Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izd'aja celoletno 46 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitar jevi ul.6/111 SLOVENEC Cele. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 24%. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pon deljka in dneva po prazniku Naproti s'stemu dveh strank Delavsko vlado so vrgli konservativci s po močjo velebankirjev iz City z namenom, da pojdejo na volitve. Načrt se jim je posrečil. Po padcu laburistične vlade je MacDonald eicer sestavil ^narodno vlado«, a že takrat je bilo jasno, da ji bodo dnevi šteti. Narodna vlada je uravnovesila državni proračun in s tem po mnenju konservativcev izpolnila svojo nalogo. Na njihov pritisk je kralj razpustil poslansko zbornico in razpisal nove volitve. MacDonalda je kot načelnika delavske stranke strmoglavil velekapital, ki postane v času finančnih in gospodarskih kriz absoluten gospodar položaja, kakor se je pred leti moral Herriot umakniti finančnemu diktatorju Poincareju, do katerega je finančni svet imel zaupanje. Danes gre za funt, takrat je šlo za frank. Kapitalisti nc zaupajo levičarskim vladam, ker s svojimi radialnimi programi ogrožajo njihove kapitale, Velekapital je strmoglavil delavsko vlado zato, da ne bi v svrho ozdravljenja državnih financ preglol-oko eegla po starih rezervah angleških velebankirjev. Narodna vlada, v kateri gospodarijo konservativci, je pustila njihove zaklade na miru. Poslanska zbornica mora danes deliti usodo delavske vlade, ker v njej še vedno straši 280 pristašev delavske stranke — MacDonaldovi pristaši pridejo komaj v poštev —, proti njim lahko postavijo konservativci komaj 250 svojih poslancev in 25 liberalcev Simonovega krila, medtem ko ne morejo računati na pomoč ostalih 33 liberalcev, za katere se potegujeta Herbert Samuel ter bolni I.loyd George. Po računih konservativcev je 60 do 80 delavskih poslancev v nevarnosti, da ne bodo več izvoljeni. Prav ti mandati jim zadostujejo za absolutno večino v spodnji zbornici in volitve so izzvali zalo, da iztržejo delavski stranki ta poslanska mesta. Baldvvin meni, da je sedanji trenutek ugoden za volitev, ker bodo lahko konservativci med volivno kampanjo delali krive za sedanji kritični položaj, posebno za stagnacijo v industriji in veliko brezposelnost, bivšo vlado la-burietov, ki so pred prevzetjem državnega krmila obljubljali rešitev prav teh dveh problemov. Pod katerim geslom se vrže konservativna alranka v volivni boj, še ni povsem jasno. Desno krilo, ki ga vodi Neville Chamberlain, zahteva, *«j si konservativci utrdijo postojanke za carinskim obzidjem; s povišanjem že obstoječih carin in uvedbo novih bi se dvignila industrija in zmanjšala brezposelnost. Srednja struja si želi zmernejšega programa in zagovarja tako zvani program narodnega edinstva, ki bi računal z dejstvom, da je okoli 60% angleških volilcev strankarsko neopredeljenih in omahljivih, ki volijo za stranko, ki se jim slučajno predstavi s trenutnim razmeram bolj odgovarjajočim programom; volilni program konservativne stranke mora biti takšen, da lahko za njega glasujejo liberalci in tudi laburisti. Tem zahtevam ne ustreza geslo »za carine«, ker odbija liberalce, ki so razen Simonove skupine še vedno pristaši svobodne trgovine, in laburiste, ki dosledno pobijajo uvedbo carinskega