PoitnSna pavlalirana.
W UufeSJani, dsse 2S„ avgusta 1920«
tetp ».
* Eh
fllp|f| m
nt
..»••vPjffeS'
H«
AH
MŽI
S j
Sli
Mm
t
ofSSrfa^i.s
temefiiste stranice za SSo¥eniIo

IjcUajsa. -stsslSS četvtek. SHaroSnina:-
celoletno ...................K 25-_
polletno...........13-—
Posamezna številka............" i.
Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v državi upairaavaj si sam!
Inserati:
1 mm inseratnega stolpiča stane za: male oglase ......
uradne razglase ....
reklame ........
....
K l-n 1-50 - 2--
■. :!3 j	'i1
^Sf^-fS^S v®™™^® ISs4a 1® w Ljubljani na Kongresnem trg« $t. 9 (nasproti dvorca).
r^^ »rijtjmujML. iaaang
! 1' . ■ ■ & Mil. JI* .jH" m J M| ^ ^
§eja a&eelništva SKS.
bo dne 6. septembra t. L ob S. uri v prostorih strankinega tajništva v Ljubljani. Spored običajni.
, Seja izvrševal, odbora SKS.
bo dne 6. septembra 1.1. ob 9- uri dopoldne v dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani, na Krekovem trgu. Spored:
1.) Poročilo načelništva.
■2.) Poročilo tajništva.
o.) Poročilo gospodarst odseka.
4.)	Predrozgovor radi ustanovnega občnega zbora »Ekonoma".
5.)	Razno.
K seji izvrševalnega odbora naj odpošlje vsak krajevni in okrajni odbor vsaj po enega odposlanca. Ude-ležniki morajo imeti legitimacije Svojega odbora, da so pooblaščeni za zastopanje na tej seji izvrševalnega odbora. Brez legitimacije vstop ni dovoljen. '
Jakob Kušar L r., načelnik SKS.
Ustanovni občni zbor d. d.
33
se vrši dne 6. septembra 1920 ob 2. uri popoldne v prostorih gostilne pri „Novem svetu" v Ljubljani, Gosposvetska cesta s sledečim sporedom:
1.)	Volitev predsednika zboru.
2.)	Poročilo dosedanjega delovanja.
3.)	Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in o končnoveljavni ugotovitvi vsebine družbino pogodbe, kakor je le-ta oblastveno odobrena.
4.)	Volitev sedmih do osmih članov upravnega sveta.
5.)	Volitev treh do petih članov nadzorstva.
6.)	Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 24. sept. 1920.
Pripravljala! odbor.
Zakaj ss nora kmet erga-■ niziraii?
Da je danes delo in gospodarstvo tudi pri kmetu brez političnega orodja nemogoče, je čim dalje bolj jasno iNe pomaga nič, kmet ne more, ne sme samo delati, zboljstvati svojega gospodarstva, potem pa na eni strani po sramotni ceni prodajati, na drugi strani pa drago nazaj kupovati ali pa se z raznimi plačili pustiti do kosti oguliti. Xu j no potrebno je, da pri državnem vozu smeta tudi kmet in delavec pogledati, kje se kaj jemlje in kam se kaj deva, 2e sedanji položaj nam jasno kaže, da tako iti ne more. Pri vsakem čjpspodaratvu pazi gospodar, ki hoče izhajati, da niso stroški večji kot dohodki. Kajti sicer so mora posestvo obremeniti ter hiti nasproti propadu. Kavno tako je pri državi. .Državni ustroj mora biti na zdravi podlagi in vsi stanovi naj enako žrtvujejo. Kakor vso kaže, bodo bremena za kmeta zelo občutna in krivi si bomo sami, ker se pustimo strankarsko liujskati drug proti dru-"'Gir'.\i- poglejmo, kaj se okoli nas godi! Dolžnost naša jo, da ne dopuščamo,_ da bi se delali preveliki sro-Ski ali pa dohodki na račun naših
žepov. Jaz bi že sedaj opozarjal na nekatera dejstva.
_ 1.) Ako čitaš .,Uradne liste", vi diš, da se je uradmštva že sedaj pre več nastavilo. Uradnikov bodi toliko, kar je nujno potrebno, vsi drugi pa naj gredo delat kot mi; kdo bo sicer vse to plačal, posebno, ko so mora vsakemu, čo hoče živeti, plačati kot nekdaj .ministru. (Ali bodo šli uradniškimi plačami nazaj, ko padejo cene kmetskim pridelkom?)
2.)	Vojaštvo, Če bomo morali zo pet vojaštvo vzdrževati, bodo postajali stroški neznosni. Kaj so,osnuje milica. Ce smo se v svetovni vojski mogli v Štirih tednih vse naučiti, pa hajd na fronto, mislim, da to tudi sedaj lahko storimo. Vsak za štiri tedne, ali pa recimo k večjemu osem tednov k poduku in orožnim vajam, i>a zadostuje.
3.)	Cenitev zapuščin. Zelo kvar-ljivo kmetskemu stanu je delovanje vlade, da pusti zapuščine samo zaradi ljubih pristojbin predrago ceniti. Pomislite, kam bo tb šlo! Sedaj se mečejo že srednja posestva kar na stotisoče. Kako pa so moro misliti, da bode prevzemalec posestva izhajal? .Večinoma že brez dobrega inventarja, razdrapana poslopja, še mogoče invalid, brez delavcev ali pa zelo dragi, naj izplača mnogo tisoč dedičem. Cene živini padajo, vinu bodo istotako padle, za sadje pa ni kupca, Visoka cenitev posestev je kamen za grob kmetskega stanu.
_ 4.) Vprašanje carine. Pravijo, d si mora država iskati dohodke. Že prav! Pa ti dohodi'i iz carine, ki se de vaj o na izvoz naših pridelkov ali na uvoz naših potrebščin, onemogočajo obstanek kmetskemu stanu Samo zmerna carina bi bila za nas sprejemljiva, zraven pa carinarjev kar najmanj.
o.) Ureditev davkov. Čenm je treba kmetu kotle plačati za žganjeku-ho? Ti nastavi jenci navzlic žrtvam, ki se nalagajo s tem kmetu, ne koristijo mnogo državi. Po drugi strani pa je zelo poniževalno za svobodnega kmeta tako nadzorovanje in vohunstvo krog oglov. Bodite prepričani, aa bi vsak rajši naravnost davkariji plačal gotov znesek, a bfl bi vsaj svoboden.
Tudi ureditev ostalih davkov mora priti. To je gotovo jasno, da je to' krivično, da plačujemo zemljiške, obrtne in dohodninske davke. Davek naj bo enoten in pravičen. Dohodninski davki naj se popolnoma odpravijo ter naj se uvede enoten davek po čistem dohokdu. Onim uradnikom, katerim so predpisuje dohodninski davek, se naj toliko nia-njo da plače, a. pri dosedanji upravi dohodninskih davkov zaposleni uradniki se naj radi stroškov odpravijo in gredo drugam delat,
Ce bi to tako naprej šlo, da bi kmetski stan neorganiziran samo kimal, bi nekomu pri nas res-dobro šlo.
Samo to bi ne bili
mi:
Mi bi bili
samo za delati, pa mastno plačati.
Zato kmetje, ižpreglejte in pridružite se nam v ,.Samostojni kmetijski .stranki"! Sedaj se ne pustimo begati, ampak bodimo edini! Ako sedaj v dolgove pademo, postali bomo sužnji. Samo razlika bode ta, da bomo stižnji lastnih bratov.
Kmet iz Obmurja. j
Izvozna trgovina in kmet.
Stara in po vsem svetu že od nekdaj priznana resnica je, da se država ne sme spuščati v nikake špekulacije. Karkoli hoče država narediti po svojih uradih, s svojimi uradniki, je. vse veliko slabše in dražje, nego če isto izvrše zasebne družbe, zasebni podjetniki. Zato n. pr. oddaja državna ali avtonomna uprava potom javne dražbe vse zgradbe železnic, cest, vodovodnih naprav, da, celo uradnih po-Iopij, vojašnic itd, Ako bi država čevlje sama delala, bi nikdar ne od-iajala cesto več st omili jonskih del zasebnim, podjetnikom. Država pride po zasebni podjetnosti veliko hitreje do svojega cilja in si prihrani ogromne vsote. Vzroki so znani in jih ni treba tu še posebe navajati.
Stara. Avstrija je. ipod vojno velik del trgovine izročila j posebnim uradom. Vsi vemo, kako usodepolno je to bilo za kmeta.Vsa tiste centrale nesrečnega spomina so naredile kmetu in produeent.il sploh ogromna škodo, ne da so državi in ljudstvu kaj koristile. Ostre razprave v* časopisju. r,a zborovanjih in končno v dunajskem parlamentu so krvavo žigosale nesposobno, še več, koruptno in skrajno škodljivo delovanje 'teh central. "Redni trgovci niso smeli pošteno zaslužiti in v medsebojni tekmi plače-ati kmetu bolje, a prodajati ceneje. Ne! Pač pa jo bila odprta široka not uradniški korupciji in takim špekulantom. ki so si znali z zlatim kliu-čom odpirati vsaka vrata in izvršiti uaiumazanejše stomil i jonsko kupčije. Celo razni nadvojvode in visoki ari-stokrati. posestniki ogromnih zemljišč, so delali na škodo ljudstva, kmeta in konšumenta in poštenega trgov-
ste. Zdaj, ko je vse zamujeno! Zato ni čuda, da ponuja neka tvrdka bencin po 39 kron na debelo, — ko bi ga morali danes imeti dovolj po— 16 kron in še manj. Kako bo s petrolejem ki zanima posebno kmet-sko ljudstvo ?
Slovenski kmet sploh ne more razumeti, čemu imamo še danes ministrstvo za prehrano. To je bila naj-
večja cokla za preskrbo takozvani pasivnih dežel, največja ovira za ureditev pametne izvozne trgovine. Samo je bilo nesposobno za preskrbo pas i v nih krajev, — in v tej okornosti in nevednosti je podpiralo pod krinko domače potrebe vso ono nesrečno politiko ministrstva za trgovino Ministrstvo trgovine, v zvezi
mpcije s tistimi centra-
ea ogromne lami.
N aša državna uprava kaj rada načeloma odklanja vse, kar snominja na Avstrijo, pa bodi to še tako vredno posnemanja. Ali z odprtimi rokami je sprejela to, kar je imela Avstrija najslabšega: skrb za ljudsko prehrano, centrale, za izvoz in uvoz raznega blaga itd.
