168. številka Ljubljana, v torek 25. julija. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan sveder, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za L ju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. zft jeden mesec 1 gld. 10 L \ Za pobijanje na dom računa se po 10 kr. xa mesec, po 30 kr. za četrt leta — Za tnje dežele toliko več, kolikor poSl^ni znaia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-\rste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. čt ft dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifti .Gledališka stolna". D pravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Na juij, slovensko dijaštvo! Panonski Slovenci na M.dem Štajerji kupovali bo knjige za pouk v verstvenih, gospodarskih in zdravstvenih stvareh minolega in v prvej polovici tekočega stoletja iz sosednje Hrvatske; pisane bo v čvrstej in jedrnatei kajkavščini, kakor se je govorilo in še denes se z maloj razliko govori v zagrebške), varaždinskej in križeveškej županovini mej pripro-stim ljudstvom in po večini mej razumništvom, odkoder se jasno razklada najbližnja sorodnost, vsaj 8koro istost provincijalne hrvaščine in panonske Blovensčine na vzhodnem Štajerskem in Prekmurskem, Čemur tudi pritrjuje po jeziku neka knjižica, koncem preteklega stoletja natisnena v Ptuji. Ta tesna sorodnost, rokujoča se z jednakostjo v jeziku, dajala je od davne dobe povod Slovencem, ka so svoje sinove, namenjene visim naukom, pošiljali radi na Hrvatsko; slovenski mladiči mej Muroj in Dra-voj pohajali so varaždinski gimnazij, takisto nekaj Prekmurcev. Po dovršenih gimnazijskih študijah razpršili so se dijaci na razne kraje; nekaterim bila je sreča sedmo in osmo šolo, oziroma modroslovje dognati v Gradci, drugim v Gjuri ali Sobotišči spet drugim v Zagrebu . . ., a po dodelanem mo droslovji našli so se pa le redno v nemškem Gradei kot slovenski pravniki, bogoslovci ali vraštveniki. — Odkar je gimnazijski sostav preinačen, zlasti od one dobe, kar je ustanovljen nižji gimnazij v Ptuji, vrelo je mnogo ukaželjnikov v to mesto, kar je povsem naravno; a nenaravno je, ka se ondu vse poučuje v nemščini, in dijaci iz tega zavoda po četrtem razredu zahajajo z veČine v Maribor, kder učiteljujo brez jako sloke izjemke sami profesorji, katerim mrzi naščina, kajti je kot Neslovenci in prišleci od mrzlega severa ne znajo, tore je ne mogo ljubiti, mastno službo na Slovenskem pač. Ah, Šuman, Pajk in mnogo drugih! v tujini svetle znanosti razlagate inorodnikom, a našim mladeničem prisojeni so za učitelje nezimlice in črtniki slovrn-skega jezika, in od tod najbrže strastno postopanje proti slovenskim dijakom; od tod se tudi morebiti razklada, ka je letos v Mariboru toliko učencev sklopotalo pri maturi. Strogosti se nikakor ne ustavljamo, ali strogost mora biti pametna in na blugost gojencem zračunjena, ne pa jim na veliko pogubo in propad; poprej biste naj bili strogi, a ne na zvršetku. Ne morem si najti zdravega razloga in dovoljnega pojasnila, kako je to, da učenec vseh osem let učeč se razen slovenščine vseh predmetov v nemščini, ter dobivajoč povoljne redove po vseh razredih, na konci gimnazijskih naukov zahodi se dvojke pri maturi iz nemškega jezika? Je li se je v tem hipu nasrkal vode trusovine (pozabnice), katera mu ie nagloma iz možganov zinila osemletni trud in uk V Ako mariborski gimnazijec po osmih letih ne zna nemščine, n^ zna niti nijednega dru zega jezika dobro, vsaj je po vseh razredih ukvarjal se s predmeti, razlaganimi v nemščini! tore je naj-brfce odločen na posnem živalskih glasov, je li vseh os«'in gimnazijskih let izražal se živalskimi glasovi, kako je dobival iz nemškega jezika „zadovoljnou V Tako po priliki je tudi z latinščino, katera požre največ učnih ur po vseh razredih, in ako učente vsa gimnazijska leta donaša spričevala z dobrim redom iz tega predmeta, a na kraju trudnega gimnazijskega pleženja vezne, kako se to razumeva V je-li se pri maturi več znanja zahteva, nego si ga je učenec v osmih letih priliko imel prisvojiti in profesorji dajali so prve rede? ka-li? Sicer latinščina je davni mrlič, zakaj mu toliko važnosti pripisujete V Denes latinski jezik nikogar več ne spasi, torej tudi ne kaže, ka bi kdo zbog njega bil v pogubljenje podurnen. V mariborskem gimnaziji javljale so so nenaravne prikazni mej letom, a najnennravnejše pri maturi. — Ako med 2f> gimnaziici godnjevalci jih samo 10 zleze skozi pikeco in bodečo vrzel maturne pre-skušnje, gotovo razve dijakov še kdo drug nosi krivnjo tolike nesreče ter je krivec tako ogromnemu nevspehu. Vsekako treba je preiskati pravi uzrok teh preneugodnih razmer za roditelje in nji hove sinove. Iz teh in še mnogo drugih podatkov nasvetujem našim slovenskim dijakom, dokler se okolnosti nn bolje ne izpremene, dokler vlada ne uresniči skončatka sprejetega po večini v državnem zboru glede na slovenski učni jezik v srednjih uči* liščih, naj učenci iz Ptuja ne bode v viši gimnazij v Maribor, nego