sistema. Edino program narodnega edinstva, ki ga zahtevajo izredno težke gospodareke razmere, bo radi svoje nepreciziranoeti lahko privabil volilce drugih strank. Ves razvoj od osnovanja MacDonaldove narodne vlade kaže, da so si konservativci že davno osvojili program narodnega edinstva. Laburisti jim očitajo, da so postavili na čelo narodne vlade MacDonalda zato, da so lahko za njegovim hrbtom izglasovali nepopularne ukrepe, kakor znižanje plač in podpor brezposelnim, in da lahko zanje delajo soodgovornega bivšega načelnika delavske stranke. Prav tako pojdejo danes na volišče pod krinko narodnega edinstva, ki naj jo nosi zopet MacDonald samo zato, da privabijo čim večje Število dobro mislečih angleških državljanov in da s pomočjo njih izglasujejo svoj resnično strankarski program. »Nevarnost je zelo velika, vprašanje je zelo resno,« piše liberalec Grey of Falladon, nekdanji zunanji minister; »kajti ako skušajo konservativci izrabiti narodno krizo za to, da izglasujejo svoj strankarski program, potem se volitve ne bodo vršile na narodni podlagi, temveč na strankarski.« Po volitvah, ki bi prinesle »narodnemu edinstvu«, v resnici konservativni stranki, absolutno večino, bi bil MacDonald Še v večji meri igrača v rokah konservativcev In ti bi potem pričeli neovirano izvajati program svoje stranke ter bi predvsem uvedli carine. Tudi Lloyd George je tega mnenja in je MacDonaldu, ko ga je ta skušal pripraviti na volitve, povedal v obraz, da konservativci le izrabljajo njegovo popularnost. Lloyd George ni hotel volilev, ker ve dobro, da pomenijo začetek konca liberalne stranke. Konservativcem se je z vprašanjem carin že posrečilo razdvojiti liberalno stranko v Simonovo skupino, ki podpira vlado in bi bila pripravljena pristati tudi na carine, ler v Samuelovo skupino, ki je še vedno proti carinam in h kateri se prišteva tudi Lloyd George. Simonova skupina, ki šteje 25 poslancev, je že ustanovila lasten volilni sklad. Lloyd George je poleg tega še vedno bolan. Volilni red, ki so ga predlagali liberalci, da bi s pomočjo proporcionalnega sistema omogočili svoji stranki volilni uspeh, je ostal na papirju. Še nikdar ni šla liberalna stranka pod slabšimi pogoji na volišče kot zdaj. S spretnim in živahnim načeln'kom L!oyd Georgom, ki je računal, da ga sedanje zmedene razmere in pomanjkanje velikih osebnosti spravijo na površje, boleha tudi njegova stranka in politični zdravniki ji napovedujejo smrt. S tem bi se Anglija zopet vrnila k staremu sistemu dveh strank. Definltivna izločitev liberalne stranke se Briining pred težko nalogo Kancler sestavlja novo vlado Berlin, 8. okt. t«. Državni kancler dr. Briinir.g je danes popoldne bivšemu vojnemu ministru Geas-lerju oficiclno ponudil notranje ministrstvo. Gessler pa si je do jutri izgovoril čas za premislek in se lioče med tem porazgovoriti s svojimi prijatelji. Tudi z drugim ministrskim kandidatom, ravnaeljem dr. Schmitzom od I. G. Farbcn še ni prišlo do končnega sporazuma. Za odločitev o končni sestavi kabineta bo igralo glavno vlogo vprašanje pooblastil za novo vlado. Po nastopu nemške ljudske stranke proti Hriiningu se ho mogel kancler uveljaviti nasproti državnemu zboru samo tedaj, če bo že naprej imel pooblastilo državnega predsednika, da sme razpustiti državni zbor, in bo strankam dal samo