Tako n. pr. je ustanovila pri mini-trstvu za prehrano in obnovo zemlje preskrbo s petrolejem, bencinom in raznimi maščobami za obrt Ali sprejela je od Avstrije samo princip, ni pa poznala avstrijskega ustroja take centrale, ki bi vsaj deloma lajšal zlo take naprave. Ki preskrbela zadostno železniških voz (cistern), —r nima niti ene naprave za moderno pretepanj o iz takih voz in iz tankov, ki bi pripluli k nam po Donavi, — ni oskrbela niti enega reservoarja za shrambo vsaj enega tenka, ki ga ni mogoče takoj pretočiti v vozove in razposlati posameznim interesentom. Držala ie to kupčijo krepko v svojih crempljih, ovirala uvoz blaga po zasebni podjetnosti, zaplenila je, kar je došlo preko meje brez njenega dovoljenja, — sama pa ni mon-la skleni-i in izvršiti niti ene večje kupčije, okler je bilo to blago še zelo po oem. /mani so nam n. pr. slučaji, ko bi dojili. več sto vagonov bencina in petroleja komaj za polovico sedanje cene. Poleg tehničnih ovir nima — denarja za izvršitev kupči j. Zdaj pa, ko je s svoj o. centralo tako zavozila, da bi bilo umestno spraviti krivce na zatožno klop, — je ta trgovina pro-
nančnim, pa je uničilo ves izvoz in naredilo ogromno škodo državi, trgovcem in — še večjo kmetu samemu To ministrstvo je ustanovilo nesrečno Centralno upravo za promot z inozemstvom. Ta je imela vse v rokah ! Ali ne trgovci, marveč uradniki so tu imeli edino besedo, — torej ljudje, ki nimajo o trgovini najmanj Sega pojma. Poleg te Centralno uprave je izvozničarilo četrto oddeljenje trgovinskega ministrstva. Kaj sb vsi ti ljudje počenjali, je znano. K a posten način je bilo težko priti do iz voznice, — pač pa je bila prava borza z izvoznimi dovoljenji. Za izvoz nico rja vagon masti so ljudje plače-vab" po 100.000 kron in še več. Za koruzo do 10.000 kron itd. Komu v korist? Ali je imela država kaj od tega? In čim več je stala izvoznica, toliko m.anj je dobil kmet sa svoje blago! Živeli smo v dobi najostud-nejee korupcije. Zato je naravno, da imamo v državi veliko težkih milijonarjev, ki niso bili nikdar ne trgovci, — ne tihotapci ali verižniki, kakor se posebno pri nas Slovencih neprestano zmerja na naslove, ki take psovke najmanj zaslužijo.
Najhujša doba za kmeta pa je takrat, ko niti izvoznic ni, — ko hoče država trgovino monopolizovati, kakor je,naredila s Centralno upravo in Središnjo Zadrugo. Vsestranska škoda, ki jo provzroča tak monopol, daleč prekaša tisti dozdevni dobiček, s kakršnim so bahata trgovinski in finančni minister.
Treba je pred vsem pomisliti, da more tak monopol zmagati lo majhen del izvozne trgovine, — in še ta del le na škodo kmeta. Ogromnejši del trgovine pa ostane neizvršen in blago se kupici doma ter se kvari v velikih količinah. To' smo videli že leta 1919., ko je segliilo več tisoč vagonov krompir ja, pokvarilo se več sto vagonov suhih češpelj, ko je ostalo od tedaj še toliko koruze, da nagro-madena. skladišča delajo kmetu veliko preglavico, kam spravi in odda letošnji pridelek. V žitorodnem delu naše države je na tisoče in tisoče vagonov pokvarjene koruze, ki ni več dobra niti za živinsko pičo, tovaren za špirit pa imamo v Jugoslaviji malo.
Ko je Centralna uprava kupovala hrano za Avstrijo v izpolnitev kom-)>enzacijske pogodbe št. 180 z dne 1. septembra 1919., tedaj smo bili živo priče o nesposobnosti in nemo-ralnosti take trgovine. Nekaj podobnega se vrši tudi zdaj. ko ta nesreča naša kupuje za Avstrijo 4000 vagonov koruze in 1500 vagonov pšenice.
Prodajna cena jc sa koruzo 8'20 K, za pšenico pa 12'J+0 K. Na vemo sicerali se ta kupčija tudi res izvrši ob sedanji naši valuti, ali, denimo, da, se izvrši. Centralna uprava je lepo komodno razpisala nakupovanje m določila najvišjo ceno za koruzo U'00 kron in pšenici 7'20 kron za, 100 kilogramov. Pomislimo, da .Centralna uprava nima v Jugoslaviji nobenega konkurenta, da je ona edini kupec; dalje pomislimo, da je blaga za izvoz deset- in večkrat toliko; pomislimo, da so veletržci in razne družbe nakupile že na tisoče vagonov po izdatno višji ceni. — Kdo je zdaj mogel poslati Centralni upravi pismene ponudbe po določeni najvišji ceni ? In mi vemo. da je bila tekma huda in da so se glasile ponudbe celo nižje. — Ali kdo nam jamči za "to, da so bile res sprejete najnižje ponudbe? Poznamo take kupčije! .. Tako je torej vlada po svoji eSlni Jcupovalki Centralni upravi narekovala ceno in spravila kmeta in trgovca v tako obupen položaj, da so ponujali blago po nižji cen\i. samo da, se ga iznebijo. Razlika ali dobiček, pri koruzi znaša 4-k- milijonov, pri pšenidl pa okroglo 6J\ milijonov kron, skupaj 210 milijonov kron. — Radovedni smo na državni obračun finančnega ministra, kje bo zabeležen ta ogromni dohodek.
Vzemimo slučaj, neverjeten sicer, da bo tak dohodek res zaračunjen, vprašamo: kdo je dal državi tak strašen davek? Edino le — krnet in trgovec, ta dva važna činitelja države. Kmet je dobil premalo in ti-govee ni nič zaslužil. — Ali naj država ubija ta dva stanova? Ali naj namesto trgovca nastopijo uradniki, — po eni strani nesposobni in po drugi pristopni vplivom ... in podložni ministrom!
Toda na ta način je bilo morda sa mogoče izvršiti kupčijo za 5500 vagonov, — kaj pa tedaj, ko bo treba praviti na svetovni tr<: recimo le 100 oč vagonov?! Ali opravi tudi to delo Centralna uprava? — Joj, to bi bilo v osel j a za nekaj ljudi v držar i, ki niso nikdar sanjali o trgovini in milijonih, ki jim sami silijo skozi vrata. Marsikatera skromna ženica )i postala večkratna milijonarka v oji sobi doma.
S take vrsto monopolom, nikjer1 opravičenim, uganja država sama posle najgrših verižnikov in navijal-cev. Kdo jo večji dražilec vsega, kar rabimo tudi v Jugoslaviji, nego država s svojimi kolosalnimi uvoznimi carinami? Ako stane blago v tujini 100 kron, znaša carina še več, — a ti ubogi kmet garaj in plačaj, kakor ne plačuje kmet v nobeni državi!
Na videz se lepo glasi, da vlada skrbi na tak način za prazne državne blagajne! Saj tudi ropar dela isto, ali pa je to dopustno, ali je moralno, ali je pametno, da hoče vlada polniti blagajno s tem, da ubija kmeta in trgovca, — da omejuje in uničuje legitimno izvozno trgovino? Mi hočemo, da v svobodni državi svobodno živimo, se svobodno gibljemo, kupujemo in prodajamo brez nadzorstva od strani uradništva, ki je nesposobno za take posle. Delati šikane, težave in škodo pa more vsak še tako velik cepec!
Monopolizacija izvoza je prvi korak v — komunistično državo. To-
Kmetje, vpoštevajte veliko važnost, k! Jo Ima za vas Ekonom"!
Kmetje, vedite, da „&metska zveza" nI vaša, ker ustanovili so jo gospodje za sebe!
[tak, sol, vžigalice itd., za tem vsa jltrana, a ta. njo z isto pravico vso [blago podvrsti za uvoz in izvoz itd. FAli ne vodi ta pot v komunizem, v ^socializacijo, v skupnost vsega, kar
f
[je m cesar ni
p Jz gornjih fin izkušenj
razniotrivanj, dejstev sledi, da moramo biti 'slovenski kmetje odločni bojevniki ^za svobodno trgovino. Bodisi naše zadruge, bodisi legitimni trgovci so na-fe posredniki med produccntom in njegovim odjemnikom. Vsak krn.et jiio more neposredno prodajati. Trgovina je bila od nekdaj in bo še jv prihodnje znak blagostanja in na-(predka. Svobodna trgovina jo — pro-feta in zdrava tekma (konkurenca). tKdor je spretnejši, kdor zna trgovali z manjšimi stroški, more kupovati fou kmeta dražje in prodajati mu ce-jiiejše. Državni monopoli, državne i ustanove kakor Centralna uprava itd. Lpa so nesreča za kmeta, trgovca in Iza splošno blagostanje države! — ag.
Kmetski praznik na Bledu l
Dne S. septembra pohitimo vsi kmetje in kmetice na'Bled.
Na merodajne oblasti smo se obrnili za posebni vlak in za polovično vožnjo v istem, kakor tudi v vseh rednih vlakih južne in državne železnice, ki bodo vozili dne 7., 8., in O. septembra v Ljubljano in na Bled ter nazaj.
Vdeležniki bodo morali plačati na državni železnici celo vožnjo do Ljubljane, odnosno do Bleda, nazaj pa se bodo z našimi legitimacijami vozili brezplačno.
Oni, ki se bodo vozili po južni železnici, pa bodo takoj dobili polovične vozne listke za tja in nazaj, ko se bodo izkazali z našimi legitimacijami.
Ko bodo vozne ugodnosti od oblasti dovoljene, bomo priglašenccm poslali legitimacije potom naših krajevnih odborov. Kdor želi iti na Bled po znižani ceni, naj se oglasi pri naših krajevnih organizacijah. le pa naj priglasita skupno vpošfjejo našemu tajništvu do 30. avgusta 1.1.
Priglasite se povsod iz cele Slovenije, \n sicer pravočasno, da ne bo zadnji dan zmešnjav.
Pridite kolikor mogoče v narodnih nošah.
Ta dan nas posetijo tudi bratje MrvaUJn Srbi!
