Štev. 52. V Mariboru 29. decembra 1881. Tečaj XY. List ljudstvu, v p o <1 h Iv. Uhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošilja- posllI,lcsne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po o kr. -njem na dom za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo, leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravnlstvu v dijaškem semenišču „ ., , . . , . . _ . (Knabenseminar). - Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez z» o*"«»"» 8e P'ilcu je °d n.a™d°e T.r®'loe} ™ !e natlsn0 enkrat 8 kr> posebne naročnine. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Vabilo k naročitvi. Z novim letom prične „Slov. Gospodar" svoj 16. tečaj. Vse ostane pri starem. Naj nam toraj p. n. deležniki tiskovnega društva pa tudi p. n. naročniki ostanejo zvesti in Še novih privabijo. Deležnina znaša 5 jI., naročnina za celo leto 3 jI., za pol leta 1 jI. 60 kr., za četrt leta 80 kr. Denar se naj pošlje po nakaznicah in stari naročniki naj prilepijo dosedanjo adreso ali zapišejo njeno Številko. Opravništvo „Slov. Gospodarja". Konec leta 1881. Sveto leto 1881 bliža se svojemu koncu. Kmalu se završi in zapiše v zgodovinske knjige. Za slovo preglejmo kratko najvažnejše dogodke! Najvišji poglavar kraljestva božjega na zemlji, rimski papež Leon XIII. proglasili so izredno sv. leto. Na milijone ljudi opravilo je sve-toletinske dolžnosti in prejelo sv. zakramente. Bodi jim v zveličanje. Znamenito ostane 1. 1881 posebno Slovanom, kajti njihova apostola sv. Ciril in Metod bila sta visoko proslavljena, njuni praz-niški spomin se ima obhajati v vesoljnej Cerkvi, za kar so številni Slovani, med njimi tudi Slovenci, pršli v Rim dostojno se zahvalit sv. očetu. Bosn?- in Hercegovina dobila je prvega katoliš-keg ladškofu preč. g. Stadlerja. Z rusko in nemšk\> vlado pogajajo se papež, da tamošnjim katoličanom pomorejo do cerkvenega miru. Frei-maurerstvo na Francoskem, v Belgiji, Španiji in Italijanskem nasaja se v katoliško vero in v Rimu so grdo motili ponočni pogreb Pija IX. Po vsej Evropi in Ameriki se strašno širi neverstvo, razuzdanost in zločinstva in po-božniki imajo tehtnih uzrokov prositi milosti in pomoči z nebes. Sv. Cerkva dobila je 4 nove svetnike in mogočne priprošnike pri Bogu: sv. Janez (Rubeis), sv. Lavrencij (Brindiški), sv. Benedikt (Labre) in sv. Klara (Montefalška), prosite za nas! V našej škofiji ustanovila je se bratovščina sv. Rešnjega Telesa in močno napreduje. Smrt nam je pobrala 16 duhovnikov. Med mrtvimi je tudi bivši urednik „Slov. Gospodarja" in nad-župnik konjiški preč. g. dr. Jožef Ulaga ! Blagor mu, ki se spočije, — V hladni zemlji mirno spi, — Lepše solnce njemu sije, — Lapša zarja rumeni ! Svetne države so uživale mir to leto, samo Francozi so imeli vojsko v Afriki pa tudi pograbili rodovitno deželo Tunis. Na Irskem pripravlja se upor zoper Angleže, Črnogorci in Grki so dobili precej turških dežel. Vendar najbolje nepo-zabljeno ostane leto 1881 zaradi strašnega umora ruskega carja Aleksandra II. in predsednika se-verno-ameriškej republiki Garfielda. Ves svet je se prestrašil zločinstev. Mladi ruski car Aleksander III. skuša razburjeno Rusijo pomiriti. Z nemškim cesarjem Viljelmom je se sošel vGdanskem in obnovil staro prijateljstvo prusko-rusko ! Avstrijsko cesarstvo obhajalo je sijajno in veselo mladega cesarjeviča Rudolfa poroko z lepo princesinjo Štefanijo. Na Ogerskem je zmagala pri volitvah minister Tiszajeva stranka, na Hrvatskem pa ban Pejačevičeva. Vojaška granica je spojena v Hrvatsko-Slavonijo. V Bosni in Hercegovini proglasili so vojaško postavo in bodo tudi ondi novince pobirali za vojake. Pri nas so v državnem zboru nemški liberalci z večnim besedovanjem uspešno delovanje motili, kolikor so mogli. Razsajali so v zbornici in zunaj nje bržčas, da bi vladarja oplašili in prisilili v razpust državnega zbora in razpis novih volitev. Zato so kmete, zlasti nemške, dražili z uravnavo gruntnega davka in lovili s „Bauernvereini" meščane strašiii rekoč: „nemštvo je v nevarnosti", Slovane žalili s „Schul-vereini", pouzročili pouličnih tepežev v Pragi in Brnu. Ali vse je bilo zastonj ! Merodajni možje jim ne verujejo nič in nemško-liberalna stranka peša! — Dunajsko mesto je pa proti koncu leta zatopljeno v žalost, ker je v „Ringtheatru" pogorelo 449 ljudi! Slovenci smo zgubili svojega očeta, dr. Janeza Bleiweisa in prvega pisatelja J. Jurčiča. Zatisnola sta svoje oči pa jima ni bilo dano gledati uresničeno jčdnakopravnost svojega naroda v uradih in šolah. Se vedno brezvspešno se borimo za svoje narodne pravice. Toda videti je, da napredujemo. Sedaj so se celo Korošči vzdramili. V novem letu dobijo svoj poseben list v Celovci. Na Štajerskem smo začeli priprave delati za politično slovensko društvo. Prihodnji mesec skli-čemo občni zbor. Sosedi bratje Hrvati žalujejo na preranem grobu svojega najizvrstnejšega romanopisca Senoaja! Letina je bila sploh srednja, kakor smo v Gospodarstvenej prilogi obširneje dokazali. Nadejali smo se vsakšnih pridelkov več, toda naposled bilo jih je veliko menje, posebno v vinogradih. Toče so zopet strahovito veliko škode učinile. Kmetsko ljudstvo si ni moglo znatno pomagati in prodalo je se zopet neznano veliko posestev na posilnej dražbi. Hranilnice so zaradi tega dobile nalog, da ne smejo nobenega posestva več na dražbo spraviti, dokler jim tega c. k. namestnik v Gradci ne dovoli. Sicer pa tudi ministerstvo in večina