možnost, ali da nadalje podpirajo vlado ali pa ris-kirajo nove volitve. Smatra se za samo po sebi umevno, da ho liriining dobil ta pooblastila, ker bi bila sicer sestava driiRCga Briiningovcga kabineta žo vnaprej brezupna. Danes popoldne je prišel na posvetovanje o sestavi vlade tudi nemški poslanik v Londonu von Ncurath. Pravosodni minister v novi nemški vladi ho po vsej priliki dr. Joel. ministrstvo za prehrano in poljedelstvo prevzame Schiele, poštni minister pa bo dr. Schactzcl. Dr. Briining računa s podporo vseh onih strank, ki so bile naklonjene dosedanjemu kabinetu. Ni izključeno pa tudi to, da ga bodo podpirali nekateri desničarski poslanci. Ti Li se v tem primeru ločili od nvojih skupin. Nova vlada ne bo ne strankarska in ne politična. Nekateri resori bodo zasedeni s strokovnjaki. Odločitev o končni sestavi kabineta še ni padla. Medtem se opozicija pridno pripravjja n:> boj proti zasilnim odredbam, objavljenim včeraj. Komunisti bodo stavili v zbornici predlog o razveljavitvi teli odredb. Ta predlog bodo podpirale tudi desničarske »pozicioualne stranke. Sestanek desničarskih strank o tem vprašanju bo v llarz-hv.rgu. SlaHiče ^o^m'istov Berlin, 8. oktobra. AA. Politična kriza ima v časopisju velik odmev. Poslanec Breitscheid svari dr. Briininga v »Vorvviirtsu«, naj se preveč ne upira socialnim demokratom. Člankar očita državnemu kanclerju, da omalovažuje socialistične voditelje in da jih ni pritegnil k svojim posvetom. Socialistična stranka bo podpirala novo vlado le pod pogojem, da nc bo izpremenila svojega dosedanjega pravca. »Berliner Tagblatt« ima oster uvodnik. List pravi, da je Briiningov uspeh v parlamentu odvisen od pooblastil, prejetih od predsednika Hin-denburga. Po mnenju tega lista bi desničarska vlada Hugcnbsrga ne imela večine, ker bi jo katoliški centnim odločbo odklonil. Berlin, 8. oktobra. AA. Socialnodemokratski deželni poslanec prof. dr. Waentig, ki je bil neka) časa tudi pruski notranji minister, je izstopil iz socialnodemokratske frakcije in iz stranke. Svoj izstop utemeljuje prof. Waentig s tem, da je stranka s sprejetjem zasilnih odredb zapustila načela demokracije. Francoski komentarji Pariz, 8. oktobra. AA. Francosko časopisje posveča nemški vladni krizi veliko pozornost. Nacionalistični »Figaro« pravi, da je dr. Stre-semannova politika z odhodom Curtiusa defini-tivno pokopana. Drugi listi pa so mnenja, da bo dr. Briining uspel in da bo poglobil prijateljske odnošaje med Francijo in Nemčijo. Ti listi ne dvomijo v njegovo novo parlamentarno večino. TečaH papirjev stoje trdno Berlin, 8. oktobra. AA. Čeprav ni uradnega prometa z vrednostnimi papirji, ker je borza zaprta, in listi ne smejo objavljati ustmeno razširjenih tečajev, je bil včeraj precejšen promet v teh papirjih. Vesti o novih Hoovrovih načrtih in o dalekosežnih ukrepih v korist svetovnih financ so povzročile, da so se tečaji skoro vseh papirjev dvignili. Veliko povpraševanje je bilo zlasti po akcijah nemške narodne banke, po delnicah barvne in električne industrije. Reading je v Parizu prosil novega posodila Pariz, 8. okt. ž. Po včerajšnjem sestanku lorda Readinga s predstavniki francoskih oblasti se v dobro poučenih krogih trdi, da se je lord Reading pogajal za novo posojilo v Franciji. To posojilo bi moralo služiti nc le za trenotno vzdrža-nje