Iz govora Mibajla Avramo-viča, srbskega prvoboritelja : za osvoboditev kmeta.
i"Mihajlo Avramovič je prvi moz, Srbije kot delavec na kulturnogospo-1 barskem polju kmetijstva. On je usta-' inovitelj srbskega zadružništva, kate-1 fcro se centralizira v zadružni zvezi ;(„Savez zemljoradičkih zadrug v Beogradu"). Kot načelnik te zveze vodi srbsko zadružno organizacijo. /Naravno je, da je veliki mož v delu [za organizacijo kmetskega stanu (spoznal, da ne zadostuje kmetu le gospodarska organizacija, marveč inu je treba tudi politične moči v dosego gospodarskega uspeha. Tako se ije po njegovi inicijativi ustanovila meseca oktobra 1.1. v Srbiji tudi »Samostojna kmetijska stranka", s katero bode tudi srbski kmet obračunal s ko-TUptnimi meščanskimi strankami. ?Stranka si obeta dobiti do 80 odstot-;kov glasov ob volitvah v državni -zbor. Pri občinskih volitvah stranka ni oficieino nastopila, torej se po teh iie more meriti moč strank.
Na kmetijskem kongresu v Beogradu je g. Avramovič predložil obširno delo za splošno organizacijo kmeta v celi državi. Delo je veliko ter izide kot brošura. Ne moremo ga ^prinesti v našem listu v celoti, marveč podamo le glavne misli iz poročila, ki so:
1.)	Za organizacijo kmeta naj se 'deluje živo, odkritosrčno v govoru in pisavi.
2.)	Osnovo za zgradbo države mora dati najmočnejši stan, to je kmet in ne maloštevilna družba meščanskih stanov.
3.)	Vse delo dosedanje državne uprave je le stremljenje za interes ka-ipitalista, bankarstva in advokatstva. . 4.) Stremljenje se mora preokreni-;ii za koristi kmetijstva. Le v tem strepiljenju je rešitev in ureditev države in celokupnega prebivalstva.
. 5.) Kmet želi in hoče pravo ureditev države, v kateri naj bode enakopravnost vseh stanov. ;• 6.) Kmet hoče rešitev države od kapitalističnega in birokratičnega sistema.
7.)	Kmet ne trpi diktata od niko-fder. Diktat je strahovlada.
8.)	Ustanove, kakor policija, sod-^ija in podobne, ne ščitijo kmeta. To fje moč gospodujočega sloja za diktaturo manjšine nad večino.
9.)	Kmet je za ravnopravnost vseh i človeški družbi potrebnih stanov. Ho-|če pa veljavo sebi, ki vse živi. So •pa tudi nepotrebni stanovi.
10.)	Kmet mrzi ono inteligenco, ki iga zaničuje, ki hoče od njega vse in ne daje n;cinu ničesar.
: 11.) Islaš pokret bodi kulturna po-jvzč^a dežele. Kultura ni samo za *uesta.
.12.) Poleg kapitalističnih podjetij propada kmetijstvo.
13.) Kmetijska kultura bodi kmetijska industrija v zadružnem zinislu. ^ 14.) Zapostavljanje kmeta je za vladanje nesposobnost. Gosposki sloji naj ne gledajo na naš pokret s sovraštvom. Vidijo naj pokret v kmetski duši ter naj se prilagode gibanju.
15.) Kmet ne zaupa dalje svoje usode gospodi, ki hoče le voditi in ne sodelovati s kmetom. . V zaključku je rekel Avramovič: Kmetje, pomagajte si sami! Sami si kujte svojo srečo in mi vam poma-
Posebni vlak.
Njega odhod iz Ljubljane ia prihod na Bled ter njega odhod Bleda bomo še javili. Vsekakor se bo skrbelo za dobre zveze z dragimi vlaki.
Spored kmetijskega praznika na Bledu.
Dne 8. septembra t. 1. bomo praznovali kmetski praznik na Bledu. Spored bo ta-le:
1.)	dopoldne ob 10. uri sv. maša na blejskem otoku, potem ogled Bleda, vožnja po jezeru i. t. d.;	. . .
2.)	popoldne ob 2. uri slavnostni sprevod skupin iz kmetskega življenja v „Zakou na tekmovalni in veselični prostor. Slavnostne skupine (na vozeh) se "zbirajo in uredijo do 2. ure od Jeklarja do Blejskega doma na Bledu, nato odhod v „Zako". Drugi udeležniki praznika pričakajo slavnostni sprevod v nZakia. Za najlepšo in najoriginalnejšo skupino je razpisana posebna, blejska nagrada v znesku 1500 K;
3.)	javen manifestacijski shod, na katerem bodo govorili kmetski govorniki;
4.)	ob 4. uri popoldne začetek tekme narodnih noš in skupin ter konjska in vozovna dirka. (Spored te prireditve je priobčen posebe);
5.)	po končani dirki začetek kmetske veselice s prosto zabavo in krasno razsvetljenim plesiščem. (Za plesišče morajo plesalci plačati enkratno vstopnino v znesku 12 kron, plesalke imajo vstop prost.)
Na veselici bo preskrbljeno za razna okrepi", vpv^nr pa si prinesite jedi tudi s s9boj, ker naval bo velik.
Svirala bo godba dravske divizije.
Kmetje in kmetice, dne 8. septembra vsi na Bled, ta prekrasni biser naše zemlje!
Vsi vi, mladi fantje in dekleta, morate ta dan potegniti za vrv „ZVOna Želja" V kapeli Matere Božje na blejskem otoku!
Prepoved točenja alkoholnih pijač ii kmet.
V istem času, ko je klerikalna vlada prepovedala točenje alkoholnih pijač, je potrdila v Beogradu s svojimi tremi ministri visoko carino na vino in sadje. To je provzročilo na mah vinsko krizo, katera traja še danes in grozi postati jeseni uničevalna za vinorejca in sadjerejca. Popolnoma nora klerikalna vlada je začela boj proti alkoholnim pijačam s svojo ab-stinenčno politiko „Svete vojske". Kakor se hvalijo v svojih listih, hočejo posnemati Amerikance. Mi bi se temu ne protivili, ker se ne vnemamo za porabo alkoholnih pijač zaradi uživanja. Zahtevamo pa od vlade, ki hoče biti tako napredna kot so Ame-rikanci, da Amcrikance v vsem posnema. Ne le v boju proti pitju alkoholnih pijač, marveč tudi v ustvarjenju tovaren, da se grozdje in sadje uporabi s konzerviranjem, kakor v Ameriki. Naj na ta način pokupi takoj vse vino, grozdje in sadje od kmeta, da mu zagotovi obstanek. Da se to zgodi, naj ta nora klerikalna vlada takoj napravi tovarne za kon-serviranje sadja in grozdja za kon-sum teh pridelkov brez podelavanja v alkoholne pijače. Istotako naj napravi takoj v Sloveniji tovarne za sladkor, katerega se rabi za konser-viranje grozdja in sadja. Za te sladkorne tovarne naj se v enem mesecu pridela v Sloveniji 200.000 kilogr. sladkorne pese, da zadosti potrebam. Mi zahtevamo, da v vsem posnema Amerikance ter da možnost obstoja vinogradnikom in sadjerejcem. Ako tega ne stori, vedi kmet, kaj ti je storiti, predno gospodarsko ne pogineš. Pouči tovariše, naj vrnejo Slovenskega gospodarja", ki je pisal, da kmet ne sme ugovarjati temu, kar je sklenila njih vlada. In tudi če protestira, )o izdalo toliko, kakor psu, ki oblaja uno. Preganjaj, kmet, istotako kakor „Gospodarja" tudi „Domoljuba". Ta dva lista sta kuga narodu, ki vodita kmeta v gospodarsko sužnost in smrt. Kmet, ki tega ne posluša in ne veruje, ne spada na volišče, ampak v norišnico.
Prizadeti vinogradniki in sadjerejci.
samo
Spored za tekme narodnih noš in za konjsko ter vozovno dirko.
A. Tekma:
1.)	za najlepšo in najpravilnejšo vnanjost živali (konji in kobile); tekmeci v narodnih nošah; jahajo ali vozijo enkrat okeli v koraku, drugič v diru;
2.)	za najlepšo opremo (eno-ali dvovprežni težki voz); tekmeci v narodnih nošah; vozi se enkrat okoli do polovice poti v koraku, ostalo v diru;
3.)	za najlepšo narodno nošo; tekmeci obeh spolov na konjih ali na vozeh; enkvat okoli, korakoma;
4.)	za najlepšo skupino narodnih noš (možki in ženske skupaj); enkrat okoii na vozovih, in sicer korakoma.
Zmagovalcem pri vsaki točki 1. do 4. se bodo priznale po štiri nagrade, in sicer vsaka prva v znesku po 400 K, druga po 300 K, tretja po 200 K in četrta po 100 K.	- : il^f' Mffi'
B. Po končani točki odmor, v katerem bo rnani-
festacijski govori
C. Dirka:
5.)	z mrzlokrvnimi živalmi, enovprežno z ,,bagerIom; dvakrat okoli;
G.) s toplokrvnimi živalmi kmetske raba, enovprežno, dvakr
okoli; voz „zapravljivček";
7.) z mrzlokrvnimi živalmi, dvovprežno, z lojtrskim vosom, na katerem je skupina narodnih noš, dvakrat okoli. (Gledati je, da so konji dobro sparjeni.)
Vozniki (moški ali ženske), morajo biti v narodnih nošah!
Zmagovalcem pri vsaki točki 5. do 7. so bodo priznale nagrado, in sicer vsaka prva nagrada v znesku 1000 kron, druga nagrada v znesku 500 kron.
Konji, ki dirkajo nad 100 metrov v skokih, se od tekme izključijo
Nagrade se razdelijo po končani dirki.
Navodilo: Tekmovalci sa zbirajo v ozadju dirkališča v „Zakia in se po vsaki dokončani poti vsake posamezne točke zopet vrnejo tja nazaj.
Tekmovalci priglasijo svojo udoležbo pismeno ali ustmeno naj pozneje do 1. septembra tovarišu Anton-u Vovk-u na Blsdu št. 91 in morajo navesti, pri katerih točkah bodo tekmovali.
Cene prostorom za gledalce: sedež na tribuni 20 kron, vsi drugi prostori po 4 krone.
Naši pristaši imajo izvzemši na tribuno prost vaiop. Izkažejo so z ,, V sprejemnim listom", ki so ga od krajevnega odbora prejeli ob vstopu v našo stranko.
Tisti, ki želijo sedež na tribuni, naj si ga kupijo pravočasno. Ti sedeži se bodo lahko naročali že prej. Kje, to bomo javili v prihodnji številki našega lista.	<• '■' ,
Re&itnlji bodo imeli na levem rokavu zelen trak. Nji Lovim določilom se je radi čim boljšega reda brezpogojno pokoriti.
ti pravičniki vztrajajo na tem, 'daš smejo biti udje iz občine in poštnega?' okoliša Št. Peter in oni iz občino^, in poštnega okoliša Bela Cerkev še nadalje člani šmarješke podružnice,; občani iz šmarješke občine pa ne. Ali! ni to konec brežglavnosti ? Klerikal-j ci so tako zmedeni, da že več ne vedo kaj delajo, tako jih je strah „_Samo-stojnežev". Kjer so izvoljeni naš£: ljudje za delegate, tam skušajo volitve občnih zborov razveljaviti.