v državnem zboru resno prevdarja pomočke kmetski stan rešiti pogina. Nekaj se je uže zgodilo, n. pr. oderuška postava je obveljala in brzda vsaj nekoliko nesramne oderuhe. Naš „Slov. Gospodar" je to leto bil izredno pogosto napadan od raznih nasprotnikov, nem-čurjev in liberalcev. Konečno se je obranil vseh. Zato pa rad vzame slovo od starega leta in izreka vsem prijateljem, podpornikom, dopisateljem najprisrčnejšo zahvalo, in prosi še nadalejšnje naklonjenosti ter želi vsem veselo novo leto! Gospodarske stvari. Lovske skaznice ali karte. Štajerski deželni zbor, t. j. nemško-liberalna gospoda v njem, sklenol je letos novo postavo, katero so sedaj svitli cesar potrdili. Postava obvelja 8 1. januarjem 1882 in zaukazuje, da mora vsak lovec zraven orožnega lista (Waffenpass) še imeti lovsko skaznico ali karto, nemški: Jagdkarte. Le tistim nje ni treba, kateri imajo svoj lov zagrajen. Lovsko karto dobijo pri svojem okrajnem glavarstvu ter imajo za njo plačati 3 fl. Dobljena skaznica velja samo za jedno leto. Lovske karte dati ne smejo 1. mladoletnim, 2. težakom in v oskrbovanji srenj nahajajočim se, 3. zblaz-njenim ali norim, 4. pet let onim, ki so bili zaradi zločinstva zoper varnost življenja ali imetja kaznovani, 5. tri leta onim, ki so zavoljo piegreška zoper življenje storjenega z neprevidnim ravnanjem 8 puškami itd. ali zavoljo tatbine bili kaznovani, 6. dve leti tistim, ki so zavoljo prestopka postave divjačinske ali zlorabe lovskih skaznic bili kaznovani. Če je kdo bil zaradi navedenih reči pozneje kaznovan, odvzamejo mu podeljeno lovsko skaznico. Kdor gre na lov, mora skaznico zmiraj imeti seboj in jo pokazati, ako to žan-darji ali srenjski policaji tirjajo. Kdor se pregreši zoper to postavo, plača globo 5—50 fl. ali bode zaprt tako, da vsaki dan 5 fl. odsluži. Denarji za skaznice vplačani pošiljajo se v deželno blagajnico. Zakaj se porabijo, o tem sklepa še le prihodnji deželni zbor štajerski. Kako bi gospodinja naj skrbela za zdravje pri hiši. Pege na obrazi se baje s Hufeland-ovo lepo-tično vodo dajo odpraviti. Vzame se 15 6 gramov mandeljnovih otrobov in 37 5 dekag. vode od pomarančnega cvetja, v tej zmesi se razpusti 7'8 gramov boraksa, in še 7-8 gramov benzoSove omake doda. S to tekočino se treba vsak večer umivati. Nekateri priporočajo tudi petrolej proti pegam. Na bradovice naj se dene mehkega usnja (z malo luknjico), namazanega z obližem (flaštrom) „dia-culum" zvanim. Bradavico, ki skozi luknjico moli, treba z ocetno kislino večkrat mazati. Tudi z nohti je moči bradavice iztrgati. Potrebno je, da si vsak mesec vsaj enkrat vse telo umijemo v toplej (20—25 stopinj po R.) vodi z mjilom in gobo. Boljše pa je kopati se, kdor ima priliko. Gotovo pa treba, da si vsak mesec enkrat ali dvakrat noge umijemo. Pri kopanji moramo paziti, da se ne prebladimo. Kopanje v mrzlej vodi po leti je silno koristno zdravju. Vsaka mati naj skrbi, da se otroci (posebno dečki) naučč plavati. Plavanje je koristno zdravju. Kako dolgo je smeti in moči kopati se in plavati, vsak sam najbolje zna. Ako je zrak hladen, ali če je vetrovno, treba, da se hitro osušimo, obrišemo in oblečemo, ko smo se skopali. Na solnci (če je dovolj toplo) se osušiti je celo prijetno in zdravo. Namesto kopanja v mrzlej vodi se more rabiti tudi polivanje tela z mrzlo vodo, kar pa ni tako koristno. V mlačnej in toplej vodi se je moči lepše osnažiti, nego v mrzlej. O varstvu in skrbi oči. Uže o*; «nvnroie- nega otroka moramo na skrbi imeti. eč 8vitlem kraji (npr. poleg jasne luči, pi 1.) ne puščajmo otroka ležati. Solnčnih »a moramo posebno varovati. Na stranel do ali posteljo ne sme biti nobenih reč bi otrok opazoval, kajti drugače se lah! ia bode razok ali škilav. Pod milim neb ej naravi naj se uči razpoznavati in gleuan ouuaije-nih stvari, da se mu vid ojači. Pri igri in učenji moramo otroka navaditi ravnega držanja, da mu se obe očesi enako vežbate. Mati naj mu nikdar ne dopušča v mraku ali na solnci čitati ali pisati itd.; vsikdar mora imeti dovoljne in dobre luči. Izguba vida se ne more z nobeno nesrečo primerjati. Zdrave oči so tedaj največe vrednosti. Premočna luč škoduje očem tudi odrastlih ljudi. Zelo svitlib reči tedaj ne smemo niti naglo niti predolgo gledati. Tudi slaba luč, oblačno vreme po zimi, mrak, nagla prememba iz svitlega na temno in narobe je škodljiva očem. S hitrim in dolgim čitanjem (posebno malega pisma) trpi oko mnogo, več nego s pisanjem. Varovati se tedaj treba neprenehoma in dolgo čitati. Prav tako škoduje očem, ako mnogokrat in dolgo gledamo na drobnogled ali na daljnovid; tudi v enomer gledati z enim očesom je škodljivo. Pri slabej luči v mraku oi smeti delati ničesar, kar naš vid preveč napenja. Luč mora biti tako postavljena, da je plamen nad očmi, ter da ne pada neposredno na oči. Trpolenje ali plehetanje luči škoduje očem neizmerno; prav tako spanje v temnih sobah, ako smo s obrazom obrneni k oknu, skozi katero naglo-ma soinčna svetlost na oči pada. Nečist zrak, močno vetrovje, prah, dim, razjedav vonj slabijo tudi oči. Ljudje, ki po vse dni sedijo, morajo vsak dan nekaj časa pod milim nebom se sprehajati. Mize, pri katerih pišemo, šivamo itd. morajo biti poleg okna in sicer tako postavljene, da od leve strani na nje luč prihaja. Tudi boje sobinih sten (malanib in prepreženih ali tapeciranih) morajo biti očem ugodne, ne presvitle ali pretemne, pa tudi ne odveč pisane in raznovrstne. Baš tako