stabilizacijskega kurza angleškega funta, temveč za stalno stabilizacijo funt šterlinga, ker namerava britanska vlada stabilizacijo čimpreje izvesti in postaviti funt šterling na trdno podlago in ga normalizirati. Seja ministrskega sveta Pariz, 8. okt. tg. Francoski ministri so se danes dopoldne sestali v Elizeju k izredni ministrski seji. Na tej seji pa se proti pričakovanju ni določal točni program Lavalovega potovanja v Ameriko, temveč so razpravljali samo o tekočih zadevah in je trajala ministrska seja komaj par minut. Takoj potem pa je bila dolga konferenca z angleškim zunanjim ministrom, lordom Readingom v notranjem ministrstvu, katere so se udeležili Laval, Briand, Flandin in Rolin. Tudi Anglija povabljena v U/ashington Pariz, 8. okt. tg. »Petit Parisienr poroča o obisku angleškega zunanjega ministra, da so se pri tein samo neobvezno izmenjavale misli. Govorili so o stabilizaciji funta in o eventualni pomoči Francije in Amerike, kar pa se ne bi zgodilo pred šestimi meseci. Glede nemško-francoskega sporazuma je zagotovil Laval lordu Readingu, da se pri tem ne misli na nemško-francosko carinsko unijo, tudi ne, če bi Anglija sedaj prešla k protekcioni-zniu. Najvažnejša točka razgovorov pa je bila menda Hooverjeva proklamacija. List poroča, da bo še pred Lavalom odpotoval v Ameriko guverner francoske narodne banke Moreau, da se bo pogajal z direktorijem Federal Reserve Bank. Z ameriške strani se čuje, da Morgan, ki je včeraj prišel v Pariz, vodi s francoskimi velebankami pogajanja o Ilooverjevi proklamaciji. Kakor javlja »Matin«, je bil Laval že v torek zvečer po ameriškem poslaniku obveščen o Hooverjevi proklamaciji, tako da ne gre za nepripravljen korak Hoo-verja, temveč za dobro premišljen načrt. Tudi Anglija je bik o tem poprej obveščena, tako da se je takoj potrudila, da je bila istočasno kakor Laval povabljena v Washington. tloover pa na to še ni odgovoril. Funt sterting - 100 franc. frankov London, 8. okt. tg. Reuter poroča iz Pariza, da je lord Reading informiral francoskega bilančnega ministra Flandina, da namerava angleška vlada takoj po volitvah stabilizirati funt šterling s pariteto 100 francoskih frankov. Hoover spremenil predlog o moratoriju Neimjork, 8. okt. tg. Včerajšnja konferenca pri Hoover ju nikakor ni potekla lako harmonično kakor ee je mislilo. Dasi so zaslopniki obeh strank brez debate pristali na gospodarske politične predloge za Ameriko samo, so vendar demokrati napovedali najostrejšo opozicijo glede moratorija. Očividno je, da hočejo preprečiti vtis, kakor da ima Hoover popolno svobodo na sestankih z Lavalom. Končno so tudi dosegli, da je Hoover spremenil pasus o moratoriju. Demokrati hočejo na vsak način, da bi bilo podaljšanje moratorija odvisno od tajne preiskave v Evropi v finančnem in političnem pogledu. Proglasitev neodvisne Mongolije Nova nevarna komplikacija položaja na Daljnem Vzhodu Peking, 8. okt. Japonci so organizirali pokret, i da se takozvana notranja Mongolija proglasi kot ' neodvisna država. Ko so Japonci zavzeli prestolieo j južne Mandžurije, Mukden so ves ondotni vojni ; arzenal, ki je eden največjih v Evropi, izpraznili orožja in municije ter velik del tega materiala razdelil med Mandžurce. Ostalo so dali odpeljati v notranjo Mongolijo, kjer zdaj pridobavajo domačine za to, da se