'A to ne bo šlo. Samostojneži ni-, smo šleve. Klerikalci naj si zapomni-* jo, da se ne damo in ee ne bomo dali: ustrašiti in z naredbami Janov iu dr. Verstovškov preslepiti. Vemo, koliko ura bije in gospodje priučiti saj boste morali biti pošteni, četudi to za vas težko.
»Strankine vesti. -
Govorniški tečaj.
Tečaj se bo začel v četrtek dne 9. septembra 1.1. ob 9. nri dopoldne! in bo trajal do torka dne 14. sep- i
tembra.
Vsi priglašenci se zberejo v četr»j tek dne 9. septembra točno obj 8. nri v gostilni „Novi svet" v ; Ljubljani, na Gosposvetski cesti,? odkoder odidemo v učno dvorana
Udeleženci bodo obedovali in večer- , jali skupno. Za prenočišča bomo skrbeli. Kdor pa ima v Ljubljani kake; znance in bi mogel pri njih preno-i čiti naj jih prosi za to, obenem pa i naj nam sporoči, da ne bomo iskali-zanj stanovanja.
Kakor že javljeno, je pouk brezplačen, potne in druge stroške povrnemo.
Pridite točno! Zamuditi ne smete niti enega dopoldneva, ker je za tečaj odmerjeni čas itak prekratek.
(Zaradi delnic „Ekonoma.".) Kdor; j je plačal delnice skupno svojemu od«jj boru in nima sam potrdila, naj vpraša, ali ga je nabiratelj z imenom na-"' znanil v Ljubljano družbi „Ekonom'V
Delnice sc niso še izdale, ker tno-' ra prej biti ustanovni občni zbor«1 Dosedaj je delal le pripravljalni odbor na svojo odgovornost in na svoj riziko. Zatorej so vse delnice še nedotaknjene pri ,Jadranski banki", f-
Klerikalna pravičnost.
Dne. 18. julija 1.1. je bil v Šmar-jeti na Dolenjskem občni zbor podružnice Kmetijske družbe.
Podlaga območja kmetijskih podružnic jc občina. Načelnik šmarješke podružnice gospod župnik Perko pa jo za ta občni zbor hotel pripustiti k Volitvi delegatov za družbin glavni občni zbor samo one ude podružnice, ki spadajo pod poštni okoliš Šmar jeta, medtem ko je vse druge ude iz občine Šmarjeta, ki spadajo v poštno področje Škocijan, od volitve izključil. Ali naj gredo' ti udje na luno i
Na obenem zboru pa se jo stvar zasukala. Tudi klerikalci so že prej njim razposlane klerikalne glasovnice vpričo župnika trgali in zahtevali naše glasovnice. Nato so župniku, ki je kot načelnik nastopal kot absolutni gosix>dar — enoglasno izrekli nezaupnico, nakar je kot načelnik odstopil. Občni zbor se je nato nemoteno pod novim predsednikom izvršil in izvoljeno je bilo skoraj enoglasno vseh devet delegatov, ki so naši pristaši.
Klerikalcem to seveda ni bilo všeč in brž je odstopi.vsi g. župnik na Kmetijsko družbo javil, da nikoli kot načelnik ni odstopil, nakar je klerikalni Jan odredil nov občni zbor samo za ude iz poštnega področja Šmarjeta.
Mi proti temu protestiramo, da bi se naši pristaši odrivali in bomo storili še vso potrebne korake.
Klerikalna pravičnost pa se zrcali najbolj v tem, ko se izgovarjajo, da je bila podružnica ustanovljena samo za poštno področje Šmarjeta, ko je gospod ž.ipnik vendar od vsega začetka vpisoval ude iz škocijanskega poštnega področja za člane. Isto je storila Kmetijska družba tudi v vseh tistih slučajih, ko so se udje sami obrnili nanjo in udnino vplačali. Torej od. začetka so bili vsi udje in skozi vsa leta do sedaj člani šmarješke podružnice, kar je tudi čisto naravno.
Seda.f hočejo one iz škocijanskega poštnega okoliša odriniti. Pri tem pa
Bopisi.
Iz Gotne vasi pri Novem mestu.)
Kakšno mržnjo gojijo nekateri duhovniki napram pristašem SKS., smo se prepričali dne 18. t. m., ko je g. župnik Trškan pobiral pri nas biro. O "kakem domačem razmerju, ki je vladalo prej med župnikom in žup-Ijani, sedaj ni niti govora več. In za-* kaj? G. župnik izkazuje svojo prijaznost le tistim, ki niso zapisani pri SKS. Značilno je, da ni pri pobiranju bire letos g. župnik ogovorit niti enega posestnika, ki je pri „Sa-mostojni", dočim se je drugod pri« jazno pomenkoval. — No, nam je. pač vseeno. Dali smo mu, kar mu gre in s tem je naša dolžnost konča-na.
Če pa g. župnik misli, da si bo si takim obnašanjem pridobil zaupanje in povečal ugled pri župljanih, se jako moti. Žel bo namesto tega le mržnjo in nezaupanje.
(Št. J.-inž pri Velenju.) V nedeljo^ dne 8. avgusta smo imeli pri nas v, ljudski šoli jako dobro obiskan shod? ŠKS. Bilo je gotovo ziad 400 zboro-valcev in zborovalk. Sliod se je hotel z gotove strani preprečiti, kar pa se ni posrečilo; saj nismo več v stari; Avstriji, nego v svobodni Jugosla-' viji, kjer imamo vsi enake pravica in dolžnosti. Slioda so se udeležili tudi pristaši socialnodemokfatične, stranke in ,.Kmetske zveze", kateri' so tudi hoteli prevzeti predsedništvo, kar se jim pa ni posrečilo. Shod je bil mestoma zelo buren, čemur so dali povod ravno razni neumestni vpadi v besedo naših govornikov odi strani pristašev klerikalne stranke. Tudi nekateri naši pristaši, oziroma nekateri vroči socialisti so prestrogo zavračali napade na naše politične nasprotnike, posebno razno kletvine niso bile na mestu, kar smo tudi mi strogo obsojali. — Kriva temu je pa bila nasprotna stranka, katera je prišla gotovo z namenom, da izziva. išTaj si pa zapomni, da kdor. seje veter, žanje vihar — in da do viharja, če sedaj do njega ni prišlo,-;
Ali si že član „Jugoslovanske matice"?
Kmetje, vsi v »Samostojno kmetijsko stranke", ki so jo ustanovili kmetje za sebe!
s
t V : / 1i;i1"irir—-——
>lahko drugič pride, oo se bodo njeni ipristaši tako obnašali, kakor so se na iem shodu. Oe Žo prihajajo na naše ehodc, naj se vedejo kot gostje in naj lise oglašajo k besedi, kar jim bomo Jvedno dovolili, saj je to le voda na naš mlin. Na koncu shoda so se sprejele razne resolucije gospodarskega značaja enoglasno, kakor tudi pred-jlog zastopnika klerikalno stranke |(Kmetske zveze), naj se deluje na •naši vodstvi, da stopita v stike in združita člane »Samostojne kmetijske stranke" in »Kmetske zveze" v jeno močno slovensko kmetsko organizacijo, Shod se je nato mirno razšel, '"nakar se je vršila domača lepo uspe-lla zabava pri tovarišu Žagarju.
(Središče ob Travi.) V nedeljo Une 1. avgusta je imela tukajšnja po-idružnica »Kmetijske družbe" svoj iobčni zbor, ki je bil nad vse pričakovanje dobro obiskan. Volilo se je pet odposlancev za občni zbor „Slovenske »kmetijske družbe" v Ljubljani. Na-§i nasprotniki, sicer sami dobri, pa žalibog od svojih klerikalnih vodij zaslepljeni posestniki, so lioteli pri tVolitvah rovariti, toda njihov nastop [je bil tako klavern, da si večjega po-:raza niti misliti ne moremo. Še toliko čuta poštenosti niso imeli, da bi <iejali vsaj podružničnega načelnika na listo. Do njega imajo samo takrat eaupanje, kadar potrebujejo človeka, ida jim naroči kake gospodarske ix>-trebščine. Oddali so 12, na različna imena" se glasečili glasovnic, dočim eo naši nastopili kakor en mož ter oddali 74: glasovnic, med katerimi ni bilo nobene, ki bi kazala kako stran-karstvo ali osebnosti. Dragi tovariši! S tem svojim vzornim nastopom ste ^pokazali, da se zavedate svojih pravic jSn da ste zreli za svojo samostojno stanovsko organizacijo. Naši izvoljeni odposlanci pa nam jamčijo, da jbodo volili može, kateri bodo zmožni voditi tako veliko stanovsko korpo-racijo, kakor je ravno ,.Slovenska kmetijska družba". Pozivi jem vas, tovariši, stojte vedno tako hrabro na braniku za naše pravice, kakor ste tetali sedaj, in zmaga bo gotovo naša!
s LukanSič, s. r., župan.
(Sv. Marjeta na Pesnici.) Pri nas imamo tri ljudi, ki se lani niso mogli živi videti. Naš g. župnik bi bil dva izmed njih najrajši takrat kar sam .pahnil v peklenski plamen grešnikov in brezvercev. Sedaj pa je vse dru-
di. — Kadar se mož, ki se nagibi je po prepričanju k »Samostojni kmetijski stranki"', odstrani od hiše, priplazi se navadno »pobožna Mičika" v imenu Boga in kaplana ter prosi za podpis v pol o pod imenom »Kmet-ska zveza". Kakor farizej premoti ta ženska mnogokrat sicer dobro gospodinjo, da podfnše zase in še za svojega moža. Potem pa jo odkuri hitro s pozdravom „Hvaljen Jezus!" — In sedaj je prišla kazen v obliki sramote za celo Marijino družbo. — Najboljša devica, ki je še o Veliki noči nosila krono Mariji pri vstajenju, je bila že tedaj obsenčena. Sedaj oče tista slepo device preklinja Marijino družbo, zlasti pa pobožno predstojnico Mičiko, pri kateri jo njegova hčerka v družbi razuzdanih ponočnjakov, članov Orla prebila cele noči. Značilno je še, da je oče one nespametne device o Veliki noči na nekem shodu KZ. prerokoval sledeče: „ In vrgli bomo mreže v valove Slovenskih goric ter zajeli vse ribe, tako da „Samostojnim" ne ostane drugo kot vodni črvi namesto naših katoliških kmetov v slučaju volitve." Tako dobri oče K. Z. in komandant Orlov Kožar sedaj pa mečejo vajine device mreže in glej čudo, že se iste trgajo, pa ne vsled katoliških kmetov! — Samostojni kmet (lz Zabukovja pri Sevnici) Ako-ravno se državnozborske volitve redno le odlagajo, kakor da bi se bilo bati tisti dan strele iz oblakov, bo ta čas vendarle doživel, kdor bo imel zdrava jetra.
