197. Številka. Ljubljana, četrtek 28. avgusta. VI. leto, 187H. SLOVENSKI NAROD. I&haja vsak dan, iivzemšt ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti projemao, za avttro-ogorake dežele la celo leto 16 gold., sa pol leta 8 gold., ta oetrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za culo letu 13 gold., za četrt leta 3 gold. '30 kr., za en nioeec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na doni bo računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za oelo loto 20 gold., za pol ieta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah bi sa dijake velja znižana eena in sicer: Za LJubljano sa četrt, leta 2 gold. 50 kr., po poeti projuman ra Četrt leta 3 gold. —, Za oznanila ae plačuje od čet in ■ atopne petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čo se tri- aii večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempulj m 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani-na celovški coati v Tavčarjovi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši K volilnemu redu. Priprave za volitve v državni zbor bo 8e pričele s sestavo imenikov volilcev. V nekateri}! krajih to opravljajo župani sami, tudi na kmetih, v drugih so se c. k. okrajni glavarji ponujali, da so voljni pomagati pri sestavi imenikov. Vsakako pristoje občinskim predstojništvom pravica, da oni dado zapisati v listine vse občane, katerim gre po postavi volilno pravo. Volilni red je nekako različen od onega za deželni zbor, in ker so nam došla vprašanja, katera kažejo, da imajo zlasti volilci na deželi razne premislike zastran volilnega reda, hočemo kratko navesti glavne točke. Podlaga imenika volilcev za državni zbor je imenik volilcev za občino, kakor je bil za poslednje občinske volitve sestavljen. Vse večje občine mestne in kmetske imajo po tri razrede volilcev. Vsi davkoplačevalci občinski se zapišejo v imenik, začenši z onimi, ki največ davka plačujejo do onih, ki najmanje plačajo, vsi po vrsti. Potem se scateje cela davkova svota vseh davkoplačevalcev in v tri enake dele deli. Celi davek bi na primer 900 gold. znašal, tretji del je tri sto. V I. razred pridejo občani, ki največ davka plačajo, in sicer se jih toliko zapiše v prvi razred, da znaša skupni znesek njihovega davka 300 gold. V II. raz red pridejo občani, ki so za temi v I. razred uvrstenimi v imeniku zapisani in sicer zopet toliko, da znaša skupni znesek od njih pla danega davka 300 gold.; vsi ostali pa pridejo v III. razred. V I. razredu bode tedaj navadno najmanj volilcev, v 111. pa največ V državni zbor imajo pravico voliti samo oni občinski volilci, kateri volijo za občinski zastop v I. in II. razredu, in to velja za mesta in trge enako, kakor za kmetske občine, samo da v mestih in trgih voli vsak volilec poslanca, na kmetih pa volilnega moža, kateri še le gre poslanca volit. So pa tudi take male občine mestne in kmetske, da imajo za občinske volitve samo dva razreda, ker je premalo davkoplačevalcev, da bi mogli tri razrede sestaviti. V teh slučajih se ravna, kakor pri sestavi imenikov za občinske volitve in se vzemo v imenik volilcev za državni zbor vsi davkoplačevalci I. in II. vrste od najvišjega začenši, ki skupaj dve tretjini celega davkinega zneska plačajo. Tako se stori tudi tam, kjer so mesta in trgi združeni s kmetskimi volilci in to je skoro pri vseh mesticih in trgih na slovenskem Štajerskem. Imenik volilcev za občino se mora ločiti v dva imenika. Volilci, ki v mestu ali trgu stanujejo, imajo v mestni skupini volilno pravo, ostali pa v kmetski skupini. Nova imenika se potem na ta način napravita, da se med volilec za državni zbor zapiše toliko davkoplačevalcev od najvišjega začenši, da skupaj plačajo dve tretjini celega davkovega zneska. Tem se prideno častni občani in sploh vsi, ki imajo v občini osobno volilno pravo. Kadar je imenik volilcev sestavljen, mora občinsko predstojništvo naznanjati občanom, da leži ta imenik osem dni v občinski pisarni na ogled vsakemu volilen, kdor ga želi pregledati. V tem času se morajo napraviti reklamacije, da so veljavne; občinski pred stojnik pa mora vsako storjeno reklamacijo v treh dneh naznanjati okrajnemu glavarstvu, kateremu je že poprej predložil imenik volilcev. Volitev volilnih mož v kmetskih občinah se vrši tako, kakor za deželne po slance. Samo dva razločka sta. Volilna komisija obstoji le iz komisarja, katerega pošlje okrajno glavarstvo, in iz občinskega predstojnika ali župana. Druga prav imenitna prenaredba pa je v tem, da smejo volilci-v kmetskih občinah samo izmed sebe volilne može voliti (§. 