odcepijo od Kitaja. V mnogih krajih 1 Mongolije so se že osnovali odbori, ki proglašajo neodvisnost Mongolije. Pekinška vlada je vzela kitajskim guvernerjem v Mongoliji nalog, da naj smatra v tem trenutku za škodljivo državnim interesom, ker odpade z njo posrednik med konservativci in laburisti, med buržuazijo in delavstvom, med kapitalom in delom. Nepristranski opazovalci angleških notranjih razmer se bojijo, da ne bi že ta volilni boj razdelil angleški narod v dva tabora, v buržuazijo in proletarijat, ker je liberalna stranka, ki je stala nekako v sredi in se je zavzemala tudi za odločne socialne reforme, tako oši-bela. V resnici so laburisti, ki imajo za sebaj ogromne mase brezposelnega in obubožanega delavstva, odločeni, da gredo na volišče pod zastavo »proti lakoti«. Proti carinam, ker bi podražile živež ubogemu proletarcu — saj se bodo že radi padca funta živila itak podražila —, za državno nadzorstvo nad bankami, za podržavljenje rudnikov, proizvodnjo sirovin, elektrike, železa, jekla in uvedbo nekake petletke v poljedelstvu, to ;e njihov volilni program. Če bodo laburisti apelirali na revščino proletarijata, bodo morda zgubili pri srednjih meščanskih slojih, zato pa bo boj veliko ostrejši in zmaga konservativcev bi utegnila bit1 le Pirova. koncentrirajo svoje oborožene sile v utrjenih točkah, da bodo lahko branili kitajsko suvereniteto pred vstaši. Tako se je konflikt med Japoneko in Kitajem j prenesel sedaj tudi v Mongolijo, ker Japonska ne i bo pustila mongolskih vstašev brez zaslombe. Glav-j ni poveljnik japonske okupacijske armade v Muk-denu, general Ilonjo, ki deluje čisto samostojno časih v direktnem nasprotju z navodili tokijske vlade, mongolskim vstašem ni dal na razpoiago samo pušk in patron, ampak tudi artilerijo in aer"-planc. Ker Mongolci 7, njimi ne znajo ravnati, je gotovo, da to akcijo vodijo japonski vojaški krogi direktno. Razširjenje konflikta na mongolska tla pomeni hudo komplikacijo položaja na Daljnem vzhodu, ker je severna Mongolija, kakor znano, interesna sfera sovjetske Rusije, ki izvaja nad se-vernomongolsko »neodvisno« sovjetsko republiko neke vrste protektorat. Slejkoprej pa se vzdržujejo vesli, da imata Japonska in Rusija tajen dogovor, da si razdelita tako Mandžurijo kakor Mongolijo in da pomenijo vsaki protesti proti japonski invaziji samo slepomišenje. V Moskvi te govorici ogorčeno denmntu-jejo, sovjetski tisk pa ljulo napada japonski »velekapital iniičn i imperializem,- Čansolian, guverner Mandžurije, skuša mirnim potom doseči poravnavo konflikta med Japonsko in Kitajem, da bi Japonska od poklicala svoje čele iz Mandžurije. Čansolian računa na znano miroljubnost japonskega zunanjega ministra šideliura, ki je za n pos avitev stutusa qun aiito v južni Mandžuriji, ako Kitajska zasigura eksistenco in razvoj japonske emigracije lako v Mandžuriji kakor v ostalem Ki-laju. Zato je Čansolian odposlal v "eking k japon-I ekemu generalnemu konzulu že dvakrat svoje [>o- Mihlas - novi predsednik avstrijske republike Dunaj, 8. okl. tg. V avstrijskem narodnem sve-lu je bil danes opoldne sprejet ustavni zakon o vo-Jitvi zveznega predsednika na zveznem zboru, in sicer z vsemi glasovi proti 8 glasovom Ileimatbloka, lako da volilev zveznega predsednika, ki jc bila določena na dan 8. oktobra, odpade, in bo profesor