je velika vročina ognja škodljiva očem; vsaka mati naj tedaj pazi na-se in na svoje hčeri, da ne stopajo bliže k ognju nego je treba. Na očeh nekaterih ljudij (zlasti otrok) se napravi v spanji neka vrst sluza ali gnoja, katerega treba s čisto gobo ali z mehko capo in z mlačno vodo izmiti in obrisati. Bolnih oči si nikdar sami ne lečimo, marveč vsakokrat treba, da pri pametnem zdravniku vprašamo za svet, ter točno in na tenko storimo vse, kar nam je zapo-vedal. Ruskim in rumnnskim govedom zaprejo meje dne 1. januarja. Zavoljo tega naj naši kmetje goveda redijo in pitajo, kajti samo mesto Dunaj ali Beč je 20—30.000 goved dobivalo iz Rusije in Rumunije. Zato bodo morali dunajski mesarji po naših govedih povpraševati. Goveja živina bo gotovo dražja I Sejmi. Na Štajerskem: 9. jan. pri Novi cerkvi. Na Koroškem: 11. jan. v Gmintu, na Hrvatskem, 6. jau. Ivanec, Lužani, Ploščica stara, 7. jan. Klošter Ivanič, Virovitica, Ravna gora, Klanjec. Dopisi. Iz Maribora. (Prestave — čitalnica — slov. društvo). Tajnik znanega „Deutscher Schulverein" gimnazijski profesor Zelger je prestavljen v Gradec. Jednako je moral Jud dr. Bor-ges od tukajšnje sodnije oditi v Cmurek. Željmo obema: srečno! Nam je treba na spodnjem Štajerskem uradnikov, profesorjev, učiteljev, ki so slovenščine dobro zmožni. Preden ne bo miru, dokler tega ne doženemo. Hočemo in tirjamo popolne jednakopravnosti v uradih in šolah. — Či- talnica obhajala je zopet dva večerna shoda z govori. Posebno zanimivo govoril je g. Podkraj-šak o „Luegarjih", zvečer 18. dec. spregovoril je nekaj besed urednik „Slov. Gosp." v spomin hrvatskemu romanopiscu prerano umrlemu Augustu Šenoa. Na sv. Štefanovo smo čitalničarji izvolili novega predsednika, ker g. ^Ulrih nikakor ni hotel zopetne volitve sprejeti. Čitalničarji so mu izrazili prisrčno zahvalo za požrtvovalni večletni trud za napredek čitalnice. Novi predsednik je g. dr. Glančnik; odborniki, denarničar in tajnik ostali so prejšnji. Udov šteje čitalnica 85, veselo znamenje napredka! — V nedeljo 8. januarja snidejo se naši poslanci in mnogi rodoljubi štajerski v Mariboru, da osnujejo nam neizmerno potrebno politično slovensko društvo štajersko. Bog pomozi in sreča junačka. Od sv. Martina pri Slov. Gradci. (Nova-čanje) ali „rekrutiringa" se bode baje 1. 1882 vršila v Mahrenbergu. To bi pa bila velika sit-noba za slov. graški in šoštanjski okraj, Fantje bi imeli silno daleč hoditi, jednako tudi župani, ki bi morali po 7 dni tako daleč od doma ostajati. S tem bi tudi srenjski stroški naraščali, ker bi si župani za pot morali več računiti. Fantom in staršem pa stroškov itak nihče ne povrača. Zato je odbor okrajnega zastopa v Slov. Gradci zopet pravo zadel in vsem dobro ustregel, ko je dne 22. decembra t. 1. prošnjo poslal visokej c. k. namestniji v Gradec, naj se novačenje vrši za šoštanjski okraj v Šoštanji, za slov. graški pa v Slov. Gradci. — Na prizadevanje c. k. okrajnega * glavarja dobili so po toči poškodovani 1000 fl. podpore. Lepa pomoč! Bodi blagemu c. k. glavarju najprisrčnejša zahvala! Od Tolstega vrha pri Konjicah. (Slovenski uradoval) je naš župan uže več let. Vkljub temu dohajali so mu od c. k. glavarstva celjskega in c. k. sodnije konjiške vedno le nemški dopisi in ukazi. Nekokrat pride nemšk obrazec ali blan-keta, naj se o nekem zatoženci v kazenski obravnavi od župana vpiše, kar mu je znanega o njegovem zadržanji. Župan prosi od c. k. okrajne sodnije slovensk obrazec pa ga ne dobi. Isti župan je do tiste dobe pri cerkvi tudi priklicaval razne razglase pa tudi posilne dražbe itd. Ta posel se mu je odvzel in dal sodnijskemu listo-noši, ki nemško pisane razglase slovenski tolmači. Takšnega tolmačarja trebalo bi tudi v sosedni Čreš-novski fari, kder nemško pisane razglase kar nemški priklicavajo, a nihče jih ne razume! To je po mojem prepričanji velika sitnoba za Slo-! vence, ki vendar jednako Nemcem plačujejo ce-| sarske davke, pravic pa ne uživajo jednakih. Nikoli še nisem čul, da bi Nemcem slovenske raz-! glase priklicavali. — Meseca novembra bil sem v Celji pri advokatu g. dr. Serneci zavoljo neke neveste. Veselja zavzet sem bil, ko sem v njego-1 vej pisarnici čul samo slovenski govoriti, diktirati; 1 vse se piše slovenski. Prvokrat sem slišal, kako se v ljubem domačem jeziku lepo pravilno in za-stopno pisati sme. Slava g. dr. Sernecu. Ves dan je prihajalo vse polno Slovencev, vsakemu je se ustreglo v slovenskem jeziku. To je očiten dokaz, da se slovenski uradovati sme in more. Zato pa je tudi vsakega slovenskega župana narodna dolžnost slovenščine povsodi držati se. Nemčurji nas sicer se vedno k steni pritiskavajo pa ne udajmo se, ne udajino se! Iz Brežic. (Slab svetovalec.) Lani na sv. Štefanovo sem kupil pri g. J. Toporišiči, posestniku v Mesteci, par volov za 300 fl. in sicer s tem pogojem, da enega ob svečnici, drugega pa na pustni dan odpeljam. Dal sem posestniku aro. Ko pridem po prvega vola in mu hočem 150 fl. izročiti, me odvrne s tem, da mi vola neče dati. Rečem mu: ako mi vola ne da, spravi me v velike zadrege, ker ne morem blizu in hitro lepih volov dobiti za mesnico. Vse zastonj. Drugi dan je po nasvetu njegovega soseda g. M. Dra-goviča vol na Italijansko prodan. No, zdaj sta se veselila in nose vihala: „zdaj sma mu pa pokazala." Prisiljen izročim g. dr. Koceliju v Krškem tožbo. Njegov koncipijent g. dr. Slanec me pri sodnijski obravnavi izvrstno zastopa — za kar mu bodi najiskrenejša zahvala — in dožene, da je bil g. Toporišič obsojen. Sedaj se ima svojemu prijatelju in slabemu svetovalcu zahvaliti, da mora čez 200 fl. plačati. To bodi posestnikom v jedna-kih slučajih na svarilo priobčeno 1 Franc Kruleč, mesar. Iz Vranskega okraja. (Celjskim nemčur-jem za novo leto.