Izvršujejo se razno agitacije iz drugih stanov na kmetsko ljudstvo; pogosto se v ta namen zlorabljajo celo sveti prostori, kjer je ljudstvo k božji službi zbrano — nadlegujejo ter v nevoljo spravljajo s priporo-čovanjem takih mož, ki so kmetom le nasprotni ter imajo vso skrb edi-nole za svoje mavhe. Potrpimo vsa to iu maščujmo se samo s tem, da pritisk obrnemo nase. Naj nam stopi resno pred oči, da, ako bi to bile prazne igrače, bi se stanovi, kojim že itak dobro gre, ne brigali toliko. Dragi kmet! Sedaj imaš še priliko, da se obvaruješ, da te ne bodo lastni otroci, ko boš že v grobu ležal — kleli kot izdajalca svojega stanu,
(Iz Šmarja pri Jelšah.) Te dni je v našem trgu nabil začasni občinski sluga na razglasilne table 'ne-
_____________ _____ _	___ kak razglas o sklepu občinske seje.
gače. Sedaj sta tista dva njegova is-1 Razglas je seveda napisal nekdanji krnia prijatelja. Raz prižnice pa sli- duhovnožerec in sedanji duhovnolizec
- ^ Graner kot trški občinski tajnik. Ko
šimo, da so brezverci le samostojneži, Sokoli itd. V cerkvi nas g. župnik vabi le na orlovske slavnosti v Jareni-no, v Maribor itd. Mi vprašamo g. župnika: Kako pa to, da tisti vaši prijatelji nikoli ne grejo v cerkev? tAliniso tudi oni brezverci? Ali ste tudi tiste že pokregali, kako grdo javnajo proti četrti božji zapovedi? JAli ste se tudi njim v obraz upali reči: bliže cerkve, bliže pekla! Pustite v cerkvi „sainostojneže" ter politiko ipopolnoma v miru, kajti cerkev je hiša božja, pa ne oštarija. Ali vas ni nič sram, da vas morajo samostojneži, ki so v vaših očeh brezverci, na to opominjati? Kaj je oznaniti, nam pove že zunaj mežnar.
Uganka. Pri Sv. Marjeti živi človek, ki vkljub svoji debelosti opravlja sledeče službe: ribič, lovec, fijakar, trafikant, Winkeladvokat, kvartaš, • luftinženjer in še marsikaj. Kot pravi, je „nemške matere sin"; če treba, zna biti tudi Slovenec; v cerkev ne zadaja; če pa treba, je vnet kristjan! iSedaj je zvest naročnik »Slovenskega gospodarja", ker »Štajerca" več ni, Jki je d-ilga leta zahajal v njegovo hu <šo. Kdo je to?
(Št.. Lenart v Slovenskih goricah.) Pri nas jo kaplan Kožar začel akoj po svojem prihodu strahovito i2onjo proti »Samostojni kmetijski etranki". Niti cerkev mu ni bila pre-isveta za politično hujskanje — zato ga je zadela sedaj očitna kazen božja. '— Znano je, da je kaplan Kožar iz-'premenil načelo Marijine družbe v 'prid Orlovski organizaciji. S tem je hotel doseči pri naši kmetski mladini to, česar pri starejšem ljudstvu ni mogel skovati. Njegova Marijina družba ima nalogo vsepovsod in vsak čas napadati »Samostojno" ter trositi seme sovraštva med svoje starše. Glavna opora pri tem mu je njegova zvesta predstojnica Marijine druž-ie, pobožna Micika. V koliko hiš so te orlovske device zanesle sovraštvo med zakonske, pričajo številni vzgle-
se je v nedeljo ljudstvo ob tem razglasu ustavljalo, so mnogi, posebno kmečki ljudje, zmajevali z glavami iij govorili: Tega pa ne znamo čitati, to je najbrž hebrejska pisava. Resnica je, da zna ta naš tajnik tako nekam zavito pisati, da je njegova pisava popolnoma hebrejski podobna. Celo dolp vojno se je potajil lopo doma v Šmarju ter mirno spaval zimske noči na mehki postelji in tuhtal razne nakane, seveda čisto brez skrbi v varnem zakotju.
No, pa tega mu ne smemo oponašati, saj je med tem časom storil marsikateremu človeka kaj dobrega, zato ga tudi ohrani vse občinstvo, razon par njegovih pristašev, v živem spominu. Posebno se je ta bi-stroumnež odlikoval pri aprovizaciji, kjer je pridno odtrgoval sladkor posebno nižjim slojem, ter ga za drag denar vtihotapijal na Hrvaško, pri čemer pa je bil vendar enkrat od par vrlih tržanov na veliko veselje vsega občinstva zasačen. Zaradi tega je bil nedavno obsojen na* tisoč kron globe in pet dai zapora. Vkljub temu pa še ta »poštenjak" vedno o-pravlja službo občinskega tajnika. Zakaj ga še niso brcnili iz občine, to bodemo objavili prihodnjič. Zakaj je ta gospodek sedaj naenkrat tako zagrizen klerikalec in priliznik duhovnikom, čeprav ne gro nikdar v cerkev, bedemo tudi v kratkem objavili.
Za danes pa obljubimo g. Granerju, ker se g. župan in odbor proti njemu ne ganeta, da bodemo storili vse proti temu na ■ najvišjo msrodajno oblast, da se takšnega nepoštenjaka in nezanesljiveža iz občine nemudoma odstrani, na njegovo mesto pa z lahkoto dobimo poštenjaka, zanesljivo osebo, kateri bodo tudi slovenščino znal tako pisati, da jo bo znalo kmečko in piiprosto ljudstvo čitati. Na hebrejsko pisavo so pa pri nas v Šmarju razven njega samega le malo kdo
razume. Občinsko tajništvo mora g. Granerju gotovo nesti precej dobička, ker drugačo bi gotovo sam odstopil od službe, predno ga bodemo Šmarčani za rokave in hlačnice potegnili skosi občinska vrata.
Udelež&ikom kmstskega pras-aika le južna železnica dovolila
Iz&asati 38 morajo t legitimacijami, ki jih bomo poslali našim krajevnim odborom.
priredi naša stranka dne 5. septembra (neaalja) ob trek popoldne as Ježioi-Sto-žice pri »Ruskem carju" radi tržnih oen in tržnih razmer v Ljubljani.
Kmatje, brez razlike strankarske pripadnosti, vabimo vas, da se tega shoda vsi udeležite v čim naj obilnejšem številu. Gre z& naše živi jonske interese. Nihče ne ostani doma! Le sami si bomo mogli kaj opomoei: Pripeljite s aeboj soseda in sosedo!
Gre se za odpravo šikan, s katerimi na3 obklada razna gospoda.
Še enkrat, pridite vsi!
Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo.
Kmet, pomagaj si sam!
(44.060 volilcev in volilk) bo imela Ljubljana, iu sicer 28.000 volilcev ter 16.000 volilk. Bo začetka vojne ni imelo mesto toliko vsega prebivalstva.
(Dva nova dnevnika.) Mlada struja Jugoslovansko demokratske stranke je začela izdajali v Ljubljani dnevnik »Jutro"'; v Maribora pa „Tabor" namesto dosedanjega »Mariborskega Delavca".
(Znamenje časa.) Pred ljubljansko poroto pride v letošnjem jesen-kem zasedanju okrog 50 tatov. .Mal njimi sta, tudi sarajevska zida, ki sta ogoljufala Jadransko banko za pol milijona kron.
(Zgrešen naslov.) Nekdo z dežele so obrača do „Domoljuba" za pomoč za izvoz živine. Pritožuje se, da je preprečen izvoz živine kriv visoko carine. Ali pa ni storila ta zločin nad kmetom ista gospodarska stranka., na katero so obrača oni prizadet kmet ? Našim odposlancem je rekel dr. Korošec, ko so bili pri njemu zaradi carino: ,.Zakaj me niste prej poučili, saj so Srbi radi carine z nami dobri in bi nam šli na roko, če bi to prej vedeli!" To je bilo radi vina in sadja, isto je z drugimi pridelki. Kaj iščeš torej kmet pri ljudeh, ki j i ni' jo tvoja mizerija deveta briga? Gospodi se gre za vlado. Manj ko boš kmet izvažal, ^ceneje bodo oni jedli. Saj oni so „ljudska stranka", morajo skrbeti za ljudi, ki so bolj pametni kot ti kmet, da bodo po ceni jedli. Za tebe je dovolj, da si brez-venec, če nisi v njih stranki in da se ti bo na drugem svetu bolj godilo, če tu trpiš. Če hočeš pa že na tem svetu kakšne dobrote, potem jo pa išči pri „Domoljubu".
{Protiverski »Domoljub") piše, da ima naša stranka v programu, da je vera zasebna'stvar. Ti ljudje, ki hočejo imeti patent na vero, se predrz-nejo nas tako hudobno obrekovati. Naša verska točka se glasi: Stranka bo varovala verski čut slovenskega ljudstva. Stranka stoji na stališču, cla ostani narod veren. Vera povzdiguje človeka nad druga stvarstva. Brezverje pa ga ponižuje in mu jemlje človeško dostojanstvo. Zatorej bo stranka vedno nastopala proti elementom in strankam, ki bi hoteli narod zavajati v brezverje.' Kje najde torej »Domoljub" kaj takega v našem programu. Trdimo, da ljudem okoli »Domoljuba", ki namenoma lažejo, ni prav nič za vero ter delajo naravnost proti veri. »Domoljub" je torej protiverski list, katerega mora zavreči vsak pravi kristijan. Istotak je mariborski »Slovenski Gospodar". Somišljeniki, širite »Kmetijski list", da vsakdo spozna resnico!
(Mihajlo Avramovic med nami).
Ta odlični srbski bojevnik za svobodo in povzdigo kmeta se mudi te dni v. Rimskih Toplicah. Prišel je k nam na odmor, toda nima odmora, ker je vedno zaposlen z obiski in tudi vedno sani dela obiske. Dne 20, t. m. sta ga obiskala člana vodstva naše stranke Drofenik in Mermolja ter se razgovarjala o skupnih načrtih kmetijske, gospodarsko in politične organizacije. Istočasno sta bila pri njem ravnatelja kmetijskih šol v Mariboru in Sv. Jurju gg. Bele in Znidarčič, Predložila sta mu načrt za ustanovitev organizacije vinorej-cev cele države. Za načrt se 'je g. Avramovic zavzel z vso dušo strokovnjaka. Gospod Avramovic se udeležuje raznih 'prireditev, SKS., sej in shodov; udeleži se tudi nase prireditve na .Bledu in nastopi kot govornik. Z njim je tudi njegova ljubezniva soproga, ki se je z vsem zanimanjem zavzela za njegove ideje. Oba se divita krasoti naše zemlje ter se trudita za njeno obrambo v zmislu državne eelokupnoeti.
(Agronomi iu veterinarji,) ki študirajo v inozemstvu, dobijo študijske podpore, ako vložijo prošnje na »Poverjeništvo za kmetijstvo" do 5. septembra. Prosilci pa morajo biti člani »Slov. dijaške zadruge" v Pragi ali pit v Brnu.
(Pravico do skrajšane vojaške službe) so dobili dijaki ljubljanske obrtne šole.
(Slabo za vojake.) Vojaki morajo sedaj frankirati vsa pisma, a baje jim jo tudi ustavljen tobak po izredni ceni. Ne vidi se nam pametno na ta način zanašati nezadovoljstvo med vojake. Ali bi država ne mogla drugje dobiti nadomestila? \
(Na naših železnicah) še vedno ni pravega reda. Nedavno je šlo več vagonov angleškega blaga iz Ljubljane v Zagreb, a ker čez 5 tednov le ni bilo vozov v Zagreb, jih je šel Anglež iskat od postaje do postaje ter jih res našel na neki slovenski postaji zapeljano na stranski tir. Najlepše pa še pride. Železnica namreč zahteva sedaj od Angleža, naj plača za vsak vagon 35.000 K stoj-nine. Tako se ne dela za naš .ugled v tujini 1	j..
(Delavci za južno železnico) se
začasno ne sprejemajo. Za poznejši' sprejem se jo treba javiti pri načelniku tiste .postaje, kjer želo služiti.
(Naše zmage.) Pri volitvah delegatov za Kmetijsko družbo zmagujejo pribtaši SKS vkljub divji proti-agitaciji. Pri mokronoški podružnici je dobila nasa žtrajika 260, SLS pa 120 glasov. .V, Trebnjem je dobila naša stranka 320, nasprotna le 26 glasov, v Tržišču pri Kranju naša stranka 63, nasprotna le 25 glasov.
(Kmetski tabor pri D. M. v Polju) se je zadnjo nedeljo vkljub nestalnemu vremenu in vkljub strastni, nepošteni agitaciji z nasprotne strani nad vse sijajno obnesel. Od javnega shoda so korakale velike množice s celimi kolonami okrašenih voz na veselični prostor v Kašelj k tovarišu Gradu. Naši ljudje so kremen. Slava jim!
(V nedeljo r.a Vrhniko!) Prihodnjo nedeljo se vrši na Vrhniki velik kmetski tabor z ljudsko veselico. Več na zadn ji strani.
(Tihotapstvo s tobakom.) V zadnjih 14 dneh so zaplenili Italijani na cesti med Logatcem in Planino našim voznikom 10 velikih vreč tobaka, ki so ga kupili od verižnikov. Seve so jim zaplenili tudi vozovo in živino. Doma nam manjka tobaka, posebno za pipe, Italijani pa ga zastonj kadijo. Kaj delajo naše straže na meji? Ali je res že vse podkupljeno? In kje dobijo verižniki toliko tobaka 'i Brezdvomno so v kupci jskib zvezah s trafikanti po mestih.
(Nii Bačsi pri Knežaku) je uničil požar patini posestnikom vsa poslopja, 5 govedi in 10 prašičev. Skoda je čez dva milijona kros.
(Obvezni polletni tečaj) na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne l. oktobra t. i. Za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo državne pod-kovske šole v Ljubljani do 20. septembra t. 1. prošnjo ter ji priložiti: l.)rojstni in krstni list; 2.) domovinski list; 3.) zadnje šolsko izpričevalo; 4.) učno izpričevalo; 6.) ubožni list; 6.) nravstveno izpričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen; učenci dobivajo redne državne podpore ter imajo prosto stanovanje v
zavodu, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg poakovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa. — Vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani.
(Na državni kmetijski šoli) na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto 1920./21. dne 4. novembra. Učenci se sprejemajo v zimsko šolo in v letno šolo. Zimska šola traja dva tečaja čez zimske mesece ter je namenjena sinovom iz živinorejskih in poljedelskih krajev. Letna šola, na menjena sinovom iz vinorodnih krajev, traja eno leto. Prošnje za sprejem je vložiti pri podpisanem ravnateljstvu do dne 1. oktobra t. 1. Prošnji je priložiti: domovnico, oziroma krstni list, zadnje šolsko izpričevalo, zdravniško izpričevalo o telesni in duševni sposobnosti, nravstveno izpričevalo in izjavo staršev ali varuhov, s katero se zavezujejo plačevati stroške šolanja. Sprejemali se bodo samo kmetski sinovi, ki ostanejo po končani šoli na svojem domu, ki so najmanj 16 let stari ter z dobrim uspehom končali' ljudsko šolo. Oskrbnina je nastavljena na mesečno 240 kron in se more plačati eventualno tudi v živilih. Za sinove ubožnih posestnikov je oddati nekaj popolnoma aU pa polovično prostih mest. Za ta mesta je predložiti uradno potrjena (od županstva in davkarije ter župnega urada) ubožna izpričevala. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
(Državna kmetijska šola) na Grmu priredi dne 31. avgusta 1.1. celodneven tečaj za pridelovanje in spravljanje tobaka Začetek točno ob deveti uri dopoldne na omenjenem zavodu. Ker je kultura tobaka iz gospodarskega stališča zelo važna, se vabijo vsi posestniki, ki bi se hoteli drugo leto poprijeti pridelovanja tobaka, k obilni udeležbi. Predavanje je v zvezi s praktičnimi demonstracijami na šolskem poskusnem nasadu. Vabijo se osobito sedanji go-jiielji tobaka in člani finančne straže ter člani občinskih zastopov.
(Državna kmetijska šola) na Grmu priredi dvodnevni tečaj za uporabo sadja in zeienjadi in sicer 6. in 7. septembra t. 1. s sledečim sporedom: V ponedeljek 6. septembra od 9. do 11. ure dopoldne: Pomen konserviranja sadja in zeienjadi. Obiranje, spravljanje in razpošiljanje sadja. Vzroki pokvarjenja sadja. Od 11. do 12. ure: Praktične vaje v sadni kleti. — Popoldne od 2. do 4. ure: Vlaganje sadja v kozarce (Naprava kompotov s sladkorjem in brez sladkorja. Konserviranje zeienjadi v kozarcih in pušicah.) Od 4. do 6. ure: Praktične vaje. V torek dne 7. septembra: Dopoldne od 8. do 10. ure: Naprava marmelad (zolzna) in mezge (povidla) s sladkorjem in brez sladkorja. Naprava različnih sokov iz jagodičevja in drugega sadja. Od 10. do 12. ure: Praktične vaje. Popoldne od 2. do 4. ure: Naprava kisa. Sušenje sadja in zeienjadi. Od 4. do 6. ure: Praktične vaje v sušenju. Revnejšim udeležencem tečaja da ravnateljstvo v omejenem številu prenočišče na razpolago.
(Umrl je) v bolnici v Celju po celi Dolenjski in Štajerski dobro znani in priljubljeni zdravnik g. dr. Joe, Strošek, primarij bolnice usmiljenih' bratov v Novem mestu. Pokojnik je bil rodom iz Koprivnice na Štajerskem ter je poprej služboval koit okrožni zdravnik v Brežicah. Bil je izboren zdravnik, sloveč pevec ter neustrašen delavec na narodnem polju. Dosegel je šele 45 let. Vsi, ki so ga poznali, mu ohranijo blag spomin t
(Kmetski tabor) na Planini na štajerskem je nad vse sijajno uspel. Poročilo prinesemo prihodnjič.
(V Rogaško Slatino) se je prišel zdravit bivši ministrski predsednik Stojan Protič.
(Avtomobil) mariborskega okrajnega glavarstva, vreden 400.000 K, je ukradel neki Ivan Korošec, ter ga prodal v Avstriji. - (Avtomobilna vožnja.) Med Mariborom in Prekmurjem preko Ra-denoev prevaža avtomobil vsak dan pošto in po šest potnikov.
(Sv. Rupert v Slov. goricah.)-Pri nas smo imeli dne 15. avgusta shod SKS., na katerem sta nam poročala kmeta Mermolja in Lipovšek o političnem položaju in sedanji nazadnjaški vladi.. Poročala sta, da se
Ust&novitje v vsaki občini krajevni odbor SKS.!
f-r .
Obrtniki, dopisujte pridno »Kmetijskemu listu"!
■	mm—^^»
(Uvoz obveznic predvojnih in vojnih posojil) je prepovedan k nam-\z bivše Avstrijo in Ogrske. Ravno-tako pa je tudi prepovedan iz naše kraljevine izvoz obveznic predvojnih; državnik posojil v, Avstrijo in na> Oarsko.
•ta klerikalna vlada klini, da koče kmetu dobro, a kaj vidimo? Sadja . in vina imamo letos dovolj za izvoz, toda ta kmetom naklonjena vlada nam ovira izvoz naših pridelkov z visoko carino. Govornika sta. nam razložila program SKS., za kar se jima prav iz srca Z&hvalimo ter prosimo, .da se v najkrajšem času vrši drugi shod. Izvolili smo si tudi krajevni odbor.
. (Umrl je) v Gor. Radgoni upokojeni ptujskogorski župnik g. A. Soiler, ki je bil vedno neustrašen narodni bori tel j ter kot pameten duhovnik tudi naklonjen našemu kmet-skemu gibanju za osamosvojitev. Blag mu spomini — V Bi-aslovčak ... je umrl dekan in častni kanonik g. Jak. Hribernkk, pri Sv. Venčeslavu •pa župnik g. Pankracij Gregorc.
(Na progi Špilje—Gornja Radgona) še vedno ni urejen železniški :promet za. Jugoslovane. Vlaki, vozi jo |3e mecl Gor. Radgono in Ljutomerom, a premog za lokomotive dovajajo na vozovih iz Ormoža v Ljuto-mei\. Naše prebivalstvo vsi od tega itrpi veliko škodo. Slovensko gorice ■Nso leto«-izredno blagoslovljene s sa-JVijem, toda izvažati ga. ne morejo, i domov pa tudi ni kupcev.
(Radgonski Nemci) žel bridko i obžalujejo, da. so prišli pod Av-[.stri jo. Takoj po, odhodu Ougoslova-■ nov. so začele cene strahovito naraščati. Ceno jajcu so poskočile za 2*60 K. Cena svinjski pečenki pa je i.poskoeila kar za 30 kron.
(Za ljudsko glasovanje na Koroškem) so se začele vendar že en-jkrat resne priprave ter se izvrši ua.j-fcbrž že prihodnji mesec. Glasovalno ozemlje je razdeljeno v £<;>• t okrajev, teh so štirje okraji v naši (»ni '(Rožek, Borovlje, Pliberk in Voli-fkovec), dva, pa v nemški (B) coni ••(v Vrbi in Celovcu). V vsakem. teh fkiajev vodijo pripravo medzavezni-jski okrajni sveti. V vsaki občini so instanovi občinski glasovalni odsek iz ttreh Slovencev in treh Nemcev. (Kje »bodo dobili v popolnoma slovenskih ^občinah te tri Nemce?)
(Velik živinski sejem) bo v Pli-fcrku na Koroškem dne .6. septembra.
(Mesto Celovec) izkazuje za prihodnje leto nad osem milijonov kron ■primanjkljaja. Zaradi tega bo prišlo jna. vsako osebo 320 kron občinskih idoklad. Rodbinsld oče osmih oseb bo jstarej plačal 2560 kron občinskih do-Sdad.
(Za župana v Zagrebu) je izvoljen arhitekt Vckoslav Heinzl.
Politične vesti.
, '(Volitve v naš parlament) se raz-
iplše.jo na dan 23. novembra, ako bo volilni zakon že v. prvih sejah spre-jaet.
(Narodno predstavništvo) je sklicano na dan 31. t. m. Najprej so izvoli predsedništvo, nato pa začno razpravljati o volilnem zakonu, ki bo ■najbrže sprejet že v treh dneh.
(čemu je bila ministrska kriza potrebna?) V novi vladi so skoraj k,vSfi prejšnji ministri. Edino za notranje ministrstvo je imenovan nanovo Milorad Draškovič, za konstiuanto pa dr. Markovič, ker je dr. Mušički to mesto odklonil. Sedaj le vprašamo, čemu je bilo treba tedne in tedne razburjenja in brezdelja? Gospoda si dola kratek, čas, iz davkoplačevalcev pa 5— norca.
(Obrambna zveza) med Jugoslavijo in Čehoslovaško. Prejšnji teden je bil v Beogradu zunanji minister čehoslovaško dr. JBenCš ter se je sklenila trgovska in politično-obrambna zveza med obema državama. S to
zvezo smo si zavarovali hrbet proti Nemcem in Madžarom. Pri tej pri liki sta imela naš ministrski predsednik dr. Vesnič in češki minister dr Beneš pomembne govore.
(Vojaška pogodba) mod Jugoslavijo in Čehoslovaško. je sklenjena ter bajo določa, da mora obojno, vo jaštvo takoj vkorakati v Madžarsko, ako bi Madžari poslali svoje vojaštvo preko čehoslovaško na pomoč Poljakom ali ako bi Madžari napadli Avst.rijo('•). Neumljivo .nam je, kaj nas briga Nemška Avstrija, ki se kaže vse kaj drugega kot našega prijatelja.
(Trgovinska pogodba z Avstrijo)
ostane .v veljavi, ker je iivstrijska vla. da poslala naši vladi dogovorjeni denar ža izvoženo blago.
(Trgovinska pogodba z Švico.) V Beograd so prispeli švicarski odposlanci, da sklenejo z našo državo trgovinsko pogodbo.
(Reka neodvisna država?) Vsled podpihovaliia D'Annunzija- (najbrže tudi italijanske vlade) je proglasila nedavno na Reki velika skupščina 10.000 udeležencev Reko za samostojno, neodvisno državo.
(Naša meja proti Bolgarski.) Sestavljena je žc komisija, ki bo določila mejo proti Bolgarski. Naše oblasti so dobilo naročilo, naj zasedejo Caribrod, ki jo bil dosedaj bolgarski.
(Naši boji z Albanci.) Arnavti so si pomočjo italijanskih častnikov vpadli v naše ozemlje pri Debri. Naša vojska je roparje porinila nazaj, pri čemer so bile izgube na obeh straneh. Baje .vodi albanske roparje bivši črnogorski kralj Nikita. Naša vlada so jo ostro pritožila pri antanti.
(Neprilike za potovanje v Avstrijo) bodo imeli vsled nove prometne pogodbo postbno prebivalci severno Maribora ter iz krajev, Id so južno Omureka. Za vožnjo proti Gradcu se bo ntmreč smelo vstopati v vlake le v Mariboru in Gor. Radgoni. Prebivalci iz Št. II j a, Pesnice itd. bodo morali priti najprej v Miri bor, kjer se vrši carinski ogled, nato šele se bodo mogli odpeljati proti Gradcu. Prebivalci za Cmurekom (n. pr. od Marije Snežne, Sv. Ane itd.) pa bodo morali potovati v o—6 ur oddaljeno Gorenj o Radgono, ako se bodo hoteli peljati proti Spil jam. Upajmo, da bo ta nerodna uredba le začasna.
(Za spravo med Madžarsko in Jugoslavijo) se je začelo močno gibanje med madžarskimi poljedelci, ki vidijo gospodarski pogin, ako bi sedanja napetost še dalje trajala.
(Madžarska roparstva). Madžarski vojaki delajo Avstrijcem velike preglavice. V noči 20. t. m. je prišlo pri Prellenkirchenu na Nižje Avstrijsko 80 madžarskih vojakov, da odpeljejo vojaške predmete. Ojačena avstrijska straža je roparje pognala. Prejšnjo noč so udrli madžarski vojaki čez mejo pri Altenburgu ter kraj zasedli. Avstrijsko vojaštvo in orožništvo je ostalo brez moči, ozir. se je branilo napasti roparje.
(500 židovskih rodbin) se je izselilo iz Galicije v Palestino. Škoda, da jim nočejo slediti bratci iz Jugoslavije.
(Avstrijski komunisti ne bodo volili,) in sicer je komunistična
stranka sama sklenila, da se ne udeleži volitev. Tudi našim komunistom bo najbrž grozdje prekislo.
(Veliki izgredi v Šleziji) so se dogodili prejšnji teden proti francoski vojaški posadki, ki jo tam zaradi ljudskega glasovanja. Izgrede so uprizorili stavku joči delavci. V, Ka-tovicah je bilo 13 mrtvih.
(Ruski mirovni pogoji) so izročeni poljski mirovni delegaciji v Minsku ter obsegajo sledeče točke:
1.)	• Rusija priznava popolno neodvisnost in svobodo poljske republike. Poljski narod ima pravico, da si sam določi obliko vlade po svoji želji.
2.)	Rusija: se odpove vsakršni vojni odškodnini, o.) Meja Poljske napram Rusiji ostane ista, kakor jo je predlagala antanta, še več ozemlja se prizna Poljski vzhodno Bialvstoka in Holina. i.) Poljska mora znižati Število oboroženega vojaštva na 30 tisoč mož, za vzdr^avanje reda in varnosti v notranjosti bo skrbela državljanska milica. 5.) Poljska sme obdržati lo toliko orožja in vojaške opreme, kar ga je treba za skrčeno število vojakov in milice, vse drugo se mora izročiti Rusiji. (>.) Poljska ne sme izdelovati orožja in vojnega ma-terijala. 7.) Poljska ne sme trpeti na svojem ozemlju združevanj, ki bi bila sovražna Rusiji in njenim zaveznikom. S.) Poljska mora vrniti ves odpeljani vojni materija! in zopet postaviti razdejane hiše in mostove. 9.) Poljska mora s posebnim zakonom, odrediti razdelitev proste zemljo (veleposestev) v prvi vrsti rodbinam poljskih državljanov, ki so bili v vojski ubiti, ranjeni ali sploh poškodovani. 10.) Rusija dobi pravico svobodnega prevoza za ljudi in blago preko poljskega ozemlja. 11.) Poljski vlada mora pomilostiti vse politične in vojaške kaznjence. —-Priznati se mora, da so pogoji skrajno ugodni ter so se pri tem boljševiki izkazali pravične in poštene, kakor dosedaj še nobena zmagovalka,
(Kmetje na Poljskem) imajo večino v poljskem parlamentu, ki se imenuje ,,sejm". (Tako ime M bilo prav prilično tudi za naš beogradski parlament;, kjer se delajo — kravje kupčije. tJredn.) „Poljska ljudska stranka", to je stranka naprednih l-meto v, ima 84 poslancev. Njihov vodja je sedanji ministrski predsednik Witesz, posestnik iz Galicije. Kmalu bo že dve leti, odkar ima poljska republika svoj zakoniti državni zbor, ki je ustvaril okrog 100 novih zakonov, med njimi 12 zakonov izrecno za kmetijstvo.-Ako bi ne bila prišla nepremišljena vojna z Rusijo, bi Poljska že imela izvršeno agrarno reformo - in yeleposestva bi blila razdeljena.
(Papež proti nam.) Papež je odredil, da se mesto Reka odtrga od senjsko škofijo ter se ustanovi za mesto samostojna škofija, ki je podeljena Italijanu Oonstantiniju. S tem je Vatikan stopil na stran I)'Ann.iinzija ter proglasil Reko za italijansko mesto, kjer Jugoslovani tudi v cerkvah nimajo nobenih pravic. Naše klerikalno časopisje pa., pasje ponižno molči.
(Prebivalstvo) naše državo šteje 14 milijonov, 343.000 duš, in sicer Srbija 4,45(5.909, Vojvodina 2 milijona", G75.232, Črna gora 435.000, Bosna in Hercegovina 1,898.044, Dalmacija 645.666, Hrvatska in Slavonija 2,621.954, Slovenija 1,610.082. Ako bi imeli vštete vse Jugoslovane, ki še ječe pod Italijani, štela bi naša kraljevina 16 milijonov
Gospodarstvo.
(Letošnja svetovna žetev.) Poljedelski zavod v Rimu naznanja na podlagi zbranih podatkov, da cenijo severne države v Ameriki žetev pšenice na 220 milijon, tovorov, a žetev rži na 221 milijonov tovorov. V Kanadi kaže žetev vrlo dobro. Dasi je v gotovih krajih primanjkovalo dežja, cenijo, da bodo naželi 82 milijonov tovorov pšenice. V severni Afriki (Al-žir, Egipet, Maroko, Tunis) bo znašala žetev pšenice 17 milijonov tovorov. Za ostale države še ni podat-
kov. Ve sc, da bo žetev pšenice v Nemčiji, Belgiji, Češkoslovaški, Franciji, Luksemburški, Nizozemski in tudi v Jugoslaviji dobra, a na Angleškem, v Škotski, Finski in Švedski srednja. Dobre žetve rži pričakujejo v Belgiji, Luksemburški, Nizozemski, Švedski in Jugoslaviji, a srednje v Nemčiji, Finski in Češkoslovaški. V žitnem pasu Avstralije je bilo mnogo dežja. V angleški Indiji junijska žetev ni bila povoljna ter je začasno prepovedan izvoz pšenice. Živahen je izvoz iz Argentinije.
(Centralna uprava in naše žito.) Vsled. trme srbskih radikalcev in dr. Koroščeve skupine je dobila Centralna uprava nakup in izvoz vse pšenice v naši državi. Vsled dogovo ra z Avstrijo je nakupila Centralna uprava tisočpetsto vagonov pšenice po 720 kron za 100 kilogramov in 4000 vagonov koruze po 480 kron, da izvozi nakupljeno blago v Avstrijo. Ker pa Avstrija ni spravila pravočasno skupaj cele kupnine 95 milijonov kron, je Centralna uprava zadrževala pošiljatev. Sedaj pa Avstrija sploh ne mara več prevzeti naročenega blaga, ker dobi iz Amerike žito ceneje. Z imenovano kupčijo je. Centralna uprava znižala cene žitu na naših trgih, a spravila je v hudo zagato ne samo sebe, temveč sploh vs6 našo izvozno politiko.
(Za povzdigo industrije) in prometa v Jugoslaviji se mnogo trudi Rusko-jugoslovanska banka, ki namerava osnovati v naši državi celo vrsto industrijskih in trgovskih podjetij, med temi tudi veliko tovarno za milo. Nadalje se ustanovi družba za plovbo po Jadranskem morju, imenovana „Srbski Lloyd"! Bivši ruski prometni minister Križanovskij se pogaja v Londonu z angleškimi in francoskimi kapitalisti za ustanovitev družbe, ki bi gradila v Jugoslaviji nove železnice.
(Nova zadruga.) Branjevci, kramarji in mali prodajalci v Ljubljani so se organizirali v posebni zadrugi. Sedaj šele se pokaže, kako potrebno je, da se kmetski pridelovalci čvrsto združimo.
(Cene mesu v Ljubljani) so se nekoliko znižalo. Nakupovalna in razpečevalua zadruga mesarjev je začela prodajati goveje meso T. vrste po 18 K, II. vrsto po 17 K. Te cene pa še vedno niso v pravem razmerju s cenami za živo živino.
(Živina in les) sta, glavni vir dohodkov našemu kmetskemu prebivalstvu, a ravno pri teh dveh predmetih sq cene silno padle ocl takrat, ko se je začela dvigati vrednost našemu denarju v inozemstvu. Do junija 1. 1. so bile deske po 1400 do 1600 K za kubični meter, danes se dobi lo 800 kron. Voli so se prodajali po 18 K za kilogram žive teže, a danes se dobi le 11 K, kvečjemu 13 K. Na zadnjih sejmih v Slovenskih goricah so ponujali mesarji celo samo 7 do 8 Iv za kilogram, toda meso prodajajo najceneje po IS K. To padanje cen pa je opažati le pri pridelkih, ki jih kmet prodaja, nasprotno pa se cene kmetu nujno potrebnim predmetom dvigajo, tako pri oblačilnem blagu, železu, orodju, sladkorju, kavi itd.
(Popisanje in žigosanje vojnih posojil) sc izvrši v najkrajšem času ter bo tozadevno postopanje razglašeno v „Uradnem listu". Obveznice vojnih posojil se bodo po popisu in žigosanju vzele ia prometa, dočim se bodo obveznice predvojnih državnih posojil le popisale in žigosale, toda pustila v prometu. Obveznice za vojna posojila je prijaviti pri davčnih uradih od 6. do 20. septembra, obveznice predvojnih posojil pa od 6. do 25. septembra.	' J • .
in veliko ljudsko veselico
priredi
na, Vrhniki
v nedeljo dne 29. avgusta t. L on- j dotni krajevni odbor SKS. ob treh popoldne na vrtu tovariša Kočevarja. Na shodu nastopijo; kmetski govorniki Po shodu obhod po trgu v spremstvu konje- j niče. Sodeluje Domžalska godba. ! Vrtna veselica ima bogat spored.! Kmetice in deklice, pridite po možnosti v narodnih nošah!
(Bajca za obrtnike.) Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima za
mizarje več line bajce. Mizarji naj; se oglasijo osebno v uradu na Dunajski cesti št. 22 od S. do 12. ure. • (Isto zahtevamo tudi za naše obrtnike!) V raznih krajih Srbije prirejajo tečaji za obrtnike. Mini-. strstvo daje udeležencem po 100 dinarjev, prosto stanovanje, hrano pa na režijsko stroške.
(Otvoritev razstavo „Radiša".):; Dne 19. t. m. je pokrovitelj ban doktor Laginja slovesno otvoril občni zbor društva „Radiša" v Zagrebu. Društvo je izložilo mnogo svojih stvari v umetniškem paviljonu na univerzi in v samostanski šoli. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki vseh kulturnih društev, vojaških in civilnih oblasti ter tuji konzuli, ki so se laskavo izrazili o kulturnem napredku našega naroda. Društvo „Ra-diša" deluje za povzdigo domače produkcije.
Književnost.
Knjižica „Kdo je kriv"?
izide kot odgovor na knjižico mite tatu' že v par dneh. Krajevni odbori naj zbirajo naročila ter naročajo skupno. Cenu knjižici je S K. -Knjižico je izdajala SKS. Dolžnost naših somišljenikov je, da. knjižico razširijo v vsako hišo. Javnost mora zvedeti, da je klerikalna■ knjižicai rimila tatu" brez resnosti in le hudobno zavijanje v strankarske na-j mene.	• .
U III 306/20-7.
V imenu Njegovega Veličanstva Sralja!
Obtoženec Alojzij Jnmnik, rojen 11. aprila j 1883. v Pijavi gorici, pristojen v Ljubljano, r. k,, oženjen, agronom v Ljubljani, Miklošičema cesta. št. 8, nekaznovan, jo kriv, da jo zanemarjal kot odgovorni urednik periodične i tiskovine „Kniatijski list", izhajajoče ▼ Ljub- j ljani, dolžno pazljivost, vsled česar je izšel
v navedeni tiskovini z dne 20. maja 1920. št. 21 zopar zasebnega obtožitelja Janeza Krhina, posestnika in župana v Št. Jerneju na Dolenjskem, pod naslovom „Iz Št. Jerneja na Dolenjskem" članek, ki tvori pregrešek zoper varnost časti in je s tem zakrivil prestopek v zmislu člena III., zakona z dne 15. oktobra 1868. štev. 142 d. z., in se obsoja po štev. 6 navedenega zakona II. odstavek na 200 K (dvesto) globe, oziroma v slučaju neizterljivosti na 10 dni zapora, po § 39 tisk. zak. da na svoje stroške objavi to sodbo tekom 14 dni po pravomočnosti sodbe t periodični tiskovini „Kmetijski list" na mestu, kakor je izšel žaljivi članek in pp § 389 k. p. r. na povračilo stroško? kazenskega po-, stopanja.
V Ljubljani, dne 29. julija 1920.
Lajovic b. r.
Bražba
1 kočije (pokrite), 1 težkega voza ter 1 vodne sešalke oziroma brizgalko z cevmi dne 4. septembra 1920 ob 11. uri dopoldne v državni žrebčarai na Selu pri Ljubljani.
Vodstvo drž. žrebčarne.
EEali ©glasi.
«p v trajno delo pomoč-Lis3	nit za mizarsko obrt.
Istotam se sprejme učenec 15 do 16 let star. J. Zgonc, mizar v Cerknici.
» ^SSsP" laneno seme, kumno in
vse druge deželne pridelke ku-puje trgovina s semeni Sever .& Ko m p., Ljubljana, Wolfova ulica St, 12.
Fro dam nešjo množino nonlh in stopili dobro olironjsnlh soto od 60 do 4000 1., skupaj približno 700 hI. Anton Košar, sodarski mojster, Vič pri Ljubljani.	Išče se feapelmk novljeni godbi na pihala, kakor tudi za tam-buraški zbor. Zraven so tudi še drugi- ugodnosti. Prednost ima invalid. Ponudbe na upravo »Kmetijskega lista*.	
	Proda se leslčjc Um srednji Ivan Grad, Zgornji Kašsl Devica Marija v P	itaro Ms citati. j št. 25, pošta olju.
' Železniške prage, bukove in hrastove, prevzame na vsaki postaji egiptovska izvozna družba .,Blo33ko '. Polovica se plača v naprej, ostanok ob pre-vzetju. Resne ponudbe z navedbo cene pod „Blessko" na Anončni zavod Drago Be-seljak v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 5.		
	iko imate kaj na prodaj, ako hočete kaj kupiti, ali česa iščete, priobčujte ▼ našem liBta. Velikost pričujočega poziva stane sa »Male oglase* 24 K, polovica tega prostora 'f12 K. Najmanjši oglas 8 K. Denar pošiljajte vedno naprej 1 v	
¥nnlin ca rabljeni inštrumenti za A^lAjJiiJU novoustanovljeni tambu- raški zbor. v Ponudbe na upravo »Kmetijskega lista«.		
Primešaj krmi M&stin!
V	zmislu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 18. julija 1899., št, 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljubljanski iz-poročil dne 28. julija 18U9., št. 25.255, smejo dietetično sredstvo Uastia, redilni prašek za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. M&stin je kot prosti obrtni predmet oglašen.
V	Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. št 28.581. — Ako Masti na v lekarnah in trgovinah ne dobite, ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina stane K 30-50 in te jih
pošlje poštnine prosto na dom.
Blažilo zoper garje (naftoi-m&ziio) uniči
pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti K12-50.
LekarnarTrnkoci
v Ljubljani (Slovenija) zraven rotovža.
Vpošteiajte oglase (inserate) y „Kietijsfcem listu"!
Ustanovljeno 1803.
Štampllje
is kavčuka in kovin..
| Katalog franiio. I
Pečati. Klišeji za tisk. Šablone. Vzv6dne tiskalnice. Modeli za predtiskanje perila.
ftj	B Datum-štampllje
lastnega izdelka.
JLNTON CERNS
graveur
Ljubljana, Dvorni trg štev. 1.
Urednik: dipl. agr. A. Jamnik.(!\
Natisnila Delniška tiskarna, d. (L. y Ljubljani.