Miklas julri dopoldne ob II izvoljen za predsednika na zveznem zboru. Gospodarska posvetovanja avstrijske vlade Dunaj, 8. okt. ž. Danes dopoldne ob 10 se j* vršila вејл ministrskega sveta, na kateri so se razpravljali dogodki na dunajskem deviznem trgu ter se je sklepalo o tem, da bi so prepovedale svobodno trgovino z devizami, ali pa, da se devizne trgovino poveri le nekaterim bankam. Po daljšem posvetovanju jc sklenjeno, da se za enkrat ne ukrene ničesar. Nova avstrijska devizna naredba Dunaj, 8. okt. tg. Po pooblastilu narodnega sveta je izdala danes avstrijska vlada novo devizno naredbo, po kateri se morajo prijavljati vse ekspertne valute, vse inozemske valute, ki so v rokah privatnih oseb in bank. Zaloge deviz se morajo dati na razpolago narodni banki. Prijaviti se morajo vsa inozemska dobroimetja in računi v tujih valutah. Strogo je prepovedana privatna trgovina z valutami in devizami v inozemstvu. Dodelitev valut v privatnem prometu se mora vršiti izključno po bankah in komisijskih tvrdkah, katerim da narodna banka za to posebno pooblastilo. Prestopki se bodo kaznovali z globo od 300.000 do 500.000 šilingov, razen tega pa so določene tudi zaporne kazni. Oni inozemci, ki bi kršili naredbo, bodo razen tega trajno izgnani iz Avstrije. Naredba stopi takoj v veljavo. Novi češki škofje Praga, 8. okt. tg. Današnji ministrski s^et je na predlog sv. stolice pristal na to, da se dosedanji škof v Kraljevem gradcu dr. Kaspar imenuje za praškega nadškofa, msgr. Mavrici) Picha za škofa v Kraljevem gradcu in kanonik dr. Anton Weber za škofa v Litomericah. Imenovanje novih dostojanstvenikov po sv. stolici se bo izvršilo v najkrajšem času, intronizacija novega praškega nadškofa pa se bo po zatrdilih izvršila že 18. oktobra v katedrali sv. Vida. Hmelj Žatec, 8. okt. tg. Poročilo nemške sekcije hmeljarske zveze: Položaj je ostal nespremenjen in se povpraševanje po blagu nadaljuje. Do časa, ko je bilo to poročilo izdano, se je prodalo na žalskem Irgu okoli 300 stotov hmelja. Cene so bile od 260 do 400 Kč, za izbrano blago še več. elanstvo, da začne razgovore, vendar pa je ta misija ostala dosedaj brezuspešna. Na eni strani delajo proti sporazumu japonski vojaški krogi, na drugi pa kitajski narionalisti, ki zahtevajo, da se sploh ukine priviligirani položaj Japonske v južni Mandžuriji. Skupaj z, dvema rušilcema je dospel v šanghaj-sko luko japonski vojni parnik »Tokivac, ki je izkrcal 400 pomorščakov. Tako bo število japonskih čet v Šanghaju znašalo 1000 mož in bo na razpolago japonskemu generalnemu konzulu v svrho zaščite japonskih podanikov. Pred Šanghajem so sedaj vsidrani 4 japonski rušilci in križarka »Cušima«. šanghaj, 8. okl. AA. Po poročilih iz doline Jangtšeja so bili na več krajih krvavi izgredi proti Japoncem. Množica je ustrelila več Japoncev in upe-pelila njihove domove. Ltmdon, 0. okl. tg. Po vesteh i7, Pekinga obo-rožujejo japonske garnizije v Mandžuriji mongolska plemena, katera pripravljajo sedaj vstajo v notranji Mongoliji. AVnsIiInglon. 8. okt. AA. Vlada je imenovala komisijo, ki ima nalogo proučiti kitaisko-ianonski konflikt. Pravilnih o prometu t z devizami in valutami Jlcli/rad, 8. okl. Današnja s Pravda« prinaša pravilnik o prometu •/, devizami in valutami. BelRind, H. oktobra ). Danes je podpisal namestnik našega finim Snega ministra Nikola Uzo-novič sledči pravilnik o reguliranju prometu s doviutilii iu valutami. Pravilnik se glasi: Člen 1, ti. trgovino z (levi/.nmi in valutami se morejo baviti razven Narodne banke samo oni denarni zavodi in menjalne poslovnlce z valutami, katere dobivajo pooblaifenje od Narodne banke. To pooblastilo lanko Narodna banka vsak Jas odvzame. Člen 2. Skupni devizni promet se mora vršili po domačih borzah potom pooblaščenih denarnih zavodov. Na isti način se bodo izvršile vso kompenzacije, katere pooblaščeni zavodi vršijo 7.a svoje komitente. Če izvoznik istočasno tudi uvoznik more od dobljenih deviz od izvoza potreben znesek za plačilo nabavljenega blaga v inozemstvu uporabili, je dolžan to porabo svojih deviz opravičili na Isti način, kakor tudi kupno ceno j»ri Narodni banki ali od nje jiooblaščenih bank. Kompenzacijo izvo/.-nlških deviz za plačevanje uvoženega blaga lahko vrše samo oni trgovci, kateri bi dobili predhodno dovoljenje od Narodne banke. Čl. 3. Za plačilo kupljenega blaga v inozemstvu se lahko nabavijo plačilna sredstva v inozemstvu samo po pooblaščenih denarnih zavodih. Pooblaščene banke morejo prodajati eredstva na-plačil v inozemstvu samo potom predhodne pismene obveze kupca, da bo v državo uvozil odgovarjajočo količino blaga najdatje v roku enega meseca. Brez te pismene obveze pa samo takrat, ako je kupec doprinesel originalno fakturo o že uvoženem blagu in carinsko deklaracijo. Razen obveze, omenjene v prednjem določilu, morajo kupci deviz doprinesti dokaz o protokoliranju tvrdke, kakor tudi o že plačanem davku za prejšnjo in izteklo polletno dobo tekočega leta. Čl. 4. Po viziranih potniških dokazilih ee morejo od strani pooblaščenih bank, odnosno menjalnic za valute prodajati našim državljanom, kakor tudi tujim, ki stalno žive v naši državi, valute ter ostala plačilna eredstva v inozemstvu do vi-iine 10.000 Din. Pooblaščene banke, odnosno menjalnice za valute to dolžne vpisati prodane zne-ike v potniike izkaze in kontrolirati, ali so preje prodane devize in valute po teh potniških dokazilih bile pravilno izkoriščene, to se pravi, ali so šle iz države in je potrebno potem vsak nepravilen slučaj prijaviti Narodni banki in oblastem finančnega ministrstva. Razen inozemskih plačilnih sredstev morejo naši državljani pošiljati iz države v natem denarju največji znesek do 3000 Din. Čl. 5. Za nabavo deviz in valut, na katere se nanaša čl. 3 in 4 tega pravilnika, je potrebno posebno dovoljenje finančnega ministrstva (odnosno državnega računovodstva ter budžeta — devizno valutni posli). Dovoljenju se more izdati samo na podlagi pismene prošnje, v kateri ee mora pojasniti upravičenost zahteve in priložiti dokaze. Cl. 6. Pri izvozu blaga iz države, ki jc vpisano v priloženo tabelo in za vredneet večjo od 5000 Din, se mora vrSili zaščita valute in izvoz sam sme odobriti eden od pooblaščenih zavodov. Zaščita valute sestoji iz pismene obveze, ki jo napravi izvoznik, da bo prišel v državo poln znesek devize, katero je dobil za izvoženo blago. Na podlagi te dobljene pismene obveze izdajajo pooblaščeni denarni zavodi dokazila o zaščiti valute. Vsak izvoznik je dolžan, da dobljeno devizo takoj uvozi v državo, najdalje pa v roku treh mesecev, odkar je bilo blago izvoženo (formular), v kolikor se ne pokaže potreba za podaljšanie roka. Cl. 7. Po vseli predmetih zn-rite valute inip jinivirn Narodna banka na odktip polovico inšrifc-nrea jne-ka. Vsi pooblaščeni denarni zavodi no dolžni ponudili Narodni banki v nakup polovico vsake iz vozniške devize ali valute, ki je bila uvožena iz inozemstva (dn je valuta uvožena iz inozemstva. se dokaže z dokazilom, ki ga izda uvozna carinarnica). Čl. 8. Inozemci morajo zahtevati valuto (dinar), s katero morejo svobodno razpolagati v vsako svrho, to pa samo pri pooblaščenih denarnih zavodih in to pod sledečimi pooroli: a) da je to povpraSi'vnnle po dinarjih nastalo 7. Izročitvijo dinarjev zn kupljeno blaao, kar Je bilo upravično v smislu čl. 3 tega pravilniku: b) da je to povpraševanje po dinarjih nastalo s prodajo deviz in valut v naši državi potoni Narodne bnnke; c) da je to |>ovpraševanje nastalo od nnplučiln kupnine in amortizacije obveznic državnega posojila. kakor tudi od naplačila kuponov 7. akcijami domačih denarnih zavodov, ler akcijskih društev, s tem, da domače pooblaščene banke jamčijo, dn so te obveznice državne. Pooblaščene banke morajo voditi privatne račune inozemcev, ker so nanašajo na svobodne dinarje, toda ti računi morajo imeti označbo svobodni dinarji«. Terjatve po svobodo iti dinarjih za račun inozemskih Ivrdk in 11a račun neke drugo inozemske tvrdke pri istem pooblaščenem denarnem zavodu so dovoljene. Prenos na račun pri drugem pooblaščenem denarnem zavodu pa je vezan na prijavo Narodni banki. Zahteve dinarjev od slrani inozemcev, kateri so se zatekli pri pooblaščenih denarnih zavodih, na dan. ko jn stopil v veljavo ta pravilnik, so to dolžne banke prijaviti Narodni banki s pojasnilom njih Izvora. Cl. 9. Pošiljke efektivnih dinarjev Iz inozemstva se morejo vršiti samo preko Narodne banki' in njenih podružnic. Zahteva po dinarjih, katere bi s temi pošiljkami efektivnih dinarjev iz inozemstva nastale, se morajo uporabljati tudi za vsako svrho po odobrenju Narodne banke. (Čl, 8.) Cl. 10. Povpraševanja po dinarjih oriti do sporazuma z državami, ki so pravtako zapustile zlati standard. Vlada se bo morala bavifi / vzroki, ki so dovedli do sedanje krize. Delo, ki ga bo tnorula vlada izvršiti, je na prvi pogled bančnega značaja. V resnici bo pa morala s tem zaščititi življenje vseh onih, ki prejemajo plače. Dalje bo morala vlada uravnovesiti trgovinsko bilanco. Da to doseže, bo upotrebila dvoje sredstev. Skušala bo povečati izvoz in zmanjšati uvoz. Znižanje uvoza bo ponienjalo neko vrsto prohibicije uvoza luksusnih proizvodov in drugih nepotrebnih stvari. Z drugimi besedami, povišati bo morala ca- rine, da prepreči uvoz blaga. Vlada mora imeti zato svobodne roke, da odloča kedaj In kako uporabi to sredstvo. Da Izvede svojo nalogo, bo vlada naprosila deželo za pooblaslilo. Medtem, ko se bodo razmere urejevale, bo vlada trajno zasledovala, kako spremenjeni finančni položaj vpliva na življenjski standard ljudstva, ki ga bo ščitila pred vsakim izkoriščanjem. Pri tedniah bo pazila na to, da ne bodo preveč težile |irebivalstva. Vlada se zaveda, da bi posojila, kakor bi bila za uravnovesenje državnega proračuna dobrodošla, povzročila pozneje še večje pomanjkanje in uboštvo. V prehodni dobi bo morala vlada rešiti mnogo podrobnosti, ki se trenutno ne morejo predvidevati in glede katerih mora imeti svobodne roke. