Opazujmo naravo Ne morem si misliti v resnici olikanega človeka, ki hi ne imel veselja za lepoto, ki se nam tako raznovrstno razodeva v naravi. Saj velik del naše učenosti je ravno v pravem in temeljitem spo/navanju narave. Zato se v vsaki količkaj razviti šoli učijo naravoznanstva in prirodoslovja. Ta veda ima pa še posebno to prednost, da po nji spo-znavamo mogočnost, modrost in dobrotljivost Stvarnika in Vladarja vesoljne narave. Vabim toraj svoje mladc čitatelje, naj se mi blagnvoljno pridružijo, da si ogledamo raznovrstne pojavc v naravi, ter si tako širimo in utrjujemo ono znanje, ki nam ga po-daje šola. I. Vetrovi. a) V sobi. Mladi čitatelj, bržkone si se nasmehnil, ko si prebral naslov: Vetrovi — v sobi! A počakaj, da sc dogovoriva, potlej sc bode\a tudi prav razumela. Beseda ^vetcr^ nam je splo.šno imc za premikanje zraka. \ajmanjši veter ob neznatnem premikanju zraka se imenujc pihljanje ali sapica; nekoliko močnejši veter je sapa. potlej je navadni veter in najsilnejši .su zove vihar ali vihra. -*S 15 g*» Če torej tudi ne govorimo o viharju v sobi, o vetru pa že smemo katero reči; saj po tem vetru (sapici), ki se javi v sobi, moremo šele prav spoznavati one vetrove, ki delujejo v naravi. Za naše opazovanje je pa najprimernejši čas scdaj po zimi. Zjutraj, ko je še mraz, je v zaprti sobi čisto miren zrak, ni kar nič vetra. Ako izpustimo jako lahko peresce ali kako drugo lahko reč z višave, pada čisto mirno naravnost proti tlem. Ko pa se dobro zakuri, razgreje se najprej zrak pri peči, njegovi delčki se začno razmikati, kakor se na primer otroci poprej skupaj tiščijo, ko jim je mraz, potlej pa se razmikajo, ko jim prihaja vroče. Na jednako velikem prostoru je toraj gorkega zraka veliko manj nego mrzlega; zato je gorki lažji in se začne vzdigovati ob peči kvišku, na njegovo mesto pa se pomika še drugi mrzli zrak proti peči, pa tudi ta se umakne na kvišku, ko sc pogreje. Tako nastane po sobi neko gibanje zraka, ki je tem silnejše, čim večji jc razloček mej sobnim mrazom in vročino razgrete peči. Ako sedaj izpustiš ob vroči peči ono lahko peresce, vzdigne se urno proti stropu in potlcj se pomika ob stropu proti oknu, kjer je še hladno, tam gre ob hladni steni do tal in ob tleh se začne pomikati proti gorki peči. To znači, da pri vroči peči nastane veter, ki gre proti stropu, in ob stropu proti oknu; tam se obrne navzdol in zopet proti peči: zgoraj grc gorka sapa proti oknu, zdolaj pa mrzla proti peči. Ker pa peč izžariva vročino, kakor solnce, na vse strani, se ne vrši tako gibanje zraka kar na jednem samem prostorčku, marveč večstransko. Odtod se tudi razlaga, 1. kar je obče znano, da se v sobi najprej ogrcjejo zgornji prostori, potlej šele ob tleh. Kakor v naravi močni vetrovi go- nijo mline in ladije, jednako si tudi lahko napravimo marsikaj, kar gonijo sobni vetrovi. Izreži si iz trdega popirja dolgo kačo, kaknr jo kaže slika št. 1, obesi jo za rep na dolgo ostro iglo pritrjeno na deščici in postavi na rob pri peči. Kmalu se bo začela vrteti in zvijati, in sicer tem hitrejše, čim bolj sc razbeli peč. (Št. 2.) Mesto kače si napravi.š tudi lahko mlin na sapo. Na koščck polutc (za- maška) zatrdi na pošev štiri veternice iz trdega popirja in postavi kakor po- prej ne o.stro iglo, da se more prosto im vrteti. (Št. :-!.) Na jednak način si lahko izrežeš še drugih znamenitih rečij, n. pr. metuljev, ptičkov, možičkov i. t. d., ki se bodo slično premikali. . (Daije p,ih.)