*) Slovenci smo vse preveč prizanesljivi proti našim narodnim nasprotnikom, ki se tako silno ošabno in zaničljivo proti nam obnašajo, da človeka, ki ima le iskrico narodnega čutja, mora srce boleti. Po svojih opravkih čestokrat dojdem v nemškutarsko gnezdo Celje, kakor ga nekateri zovejo, in skoraj vselej naletim na grde zaničevalce naše naroduosti, kteri pa ne zaničujejo samo naš jezik temveč vse slovensko časopisje in njih urednike, naj huje pa obrekujejo naše vrle slovenske poslance. Zadujič pridem v prodajaluico g. V. R. ker sem si hotel neki slovenski š.... naročiti. Precej si začnejo komijčki, katere je nekoliko nemška kultura oblizala tako, da so od nje pijani in ošabni, iz mene norčevati in naglo povpraševati zakaj je bilo do sedaj nemško veljavno posihmal pa ne več itd. Sicer sem tem predrznežem, nekatere zasolil, hrbet, obrnil in šel. Takim ošabnim kukavicam se lahko v okoni pride, ako se narodnjaki češkega gesla poprimemo „svoji k svojim": kar tudi hočemo. Toraj bi bilo želeti, da bi nam kdo celjskih na rodnjakov, kateri vse Celjane dobro pozna, po časopisih naznaniti blagovolil vseh vrst trgovce in prodajalce, krčmarje in rokodelce, kteri so narodnjaki ali vsaj nam pravični in ne nasprotni, *) Ob enem odgovor na vodni članek ,,Cillier-Zei-tung" štev. 101 in 102. I pri kojih bodemo kupovali in si delo naročevali ! itd. grde nemčtirje pa pri miru pustili. Kteri švabe bolje ljubijo bodi jim drago! Jaz, odkar se pri gops. Rakuscli-i frajmaurerska Celjanka tiska in nas Slovence zaničuje in sramoti, ne obiščem njegove prodajalnice, pa tudi kot župan in načelnik kraj. šolskega sveta tiskovine, katere potrebujem, si rajše v Ljubljani naročim. Sicer bi pa tega ne storili, ako bi bil nam Slovencem pravičen. Vže pred več leti neki rodoljub piše: „Vsak slovenski rodoljub naj gre raje k tistemu trgovcu kupovat, ki je prijatelj našega naroda, pa če bi tudi ravno za krajcar ali dva blago draže plačal, kakor pa k trgovcu, ki se je iz tujega k nam preselil, in ki za naš narod drugega nima kakor grde besede, obrekovanje in psovke. Dajmo raje domačemu človeku kaj skupiti, kakor tujcu, ki samo zato k nam pride, da si žepe napolni in potem jo zopet, Bog si ga vedi, kam pobriše. Podpirajmo lepo med seboj drug druzega, kakor bratje, da naš denar pri nas doma ostane." Iz Haloz. (Razne reči.) Nek kmet v Brezovci dobil je po obč. uredu v zveličavni švabščini pisan list, ktere nobeden prost Haložan ne ume, še he-sede ne, kako še le celo napisano stran, v kterej je lehko mnogo kmetu skrivnega zapopadeno. — Kaj pa je bilo v tem pismu? Nič druga nego prav prijazen plačilen nalog, vsled kterega ima dotičnik v 14. dneh globo v znesku od 11 gld. 87 kr. tem gotoveje platiti, ker bi bil po preteku tega časa rubljen. Zaradi česa pa? Omenjeni kmet je lastnik kotla za kuho sliv, droži, tropin itd. Postava pa veleva, da se imajo takšni kotli vsako tretje leto meriti. Ta kotel bil je istinito 1. 1878 merjen in sicer pred pričami od finančnega stražnika ptujskega, a samo do vratu, in držal je 80 litrov. Letos je bil opet od finančnega stražnika ptujskega merjen in čisto spolnjen, zategadelj je ! držal 84 1. Ker tedaj, reče se v omenjenem dopisu i dalje, ta kotel prvokrat prav merjen ni bil in se i po dokazih od tiste dobe 66krat rabil, zaradi 1 tega se je finančnej blagajnici velika škoda zgo-J dila, ktero imate z zgoraj omenjeno svoto v obroku od 14 dnih zanosljivo poravnati. To je res žalostno za kmeta, da mora kaznovan finančni uradi ali jihovi poverjeniki svoje tu pa tam prav ne izvršujejo! Da bi se to c Iz Mahrenberškega okraja. (Obi Kakor sem iz zauesljivega vira izvedel, jalo mahrenberško učiteljsko društvo v t. m. v g. Lukasovih prostorih obletnici dosetletuega obstanka. To sicer ni kaj p< vendar je pa to zanimivo, da se pri ta„. o.u.cb-nosti, kjer se je toliko govorilo in napijalo in prazne slame zmlatilo, nobeden ni ne presvitljega cesarja, ne predsednika okr. šoljskega sveta, g. c. k. okr. glavarja Slovenjegraškega spomnil, ampak da so gospodji učitelji le svojega gospoda c. kr. kakor se rad sam imenuje............. ......... hvalili in povzdigovali, kakor da bi on sam imel njihovo srečo in nesrečo, njihovo življenje in njihovo smrt v svoji oblasti. Da se novo-šegni nekateri učitelji ne morejo veseliti, ako po stari šoli in mešnikih ne udrihajo, se je tudi pri tej priložnosti pokazalo; nek mladi učitelj je v humorističnem govoru začel popisovati stare šole, šolmajstarje, župnike in kuharice, katerim so morali obutelj cediti itd. Naposled so gospodje učitelji in gospice učiteljice se poprijeli okolo polnoči in plesali do mladega dne — v adventu! Stari učitelji tega niso delali. Iz Koroškega. (Razne.) Uže preveč so nas drugi Slovenci dregali, da smo enkrat morali sami začeti misliti na političen list. No, z novim letom prične izhajati „Mir" po 2krat v meseci. Omislili so ga nam celovški narodnjaki. Hvala in slava njim! — Vreme imamo večjidel lepo. Nadejali smo se snega v Božiči pa ga ni bilo. — Železnico v Lavantskej dolini hočejo porinoti do Knittelfelda v gorenjem Štajerskem, da jo zvežejo z Rudolfovo; proti jugu