v Varaždin na Hrvatsko; isto naj store gimnazijci mariborski, celjski . . . ako jim tuji profesorji delajo nepotrebne sitnobe, naj ido k južnim nam bratom v daljuje nauke: vsaka ptica ljeti k svojemu jatu. In če bi morebiti v Varaždinu hodilo premalo prostora, naj se v Krapini osnuje gimnazij, kamor bodo pošiljali Zagorci svoje mladeniče in pa Slovenci iz bližnjih in pobližnjih krajev; konci poslušali bodo pouk v narodnem jeziku ter svoje petice trosili mej svojci. Slovenska mladina, nikar se mnogo ne obračaj proti kvarnemu severu, kateri preti smrtonosnim mrazom zakliknoti nam slovenski život. — Slovenci! Mura, Drava in Sava kažo nam po svojem toku pravec na jug, ondu zavija nam se blaženejša bodočnost, oni sije toplejše solnce sorodne in tnatovske ljubezni, ondu je krepilno torišče za južnoslovansko vzajamnost. Nam južnim Slovanom itak treba najpoprej, da se srbo-InvaHČini vsak slovenski razumnik do jedra privadi, in to je najlaže v srednjih učiliačih. Na slovanski jug, slovenska mladezen! LISTEK. Pred ulnjakom. (Konec.) 4. Sv. Lušarije. Gora velika in strma, kakor bi človek pomočil palec v zeleno barvo in ga potem pritisnil na končnico. Po gori vije se strma in od znoja romarjev rujava pot, na vrhu pa cerkev z dvema stolpoma in veliko okni. Na desno in levo po jedna mala smereka. S tem malim aparatom hotel je umeteljnik izreči, da je ta božji pot jako težaven, brez sence, tedaj zaslužek tem večji. 5. Cesarski orel. Ta je itak uže vsacemu znan, zaradi tega v tej sliki nij delan posebno vestno, videti je suh in oskuben. Pa slikar mu je na desno in levo kot častno stražo postavil po jed-nega vojaka s puško v roci, kakor bi hotel reči! „Vidite, uže vem, kar mu gre". Ker sta vojaka še po starem opravljena, s fraki, komašnami itd., imamo Blikarja na sumu, da je član društvu: Zur Erfor-schung und Erhaitung der Baudenkraiiler. 6. Bitka, baje priMantovi. Oh, to nebo: Nij belo, ne sinje, ne rudeče, ne Bivo, a baš tako, kakor je slikarju potrebno, namreč grozno. In pod tem nebom stoje si vojske nasproti, ne veliki oddelki nego pet mož na vsakej strani pa kako V Blizu so tako drug druzemu, da se s puškami dotikajo in vsi strele v jeden hip, smrt je tedaj neizogibna. Da pa Btreljajo v resnici s svinčenkami, to žalostno pričata dva mrtveca na tleh, vsak na jednej strani, kar je zopet dokaz velike objektivnosti. Ko je strijc to sliko novo dobil iz Kranja, prišli so jo gledat sosedje, mej njimi tudi Skerjančev Matevž, ki je baš prišel domov od vojakov. „No, Matevž, ali je res tako nudo v vojski?" vpraša ga strijc. „ltes je res, pa še veliko hujši, tukaj še nič kanonov nij," odreže se Matevž, in zadel jo je, kajti naš slikar je topničarstvo pa konjištvo čisto pozabil, česar mu pa ne smemo zameriti, ker je imel res premalo prostora in je krvi itak uže dovolj. 7. Sv. Izidor. Ta je pa nesrečno izpal, bi utegnil kdo opomniti na prvi pogled, kajti svetnik ima sicer dostojen sijaj okolo glave, a preveliki ušesi, zakrivljen nos, sploh neprijetno obličje in premala usta, slednja nijso večja, nego mala pičica. Tak grajalec pa ne umeje uašega umetnika, kateri je z neprijetno vnanjo obliko hotel izpovedati, da tudi v nelepem kalupu more bivati lep, Bogu dopadljiv duh. In usta, ta mala usta, ta delajo vso čast na- šega globokomislečega slikarja spretnemu kistu. Kdo še nij cul lepe pesni: „rtvet' Izidor jo ovčice pusel, Lepo Žvižgal, So lepšo pel". Iz te pesni je slepcu jasno razvidno, da je sv. Izidor „lepo žvigal", in kadar človek žvižga, tedaj naredi kolikor možno mala usta, in slikar, vesten opazovalec narave, naredil je malo pičico, in usta bafi žviž-gajočega sv. Izidora bila so gotova. 8. Hudič brusi babi jezik. Ta slika ima kaj posebnega. Hudič, široko razkoračen, drži z jedno roko babo za tilnik, z drugo drži babe jezik, z nogo pa goni brus, vidno je, da hoče delo brzo dovršiti. Baba, skoro apatično se držeč, ne vzbuja nikakor našega sočutja, kajti žalosti niti sluha nij, marveč radovedna zre na brus, bode-li jezik kmalu gotov, in iz pisanega njenega pogleda sme se sklepati, kako nevarna bode odslej ta klepetulja. 9. Pegam in Lampergar. Nn čilih konjih dirjata si v skokote nasproti, vsak bridko sabljo v roci. Lampergar ima navadno, Pegam tri hudičeve glave. Ker se konja, kakor na drugih slikah, tako tudi na tej ne premikata in bi gledalec zaman čakal na izid, pomagala si je našega umetnika zvita glava ter izumila krasen efekt. Z ozirom na narodno pesen, posegel je malo sekund v bodočnost. Pegama Bred- Javni zbor kranjskega obrtniškega društva dne 23. julija. (Dalje.) Manjšina pa je ostala dosledna ter je še zadnji večer, ko je bila obravnava o prvih petih glavnih delih ob 7* 11. uri dovršena, v novic (ne vem uže kolikokrat) zahtevala, naj se dovršeni paragrafi ne izroče še državnemu zboru, dokler ne bodo rešeni se drugi paragrafi obrtniške postave. Nij mi treba Se posebej omenjati, da je bil ta nasvet, kakor vsi prejšnji jednaki, od večine