10 volilnega reda od 2. aprila 1873). Dozdaj so bili pogostoma meščani in tržani ali drugi gospodje, ki še v dotični ob čini nijso stanovali, za volilne može izvoljeni. To v prihodnje ne sme biti. Za volilnega moža sme izvoljen biti gamo tak občan, ki je tudi sam zapisan v imeniku volilcev, tedaj ima sam aktivno volilno pravo. Mi Slovenci smo s to odločbo lehko za dovoljni. Koliko mestnih nemškutarjev se je vrinilo za volilne može v kmetskih občinah in so tako zatrli pravo narodovo mnenje. To se odšle ne more goditi. Kdor ne stanuje na kmetih, tudi ne more biti volilen mož. Samo v enem slučaji je to mogoče, ako je kdo častni občan; kajti častni občani se morajo uvrstiti davkoplačnjočim volilcem, oni smejo voliti in izvoljeni biti za volilne može. Volitev je v mestih in trgih tajna, po volilnih listih. Vsak volilec dobi z legitima-cijsko karto tudi volilni list, na katerega za piše ime moža, ki ga hoče voliti za poslanca. Ta list odda zganen, da nikdo ne ve, koga je bil zapisal. Pred pregledovanjem volilnih listov se morajo v posodi, v katero so se med volitvo devali, dobro zmešati. Potem ae začne preštevanje glasov. Volitev v kmetskih skupinah pa je, kakor dozdaj, ustna. V volilno komisijo volijo volilci tri ude in sicer po volilnih listih, vladni komisar imenuje tri, vseh teh šest skupaj pa voli sedmi ud komisije. Če se ne Metek. Meta Ho I de n i s. (Kouiau, francoski spisal Viktor Cherbulies.) Poslovenil D a v. H ost ni k. Tretji del. IX. nadaljevanje.) Gospa Mauserrc biva nekaj Časa osup-neua, zbegana, sanjala je, kakor se sanja, kadar se stoji na robu kakega brezdna. — Ne, odgovori konci, nič nečem poskušati ; in teško bi ..... stalo, obrekovati osobo, ki mi nij storila nič hudega, razen nehote. Ne terjajte, da bi se legala; tega talenta jaz nemam. Če govorim, govorim resnico, in povem vam ta trenotek, da vas občudujem, da vas ljubim in da vas sovražim. To izgovorivša zaćuo točiti solze; Meta se je nij upala tolažiti; gospa Mauserre jej reče, naj molči o vsem, jo z močjo objame, ter jo odpusti. Običajno nas je bilo sedem pri mizij ta dan sva bila le dva. Gospod in gospa d' Arci 6ta sprejela povabilo nekega soseda, gospo Mauserre je bolela glava, da je morala (»stati v sobi, Meta pa je kosila vedno pri svojej mladej bolnici v „nursery". Udvor-ljivo je sprejel gospod Mauserre ovi tetc-a-tčte z menoj, ter moral kazati vesel obraz k nepovoljnej stvari. Kljubu najiuej dobrej volji je bilo najino pogovarjanje dolgočasno, kritičuo: toliko stvarij sva imela, ki si jih nijsva smela povedati! Po kavi me zapusti, da bi izjalial na sprehod; to navado je imel, kadar so ga trle skrbi. Uavno sem hotel iti v svoje stanovanje, pa me pokliče gospa Mauserrc. Takoj se podam k njej; komaj jo pogledam, pa vidim, da jo ne boli glava, nego nekaj drugega. Obraz ji je bil zbegan, ustna trepeča, oči mrtve. Poda mi roko ter izkuša zasmijati se; to polovično smijanje, ki ga nikdar ne pozabim, zdelo se mi je podoba razbite sreče. — Kazen, ki sem so je bala, je prišla, mi vsklikne; a strašnejša je, nego sem si mogla sanjati. Ko jej obljubim, da obranim tajnost, pripoveduje mi o razgovoru z Meto. Jaz jej rečem vse, kar bi jo moglo pomiriti in jej dati srčnosti ; svoje reve sem pozabil. Sodil sem jo bil prav: ta duša, ki je bila odprta vsem utisom, skrajna v tu^ri, kakor v veselji, bila jo nezmožna, kazati v nezgodi srčnost; prvi vdarec jo je pobil na tla, nij se mogla več vzdigniti. — Vam li hočem povedati, kje sem ? mi dejc. Takoj, ko sem zagledala gospodi čino Iloldenis, bil jo izraz njenega pogleda tako turoben, da sem hitro slutila veliko žalost, ki ima priti v hišo; prva misel mije bila, da je hčerka umrla. Bog mi odpusti. morejo zediniti o tem sedmem udu, imenuje ga vladni komisar. Potem voli vseh sedem izmed sebe predsednika. To so tedaj glavne odločbe novega volilnega reda. Glavna stvar pa je, da gremo v volitveni boj z isto navdušenostjo, katera nas je že tolikokrati peljala do zmage in da volimo vsi enoglasno naše narodu didate. Politični razgled. V I J ubijani 27. avgusta. V volilnem t/ihnnji so med Nemci samimi začeli že s palicami delati. Nemški liberalci so bili zadnjo nedeljo sklicali volilen shod v Kallendorfu pri Znojmu na spodnjem Moravskem. Ali klerikalci so prišli s kolmi in so jib razpodili, tako da volilnega shoda nij bilo. Na fo&kvtn bodo septembra tudi občinske volitve. Zato češki listi priporočajo, naj se v složnosti volijo najboljše domače moči v občinske zastope. Suša v notranji politiki dela, da se u&tavovcrvi tolažijo z razporoni, ki je v anticeutralistični stranki, med federalisti. Ali tudi oni imajo svojem taborji needinstva dovolj: imajo prusake, birokrate, borzne sleparje, „mladek< in „stare" itd. ¥nanje države. Srbski knez Milan je odšel na Dunaj, topovi streli in slovesno zvonenje se je slišalo , ko je šel knez na ladi jo „Neptun". Ljudstvo mu je klicalo slavo ter ga spremljalo do ladije. Ituski car je zapovedal vojnemu ministru, naj ukaže rekrutiranje na podlagi do-ločeb splošne vojaške službe, in deželni poglavarji so že mestnim in občinskim uradom poslali okrožniee, naj se postava o splošni vojaški službi takoj začne izvrševati. Okraji in volosti se bodo razdelili na novo, da se bode ložje sprevidelo, kdo ima vojak biti. Vojaštvo se bo popravilo na podlagi francoskih naredeb. I! i rže vije Vedo m osti imajo dolg članek z naslovom: nAli je Ruska dosegla svoje naravne meje na iztoku?" List sklepa končno: „Ruska je storila sicer veliko za utrjenje naravnih mej, a svojega namena nij še popolno dosegla. Naša meja v iztoku nij še prispela do one trdno organiziranih držav. Kar se tiče tje proti Kini, smo dosegli svoj cilj, a kje je še Himalaja, kje je Indija V Le tam zamoremo dobiti gotovo mejo." #V«#tro#*p novine se nadejajo ru-mnnskega kneza v Pariš. — Govor ministra Broglie, katerega smo v včerajšnjem listu omenjali. se razno tolmači. Republikanski listi vidijo v njem potrjenje propada fuzijo-nističnib teženj, konservativci pa pravijo, da je le ponavljanje vladnega programa od 24. maja. „Agence Havas" pravi , da je imel govor „ugoden utis". Se ve da ! Savojski prefekt Fournes je prepovedal list „Republique Francaise" za Savojsko, ker je ta list razžaljivo pisal o škofu Mermillodn. Ta pobožni prefekt je ravno zaradi tega že tri druge liste zatrl. „Ilcpublique" pravi koncem članka, ki ga piše Fournesu : „Ne-usmiljena samovoljnost klerikalcev stiska ljudstvo, kjer more, ljudstvo se upira, in gotovo bode zmagalo. A kaj bodo po tej zmagi rekli tisti, ki tako nesramno o cerkveni svobodi govore , ako pa imajo oblast v rokah, hote celi svet zatreti." špttnjski karlisti so brigadnika Loma 21. t. m. pri Ojazunu natepli. Zdaj jih stoji pri Kstelli in Llersu 3000, nasproti 5000 republikancem. Karlisti so zapalili dva železniška mosta pri Geroni , ter tako pretrgali zvezo s Francosko. Poroča se tudi, da bode koncem tega meseca Španjska pod popolno diktaturo, ali s temi vladnimi možmi, ali Še brž z drugimi. Karlisti so prodrli v Frago ter vzeli 3000 durov in sto pušek brez vse težave. Ftntijnnsten vlada je dobila od Turške uradno povabilo, naj se da zastopati pri zboru, ki se bode imel bodoči mesec v Carigradu , da se uravna prašanje o davkih pri vožnji skozi sueški kanal. Pravijo , da bode temu zboru predsedoval Sahlib-paša. Na Čivicarshem se je sprejela civilna pogrebna postava z večino 3000 glasov proti klerikalni manjšini. f!pi-«»"ji k* šah ogleduje zdaj so sultanom znamenitosti carigradskoga mesta. — 22. avgusta je sprejel šah deputacijo Izrae-litov, ter jim je ponavljal zagotovljenja , ki jim jih je dal v Londonu in Parizu. Dopisi. ■z ^ofr»iijNk«»K*» -:i av&- lIzv dop.) Način, kako klerikalci privržencev za tako zvano „pravno" stranko iščejo , za katero mi Slovenci niti znali nijsmo do letos, ko jo je na željo nemških mračnjakov počel i po milej Sloveniji razširjati Nemec Herman in njegov sluga Ulaga, v Ljubljani pa so jo podprli „prvaki" — način ta mora se res imenovati predrznost. Vsacega Slovenca, kateremu je v istini mar za razvoj in napredek naroda, katerega sin se sme s ponosom imenovati, mora žaliti, da so se možje, prej za narod delajoči , zvezali z Nemci . ter sedaj proti nam Slovencem delajo in to ko bi mi bila umrla hči, bi trpela lagljeje; ljubav mi je bila več, nego dete. Jaz jo pustim govoriti j žalost se vtrudi, ako kramlja, in to vtrujenje jo lajša. — Ne, Toni, ne sanja se mi, mi deje j le deset mesecev sem imela še čakati, pa bi mu bila soproga. Bog me kaznuje, da moram videča luko trpeti ladjelom. Ah ! ko bi vi vedeli, kaj mi je bil! Šla sem ž njim, da bi ga še tisočkrat bolj ljubila, nego tisti dan, ko me je odpeljal — kajti on me je odpeljal, kaj ne da Toni? Gotovo je vedel, kaj dela. Dolgo Časa sem se mu ustavljala: a mučil me je tako dolgo, da sem privolila, bolj iz slabosti in milosti, — vam li Čem povedati? kakor iz ljubezni. Vi ste vedno tu kaj, vedeti morate vse. Da, takrat me je ljubil, gotovo še bolj, nego jaz njega; kako sva spremenila role! On mi je postal malik, in, menda me jo zato kaznil; on preklinja malikovalstvo. Nekaj trenotkov pozneje začne temu ljubosumnemu bogu očitati nepravičnost, krutost. Ali nij mogel dobiti na vsem svetu bolj kaznivredne ženske, kakor je ona, da bi jo tepel? Ali nij mogel prihraniti teh velikih kaznij, teh velikih vdarcev za ošabne, insolentne napake? Ali je bilo v interesu njegove slave, da je treskal v rožo? Potem na enkrat zavpije, da se jo Meta zlorabila, da je preveč neverjetnosti v njenej povesti. — Kako bi se mu bila mogla prikupiti, Toni? Ali me morete zagotoviti, da je bolj lepa, nego jaz? Ali se več ne spominjate, da se mu je o prihodu v Chariuil-lcs samemu zdela grda? Prepirala sva so o tem: njena postava mi nij bila nevšecna. Ona je prijetna, ker ima inteligenten in dober obraz; a to je vse. Odkritosrčno, Toni, ali se vam zdi tako izvanredna? Ima-li na sebi kaj, kar jaz nemam? Ah! vi, drugi ljudje imate čudne oči; vi vidite z njimi, kar se vam zdi: to so krive priče, ki ne- 8Č sredstvi, katerih se pošten politik sramuje. Slovenci pak smemo v svesti, da smo z vso silo, vendar s poštenim orožjem, z uma svitlim mečem, odvrnili prvi naval, pričakovati izid boja. Mnogo smo že pretrpeli od Htrani vse požirajofcega psevdo-„li he ral nega" Nemca, kateri se je, prišel v našo domovino, smatral za gospoda: a v ljutem boji smo glavno armado razrušili, in upati smemo , da Nemca s časom popolnem iz svoje hiše od gospodarstva čez nas izrinemo. A zdaj, ko smo stoprv počeli uživati borne mrvice sadu svojega prizadevanja, ko boj nij še končan, zdaj pridere druga druhal v našo domovino, druhal „klerikalnih" Nemcev, ter hoče vse poplaviti. Da je nemški klerikalec ljuti sovražnik liberalnega Nemca, se razume samo po sebi. Da pa sta si v sovraštvu do Slovana obadva podobna, kakor krajcar krajcarju, in sploh napram drngim narodnostim, nad kojimi hočejo gospodovati, nahajamo najlepši dokaz pri nas Slovencih: borili smo se in se še zmirom borimo proti liberalnim Nemcem, ako so nam nepravični (oziroma Italijanom), in žalibog primorani, hočemo tudi na dalje boriti se s klerikalnimi Nemci, kateri stoje glede pravičnosti na isti stopinji z liberalnimi. Imeli smo takrat odpadnike v lastni hiši, a slovenske čete so prodrle, ter si počele gladiti pot kroz sovražnika , prodrlega iz tujine in kroz njihove zaveznike, izrejene z nami na prsih matere Slave. In sedaj imamo odpadnike od našega narodnega programa. Združili so se z našim sovragom in boj se je pričel, še hujši boj, nego je bil prejšnji. - Svesti si vendar poslednje zmage, ne obupamo, marveč se borimo, hrabro in pošteno s protivnikom našim, akopram se on neče posluževati pristojnega orožja. I k Trsta 26. avg. [Izv. dop. j V tr-žaškej okolici se je jelo po agitaciji za volitev nekako živahneje gibati. Kakor volitev za državni zbor , tako je tudi nujna stvar volitev v mestni zbor. Kajti kakor se po mnenji nekaterih odličnih mož razvidi, hočejo prihodnje volitve mestnemu starešinstvu tudi drugi obraz dati. Sedanje svetovalstvo namreč ne zadostuje svojemu poslu. Cujejo se vedno pritožbe o slabem gospodarstvu, o velikem deficitu, in o več neugodnih rečeh. Starešinstvo je najlahkomišljeneje ravnalo. Tako je upati, da propade „Progresova" sramno lažejo, da bi vašo nezaupnost opravičile. Kmalu premeni glas: - Ah, jaz bi bila morala videti, da je ta Meta uzrok nevarnih primer in mislij, ki jih ima gospod Mauserre o meni. Ona ima vse zmožnosti, ki meni manjkajo. Ona dela brez prenehe, jaz pa se ne morem ni deset minut držati po konci, da bi ne pala od truda. Ona odgoja dete, vlada hišo; jaz nijsem znala še nikdar nič drugega vladati, nego svojo pahalko. GoRpod Mauserre govori lchko z njo, kar ga zanima; ona je tako razumna, jaz pa sem topa gos. Ona ga umeje, ona ga kratkočasi, ona mu svetuje. Da, to bi bila resna soproga, ki bi ugajala resnemu moževi. Oua ima kreposti mravljiue, jaz pa sem kobilica. Kaj pravim? Kobilice pojo, jaz ne pojem; pri-, petilo se je, da je mravlja muzikantinja, in i vi veste, da je vsa zaljubljena v mmiko. i Potem pa, povedati vam moram vse, ona se mu prilizuje: ali nij res, Toni, da se mu stranka, ki se rekrntira iz ltalijanisimov, ki v Italijo škilijo, in da zmagajo konservativci, v boljšem pomena besede. Ako bo tako, ako zmaga avstrijska stranka, bode tadi za nas Slovence v okolici bolje , kajti sedanje mestno starešinstvo je nam velik nasprotnik in krut sovražnik razvijanja naše narodnosti. Pri vsaki priliki upijejo ti ljudje o svobodomiselnosti, pa le za svoj dobiček, za nas imajo le poitalijančenje na zastavi zapisano. Da pa se bomo tej krutosti Bposobno v bran postavili, treba nam je krepkih poslancev v mestni zbor, kateri se bodo vzajemno vsakemu nasilstvu lahonske nepravične stranke v bran postavili in terjali pravice , katere nam Slovencem na vse načine pripadajo. Kakor nameravajo bolj odlični možje iz okolice, bode v kratkem volilni shod, da se pogovorimo, katere kandidate naj bi se v mestni zbor volilo. Poleg tega posvetovanja pa ide v dnevnem redu ua volitev v državni zbor, da ljudstvo že do časa spozna .