i čaa. temveč čakaj mirno, da prideš na vrsto, razven če gre prktem za nujen slučaj.
—	Ne naroči zdravniku, naj pride takoj, če to v resnici-ni potrebno.
—	Ponoči kliči ztlravnika le v resničnem nujnem slučaju.
—	Tudi. v nedeljo pusti zdravnika pri miru, razven če gre za nnjen slučaj.
—	Pomisli, da ima vsak delavec in vsled; tega. tudi zdravnik^ pravico do nedeljskega počitka.
—	V slučaju sile ne pokliči ta-k6j vet* zdravnikov, ter fiokliči drugega, če prvega v resnici ur »•ajdeš doma.
—	Ce si pa v razburjenju po-L;?caJ več zdravnikov, odpovej pravočasno
—	Pripravi vse za obisk zdravnika. da ne bo nepotrebnih zamud, namreč milo. votlo, prt, pero in thito i«i kar je še treba. Zapiši si preje, kaj ho-"eš vprašati zdravnika, da kaj ne pozabiš.
—	Tudi v njegovem uradu ne ztrdržuj po nepotrebnem zdravnika. z vprašanji.
Nasprotje med psom in človekom.
Šerifi vseh 88 countvjev države Ohio so imeli svoje zborovanje v Columbusu. Šerifi imajo nadzorstvo nad jetniki v preiskovanih zaporih. Pri zborovanju se je dognalo, da postava priznava šerifom po 60 centov na dan za hrano vsakega jetnika, dočim če šerifi zapro kakega psa, jim postava do-: vol ju je 50 centov na dan za pre-jhrano psa. 44To kričeče nasprotje med psom in človekom se mora (odpraviti", so sklenili šerifi na -konvenciji.	• '
Sloveča Pabstova pivovarna pre-
I Tukšlt^obratovafe
Dne 1. januarja je prenehala
svojim obstankom Pabst Brew-ting Co., ena, največjih piyovarvsc . y Milwaukee. Wis^ katere pivo je bilo znano širom Amerike. |VWtanoviIi sta se dve novi družbi t imenom Pahat Corporation iii Pabst Realty Co., ki sta kupili vse premoženje in vsa zemljišča od pivovM-n^	____j__
t
NABNANIZX> IN ZAHVAI.A.
Tužnim srcem naznanjam prija-eljem in 2aiancem žalostno vest, ia je moj dragi mož oziroma oče } IGNACIJ TERŠINA
lne 16. januarja 1921 ob pol 10. iri dopoldne umrl nagle smrti, rzrok smrti je srčna bolezen, na" tatwi je bolehal že nad 5 let, si-;er jv pa še delal do zadnjega, se tisto nedeljo zjutraj je vstal iot ponavadi vesel in šel k sosedu >omagat prašiča klati; ko se je lobro pripravil k delu, se je naenkrat zgrudil na tla in bil takoj urtev.
Pokoju i je i l rojen v vasi Tiv-iče, fara Škocjan, okraj Mokronog, Dolenjsko, ter bil star 50 let. ^ Ameriki je bil 21 let. Tukaj zapušča mene žalujočo, soprogo iu ) otrok v starosti od 3 do 21 let ter svaka, v stari domu ,ini pa Urata in sestro, Ce sploh še živita. Pokojni Ignacij je spadal k d vena podpornima društvoma in si-*er k št. 50 81)PZ in št. :J5 SS.MZ, >be v Franklinu, Kansas, ter k organizaciji United Mine Workers if America št. 221^. katera so mu Jart^vala v«m* v zadnji pozdrav er ga spremila k večnemu počit-cu na katoliško jiokopališčc v Frontenae, Kansas.
Tempotom se najprisrčneje za-ivaljujem družinama Gašper Le->kav ic in Martin Berlazmk za ijih postrežbo in pomoč v tej ža-ostni uri: posebno se lepo zahva-jujem njihovim soprogam, ki sta jrečuli celo noč ob moji strani in nojih otrok. Srčna hvala družini Fohn Ilrovatovi, ki <wi pokojnega [gnacija lepo spravili na posteljo :er imeli trud ž njim v času njegove smrti. Lepa hvala društvom ca vence, kakor tudi družim John Dobrave za podarjen venec in Imžini Anton Zemljak za šopek ?vetlic. Lepa hvala tudi njegove-nii svaku za vso postrežbo in <lo-
n-oto, kar je storil v tem usode->olnem času. Tu-di se najtopleje zahvaljujem sosedom ter sploh •sem, ki so. prišli od blizu in da-eč pokojnega Ignacija na mrtvaškem odru obiskat in ga spremili x zadnjemu počitku dne 38. jan. jb 2. popoldne.
Ti pa. dragi mož oziroma oče, počivaj v miru in naj ti bo lalika iraerlška žemljica, duh tvoj pa ostane za vedno med nami. Žalujoči ostali: Mary Teršina, soproga. Wick, Prank, Joe in John, sinovi. Agnes. Prances, Rosie, Annie in Louise, hčere. Franklin. Karf.. 24: jan. 1921. (28-31—1)
Tisočeri sla re v
Juvito Krvni Caj
Zakaj bi vi ali katerikoli v vaši ll-užini še nadalje trpel vsled odčnili, ledičnih, jeternih ali črevesnih bolezni, glavobola, neprt?-»ave. zaprtja* revmatizma, bolečin v križu, nečiste krvi, prcTiladov in \ašlja. če vam bo dal JUVITO KBVhl ČAJ, sestavljen iz naJčiS-ejSih in najboljših želiš«-, rastočih ia vseh krajih sveta in uporablja-jočih od tisočerih, hitro in trajno pomoč.
t~*e jf vaš lekarnar ali *rr««opr slavujno brtz. njoga. ue vzemite ničt-sar drujje-ca, ani|>ak. i>o>ljitc nam	za veliko
družinsko ^katljo. ki tx» zadostovala za s-todvajset dni. aH $5.00 za 0 škatelj. Iienar dobite nazaj. Ce ne boste zadovoljni z usjiehi.
Juvtto Laboratory
Mh Hills Braoch 50, Pittsbargh.Pa.
P. S. Z veselic« vam bomo poslali brezplačno po&kušajo, ie pišete ponj o.
Dospelo je novo suho grozdje.
Moška tel salo sladke debela jagode, boksa 90 tnstor KI.—
dpar gToadje največje in naj-sladkejše, jagede boksa 00 .fantov ........... .. $11.50
Malo into gjrško gToadje, ae-l t lp sladico« boksa 50 funt. $8 —
Pošljite $3.00 na račun vsake bpkse ki jo naročite iu po-
y slali bomo takoj*.
i
, Balkiut Importing Co.
, 51:— 53 Cherry St.
New York,
•WHW^wwbrj__i. m
1
ŽENSKA VOJNA.
Zgodovinski roman. — Francoski vpisal Aleksander O n m a s.
Za "Olu Naroda" priredil O. F.
A
n
i— i m

GLAS NAHODA. 31. JAN. 1921


M
PREONO SE ODLOČITE
*a »tojo družino sorodnika aH
prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da s ga potnik sam kupi, pišite najpr ▼o za tozadevna pojasnila na sna no in zanesljivo tvrdko
VKilK KlfMB,
Owthsdt M. mmm T«k I. T
I
.POTREBUJEM	^
.se vedno IGO dobrih drvarjev.
Imam
s
par dobrih mest za dobre
boardingbosse. Plaea za delati dr-va je $3.50 od klaftre. Vprašajte pri: AV. (J. Guneheon, Smetliport, McKeau County, Pa.
(28-31—1)
Blaznikova Pratika
Cena je 15 centov.
Posebno isdajo za Ameriko «nio prejeli iz starega kraja.
Kdor jo hoče imeti naj poj.je
L»1	Nadaljevanje.)
Peto poglavje. ■ 1	S
4* ^mr^s------*	~ * - r
Kot tla je udarila >trela preti noge Nanon, tako presenečena je bila v spričo nt pričakovane prikazni. Bolestno je vzkliknila;
—	On!
—	Seveda, seveda, moja dobra sestrica, — je odvrnil neki prijazni glas. — Vendar prosim za odpuščanje, — je nedaljeval isti i»!aa, ko je lastnik glasu zapazil vojvodo de Eperaon. — Mogoče motim I »	«	t
Sklonil se je do tal pred governerjem iz Guieuue, ki ga je spre-jel z zelo dobrodušnim izrazom.
—	Cauvignac. — je zanirmrala Nanon, a tako tiho, t)a je izgovorila to ime preje s srecin kot z jezikom.
—	Dobrodošli, g^pod de Canolles, — je rekel vojvoda z zelo	m™«™™ prijaznim izrazom. — Jaz in vaša sestra sva ud včeraj zvečer postne znamke in natančen \ orila le o vas ter vas pričakovala. naslov in poslali mn jo bomo
—	Ah, pričakovala sta me? Ali res! — je odvrnil Cauvignae ; Slovenie Publishing Co.,
t r vrgel pri tem na .\anon pogled, v katerem je ležal nepopisen i82 Cortlandt SI, Hew York, If y izraz izronije in dvoma.
—	Da, — je rek'a Nanon, — gospod vojvoda je bil tako dober ter želel, da vas predstavim.
—	Le iz strahu, da sem usiljiv. — je rekel Cauvignae, ki se je 20pet priklonil, — nisem prosil že preje za to čast.
—	V resnici, gospod baron, — je rekel vojvoda, — občudoval <em vašo rahločutnost, a vam moram očitali radite&i.
—	Meni očitali radi rahločutnosti!
—	Da, in če bi vaša dobra sestra ne skrbela ra vaše zadeve...
—	Ah, — je rektl Cauvignae ter vrgel očitajoč pogled na Nation, — moja dobra ?estra je skrbela za zadeve. . .
—	Svojega brata. — je odvrnila Nanon živalmo. — Kaj je bolj naravnega?	f
—	In se dane«, komu m? moram zahvaliti za veselje videti vas" Da, — je rekel Cauvignae, — komu »e imate zahvaliti zg ve-!
i-elje videli mene, gospod?
—	PaT: slučaju, edinole slučaju, ki je dovedel do vašega po-vratka.
—	Da, m ji mislil < auvignac — vse kaži*, da sem odpotoval. Da. odpotovali sle, zlobni brat in sicer ne da bi me preje ob-
—t i i i / v<<- kot dveina i-^ilama. ki sta še pomnožili iA>je bojazni.
—	Kaj hočete, dra-ru. Nanon? Zaljubljenim je treba nekaj po-! pustiti, — jc rekel vojvoda ter se smejal.
—	Aha, stvar postaja zavita, — si je mislil Cauvignae. sein zaljubljen.	x
—- Priznajte, da ste zaljubljeni.
«104 St. Clair Ave.
V Clevelandu, se jii dobi taši podružnici:
Rad bi izvedel za svojega brata JOHNA 0GRIXEC. doma iz Bločiee iji se nahaja zdaj nekje v Združenih državah. Ce kdo ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ako pa sani bere ta oglas uaj mse mi oglasi. Naslov: Frank Ogrinee, liok 3. Camp 5-f, Cheat Bridge. W Va (29-31—1)
NAZNANILO
Bančni oddelek države New York je dne
« i
23. novembra 1920 iokorporiral
Frank Sakser Stajte Bank
82 Cortlandt St, New York
Vsa kupčija se vrši kakor preje, z razločkom, da je sedaj državna banka, a ne več privatna.
Osobje je o&tilo st *ro in ima zveze sedaj b lje bodisi v stari domovini kakor tudi v Zdr. državah.
Vsi moneyordri, drafti in čeki, katere bodo rojaki od sedaj naprej pošiljali za denarne pošilja-tve v staro domovino ali potne listke naj se glase:
Frank Sakser State Bank
Za varstvo kupčije je polno vplačana svota $150,000.00 in siccr:
Kapital $100,000. Rezervni sklad $50,000.
Za Frank Sakser State Bank
FRANK SAKSER, predsednik
Za&mba, fesHtta ta ma}rasnovrsl
domača zdravila
prlporoža msgr. imam vedno ▼ salogi. Ftttto po brezplačni cenik.
MATH. PEZDIR T. O. Box 772, City Hall Station
MEW TOU am
KRETANilE PARNIKOY
KCOAJ PHIBLIŽNO 0DPLUJ1J0
NEW YORKA.
IX
AQUITANIA LAPLAND LA LORRAINE ZEELAND ALBANIA PRES. WILSON SOFIA RYNDAM SAN GIUSTO ADRIATIC FINLAND LEO POL DIN A FRANCE N. AMSTERDAM AQUITANIA LA SAVOIE CANOPIC FINLAND ROTTERDAM LA LORRAINE SAXONIA ROCHAMBEAU IMPiRATOR ZEELAND CRETIC COLUMBIA FRANCE OLYMPIC RYNDAM ALBANIA ARGENTINA AQUITANIA N. AMSTERDAM
3 febr. — CHerboura 12 febr. — Cherbour. 5 fetor. — Havre 5 febr. — Cherbourg 8 febr. — Cherbourg 8 febr. — Tret 10 febr. — Tret I 12 febr. <— Boulogne ■ 15 febr. — Tret
18	febr. — Cherbourg
19	febr. — Cherbourg
16	febr. — Hzvr
17	febr. — Havre 19 febr. — Boulogne 28 febr. — Cherbourg 26 febr. — Havre 26 febr. — Genoa 26 febr. — Cherbourg
, 1 marc* — Boulogne 2 marca — Havre 5 marca — CherbourQ 8 marca — Havre 10 marca — Cherbourg 12 marca — Cherbourg 15 marca — Genoa 16. marca — Tret 17 marca — Havre 19 marca — Cherbourg 19 marca — Boulogne 19 marca — C »erbourq marca — Tr«t 22 marca — Cherbourg 26 marca — Bo u I on ne
vi-eraj zvec-er
ZO,
Da. ono malo sivo rokavico, katero ste strastno duh ali in poljubovali
(.'auvifrnae ni ničesar razumel o vsem teni.
—	Rokavica, potom katere ste uganili sleparijo — je rekel vojvoda ter povdarjal vsak zlo«-.
Cauvignae je na temelju te besede vse spoznal.
—	Ah. — je vzkliknil. — plemenita* je terej ženska? JazjE1°*'i domneval sem nekaj takega.
—	Nobenega dvoma ne more biti o tem, — je mrmrala Nanon.
(Dalje prihodnjič.)
tako' Izvoz živine in mesa v Italijo.
izvoz živine perutnine, svežega ; in predelanega mesa ter tudi ži-me-ta-mor-fo-; valskih surovin iz Jugoslavije v ! Italijo je prost. Veterinarski pregled vrši živmozdravuik v Ljubljani. kjer >e blaffo tudi zaearini.
Pri
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
- Tega, n»* bom tajil. — je odvrnil Cauvignae z zmagoslavnim
nasmehom Ter ,>kuiai pri tem iz v se L oči ujeti trohico resnice, s ko-J je pomočjo bi mogel sestaviti veliko, dobro laž.
Parni k
President Wilson
naprodaj posestvo
v vasi Gorence blizu Semica. Že
—	m da, — je rekel vojvoda, — a sedaj hočemo zajtrkovati,tj***111*-'3 10 minut hoda od tukaj . e vam je prav. Pri jedi lahko pripovedujete o svoji zaljubljenosti. epa	1¥h1 tri Hloti, zra-JKran<;inete, pripravite še za gospoda barona de Canolles. Upam, da !?n/hl*e tekoča voda in lep ko « niste še zajutrkovali?
—	Ne, gospod ter priznam celo. da je sveži jutranji zrak eudo-.„_* „ -	, . ,
rt- LLocem prodati, ker ne mislim vati s tem parmkom, naj uredijo i Mto ojacii moj tek.	_ v	. .	, , <	,, , , , i™1 J _ * \
•o - - - • , • , , „ -j » ... v	v stan kraj zaradi slabeea svoj odhod tako, da so v našem__^^
—	Recite rajse noeni zrak. _ je rekel vojvoda, _ kaj ti odvce- zdravja. Cena po dogovonL p ".uradu v petek 4. £ebr. zjutraj. ica rok°'
raj naprej se potikati po cesti	.. M	l^te na: Mrs. Agnes Potoear, 1225^ Za vsa pojasnila se je obrniti* Upravništvo
Pn moji ven, — je rekel Cauvignae cisto tiho, — svak jejBenvmd Ave., Pueblo. Colo.
Rojakom v Johnstownu in oko-! lici naznanjamo, da jih bo te dni' obiskal naš zastopnik
Cosulich črta
(Oiaitsa) ta Trat
I'KKS. WILSON — R. .feoruarja S. S. -SOFIA" — 10. februarja S. S. **S.\N GII STO" — 15. feb. Potom I lat ko v, Udanlh za vm ara-
f v Juaoeiavljl in trfeljL
•^'•ek trtja. j>od hišo dve lepi njivi, okoli hiše lepega plaea in sadni vrt. Hočem prodati, ker ne mislim
Mr. MIRKO VIDMAR,
bi imel odpluti 9. februarja.^ je poo^čen pobirati naročni-odpluje 8. februarja.	nc ra 4<olag Naroda-> Rojakom
Potniki, ki so namenjeni poto- ^ ^^ pril>oročamo in jih prosimo, naj mn gredo v vseh ozirih
■■ In tvotjesa rurHe.
MiiIU tretjega rurtda OeMvaM brosplafino vino.
PHELPS BROTHERS & CI. i
Fm
4 West Street
New T«
PRES. WILSON 26 marca	—	Trit
LA SAVOIE marca	—	Havre
BELVEDERE I 2 aprila	—	Tret
Qlede cen xa vozne listke In	vsa	druga
Dojaanlla. obrnit« M na tvrdko.
r R A N K SAKSER
m Cortandt St~ Mew York
LLOYD SABAUDO
3 SUftaStrcel NevTcek
Prihodnji odpiatje It N. T- Btfnlk m 2 \ijaka RE D* ITALIA — 26. febr. REGINA D* ITALIA — 23. marca lauajajo m direktni racnl Oatkl Co n4
|Uth1)i meet i BranplaCno vino potnlkoa I.
French Line
C0HfA6DIE 6ENERUE TBAKSATUKTIQ'JE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
-A LORRAINE
j ;hicago ......
| LEOPOLDINA j FRANCE LA SAVOIE
I
5. februarja
15.	februarja
16.	februarja
17.	februarja
26. februarja
oma
ESi ^ SS53 s^s ^ asa
POSEBNA VOŽNJA. NARAVNOST DO HAMBURGA
NIAGARA .................... :5. marca
Direktna teieznlika zveza Iz Pariza v
vee glavne točke Jugoslavije. Hitri pazniki a itlrlml In dvema vijakoma. Poseben zastopnik Jugoslovanske vlade h* pričakal potnike ob prihodu nažlh par-nlkov v Mavru ter Jih toino odpremIL
kamor ao namenjefll.
Parnlkl Francoske črte so tranepertlrail tekom vojne na tleoče dehoelovr^klh vo-lakov brez vse neorlllke.
Za ilfkarte In cene vpraiajte V
DRU2BINI PISARNI. 19 Stati St N.Y. C.
aH pa pri lokalnih a&entlh.
'Glas Naroda".
pravilno uganil. Prunavam, bil jc nočni zrak.
—	Dobro, — jo rekel vojvoda ter podal Nanon roko, nakar so vsi trije odšli v obfdnico. — Tukaj bosto našli dosti blaga, da ute-ifite svoj giad in naj je še tako velik.
Bisearros je v resnici prekosil samega sebe. Jedila sicer niso bi-i In številna, a zelo izbrana. Rrmeno vino iz Gueinne in rdeči burgrin-dec sta blestela v kristalnih steklenicah.
Cauvignae je požiral.
—	Ta dečko dela zelo dobro, — je rekel vojvoda. — ln vi, Nanon, vi ničesar ne jeste?
—	Nisem lačna.
—	Moja draga sestra, — je vzkliknil Cauvignae. — Če pomislim na to, da vam je moj prihod vzel tek! V resnici, jezen sem nanjo, ker me ljubi v laki meri.
—	Mogoče te peruti« — je ponudil vojvoda.
—	Za mojega brata, gospod, — je odvrnila mlada ženska, ki je videld, s kako straano naglico sc je praznil krožnik Cauvignaca ter se bala. da bi> pričel zvpet zbadati, kakorhi*ro bo krožnik prazen.
Cauvignae je ponudil svoj krožnik s hvaležnim usmevom. Vojvoda jc položil perut na krožnik in Cauviguac je postavil krožnik predse.
—	Kaj počnete dobrega, Canolles? — je vprašal vojvoda z zaupnostjo, ki se je zdela JJauviguacu očarljiva. — Seveda, jaz ne govorim o ljubezni.
—	Govorite iia-sprotno o tem. gospod ter se nič ne ženirajte, _
kateremu je viuo že razvozljalo jezik.
-— Gospod. 011 razume dobro šalo, — je rekla Nanon.
—	Torej ga lahko spravimo na poglavje o malem plemenitašu, — • je rekel vojvoda.
—	Da, — je rekla Nanon , — o malem plemenitašu. s katerim *te se sestali včeraj zvečer.
—	Da, na poti, — je rekel Cauvignae.
— In pozneje v /rosiilni "Pri zlatem teletu", — je dostavil vojvoda.
—	In pozneje v gostilni "Pri zlatem teletu" — je ponovil Cauvignae. — Pri moji veri. to je res.
—	T'»rej ste se v resnici sestali z njim? — je vprašala Nation
—	Z onim malim plemenitašem? Da!
—	Kako je izgledal? — Povejte mi odkritosrčno.
—	Pri moji veri. — je odvrnil Cauvignae, — bil je iničeu dečko, plavolas. vitek in nežen.
—	Tako je. — je rekla Nanon ter se ugriznila v ustnice.
—	In vi ste zaljubljeni vanj ?
—	V katerega?
—	V onega plavolasega, malega in vitkega plemenitaša.
—	Oh, gospod, kaj hočete s tem rečil! — je vzkliknil Cauvignae, ki je že hotel vzrojiti.
—	Ali še vedno nosite na svojem srcu ono majhno sivi rokavico? — je vprašal vojvoda & potuhnjenim smehljajem.
—	Halo sivo rokavico?
na znano zanesljivo tvrdko
!
(28-1—3-2)
Frank Sakser.
OD $35.50 — 1550.00 — VELIKAZALOGA —
GRAMOFONE ^SsKsF
COLUMBIA
VICTOR MVINSEK, 331 6rem St., C0KEMAU6H, PA.
GROZDJE! GROZDJE GROZDJE!
Dospel« je nov zaloga. Novo cono. _
*Tno kalif or. prvovrstno (Barbera) sto funtov I29.M '"'rno kaJilbr. drugovrstno i Barbera.) sto funtov $27.00 C"rno kalitor. prvovrstno (Zinfandel) sto funtov |2«.0O '"'rno drugovrstno i Zinfandel) sto funtov {2100 Belo kaiifor. prvovrstno < Malaga) sto funtov 927.00 Rfelo kaliror. drugovrstno Malaga) sto funtov <25.00 I telo. najbolJSa vrsta <Muska.tel) sto funtov f 24.00 Belo. druga, vrsta. < M uskate!) sto funtov $22.0o Kde£e. kalifornijsko, maje jagode sto funtov S 18.00 Grško. najbolj .-V vrst-	sto funtov	flT.OO
Z vsakim naročilom morate poslati malo svoto $£.00 kot aro; ostalo boste plavali ekspreamanu, ko boste dobili naročilo.
DAT.W, CALIFORNIA
H CORTLANDT strict
CO.
NKW YORK, N. V.
Kaj jaz [zdravtai uspešne v kratkem čase.
Štirideset let sem preživel v zdravilen ju tisočerih in cisočerih' oseb od naslednjih bolezni. In 6« »mate kako teh bolezni, pridite k meni. da vam vrnem zdravja. Jaz imam rajvet Izkutenj pri zdravljenju bolezni želodca, črevesa in jeter; bolezni ledlc In mehurja; revmatizma date lile. naduha, srbečico, nečist« 'n zastalo kri. Izoahke. oritče, katar trakuljo. glavobol. bc'e£ine v krilu, vse koine In živčne bolezni, alaba pljuča, splošno oslabelost, ženske bolezni itd. Jamčim za najboljie zdravljenje. Moje cene so najbolj zmerne in zdravljenje najboljie. Pridite In M aaml prepričajte. Govori ae vai jezile. Vrtine ure: cb delavnikih od do «. Ob nedeljah od 10. do 1.
Dr. MULLTN, ftPBCUAUST 8 40 L. PRAKSO. 411 Fourth Ave. (nasproti poitt) Pimbuffb, Pita
SLOVENSKO - Aftir.tun ANSK1 KOLEDAR
ta leto 192L
Največji slovenski koledar ▼ Ameriki in edini za
40 CENTOV « (a poštnino vred)
Pošljite ga sorodnikom in prijateljem v Jugoslavijo.
Cena sa Jugoslavijo ista.
Vsebuje povesti, članke razprave, potopise, šalo itd. — Krasne slike. V zalogi ga ima le še par sto iztisov:
Slovenie Publishing Co, <*2 Cortlandt St, Ne« York Ott*
U.S.MAIL
COMPANY,!!
Iz New Yorka v Italijo naravnost
v Napolj, — Genovo
PALERMO, — MESNINO.
PRINCESS MATOIKA
bo odplul 8. marca — 21. aprila. Ixvanredre udobnosti. — lzborna služba. Cene v Napolj: za kabine od $15«. naprej. Za tretji razred $95.00 in $5.00 vojnega davka. Potniški oddelek: 45 Broadway, New York. Telefon: Whitehall 1200. Oddelek za tovore: 120 Broadway, New York. Telefon: Rector CM10.
NOVI CENIKI
mofte in fafiske ure, hHm, Bioe, ovratnice in vse drugo, tako tudi m prave hnnbia Gramofone in prava Vaše slovenska lovi. Pišite dopisnico, nd ffa Vam takoj pošljemo
t»p»rt-ma Co-so go-
Ivan Pajk,
24 Main St, Conemaugh, Pa.
Dr. Koler
638 Pena Ave. PittsWfk, fa.
Koler j« naj-»UirejM slovenski r<i ravnik Specialist v I'ittsburehu. ki ima 24-letoo prakso v zdravljenju vseh moških bolezni.
Zutrupljtnjr krvi zdravi s gla-■HJviurn 6ft€. ki ga j,- izumei dr. prof. Erlicb. t*e imate mozolje ali mehurčke »*» telesu, v grlu. izpadanje Las, bolet i ne v kosteh, pridite in izcistil ram bom kri N"c čakajte, ker ta bo-n naleze.
Vse moSke bolezni zdravim po o-krajuani metodi. Kakor hitro opazite •la \am preoehuje zdravje, ne ■"ukaj-te. temve« pridite in jaz va« ga i>oni zopet povri;il.
llvrosolo ali vodno kilo ozdravim v 36. urah in sicer brez operacije.
Bolezni nsehurja. ki povzročajo bo-fečine v krilu in hrbtu in včasih tudi pri puščanju vode. ozdra\im s gotovostjo
Revmatizem, trgiinje. bolečine o-tekline srbečice, fikrofle ln druge kožne bo>ezni. ki nastanejo vsled nečiste knl. ozdravim v kratkem času in ni potrebno letati.
Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jas znam fc iz starega kraja, zato vas laZje zdravim, ker vas razumen sJovenskL Uradna ura: ob delavnikih od 9. do 6. Ob nedeljah od 9 do X.
AMERICAN LINE
Direktna služba
NEW YORK - HAMBURG
VELIKI MODERM FARN IH I NA DVA VIJAKA:
Parnik MANCHURIA .................. odpluje 24. feb.
Parnik MONGOLIA .................. odpluje 10. nmrra
Parnik M1NNEKARDA (novi) ..............24. marra
(Sami> IIL razml>
Najkrajša in najpripravnejša pot.
Prevaža jiotnike prvega in trvtjfja razreda. 1'otniki Tmjeci razrefla so postr^ženi v veliki j»ili!ni<-i. taisti |»r»»sti»ri rani za ž»*n<kf in otroke.
Vprašajte v kompanijski pikami: 9 Broad\ta> ali pri lokalnem agentu.
i
•S*
I
I
+
I
ANCHOR LINE
Sii J!