zavržen. Drugo vodilo večine obrtniškega odseka je bilo, ustreči za htevam obrtnikov in ravnati se kolikor mogoče po njihovih željah. Te svoje želje in zahteve pa so obrtniki izražali v mnogih peticijah do državnega zbora, kateremu jih je došlo 380, in pa na raznih obrtniških shodili, zlasti pri velikem shodu na Dunaj i 15. novembra leta 1881, katerega se je udeležilo okolo 3000 obrtnikov iz vseh dežel in vseh narodnostij obširnega našega cesarstva. Svoje želje so izrazili v resoluciji, obstoječej iz jed naj 91 točk, ki so jo v prevda-rek izroč li tudi državnemu zboru. V vseh peticijah in resolucijah so obrtniki zahtevali premembe dozdanje obrtniške postave, zlasti v dveh glavnih načelih: 1. Vpeljejo naj se obligatorične zadruge, h katerim vsak samostojen obrtnik uže sam ob sebi pristopi, kakor hitro prične delati na svojo roko. 2. Kdor hoče izvrševati kako rokodelstvo, mora dokazati, da se ga je izučil in tudi delj časa kot pomočnik opravlja!. Te dve reči sta ravno nasprotni dozdanjej postavi, ki vsaj dejansko nij velevala obligatoričnih zadrug in je dovoljevala razna obrtnijska podjetja slehernemu, ki je hotel, da ie le plačal patent. Da je občinstvo vsled tega dobivalo slabe izdelke, da so pošteni obrtniki imeli neizmerno škodo po takih šušinnrjih, da so mnogi taki pričetniki} ki so mislili, da jim bodo kar pečena pisce ta letela v usta, ako vzamejo patent, čez par mesecev zopet prišli na kant itd. — kuj je to brigalo druge, ki jih to nij nič bolelo! Vsakdo je imel priliko pričeti vsakatero obrt-nijo, to jim je bilo dovolj, to je bila največja svoboda in svoboda bila je njih glavno načelo, ako-ravno je ta svoboda marsikaterega spravila na be-raško palico. Zato pa tudi nijso hoteli izvršiti 7. poglavja do zdaj veljavne postave, ki veleva obligatorične zadruge. Ko bi se bil dejansko izvršil ta oddelek, bile bi zadruge marsikako napako in zlo odpravile, ki je trlo obrtniški strn. Zlasti bi obrtniška svo- boda ne mogla tako lepo cvesti in tako Žalostnega sadu roditi. Zato se je pa izvršitev tega poglavja puščala v nemar, kakor da bi ga v postavi no bilo, razne svobodne zadruge so ostale in nove obligatorične so se mrzile obrtnikom samim, ke»- je postava zaukazovala, da se imajo raznotera obrtništva posilno spojiti v jedno zadrugo. Tega pa mars'ka- ; tera obrtniška zadruga nij hotela, zlasti, ako je imela kaj premoženja, katero bi bilo na ta način prišlo tudi drugim obrtnijam na korist, s katerimi bi se bili imeli združiti v jedno zadrugo. Tako je tedaj postava v tem oziru ostala samo na papirji, hoteli so jo leta 1861. celo odpraviti in osnovati svobodne zadruge, ki bi se bile s svobodno obrtnijo bolj ujemale, pa k sreči je dotični predlog izginil iz državne zbornice in se izgubil, da ne vedo kam. Pri novem postavnem načrtu se je videlo, da je treba obdržati obligatorične zadruge. To se je tudi zgodilo, se ve da s silnim trudom, ker je manj šina na vso moč zagovarjala svobodne zadruge. Toda obrtništvo potrebuje trdnega reda, da bode moglo napredovati, potrebuje vsestranske uredbe in to zamorejo dati le obligatorične obrtniške zadruge. L°i na ta način bode mogoče dobiti pravo zastopništvo obrtniškega stanu, kateri ima pri dozdanjih kupcijskih zbornicah jako malo zavetja, ker večina kupčijskega oddelka večjidel gleda na svoje koristi, ki so koristim obrtniškim dostikrat ravno nasprotne. Ko bodo obligatorične zadruge osnovane, se bode samo po sebi pokazalo, da se morajo obrtniške komore ločiti od kupčijskili in osnovati same zase. In ker ustava kupčijskim in obrtniškim komoram dovoljuje lastne zastopnike v deželnih in v državnem zboru, bode obrtniški stan vsaj zares v teh dveh postavodajolnih zborih imel svoje zaupne može. Tako bodo torej obligatorične zadruge za obrtniški stan najboljša volilna prememba, ki si jo zamorejo misliti, ker ne bodo prišli nikdar v nevarnost, da bi zarad drugih volilcev njihovi kandidatje ostali na cedilu. Da morejo pa obrtniške zadruge delovati na korist obrtništvu, imeti morajo poleg svojih dolžnosti tudi svoje pravice. V novej postavi se njim je tacih pravic mnogo pripoznalo. Govoriti imajo mej drugim: Pri razsodbah o obrtniških podjetjih (§ 1.), pri dokazih, je li dotičnik zmožen za samostojno rokodelsko obrtništvo ($ 24), pri določevanii obsežka in uživanja obrtniških pravic (§ 3G) in maksimalnih tariiov (§ 49); njim pripada uravnava razmer mej mojstri in pomočniki, kakor tudi razmer tokodelskih učencev, določevanje učnih in pomočniških let, potrebnih poskušenj, pot.rjev.tnje spričeval, i. t. d. dalje smejo napraviti zalog« ali skladišča potrebnega blaga in ga prodajati svojim družnikom, ustanavljati posojilnice in prodajalnice za zadružne izdelke i. t. d., prepire mej mojstri in pomočniki reševati po razsodiščih ali prostovoljnih sodnijah (3 114) i. t. d. Druga glavna zahteva obrtnikov je oiia, da mora vsakdo na postavno določen način dokazati, da se je rokodelstva izučil, in ga kot pomočnik več let izvrševal, ako ga hoče pričeti na svojo roko. Taka zmožnost se tirja od odvetnikov, uradnikov, duhovnikov, vojakov i. t. d., samo obrtnik je smel dozdaj vsakdo postati, da^iravno je bil obrtništva morda tolikanj sposoben, kakor zajec za boben. Govornik še dalje razpravljaje ovire, ki jih je delala manjšina, in mnenja pro et contra se javljajoča v odseku ter delovanje zdanje večine v državnem zboru, pravi nadalje: Večina obrtniškega odseka je torej storila, kar je pri zdanjih okoliščinah storiti zamogla. Ne tajim, da je od nje nasvetovana postava pomanjkljiva v dvojnem oziru: 1. ker ne obseza vseh zadev obrtniškega stanu, in 2. ker ne vstreza vsem željam obrtuikov. Toda začetek je storjen in prepričani smo, da bodo polagoma prišli na vrsto še drugi deli obrtniške postave in bodemo kmalu imeli popolnem nov obrtniški red. Da večina nij vstregla vsem željam obrtnikov, pač lehko umete, ako pomislite, s kolikimi ovirami jej je bilo bojevati in kako veliko je bilo nasprotovanje manjšine. Večkrat smo bili na tem, da bi se bilo vse podrlo, in bil bi ves trud zastonj; nij torej preostajalo druzega, nego nekoliko odjenjati, da se je vsaj nekaj rešilo. Naj pri tej priliki omenim, da so bili nekateri nasveti poročevalca grofa Belcredija za obrtnike v marsikaterem oziru primernejši in boljši, kakor jih nahajamo v zdanjem postavnem načrtu. Ali hudo nasprotovanje manjšine in nekaj omahljivih udov veČine z njimi nij bila zadovoljna in moralo se je odjenjati, da nij propala cela postava. Omenjam mej drugim, da bi se bili po nasvetih grofa Belcredija zadružni in pomočniški shodi veliko prosteje gibali, kakor po predloženem načrtu. Grof Belcredi je za obrtniški stan silno vnet, ob jednein je strogo konservativen mož, ki ve, da se delavcev nij treba bati, ako se jim da, kar jim gre. Pa liberalna manjšina, katera vedno o svobodi govori, zahtevala je policijsko nadzorstvo vseh takih shodov, češ, da bodo sicer delavci socijalde-mokratična načela razširjevali in delali nevarne spletke. Ako bi šlo po njihovej misli, bi se moral vsakemu delavcu nastaviti policaj za hrbet. Šli so liberalci tako daleč, da so hoteli vladi zaukazati, da mora k vsem takim shodom poslati vladnega zastopnika, ker bi se pregrešila zoper postavo, ako bi tega , ne storila. To sicer nij obveljalo, vender pa se je nja glava je odsekana in Lampergar drži jo na sabljo nasajeno, iz Pegamovega srednjega vratu pa bruha črna kri. Črna kri je znak peklenskih lastnosti], glava na sabljo nabodena, pa še poveličuje slavo in vojno izvežba»jost Lampergarja, ki je Pe-gamu, še predno sta trčila drug na druzega, uže snel roso glavo veliko sežnjev na daleč, misleč si, Čemu bi čakal, če mu uže zdaj lehko pridem do živega. Lampergar skazal se je s tem Činom jako praktičnega moža. 10. Lovcev pogreb. Ta slika je sicer na prodaji na vsakem sejmu. Naša razločuje se le v tem, da pogrešamo medveda in jelena, in to iz dobro razumljenega razloga: ker teh živali; več pri nas nij, kako bi tedaj hodile za lovčevim pogrebom! Našemu umetniku je resnica nad vse, zato je izpustil tudi konja, ker še nij nikdar videl lovca, ki bi jahal na lov. 11. Roža, nij odličen umotvor, a barve mojster nij štedil, rudeča je, perje pa zeleno in to zadostuje, čebele si bodo uže zapamtile ta rožnobojni bvoj dom. Ljudje si pa lehko utrgajo rožo, kjor jim drago. 12. Hudič odnese Napoleona. V zadregi Bem, kako bi imenoval to izvrstno delo. Najbolj bi menda pristojal naslov „Odlomek iz tragične opere". Hudič pograbivši Napoleona, strmoglavil ga je v ve-likansk nravšelju in beži s svojim plenom, kar more. A Napoleonov general zapazivši hudičevo početje, vdere jo z golo sabljo v roci za njim. Prične se divji beg. Hudič in general, storila sta vsak ve-likansk korak, prvi da bi čim prej ubežal, drugi da bi ga čim prej dosegel. Po korakih sodeč, mora človek takoj imeti prepričanje, da sta luč in senca razdeljeni jednako, da še ne bo tako hitro konec hudej dirki. To je menda uvidel tudi general, kajti sopeč kriči za hudičem; „D a j nazaj Napoleona!" in naš slikar rešil je ta klic pozabljivosti, kajti v debelih črkah se vije iz hrabrega generala širokih ust. Hudič vesel svojega željno pričakovanega plena hladnokrvno odvrne: „Nikdar ne dobiš ku j ona!" Tu je konec tragičnega odlomka, kaj še pride, kdo to ve V Po tem živahnem, na suho desko vdihnenem dejanji, nihče več dvomil ne bode, da je ta Napoleonova podoba vsem gledalcem ugajala najbolj, in da je bilo čuti raznih opomenj o hudiči, Napoleonu itd. pred mojega strijca ulnjakom. Kako se tedaj zavzamem, ko pridem 1859. 1. junija meseca pred ulnjak, in zapazim, da mojega Napoleona nij nikjer. „Strijc, kam ste pa Napoleona dejali?" povprašam skoraj nevoljen. »Gori pod streho sem ga skril", mi odvrne. „Pa zakaj, to je bila najlepša končnica." nAli ne veš, da je vojska s Francozi, dti so naše uže parkrat pretepli", odgovori strijc. „Pa kaj zato V" „Francozje so vsi vragovi, na jedenkrat so tukaj, in potlej bi jo skupil, če bi zagledali mojega Napoleona-kujona." Saj mi je Rezijan pravil, da so na Italijanskem nekemu kmetu zažgali hišo, ker je bilo psu »Napoleon1' ime; še on jo je komaj upihal. In Napoleon je počival v varuem zavetji pod streho še par mesecev. Še le pozno v jeseni prišel je zopet na dan. Mnogo je še zanimljivih končnic v strijSevem ulnjaku, a moje pero je preslabo, da bi jih vredno mogel oceniti, tudi so mi pošli uže skorai vsi su-perlativi, zato se obračam do slovenskih rodoljubov, da bi se našel mej njimi požrtovalen možak, ki bi nabral vso to bogato po razaih ulnjakih raztreseno umetniško gradivo in nam sestavil temeljit katalog, kateri bi utegnil v kulturno zgodovinskem oziru biti velike važnosti, zlasti ako bi bil vezan rudeče. Žal, da mi je umetnik vseh spredaj navedenih končnic neznan, le toliko vem, da biva nekje v Kranji in da računi za končnico 40 kr., kar je za toliko umetnosti bore malo. Obžalovati pa moram tudi panonske Slovence, ki pri svojih čebelnih „koših", in Slovence v Istri, ki pri svojih čebelnih „krlih" nijmajo končnic, tedaj jednacega umetniškega užitka pogrešajo. vladi pripoznala pravica, da sme k takim shodom poslati svojega zastopnika, ako se jej to zdi potrebno. Postava je pomanjkljiva, kakor je pomanjkljivo sploh vsako človeško delo, pa čas in skušnja bosta učila, v čem jih bode treba zboljšati ali premeniti In prepričani bodite, da se večina takim premembam ali potrebnemu zboljšanju nikdar ne bode upirala, ampak prav rada dobre svete sprejemala, da bo demo polagoma dobili obrtniško postavo, ki bode ustrezala željam in potrebam obrtniškega stanu. Pa s tem, da je odsek dovršil posvetovanje o glavnih delih obrtniške postave, še nij vse dognano. Čaka še posvetovanje v državnem zboru in gledati bode treba, da trud in delo obrtniškega odseka ne ostane zastonj, da se postava ne olloži. Še zadnji dan in zadnjo uro, ko je bilo posvetovanje v odseku končano, hotela je liberalna manjšina vse za-vleči in zahtevala je, naj se skleneni oddelki še ne izroče državnemu zboru, ampak naj se toliko časa počaka, da se Vodo dovršili tudi drugi deli in da se bode predložila cela postava. Toda tako ravnanje bilo bi nevarno, ako pomislimo, da je vse možno in da se pri nas najimenitnejše politične premembe izvrše kar čez noč, in bil bi ves trud obrtniškega odseka zastonj, ko bi se primerilo, kar Bog varuj, da bi leva, tako zvana liberalna stranka v državnem zboru prišla zopet do večine, z desno konservativno stranko padla bi tudi obrtniška postava, želje obrtnikov bi se nikdar več ne uresničile, in s svobodno obrtnijo bi se za obrtniški stan povrnili dozdanji žalostni časi. Stvar se torej ne srne odkladati in večina državnega zbora mora skrbeti, da kakor hitro mogoče, dožene posvetovanje o nasvetih obrtniškega odseka. Pa tudi s tem ne bode vse doseženo. Treba bode gledati, da se bo postava potem tudi točno izvrševala. Najboljša postava ne velja nič, ako se dejansko ne izvršuje, kakor nam priča oddelek o obligatoričnih zadrugah v dozdanjej postavi, na drugej strani pa dostikrat tudi pomankljive postave veliko dobrega učinijo, ako se izvršujejo strogo in dobro Kadar se bodo ustanovile obligatorične zadruge, bodo morale zlasti skrbeti za točno izvrševanje nove postave in dotične gosposke opozoriti mahoma ko bodo kaj napačnega zapazili. Slednjič pa nij treba, zboljšanja obrtniškega stanu jedino le pričakovati od premembe obrtniške postave, treba je k temu tudi lastne marljivosti in varčnosti, pa božjega blagoslova! Govoru g. Kluna je skupščina ves 5as odobravanjem pritrjevala, konečno pa s živioklici in ploskanjem iziazila svojo zadovoljnost. (Konec prih.) Politični razgled. UTotraiij dežele. V Ljubljani 25. julija. Po raznih časopisih se pripoveduje, da nameravajo razpustiti mestni zbor tržaški. Koliko da je resnice na tem, se ne ve; gotovo pa je, da je ta zbor vsled zadnjih volitev prav čudno sestavljen, da se v njem ne more razviti vspešno delovanje, ker imata obe stranki jednako glasov, sta torej jednako močni, pri tem pa tako vsaka za-se, da vlečeta ravno v nasprotnem pravci in torej nij upanja, da bi se kaj zboljšalo. Za tega delj .bilo bi najboljše, razpisati nove volitve, naj se stvar pre-krene tako ali takd. — Praška „Politik" tudi meni, da bi presvetli cesar ne prišel preje v Trst na razstavo, dokler se stvar ne uredi v mestnem zboru IzSarajevega se poroča, da je s 15. dnem t. m Iz Bosne in Hercegovine odpuščenih pn vsakem polku 60O mož, ki se torej vračajo zdaj svoje domače kraje. Pri tem gledalo se je, da so bili prvi oproščeni oženjeni in starejši reservistje Vseh zdaj odpuščenih je 13.000 mož; pravo število vseh, kolikor so jih izza potlačenega vstanka poslali domov, je pa še dosti večje, ker se uže od začetka junija reducirajo čete. Naša vojska začela se bode kmalu preustrojevati, kolikor se to namreč sme brez vprašanja zakonodajstva. Takoj v jeseni napravili bodo tistih 15 vojskinih oddelkov (corps). Prvi voj skini oddelek imel bode, kakor se čuje, svoje po veljoištvo v Sarajevem; na Češko prideta dva voj skina oddelka, jeden v Prago, drugi v Jožefov. Viiaiij*' «lr/ave. Iz Il«»lc|ra Curada se brzojavlja, da je rni, lik m minister M i jato vi č v soboto z nova bil pri svojem kralji ter poprosil ga, naj bi ga odpostil. Ali Milan mu nij izpolnil želje ter poudarjajo, da kraljevina še ua dalje potrebuje odlične njegove službe, dal mu je za šest tednov odpust, da se okrepča. Mijatovit! bil je s tem zadovoljen ter odstopil od svoje prošnje. O i;ui|>uiarom in Daman-hurom. Omar paša naznanil je kedivi, da so bili umorjeni vsi Evropci, ki so bežali mej Kajiro in Izmailijo. V Tantihu in bližnjih vaseh razmosarili so tudi vse. Angleži hote udariti po Arabi pan ve • krat, a ne pusti se jim. ne. Kajti dogodki sami v Anglijo in Francijo, da brez ozira na Turčijo jameta govoriti z Arabi pašo resno besedo. Priprave za za-Bedenje sueškega kanala, in za iz tega samo ob sebi izvirajoče vojno z Arabci bodo dovršene kmalu. Včeraj zahtevala je francoska vlada v svojej zbornici krediti za vojno, in včoraj tudi stavil je (Jlad-storte v angleškej spodaj d zbornici predlog, naj se vladi dovoli 12 3 milijonov funtov stri. v pomnožen ji-angteike vojne moči v Srednjem Morji. Gornjej zbornici pa so se tudi včeraj razložili načrti in misli angleške vlade o Egiptu, kakor je to bil obljubil hrabremu občinami Bre- To je gotovo, za zdaj še Bgiptu prisilijo v kratkem Telegrami Slovenskemu Narodu": Brežice 25. julija. Zborujoči okrajni zastop daruje petdeset goldinarjev 47. pešpolku ter mu čestita z žice in Kapele na dvestoletnici. Aleksandrija 25. julija. Ah-jMubarek poročal je kedivu, da se iz Aleksandrije došli lopovi pripravljajo zažgati Kajiro, Tiled tega ondu velik strah. Kristijani v l\atic/.\ oa-l)a-manturu masakrirani. Število ptiutarskih bojevnikov ceni se na 50.000. London 26. julija. | .. Dailv Nt wsM Konferenca posvetuje se o predlogu, s katerim bi Be pozval sultan, da izda razglas, v katerem se Arabi proglasi pnntarjem. Angleška pripozna zdanje egiptovsko ministri stvo. \ apodnjej in gorenjej zbornici izjave vlade, (iranville rekel je, da je mej Francosko in Angleško srčno soglasje. Francoska hoc.' prevzeti varstvo sueškega kanala. Se-li bode Francoska udeležila pri eks-pediciji proti sredini Kgipta, Se nij določeno, pristop Italije je pričakovati. Javno mnenje Evrope je prijazno postopanju Angleške. Salisbury odobraval je početje vlade. Gladstone Karel Granville — Konferenca v Carigradu pa še izrekel je, da je preverjen, da bodo vlasti po- ni] zborovala, ('o je verjeti telegramu iz Carigrada, je Turčija pri svojem vstopu v konferenco izgovorila si, da se njo nijma smatrati jednako /. drugimi ve-levlastmi, temveč jej je dati posebnih pravic in prednosti) v posvetih konference, ker ona ima nad Egiptom vrhovno oblast; tem zahtevam da. je ugovarjal francoski poslanec Noailles odločno in živahno pobijal turške nazore. Ali se bode Franciji in Angliji pridružila v posredovanji še katera druga vlast, to vprašanje nij važno. Ker nevarnost v Egiptu rase dan na dan, ker je kedive Arabi pašo progi.-»siI upornikom, ta pa zopet kediva sovražnikom domovine in je Arabi celo imenoval Bvojelastne ministre, tako je pač lehko umeti, da vzhodnje države ne morejo ovirati delovanja Francije in Anglije, Če tudi jima ne dajo evropskega poverjenifttva. — Časopisi prinašajo zdaj tudi dva poziva Arabi paše na mu dire ali poveljnike. V teh pozivih dol/i kediva vseh pregreh, vseli umorov in m rti j v Aleksandriji. dolži ga skrivnih zavez z Angleži, da je on dal poza preti ministre itd. »Braniti našo deželo in vero je po moslemskem cerkvenem zakonu vsacemu dolžnost. Boj do zadnjega moža velja mej nami in Angleži, in vse tiste, ki zataje in izdajo svojo domovino, ne zadene le najhujša kazen po vojnem zakonu, temveč prokleti bodo za vse večne čase v potomcih". Te besede so ostre in jasne, kar se da; in po teh pozivih soditi, moramo res verjeti opisovalcem Arabi paše, ki pravijo, da je ta usurpator sicer malo razsvetljen mož, ali ognjevit (tovornik in izvrsten mimik. trdile akcijo Angleške. Francoska- je Anglijo vkupe varovati sueški kanal. voljna z (»hramba Domače stvari. — (Razstava g. M. Dre ni k,) izdelkov za tržaško razstavo namenjenih, bila je obilno obiskovana. Dotični predmeti stavljeni so na ogled v baš ta namen po mizarji g. A nd. P 1 e č ni k u izvrstno izdelanej omari, 2 75 metrov visokej in 2 5 metrov širokej. Na pročelji vidi se firma, iz „planink" sestavljena, nad njo pa kranjski orel in napis „Ljub-ljana-Laibach". Razstavljene so blazinice, otročja obleka, košek za papir, razne vezenine, lep „anti-pendium" itd. Včeraj obiskala je tudi soproga gosp. deželnega predsednika gospa Winkler to predraz-stavo ter izrazila se jako pohvalno in zadovoljno. — (Zlato mašo) bode pel v nedeljo G. avgusta t. 1. dekan in časten kanonik g. Janez Toman v Moravčah. Duhovniki dekanije in farmani delajo velike priprave, da počaste o tej priliki iskrenega duhovnika in vrlega narodnjaka. — (Razpisana siužba) kancelista pri c.kr. okrajnej soduiji v Radečah do 24. avgusta t. 1. — (Požar.) Iz Idrije se nam piše: 23. t. m. imeli smo žegnansko nedeljo naše patrone Marije Magdalene. Denes 24. t. m. se je pa naša vas iz premenila v pepel, ker je denes nastal požar ob 12 Va uri opoludne. Farna cerkev je ob 2. uri po-poludne najhuje gorela. Pepel in žarki leteli so gosti kakor sneg v Idrijo. Po tem poročilu sme se sklepati, da je pogorela cerkev in vas „Na gori' nad Idrijo. sueškega kanala pa zdaj nij več zadostna. Slovenski pešpolk št. 47. i Konec Naš polk nahajamo na dalje v bitki pri Turinu I. 1700, od koder )e princ Kvgen polkovega lastnika grofa Harracha, ki je bil najboljši general oajbrab-rejše brigade, s poročilom zmage na cesarja odposlal na Düna), potem 1. 171 (> pri Petrovaradinu, 1. 1717 pri Belem Gradu, l. 1741 pri Mollwitiu, i. 1742 pri Časlavu. L. 17 57 prestal je naš polk štiri bitke, pri Pragi, pri Kolir.u, pri Vratislavi in pri Leuthenu, 1. 1758 pri Ilochkirchu, 1. 1700 pri Torganu, 1. 17'.U pri Fleuryu, 1. 171)0 pri Würzhurgu, potem proti prvemu Napoleonu 1. 1800 pri Marengi, 1. 1809 pri Aspernu in Wagramu, 1. 1813 pri Draždanih in pri tridnevnej bitki v Lipsiji, 1. 1848 pri Custozii, 1. 1849 pri Novari, I. 1850 pri Solferinu in 1. 1866 proti Prosom pri Kraljevem Gradci. V bitki pri Aspernu se je naš polk, tedaj imenovan »polk Vogelsang", najbolj odlikoval. Takoj na bojišči bil je takratni polkovnik Weiss v. Finkenau imenovan generalom. Po hudej bitki pri Custozzi 1. 1848 izrekel se je F, Z. M. d' Aspre, da se je naš polk boril tako irabro, „da se bode odslej pred fronto t*»ga polka vselej odkril". Najslavnejši čin tega polka pa je zabeležiti 1800. Ta čin je sploh jedno najlepših dejanj v zgodovini avstrijskega vojaštva. Napoleon Bonaparte, takrat prvi konzul, šel je s svojimi četami preko Velikega sv. Beruhurda, da bi prišel Avstrijcem v arbet. Mala gorski trdnjavica Bard zapirala je cesto dolino Dora. V tej trdnjavici bili sta !». in 10. kompanija našega polka Kinsky pod poveljstvom stotnika Josip Stockard von Bärnkopf. Ta hrabri častnik, ki se je uže jedno leto prej odlikoval v Švici, je s peščico svojih vojokov najgeuiialnega vojskovodjo našega stoletja osem dnij zadržavai pred to malo trdnjavo. Francoski generali vodili so osobno naskakovalne čete, dva generala bila sta ranjena, vse zaman, niti ponočni napadi nijso se posrečili, ker so naši Kinsky-janci bili oprezni. Napoleon moral je iskati si stranskih potov po hribovji in je naposled z velikimi izgubami spravil le jeden del svojih voz mimo trdnjave. Ko so Francozi zajeli trdnjavo od vseh stranij, moral se je Stockard po 14dnevnej junaakej obrambi udati, a z vsemi vojaškimi častmi. Francoski general Chabreu, ki je bil pri kapitulaciji navzočen, častil je junaštvo našega polka, rekoč: „Da so Francozi v preteklem letu svoje tvrdnjave branili tako junaško, kakor Stockard, ne bilo bi se posrečilo Avstrijcem, doseči vspehov zadnjega boja". Odhajajočej posadki pridelil je vi- teški Francoz samo G grenadirjev „kot kažipote, ne pa kot stražnike". Dvanajst dnij pozneje, v bitki pri Marenpi (14. junija 1800), izgubil je polk 000 mož; polkovnik in podpolkovnik bila sta mrtva, vsi Štabni in večina druzih častnikov bili so ranjeni, a kar jih je še ostalo, ti stali so kakor zid. — Izmej zgodovinske drobnjave je omeniti vredno, da je leta 1780 v tem polku služil Francoz Pierre Angerau, kateri je dvakrat ušel. Ta vhajalec bil je pozneje v Napoleona vojski, postal je pozneje zgodovinsko znamenit pod imenom vojvode Castiglione in maršal Francoske. Največo slavo in popularnost pridobil si je naš polk pod imenom „Kinskyu in kar je še starih članov tega polka počenši od polkovnika pa doli do prostaka, vsak s ponosom pripoveduje, da je bil i on „Kinsky-janeca, pod katerim izrazom razumeva se hrabrega in vseskozi poštenega, sploh v vsacem oziru vzglednega vojaka. Denes obhaja ta polk svojo dvestoletnico. Iz daljine mu Čestitamo iz srca in Želimo, da mu je bojna slava i na dalje zvesta! Darila za „Narodni Dorn1'. Prenesek . . . 4853 gld. 7«) kr. Po gospe h Grasselli in Murni k na d ulje nabrana darila: Gospa Alojzija Cerne . Gospa Marija Deu . . Gospa J. K..... Gospa Marija Plautz . G. Ferdinand ltilina G. J. Svoboda, le kar . G. Drag. Žagar . . . G. Anton Kržič . . . Monaignore M. Potočnik Gospa A. Schantel . . G. M. Šarabon . . . G. J. Erker .... G. M. Kolar .... G. dr. Valenta . . . G. Peter (Jrassolli za 3 mesece..... G. Ivan Vilhar dvajset tisoč opek, ko se bode „Narodni Dom" zidati začel. G. France Krispcr . . G. Ivan Murnik . . . 1 gld. — kr. 20 H — , 5 n ~ n 5 „ — « 5 » - n 10 „ - n 5 , — n 3 „ — „ 5 n - n 2 n » 3 „ - „ 2 „ - „ r " ~~ " ° n n 9 „ — „ 25 12 Ogrska zlata renta 6°/....... 119 „ 85 n *•/* ...... 88 60 „ papirna renta 5#/,..... 87 10 5°/-» Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „ — Dunava reg. srečke 5°/p . . 100 gld. 114 „ — Zemlj. obč. avstr. 4Vt°/0 zlati zaBt. listi . 119 „ 75 Phor. oblig Elizabetine zapad. železnice 99 „ 60 Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 106 „ — Kreditne srečke.....100 gld. 177 „ — Rudolfove srečke..... 10 „ 20 „ 60 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 121 „ 50 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 226 „ Št. 10.071. Razpis službe. (477—2) Pri podpisanem mestnem magistratu se oddaje ustanovljena služba mestnega diplomiranega živino-zdravnika, kateremu je poleg prostega stanovanja odmenjena letna plača 600 goldinarjev in dvojna 10°/0 petletna doklada s pravico do pravilne pokojnine. Prošnje za to službo, katerim se morajo dokazila o dovršenih študijah in prejetem živino-zdravni-škem diplomu, o dozdanjem poslovanji, konečno o znanji slovenskega ali namestu njega vsaj katerega druzega slovanskega in nemškega jezika prilepiti, je v javnih službah bivajočim prosilcem po poti pred-stoječega urada, drugim pa naravnost do lO. avgusta ihvi pri podpisanem magistratu izročiti. Št. 10.941 Mestni v Ljubljani, dne 7. julija 1882. Župan Grasselli. Št. 3698. Razpis (472—2) in 20.000 opek. Vkupe Vkttpe 120 4973 gld. 79 kr. Umrli so v LJubljani: 22. julija: Jakob Martinčič, kljtičaničarjev sin, t »/i mes., Marija Terezije cesta št. 12, za kataroni v črevesu. — Reza Tippl, krojačeva žena, 55 let, »Stari trg št. 13, za oslabljenjem uiožgan. — Lorenc Molik, natakar, 81 let, Turjaški trg št. 2, za starostjo. — Franc Knaus, delavec, 46 let, Kravja dolina št. 11. — Reza Jerič, hišina, 32 let, Flo-rijanske ulice št. 28, za poknžcnjein želodca. IDmnaosl^Gi "borza* dne 25. julija. (Izvirno telegratično poročilo.) Papirna renta......... 77 gld. 15 Srebrna renta .... ..... 77 „ 75 Zlata renta.......... 95 , 30 1860 državno posojilo....... 132 „ — Akcije narodne banke....... 827 „ — Kreditne akcije......... 317 „ 50 London........... 120 „ 35 Srebro............ — „ — Napol.............. 9 „ 57 C. kr. cekini........... 5 „ 68 Državne marke . .... . 58 „ 85 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 120 „ — Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 172 „ — 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . 95 „ 20 kr 2 štipendij za učence živinozdrav-ništva na ces. kr. živinozdravniškej šoli na Dunaj i. Da se pošljeta dva Kranjca v živinozdravniško šolo v c. kr. živinozdravniški zavod na Dunaji, se razpišete dve štipendiji, vsaka po 300 gld. na leto. Poduk v tej Šoli tr/ija tri leta ali šest semestrov. Za sprejem v živinozdravniško šolo je treba dokazati 6 dovršenih latinskih šol ali 6 razredov realke, znanje nemškega in slovenskega jezika in starost mej 18. in 26. letom. Za poduk se nič ne plačuje, za stanovanje, hrano, obskrbo, knjige in učne pripomočke pa si mora vsak sam skrbeti. Za sprejem v to šolo oglasiti se je prvih 7 dnij meseca oktobra in sicer osobno pri vodstvu učiliŠča. Prošnjiki za jedno teh štipendij naj svoje z rojstnim listom in s šolskimi spričevali obložene prošnje vlože do 15. avKiiata pri deželnem odboru kranjskem. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, v 11. dan julija 1882. Deželni glavar: Thurn. Hiša na prodaj iz proste roke, pol ure od Ljubljane na dolenJBkej cesti, v prav dobrem stanji, ima 5 velikih kletij za vino, dober vodnjak na pumpo, gredico za zelenjavo, vrt, senožet, njivo, hlev in nov skedenj, vse doma okolo hiše in obsoza vso zemljišče le SVa orala. Hiša ima gostilno, je pa pripravna tudi za vsako obrtnijo in kupčijo, zlasti z lesom ali žitom. Daleč okolo nij nobene kovačnice, ni strojbenice, ki bi se dala napraviti na mimo tekočem potoku. Proda se zarad nestalnega zdravja gospodinje pod ugodnimi pogoji. — Več pove upravništvo tega lista. (485—1) Razglas. (490—1) Oddati je za leto 1882 druga Anton Raabova ustanova, znašajoča 200 gld. 4 kr. Pravico do jedne polovice te ustanove ima ubožna, pa poštena vdova Ijubljansknga meščana, rTrugo polovico pa dohode ubožna, dobro odgojena in v resnici zaročena hči ljubljanskega meščana koj po poroki. Prosilke za to ustanovo naj svoje prošnje s priloženimi dokazili uboštva, meščanskega rodu in druzih razmer do «0. avgusta ihv» izroče podpisanemu magistratu. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 16. julija 1882. Župan: Grasselli. Hiša se proda, nova, s 4 sobami, z živinskim hlevom in s 470 Q o obseza-jočim vrtom, na opekarske) cesti v Trnovskem pred iim-nI ji št. 7. Na polovico plačila bi se nekoliko časa počakalo. (388—13) •Jane« Tnršič. Cvet zoper trganje, po dr. Malici, je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revniatizetn, trganj« po udih, bolečine v krizi ter živcih, oteklino, otrple ude in hite itd., malo čosa čo se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno znhvul. Zahteva naj so samo ,,cvetu zoper trnanje po dr. Malici" * zraven mtoječlm zname-njernf 1 Htoklen