pa jo nategnoti od Drau-berga do Celja. — Vsem narodnim srenjam naprej je št. Jakobska v Rožu. Poslala je dne 26. oktobra 1881 prošnjo deželnemu šolskemu svetu v Celovec, naj se v šoli podučnje ne v tu jej nemščini, ampak v domačej slovenščini, nemški se otroci pozneje naj vadijo, ko so uže slovenski brati in pisati se naučili. Odgovora še ni pa srenja je voljna tožiti tijan gori do upravnega sodišča. Pravica mora biti. Politični ogled. Avstrijske dežele. Trstu se huda godi; železnice so Reki in Benetkam ugodnejše; trgovstvo propada v Trstu. Država, ministri, cesar bi naj pomagali. Tega prosit prišli so k cesarju iz Trsta, med njimi tudi poslanec Teuschl, ki je s tovar-šema Wittmanom in Rabinom vedno v državnem zboru vlekel z nemškimi liberalci. Tako so tudi n. pr. z mariborskim Schmidererjem (Hainmer-Amboss-poslancem) in celjskim Foreggerjem vred glasovali zoper pobiranje davkov, zoper vojaško postavo, sploh vselej zoper sedanjo vlado, in jej česar pogrešati ne more. No, in sedaj Teuschl s tržaškimi gospodi beračit pod-Iržavut ¡e, katerej kot poslanec dohod liti, da bi ministerstvo ffejevo i je dobremu cesarju bilo tekli f želim pomagati, toda ob- da n danci „fakcijozuo) (puu- tarsko) napada -stvo. To ni več na- vadni upor, „ fakcijozni" (pun- tarski) upor. arjeve besede zadele so kakor strela i neba ne samo tržaške liberalce, ampa >ove prijatelje, celo nem- ško-liberalno st 'o priznavajo vsi listi in po vseh mesti h in gradih so liberalci silno potrti, ka da se jih nihče ne boji, kakor so mislil eči bo še več govora. — Državni zbor začne nadaljevati svoje delovanje uže 11. januarja, in zato imamo pogovore v Mariboru 8. januarja, da osnujemo slovensko društvo štajersko in se tako politično uredimo. Pričakujemo, da štajerski domoljubi v obilnem številu pridejo in sklenejo, kar je prav in potrebno. Lotimo se živahno dela za svoj ubogi, teptani narod! — Moravski listi pravijo, da bode ministerstvo zanaprej ostro postopalo zoper uradnike, kateri bi še nadalje vlekli z „fakcijozno" opozicijo (t. j. z nemško-liberalno stranko, ki se vladi upira uže „puntarski"). Tržaški poslanec Rabi je uže položil poslanstvo, in če storijo jednako tudi drugi, n. pr. Schmiderer, Foregger, zgubljeni so — brez uradnikov. — Koroški Slovenci so do-segnoli s prošnjami to, da zgubijo v Doberli vasi in Borovljah nemške, a dobijo slovenske davkar-ske uradnike. Vidite, dragi Korošci, poguma in dela je treba, ako hočemo pravici pomoči do zmage. — Na Ogerskem se godi žalostno; na tisoče ljudi seli se v Ameriko in Bolgarijo, le da uidejo strašnim dačam in oderuhom. — Hrvate je močno iznemirilo neko poročilo lutrovskih misijonarjev v Zagrebu. Iz njega je razvidno, da lu-trovci dobivajo iz Nemčije mnogo podpore, pa | tudi od slepih Hrvatov, in da glavna svrha ovim misijonarjem ni „sv. evaneelij", ampak „deutsche Kultur im Drange nach Osten", t. j. ponemčenje Slovanov? — V Hercegovini je prebivalstvo vsa-kako razburjeno in zlasti hudo na ponemčevalne poskuse. Zato ondi zopet močno vre. Blizu Tre-binja bila sta dva vojaka hudo ranjena in ostali so komaj všli kroglam, ki so z višin v sotesko udarjale, kder so bili vojaki. Krivošijani so mirni. Ne upajo se napasti naših vojakov za močnimi šaneami. Vnanje države. Iz Varšave na ruskem Poljskem poročajo o grozuej nesreči. Na sv. Božič zatuli nek Jud pred cerkvo sv. Križa, polno po-božnikov: „gori, gori." Zdajci plane vse iz cerkve in v gnječi se umori 40 in rani nad 100 ljudi. Razdraženo prebivalstvo loti se Judov in jih začue tepsti, jim okna pobijati, štacune podirati. Vojaki so komaj mir naredili. Mladi ruski car bil je v smrtnej nevarnosti, nihilisti so pod-kopali v Petrogradu ulico Karavanskajo in rove napolnili z dinamitom. Velika sreča, da car tisti dan ni prišel v mesto. Osupnila pa je svet novica, da se delajo na Ruskem silne vojne priprave. — Rumunski ministri prosijo Avstrijo za odpuščanje, in tako bo razprtju brž konec. — Turški sultan je baje popustil za vselej Bosno in Hercegovino, toda želi stopiti v zvezo z Avstrijo, Nemčijo in Italijo, da mu pomagajo ohraniti, kar še ima. — Italijani se pa vendar ove zveze ne morejo prav veseliti, ker jim žuga Bismark, papežu v prid, vzeti Rim. Vsa reč pa je tako zmešana, da ni mogoče reči, kdo hoče tukaj opeharjen biti, ali bode. Kajti Bismark je z obetanjem uže marsikoga za nos vodil. — Francoski liberalci in freimaurerji so sedaj na konji in si iz državne blagajnice plačila dajejo pozvišati. Tako se bogatijo na stroške ubogega zaslepljenega ljudstva, katero motijo s preganjanjem mešni-kov, redovnikov. Krščanski nauk hoče minister iz gimnazij celo odpraviti. — Na Irskem množijo se umori in požari, angleški posestniki uže bežijo iz dežele. — Kitajska cesarica je umrla, zapu-stivši 91etnega cesarja naslednika. Vladarila je več let prav razumno in pogumno. Za poduk in kratek čas. Čitalnica mariborska. (Govor g. profesorja Majcigerja ob 201etnici čitalničnej.) VII. Tako mu je bilo mogoče, pri besedi na čast tisočletnice ss. Cirila in Metoda v Ljubljanski čitalnici 8. marca leta 1833 stopiti pred slovensko občinstvo in reči: Sv. Ciril in Metod sta pred 1000 leti položila temelj slovanskemu slovstvu; naj se ustanovi tedaj njima na večni spomin „Matica Slovenska" za povzdigo slovenskega slovstva." In tako je bila v Mariboru spočeta, v Mariborski čitalnici porojena misel „Matice Slovenske". Pa ne samo „Matica Slovenska" ima svoj svoj prvi početek v naši čitalnici, slavna gospoda, tudi marsiktero drugo slovstveno delo je bilo deloma v čitalnici posvetovano, spisovano, ali vsaj od nje podpirano. Da molčim o „Zgodovini S S. Cirila in Metoda", prestavljeni od mene iz Ceščine, v proslavo tisočletnice slovanskih blagovestnikov, omenjam pred vsem drugim celo slovstveno delavnost. dr. Preloga. Brez Mariborske čitalnice bi bila spala in se gotovo z Prelogom samim v grob vlegla. Tu je pa postala živa in rodovitna. V Mariborski čitalnici se je deloma spisovala, deloma pregledovala in pilila njegova Makrobiotika, njegov Črni Peter in še marsiktero drugo njegovih del. Mnogo jih je le v načrtih in rokopisih ostalo, ker je delavnega pisatelja nepričakovana smrt pokosila. V Mariborski čitalnici ima svoj začetek tudi „Slovenski Gospodar", in kaj to za Slovenski Stajer in daleč črez meje njegove pomeni, ve le tisti oceniti, ki je politično življenje in njegovo povzdigo od leta 1867 sem med Štajerskimi Slovenci opazoval. Da, ne bojim se, slavna gospoda, ugovora trdč, da tudi časnik „Slovenski Narod" ima več ali manj svoj početek v Mariborski čitalnici; vsaj prvi posveti o njem godili so se v nji od čitalničnih udov. Naj navedene zasluge, slavna gospoda, naše čitalnice zadostnjejo, da spoznamo njeno blagodejno delovanje v ravno preteklih 20 letih. Na konci priprostega svojega govora, slavna gospoda, naj so še omenjena imena onih pred- ] sednikov, ki so v tem času naš zavod vladali: Prvi je bil dr. Janko Sernec, mnogoletni pred-! sednik, in tako rekoč, oča naše čitalnice. Drugi neumorno delavni in energični dr. Matija Prelog. Tretji blagi profesor Josip Šuman, četrti dr. Josip Ribič, peti profesor Jurko Pajk, šesti gosp. Franc Kačič. Pod njegovo vlado se je izvršilo mnogoletno in raznostransko ovirano delo, namreč po-stavljenje Slomšekovega spomenika v stolni cerkvi. Pri izvrševanji tega težavnega posla so predsedniku s svetom in dejanjem na strani stali dr. Lavoslav Gregorec, profesor M. Valenčak, gospod J. Škoflek in še drugi. Naj tem vrlim možakom zadoni, slavna gospoda, naša presrčna zahvala. Sedmi predsednik naše čitalnice je sedanji mnogozaslužni gospod dr. J. Ulrih, pod kterim se je naše društvo v sedanje lepe in pripravne prostore preselilo, Med imenovanimi predsedniki sta dva že pokojnika, dr. M. Prelog in dr. J. Ribič. Naša čitalnica je štela in še šteje mnogo odličnih udov, izmed kterih naj tukaj tiste imenujem, ki so zdaj že v večnosti. 1. Prečastiti knezoškof A, M. Slomšek, 2. stolni prošt Mihael Piki, 3. stolni prošt dr. L. Vogrin, 4. prof. Anton Žnidarič, 5. prof. Blaž Slavinec, 6. dr. Jakob Pečko, 7. Anton Tomšič, 8. Josip Jedlička, in 9. K. Kampfler, oba železniška uradnika, 10. Anton Ferenc, župnik pri sv. Ani, 11. Janez Vošnjak, prošt Ptujski, 12. Oba Pukšiča, župnik in dr. nadlečnik, 13. dr. Anton Klemenčič, župnik Ljutomerski, 14. Jurij Srebre, mnogozaslužn', blago-srčni zdravnik Mariborski, in 15. pokojni slovenski pisatelj Josip Jurčič. V častni spomin teh pokojnikov, slavna gospoda, vzklicimo: „Večno bodi jim hvaležen spomin!" In tako smo, slavna gospoda, v kratkem pregledali 201etno življenje in delovanje naše čitalnice, prva leta bolj na tanko, ker so bolj oddaljena in manj znana, poslednja leta le bolj tako rekoč po vrhu, vsaj je njihova zgodovina, slavni gospodi, še tako v spominu. Na konci izrekam prisrčno željo: „Naj bi naša čitalnica živela, rastla, cvetela in obilni sad rodila še mnogaja in mnogoja leta! In v to svrho naj pomaga Bog! Smešničar 52. Knez sreča na cesti kmeta, ter ga vpraša, kam da gre. „Ne vem," odgovori mu kmet. Zavoljo tako nedostojnega odgovora veli knez kmeta zapreti. Tedaj se kmet oglasi: „Gospod! zdaj pa vidite, da sem vam bil prav odgovoril, kajti jaz si upam priseči, da nisem vedel, da grem v ječo." Knezu so se te besede tako dopadle, da je kmeta pustil iti svojim potem. ____E. F. Razne stvari. (Potrjene) so od deželnega zbora sklenjene postave o hitrejšem popravljanji Savinj- ske struge in o izpisanji Dramelj iz konjiškega in pripisanji k celjskemu okraju. (Kres) objavlja v 12. štev. sledeče: Vižen-čar, Zveri, Gazela, Zlati bič, Razni glasi, Pozdrav Modrinjakovim čestilcem, Šege, običaji in narodni prazniki pri Srbih, Slovenec za škofa na Dunaji, Dr. Ljudevit Gaj, Obraz rožanskega razrečja, Zgodovinske črtice o nekdanji provinciji Windisch-graz. Opazke k naselbinskim razmeram na Goriškem. Kakšna je bila lavantinska škofija pred 100 leti, Slovenske gomile, Drobnosti. Kres v Ce-lovci stane 2 fl. za pol leta. (Bankovce) ponarejala je številna družba pri sv. Tomaži nad Vel, nedeljo. Zločince so zaprli. (Okraden) je bil J. Skrbinec v Krecenbabu marib. okraja, vzeli so mu oblačila, platno, srajce, prte, uro, 13 srebrnjakov in 4 fl. v papirji. (Umor.) Blizu sv. Lenarta v Slov. gor. v zgornji Senarski je lastni sin Ludvik Havranek svojej materi Katarini roj. Grein vrat prerezal. (V Rožbahu pri Mariboru) je lepo posestvo pa zadolženo; mariborska hranilnicn ima precej dolga oknjiženega, sedaj posekavajo gozd in les prodava dalje eden izmed ravnateljev mariborske hranilnice. (Grunino dažo znišali) so za 4000 fl. v celjskem okraji in za 3000 fl. v kenjiškem. „Cillier Zeitung" je tedaj zopet po krivici grdila poslanca g. dr. Vošnjaka, ki je takšen uspeh nove uravnave gruntnega davka bil napovedal za celjski okraj. Poslanec g. baron Goedel si je veliko prizadeval tudi za slov. graški, mahrenberški in mariborski okraj isto doseči, za slov. bistriški pa ni mogoče, ker je okrajna cenilna komisija ondi grunte presilno visoko vcenila. No, gospodje Sorschaggg in pristaš, kaj rečete sedaj k temu! (V LuSanah) so na zadnjem sejmi v cerkvi okradli 6 ljudi. Tatinje so baje iz Maribora. (Pogoreli) so Jož. Gačnik pri sv. Marjeti na Dravskem polji, A. Mohorič v Peklu pri Poličanah, Matijašič v Stattenbergu. Vemčurji zmagali) so pri volitvi za kraj ni svet v Crešnovcah pri Slov, Bistrici, ker je z „Miglicem'1 potegnol, ki še voliti pravice ser je deficijent. ruzajev tovarŠ) M. Obrovnik, po domače zaradi 120 zločinov v Mariboru pri vojakih zaprt, je skoz dimnik všel na streho pa so ga obstrelili in nevarnega ptiča trdneje v kletko zaprli. (V RunSi nad Ormožem) je tri otroke dim zadušil v hiši, kder so bili zaprti in z žvepleukami ogenj užgali. Hišo so sosedi komaj obranili. (Pri sv. Petru iz Drave izvlekli) so mrtvo žensko, v kteri so spoznali „dohtarico", kakor ho jo ljudje imenovali, ki se je v Mariboru in daleč okoli veliko let z zdraviljeo jem bolenikov pečala in je bila zastran tega od zdravnikov mnogo preganjana. V mestu je bila sploh pod imenom „Jula" znana. (Strašna bora) ali burja je na železnici iz Reke v št. Peter na Kranjskem prevrgla 10 železniških voz in vlak ustavila. (Kozjanski okrajni zastop) išče zdravnika s sedežem v Kozji ter mu obeta 600 fl. stalne plače, če je doktor, 400 fl. če je samo zdravnik. (Fant ustreljen) bil je pri sv. Marjeti na Dravskem polji; hlapčič M. Peteršičev je večim otrokom kazal puško, kako se nabija; puška se sproži in strel zadene 61etnega fantiča v glavo, da takoj umerje. (Dva tolovaja), mesarski hlapec K. Kladnik iz Vranskega in konjski barantač S. Melakovič iz Lučanj sta na stezi v Mahrenberg napala Fr. Paradiža iz Trofina ter mu vzela 6 fl. (Od sv. Martina pri Slov. Gradci) se nam piše, da je v noči od 19. do 20. dec. pogorel hlev posestniku A. Roženu. Zgorelo je mnogo sena in snopja, hišo so obranili št. Martinski gasilci. (Za družbo duhovnikov) so vplačali letnine častiti gospodje: Canjker 4 gl., Lempl, Stoklas in Zdolšek Andr. po 2 gl., Heber, Kelemina, Beljšak, Irgl, Meško Martin, Kalin Janez in Urek po 1 gl. Loterijne številke: V Trstu 24. decembra 1881: 63, 45, 43, 31, 89. V Linci „ „ 32, 10, 83, 40, 57. Prihodnje srečkanje: 7. januarja 1881. 3-3 Oznanilo« Četi tega januarja 1882 ob 9. uri zjutraj bo minuendo licitacija za zidanje novega šolskega poslopja na Bizeljskcm pri Brežicah po že predloženem strošku in načrtu za zidanje. Tisti, kateri bi radi zidanje tega poslopja po minuendo licitaciji prevzeli, si lahko stroške in načrtež v občinski pisarnici na Bizeljskem ogledajo. Krajni šolski svet na Bizeljskem pri Brežicah dne 10. decembra 1881. Prvosednik: JPečnik. 2-2 JPoiiridUba. Fant v najboljših letih, zdrav, močan, bistre glave, lepega krščanskega obnašanja želi v službo stopiti v farovži, trgu mestu kot hlapec ali koči-jaž, ali pri pošti kot pomagavec ali pri kakšoej gostilnici, štacuni; sposoben je tudi za varuha otrokom. Ime pov6 uredništvo „Slov. Gosp." 1—2 Javna dražba. V pondeljek 9. januarja 1882 ob 9. uri v jutro se bode iz zapuščine gosp. Johana Pražen-a v Skalah pri Šoštajnu, premakljivo premoženje kakor: konji, voli, krave, svinje, zrnje, krma in drugo hišno in gospodarsko orodje prodavalo in se vsled tega kupci k dražbi vabijo. 1-3 Naznanilo« Podpisani spoštovanemu občinstvu naznanjam, da prevzamem s l.jan. 1882 g. Žimnjak-ovo kovačnico v studenčni ulici (Brunngasse) v Oelji na svojo roko. Priporočujem se vsem, da me z obilnimi naročili počastijo, ter obljubim, da si bodem čez vse prizadeval, vsakemu hitro, dobro in kolikor mogoče po ceni postreči. Tudi ozdravljam vse zvu-najne in znotrajne bolezni pri domači živini, ter prosim, da se tudi vsi tisti, katerim domače živinče kakorkoli zboli, zaupno do mene obrnejo. Ignac Praprotnik, diplomiran kovač podkovstva in živinozdravnik. 2-2 V laajcm se da blizu železniške štacije sv. Lovrenca v puščavi ob koroškej železnici na več let nekaj hiš, železno ognjišče, klet, drvarnica in sadunosnik. Več povč uredništvo „Slov. Gospodarja". Za novo leto darila. Podpisani ponuja svojo veliko zalogo pušek : Lefaucheux, Lancaster, salonskih in pušek za na tarčo najnovejšega stroja in sestave, dalje revolverjev po sestavi Lefaucheux in central-revolver-jev. pištole za streljanje v hiši in vsakojako lovsko robo po najnižji ceni. 2_2 Janez Erhart, c. k. dvorski puškar v Mariboru. &PA A 9 Priznano izvrstne prave f§ m voščene sveče 1 iz garantirano nepokvarjenega čebelnega voska ponudijo ¡ 2 I1 SeeiiiMiin v IJubljani. i_5 IOOOOOOOOQOOO( Dunajsko zavarovalno društvo na 19 n naj i. Poroštvenska zaloga: goldinarjev 4,a>©©.0O® mr. velj. „Dunajsko zavarovalno društvo" zavaruje z a s t o ii J ~v p r y e m leti, če kdo BKl ii let da zavarovati: hiše, gospodarska poslopja; pri takšnih zavarovanjih prične vplačan je še le v 2. leti in se završuje potem v 51etnih rokih. Generalni zastopnik v Gradci G. MICORI s_i2 v gosposkej iilioi štev. lO. ioflofloooOoooooooooioOooOooOoflooooooSoi o g Bi Sedmo letno poročilo in račun družbe duhovnikov Lavantinske škofije za leto 1880 sklenjen 31. decembra 1880 in potrjen v odborovi seji 15. februarja 1881. To leto je bilo za družbo duhovnikov posebno ugodno, ker se je njeno premoženje tako zdatno, kakor še v nijenem prejšnjih let, pomnožilo; to pa zlasti po dobrotljivosti milostljivega kneza in škofa. Leta 1869 so namreč stolnemu kapitolu v varstvo izročili 2000 gld. z namenom, da bi se z obresti te svote začasno ali stalno vpokojenim bogoslovskim profesorjem pokojnina zboljševala. Od imenovanega leta sem še vendar takega slučaja ni bilo. Da bi tedaj obresti darovane vstanov-nine dalje brez porabe ne ostajale, so z ozirom na britke razmere duhovenskih službenih dohodkov z odlokom od dne 27. septembra 1880 št. 72./pr. to svoto z nateklimi obresti vred družbi duhovnikov v last izročili z namenom, da se smejo vsako leto obresti cele istine po družbenih pravilih med družbenike — vendar po njih lastni določbi — razdeliti, pa tako, da vpokojeni bogoslovski profesorji vsakčas prvo pravico do te podpore imajo. Istega dne je družbeno predstojništvo od preč. stolnega kapitola prevzelo: v obligacijah sreberne veljave 2900 gld. in hranilnično knjižico, ki je imela koncem leta vrednost od 1130 gld. Vrh tega je prejela družba v tem letu od neimenovane dobrotnice v Mariboru 400 gld., po pokojnem stolnem dekanu Fr. Kežman volilo 50 gld., po pokojnem župniku Jož. Štor volilo 50 gld. in po pokojnem župniku Fr. Kranjc volilo 40 gld. Umrla sta v tem letu družbenika: stolni dekan Fr. Kežman, ki je vplačal 100 gld. usta-novnine, in župnik Jožef Štor, ki je vplačal 59 gld. in prejel dvakrat podporo: enkrat 80 gld. in enkrat 50 gld. Družbi je pristopilo vseh 6 bogoslovcev po dovršenem 4. letu. Družba je štela tedaj koncem 1. 250 družbenikov, zmed kterih je doplačalo ustanovnino 118, in ustanovnino in letnino 65. Podpora se je podelila 22 družbenikom. Milostljivi knez in škof so z obresti svoje uetanovnine obdarovali 3 družbenike z 100, 68 in 60 gld. Družba je obdarovala 19 družbenikov. Prejeli so: 3 po 100 gl., 7 po 80 gl., 2 po 70 gl., 2 po 60 gl., 3 po 50 gl„ eden 62 gl. in eden 40 gl. Vse podpore znašajo tedaj 1600 gl. proti 1470 gl. prejšnjega leta. Ker je družba še tudi pri letnih dohodkih nekaj prihranila, se je v tem letu njena založnina pomnožila za 6076 gl. 83 kr. v imenski veljavi. Z ozirom na sledeči račun utegne družba v tekočem letu imeti na razpolaganje 2000 gl.; položaj, ki se zamore po še le 81etnem družbenem delovanju gotovo ugoden imenovati. Druga in tretja odborova seja se bote obhajali mesenca junija in oktobra. To opomnimo zavoljo družbenikov, kteri utegnejo podpore potrebovati. Prošnje za podporo se namreč po družbenih pravilih redno v odborovih sejah in le v nujni sili od predstojništva samega rešujejo. Pregled dohodkov in potroškov. I. I>olioclk:i. Premoženje koncem leta 1878 ........... Vplačana ustanovnina.............. Vplačana letnina............... Dar neimenovane dobrotnice v Mariboru........ Volilo pokojnega stolnega dekana č. g. Fr. Kežman..... „ „ župnika Jož. Štor.......... „ „ » Fr. Krajnc......... Obresti od državnih obligacij............ Agio od obresti drž. oblig. zlate veljave........ Obresti od istine v Graški zastavnici založene....... „ „ „ v Mariborski hranilnici založene ..... Milostij. knezoškof so doplačali na .2 akciji banke Slovenije „ „so darovali 2 obligaciji srebr. velj. a 1000 gld. . „ „ „ 9 „ „ „ a 100 gld. . „ „ „ knjižico Mariborske hranilnice z vlogo Nakupile so se 3 obligacije zlate velj. a 1000 gl...... Iz hranilnice so se vzele vloge lanskega računa...... V hranilnici se je vnovič založilo.......... Založnina Gotovina fl. kr. fl. kr. 37.723 17 512 31 — _ 470 —' — 175 — — — 400 — — 50 — — — 50 — — — 40 — — — 1.508 60 — — 121 50 — — ' 120 50 — — 258 81 — — 48 — 2.000 — - — 900 - — 923 96 — 3.000 _ — — — 1.723 17 976 04 — 45.523 17 ! 5.477 89 IX. Potroški, Za tisk lanskega računa......... Za podpore, družbenikom določene...... Za doplačilo na 9 delnic banke Sloveuije .... Za nakup 3 obligacij zlate velj. k 1000 gl. ... Vrednost prvega kupona teb 3 obligacij na den nakupa V hranilnici se je založilo........ Desetek od volila stolnega dekana Fr. Kežman Za poštnino, koleke in nagrade....... Odpišejo se 3 hranilnične vloge lanskega računa . skup Ako se od dohodkov odštejejo potroški se kaže stanje premoženja koncem leta 1880 Založnina Gotovina fl. kr. fl. 1.723 1.723 45.523 1.723 17 17 17 17 15 1.600 216 2.592 52 976 5 16 5.473 5.477 5.473 43.800 i — I1 kr. 52 40 04 16 12 89 12 77 1. Iz premoženja prejšnje družbe za „d oslu žene". 2. Iz ustauovnine milostljivega kneza in škofa. (i Založnina se sestavlja: V Giaski zastavnici . 2.200 gld. — kr. drž. obl. sreb. velj. . 10.000 „ — „ 3. Iz novega družbenega premoženja. A. skup Ustanovnina leta 1873: drž. obl. sreb. velj. n l)aP-Mariborski hranilnici z natekl. obresti vred 2.300 gld. 1.000 „ 500 „ 1.650 ,, 70 „ kr. » » skup 5.520 gld. kr. B. Ustanovnina leta 1880 : 2 drž. obl. srebr. velj. h 1000 gl. = 9 „ „ „ „ a 100 „ = Vloga v Mariborski hianilnici z nateklimi obresti vred skup 2000 gl. 900 „ 1130 „ 4.030 gid. Obe vstanovniui skup drž. obl. zlate velj. . 10.000 gld. „ „ „a lOOOfl. — 8.000 .. „ „ sr. v. a 100 „ = 600 „ 50 „ a 1000fl. = 2.000 „ 100 fl. — 200 „ 500 „ kr. - kr. srečka drž n pap. „, n n a lotr. 1860 Vloga v Mariborski hranilnici 700 .. — skup Kar daje spredaj stoječih 12.200 gld. — kr. 9.550 gld. — kr. 22.050 gld. 43.800 gld. kr. kr. Odbor družbe duhovnikov Lavantinske škofije v Mariboru dne 15. februarja 1881. Franc. Košar m. p. Ignacij Orožen m. p. predsednik. blagajnik. Račun sta pregledala in odobrila: Lovro Hrg m. p. , - Jožef HržiČ m. p. korar. j) i stolni vikar.