-»ad dobrih in slabih nasledkov, kateri utegnejo nastati iz take ali inake volitve. Na delo torej: vsak količkaj zaveden kmet naj resno prigovarja svoje tovariše, da delajo za blagor svoj in domovine slovenske! Goriški klerikalni „01asu ki gnoji reakcijo fanatikov, da je že davno ostudno, re penči se tudi nad zaupnico, katero so verlemu dr. Lavriču tržaški Slovenci vseh stanov poslali v dokaz spoštovanja in zaupanja. Gla-sovci s svojo kosmato vestjo in z otupljenim značajem v naših očeh nijso vredni, prah z Lavričevih črevljev očistiti. — To naj bo še tem Don Kišotom v poduk, da mi le čiste značaje spoštujemo, ne pa hinavcev , ki so denes v tem taborji, jutri v onem; tudi ne spoštujemo dobičkarjev , kateri so maliki „Glasovi". Kak goriški Klečcplaz dr. Tonkli, nema se zaupnice od nas nadejati. Mi tržaški Slovenci, kateri smo na meji Slovenstva, in v naših srcih še gori ogenj so-čutstva do naših bratov na vseh vetrovih slovanske zemlje, obsojujemo vse take Kle-čeplaze, toliko bolj pa bližnje goriške Slovence obžalujemo, da imajo z vami posla. In to vas peče, vi ribiči v kalni vodi. Sramuje in srdi se človek, ko pomisli, da oni ljudje, kateri so postavljeni ljudi podnčevati in omikovati, delajo v zadnjem času nasprotno: res da nij vsa duhovščina taka, da so to le nekateri, ali škoda golema, da ti prilizuje V Jaz, jaz ga molim, a prilizovala se mu nikdar nijsem, in akopram mi je bog, mu ne ponavljam na vse grlo, da je velik mož. Vedno se mi je zdelo, da se za pri -lizljivostjo skriva tajno zaničevanje tega, kar se ljubi. Možje nijso občudovanja, Ijubkanja, prilizovali j a nikdar siti : toda staro vitna ljubezen jih dolgočasi. Svesta sem si, da se mu uže dolgo zdim sitna: sam sebi govori: vedno taista stvar. Osupnen, da me je tako ljubil, skrival mi je iz usmiljenja smrtno rano, ki mi jo je zadal. Jaz nijsem mogla ničesa videti; ko bi me bili hoteli zlorabiti, nikdar bi sama ne bila ugenila. Toni, ljubezen je slaba; a zakaj se mi jemljo iluzija V zakaj se mi odpirajo oči V daleč smo prišli! Kadar so vidi resnica face-a face, nema se več, ko ena misel: rešiti se ua zapuščen otok ali na drugi avet. (Daljo prih.) vse druge strahujejo. Da bi vas narod, čegar trotje ste, udaril z batino svoje velike jeze! Iz Zttsrrcliti 26. avg. [Tzv. dop.] Včerajšnjo saborsko sodnico je predsednik MažuraniČ s kratkim ogovorom, v katerem je posebno umrlega Priče v spomin vzel, odprl. Navzoč je bi tudi banske časti namestnik VakanoviČ, vrnivši se stoprv tisto jutro iz dobrnskih Toplic. Njegova nenadana vrnitev iz Dobrne nij ravno povoljno delovala na naše saboraše. Mož je brž ko ne na poseben Szlavjev ukaz na sabornico prišel, in se gotovo v njej ne baš dobro počutil. Zastopniki narodne stranke so bili skoro v popolnem številu navzočni. Rauchi-jancev sem naštel samo cele Četiri. Velika-šev in dostojanstvenikov je bilo strašno malo, celo Sfrossmajerja še nij tu. Na galerijah se je vse trlo. Zanimivega se nij, kakor je že navada v prvih sednicah, nič razpravljalo. Čitanjem nekolikih sankcijoniranih zakonov se je njih postavna promulgacija objavila, in s tem so stopili v pravovcljavnost. Med sank-cijonarnimi zakoni čital se je tudi zakon o odpravljcnji palice kot telesne kazni. To jo drastično kontrastovalo s sklepom županijske zagrebške skupščine, sklenenim pred malo dnevi , da se namreč kazen batinanja zopet uvesti ima! Zagrebška žup. skupščina je s tem svojim fevdalno-reakcijonarnim sklepom veliko sramoto sebi in sploh našej deželi naredila. „Obzor" je svojo sramoto javno izpovedal in pri poznal. Hvala bogu, da nas je po kralji sankcijonirani zakon spet izpod leskovače rešil, ter nas tako še pred Mekleu-buržane postavil. Denes nij bilo saborske sednice. Zastopniki imajo privatno dogovarjanje, kaj bodo zastran nagodbe sklenili. Teh privatnih dogovarjanj smo že toliko doživeli, da je res že „fade". Szlavv je baje našim vodjem, to se ve da „slovesno" obe-Čal, da se bo koj po sprejetji nagodbe od strani sabora nova vlada imenovala. Szlavv je našim vodjem že večkrat to in ono obe-čaval, držal je pa le malo kedaj svojo še tako „slovesno" zadano besedo. Tudi glede imenovanja nove vlade jo brž ko ne, ne bo držal ta figamož. Njegova ..slovesna" beseda nij nobeno poroštvo več za nas. On je začel Lonyaya v svojem zastopanji proti nam posnemati. Javno mnenje je precej apatično. „Magjari ne dadu!" te besede se pri nas več ko tisočkrat na dan ponavljaju. Kolikor sem imel jaz priložnosti občevati z narodnimi zastopniki, sem se prepričal, da vlada gor-jupo zdvojljiv duh med njimi. Radi bi celo nagodbo k vragu vrgli, pa blagor zbeganega naroda to odločno brani. Pameten, ki mora med dvema hudobama izbirati, izbere manjo hudobo. Pač nij drugače! Domače stvari. — (Nesreča na železnici.) Iz Trnovega na Notrajnskcm se nam 26. avg. piše: Sinoči po deveti uri pripelje se, kakor navadno, mešani vlak st. 816 iz Št. Petra proti Reki na naš kolodvor. Pri vhodu ua kolodvor pa prememba nij bila prav nastavljena, tako da se je vlak po krivem tiru vpeljal pred magazin, kjer so stali .'5 nizki, sč starim železom obloženi vozje in eden visok (pokrit), iz katerega so bili baš v mraku vino i koruzo izložili. Bil je tedaj prazen, a z unimi tremi ne zvezan. Voditelj lokomotiva, videvši nevarnost, takoj si- gnalizira i vse zavornice so se pritrdile. Vendar nij bilo več mogoče vlaka ustaviti, in treščil je ob vozove, koji so pred magazinom stali, ter prve tri, z železom obložene, poši-nil naprej po tiru, koji še nij dovršen, ter malo naprej nakrat neba. Na tem mestu skočita prva dva iz tirov na tla, ter Be zari jeta skoro do pol koles v zemljo; tretji je obstal še na tiru. Onega visocega pak je koj pri prvem udarcu lokomotiva iz tira na stran vzdignila, ter po pragih (švelarjih) daleko naprej rinila in ga, došedši do prvih treh, tako rekoč /.mastila. Komaj tu se je vse vstavilo in bilo je težavno delo, lokomotiv zopet izmed podrtije zadnjega voza oprostiti. Došli vlak pak je imel spredaj 12 tovornih voz, zadaj pa 6 za osobe. Vendar se nijenemu človeku nij zalega pripetilo, kar je pač velika sreča pri takej nesreči. Poškodovani so samo trije vozovi, koji še zdaj v zemlji tiče, a zadnji je popolno razrušen, da človek ne spozna, kako se je moglo na tako zelo /.drobiti. Kdo jo kriv, nij še znano iu še nij konstatirano; preiskava pa se že. Na kolodvor je priteklo mnogo ljudstva na pomoč, posebno iz Trnovega (vasi) in Topolca. Med prvimi naš g. župan. SI. J. — (Iz Vipave) se uam piše: Denes, to je 2.ri. avg. so se napravili štirje fantje vipavski, maline brat v naš gozd. Pridši rano gori, da nij bilo še videti za njih delo, začno se s podrtim jelovim karlem igrati, postavljajo ga po konci : ta se nesrečno nagne in na enega L Dietnega mladeniča pade, kateri je pod njim v eni minuti dušo izdihnil. — (f Ivan Mohorčič), znani prestav ljalcc več slovenskih iger in povesti, je pred-včeraujera popoldne umrl. Da si ne še 24 let star, imel je pokojni burno življenje za soboj. Hil je jako talentiran. — rAndrej Vrečko,) profesor v Mariboru, v slabem spominu po njegovih de-nuncijacijah na mariborski gimnaziji, prestavljen je na nemški gimnazij v Brno. — (G. J. Meixner) učitelj na realki v Josefstadtu na Dunaji je imenovan za profesorja na mariborski zgornji realki. Mož je menda Nemec in ne zna slovenski, vendar pride na realko, katera leži sredi slovenskega prebivalstva. — (Potres.) V P tuji je bil 24. avgusta precej močan potres ob eno uri zjutraj in tri četrt ure pozneje še en potres. — (O požaru) v Kašlju se nam še iz Polja piše 25. t. m.: Včeraj popoludne je v Spodnjem Kašlju ogenj vstal. Zgorelo je 6 hiš z drugimi poslopji vred, in škoda je tem večja, ker je zgorelo mnogo žita in klaje. Ogenj je prišel po otrocih. Zavarovani za poslopja so bili menda vsi. — Uradniki in delavci iz papirnice so s fabriško brizgljo prihiteli na pomoč ter so s svojim vrlim obnašanjem gotovo ljudi še večje nesreče obvarovali. — (Odlikovanje kranjskih raz-stavtjalcev na Dunaji.) Sledeči razstavljal oi iz Kranjskega so dobili darila za razstavljene reči: 1. Skupina. Uudarstvo in plav-žarstvo : rudarnicain plavžarnica Johannes-thal, za rudo in rudninsko oglje (priznavalno diplomo). Kranjsko obrtnijsko društvo za izdelovanje veliko-mauganatcga železnega liŠČa (medaljo za napredek). Svinearuiea Kna-povše, za svinčeno in živosrebrno rudo (priznavalno diplomo). Plavži in valjarji Zgornji in spodnji Železniki in Jescnovecza »urovo in kovno železo (priz. dip.). II. Skupina. Poljedelstvo, gozdarstvo in vinorejutvo: Ambroži 5 Miha iz Mojstrane pri Dovji za Cebclnc pauje (priz. dip.). Auerspcrg Gustav, grof iz Mokrice, za prirejo Vujmutskih borovcev in pridobivanje malega koristnega lesa, posebno kostanjev (pri. dip.) Knez Auor-sp erg ova ceutialua gozdarija v Koecvji, za upotrebljevanje surovega lesa ju razkaz na-raščenja doraslih jelkovih in smrekovih gozdov (zaslužno medaljo). Gustav baron It erg v Mokronogu, za rezan bukov les (priz. dip.) Gozdarija kranjskega obrtuij->kega društva v Javorji, za upotrebljevanje surovega lesa in pripravljanje gorske šote (zaslužno medaljo). C. kr. poljedelsko društvo v Ljubljani (zaslužno medaljo. Lovvenfeld Moric v Radečah, za tvorila (priznavalno diplomo). Mah Janez iz Slateneka, za izrejo Jama-majskega plemena (priz. dip.). Dr. Anton Fuchsov sin v Vokri, za komparativno preiskavanje o naraščanji lesa, razkaz zagrizenih in nezagri-zenih lesov (zasl. medaljo). Pak i ž Simon v Jurjevci pri Ribnici, za les, rezno in cepilno blago (priznavalno diplomo). Rode Franc iz Ljubljane, za furnirski les (priz. dip.) (Konec prihodnjič.) POMlUllO. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalesciere du fv«> ##«/<> mm. Barry 17 Dunajska bona 27. avgusta. (Izvirno telografično porodilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru 1800 tiri. posojilo .... Akcije narodne bank? Krodttna akcijo . . London ...... . Napo!......... C. k. oekud...... Srebro ... . . OH gld. BO . 73 „ 15 101 . — 970 „ — 240 „ 50 . 111 * 20 8 , «♦0 . 10G * r>o Tržne «•«»■■«» v Ljubljani 27. avgusta 1.1. Pšenica 7 gl. 20 kr.; — rei 4 gl. 70 kr.; — ječmen 3 gld. 40 kr.; — oves 2 gl. — kr.; — ajda 3 gl. 80 kr.; — proso 3 gl. 20 kr.; — koruza 4 gl. 80 kr.; — krompir 2 gl. 20 kr.; — fižol 5 gl. 20 kr. — masla funt — gl. 54 kr.; — mast — gl. 38 kr.; špeh frisen — gl. 32 kr.; — špeh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 2'/» kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 2b kr.; — teletine funt 32 kr.; — svinjsko meso, funt 30 kr.; — »ena cent — gi. 86 kr.; — slame cent — gl. 90 kr.; — drva trda i gld. — kr.; — mehka 5 gl. 20 kr. Našo ljubo hčerko Ljudmilo je Rog k sebi vzel dne 24. t. m. po dolgi bolezni v petem letu njene starosti. Žalostuim srcem to naznanjava svojim prijateljem, in se zahvaljujeva za sočutje, često nama izkazano. (224) Dr- JanK° Šerhec. Josipina Sernec-eva. Nobena bolezen ne more izvrstnej Revalesciere du Barry zoperstaviti so in odstrani taista brez leka in brez stroškov vse bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljučah, jetrah, žlezah, na sliznici, v duš-njaku, v mehurji in na ledvicah, tuherkolo, sušico, naduho, kašelj, 'nepralmvljivoBt, zapor, drisko, nespe čnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in blje-vanje tudi ob času nošečosti, seahu• silo, otožtiost, sušenje, ruvinatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenjih, ki so vsem lekom zo prstavljnla se: Spričevalo št. 57.942. (Ueinach, 14. julija 1H73. Vašej Revalesciere iuiain razen Bogu v mojih strašnih boleznin V želodci in čutnicah življenje za hvaliti. Janez (»ode c, provizor fare Gleinach, pošta Pod goro pri Celovci Spričevalo št. 62.914. Weskau, 14. septembra 186H. Ker sem dolga leta za kronično bolezen zlato žile, na jetrah in zapor vsakovrstne zdravniške po-1 moći brez uspeha rabil, sem pribužal v svoji uhitp-nosti k Vašej Revalesciere. Ne morem se ljubemu Bogu in Vam dovolj zahvaliti za dragi dar naravo, kateri je za-me velika dobrota bil. Frane S t e i n m a n. TečnojŠi kot meso, prihrani Revalesciere pri odraščenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila. V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., I funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 30 gold., — Rcvalesciere-Biscuiton v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chocolatče v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 goli, za 288 tas 90 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodaje: Barry du Barry & Comp, na l»u-uajl, Vi »llllNehKMMae št. 8, v I.j u Ulja ni Ed. Mahr, V Ciradcl bratje Oberanzmevr, v Ins-bruUu D te O liti & Frank, v Celovci P. H i ruba cher, v Lomi L u dvig Mil Mer, v Jlnriboru F. K oletni k & M. Moric, v Merami J. B. fctockhausen, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Llstnlea uredništvu, ti. Trillerju, notarju v Loki. Vaš.'ga dopisa, resp. „popravka" ne spr.j-momo, ker vidimo tudi iz predvčerajsiicga posjanega gospodov Detelja in tovariša v tukajšnem uradnem listu „L Ztg.a, da nemate Vi prav, icmuć naš do-piBiiik. (Jo bo „sodništvo drugače razločilo", kakor Vi pravite, bomo žo tudi mi konstatirali. — G. SI J. v T. Dobili. — G. F. Tako daleč no smemo seči Pred sleparstvom se svari! Med mnogimi naznanili, posebno za ure, merijo marsikateri na to, pokrajinske prebivalce proslepariti. Naj so vsak varuje z lastnega dobička takšne ure kupitii, za katere firma prodajalca ne da dovoljne garancije. Pri meni kupljene uro ho vsak čas ali izmenjajo ali nazaj vzemejo. ilokan nnJMtrojcelfie MolidnoMtl! Neverjetno, pa resnično! r/ *\ 1 crl ^lO L l* i ii I švicarska moderna poreelan-email-ura, z lepimi seljankami MATA I ta^l* «J" Kl. lil ■ in cvetlicami cmailirana, prav elegantna in po niski ceni, koristna za vbogo in bogato, z enoletno garancijo. y„ Q |A Jtl II irl prava angleška, srebrna cilindrasta ura, s čisto talmi-verižico, z đi«t mJ^ '*! ■■■t? medaljonom, etuijem, ključem in 51otnim garantilnim listom, in, z reservnim urnim steklom vred. Taisto krono-časomorne ure, najfinejše v ognji pozlačene samo 12 gld. 50 kr. I O. j || I % ifl velja praktična, dobra in čista remoutoirna ura, tako zvana cesarska ura, ki IU MJ & * jo najboljše delo, kar so moro misliti; zdravnikom in p. duhovnikom itd. so to ure ne morejo dovolj priporočati, ker so očitni dokazi, da takšna trpežna ura niti za Bokundo zaiti ne sme. V« I t£ ln |W se dobijo moderno vojaško ure, lehke, lične, poleg tega jako elegantne f At\ 111 J. O I• jn okusne, in kar je glavna reč, zelci natančno gredo in so po čudno niski coni; k takej uri dobi vsaki imitirano srebrno urno verižico po modernem fazonu z ključem, etuijem, medaljonom in 51etniin garantilnim listom, ^fllliri IS in 1 ^ crl Brel>'"ns* cilindrasta ura, s pravim zlatim obročem naskok, močnim kOttUlU lil ■•J »• kristalnim steklom, z vorižico in medaljonom iz talmi-zlata in ga- rantilnim listom vred. W,j|||ft I si *>0 ir\ prava angleška srebrna siderna ura, savonete z dvojnim pokrovom, >^3«*lllU '** t*,'9 najfinejšo gravirana, s pravo talmi-zlato verižico in garantilnim listom vred. Wo||w| IQ tr\ prava angleška, srebrna in v ognji pozlačena krouomoter-ura z verižico, me-k^HIH" daljonom iz talmi-zlata, usnjatim etuijem in garantilnim listom. SlttlttU 1-4* IJ^I« taista, znamenito finejša, z orijentaličnim kažipotom. Wj»||»n |f{ alj 17 tr*| prava angleška Prince of Wales-remontoarna ura, najmočnejšega OBHIU *»U I f obsega, s kristalnim steklom, kolesjem iz nikelna v pravom, čistem t al m i-zlat u: to ure imajo celo prod druzimi to prednost, da se brez ključa navijajo; k takšnim uram dobi vsaki talmi-zlato verižico z medaljonom in garantilnim listom vred zastonj. ^•iiiio I *\ U°l Prava angleška ura iz Čistega talmi-zlata, cilindrasta, nove fazone, z dvojnim kristalnim steklom, in so tudi kolesje vidi, ko je zaprta, s talmi-zlato. verižico, z medaljonom in garantilnim listom vrod. ^•»lllll j /i o|> 17 «y| colo majhna ura za gospe, iz pravoga srebra in prav pozlačena, s ►-3**JM" Illl M. m pravo talmi-zlato verižico okolo vrata in garantilnim listom vred. ^fllllO |W j.v •>() tr\ prava angleška najfinejša v ognji pozlačena srebrna kronome-►3lilllt| IO lil »v ^ l. terna ura z dvojnim pokrovom, najfinejše emailirana, s fino verižico iz pravega talmi-zlata, medaljonom in garantilnim listom vred. Wt,lh(k |W »I i m q\ tri najfinejša prava angleška siderna ura, ua 15 ru t3itIIIU lO «11 lil ^1. binov, z najfinejšo vorižico iz talmi-zlata, luodal jonom, iihiijatini etuijem in garantilnim listom vred. iii^i *>j(| j.| «r| arobrna remontoarna ura, se brez ključa navija, s talmi-zlato t3ZiIllU G>\J 111 ^1. verižico in medaljonom vrod. ^AIHO IU *rl /1:it:i uril za gospt) '■ verižico, medaljonom in garantilnim W»|i|||| *\*\ iti \{\ kt\ Pr:iva angleška srebrna remontoarna ura z dvojnim po- "rrj **** lil s1« krovom, garantovana in patentovana. ^ilIHO 35^ lil 50 prava angleška zlata siderna ura s kristalnim steklom. ..... ^ \ !*■ \i\i \ .f 1 hii;i zlala remontoarna ura s kristalnim stekloAi, 105 in rSUlIO OU, /O lil 1UII gl. ,15gi. B uvojnim steklom. C,,...,. OIWl 'illll ii-l pravi angleški kronomoter, z remontoarom, dvojnim pokrovom OamO *UU — OUU gU fn i^tauiSi steklom; Razen tega vse kje drugod ali od kogar druzega razglašene uro veuej«'. Delavnica za poprave ur. .Staro ure, večkrat dragi družinski spominki, se popravljajo in ponavljajo. (Jena poprav s Dietno garancijo gl. I'/*, gl- 8, 5 do 10 gl. 1'isinciia naročila so na poHtuu potzotft' ali po»iiji»i«>» zuenku v -1 urah izvrše. Na posebno zalitevanje so pošiljajo tudi nre in verižice na povzetje na izbirko in so za neobdržano denar nazaj pošlje. Mojo cone so vedno nižjo kakor najnižje povsod in jaz stojim s svojimi terjatvami na visočini časa. Val. ki si nove uro naročiti žele. Val t ki stare ure za novo zamenjati hočejo, so prošuni, so na mojo firmo obrniti. (no—7> Uhrenfabrikant, Rotkenthurmstr. 9, Wien. Xhn1ov nuj Me dobro zupoiimi. Izdajatelj ia za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne".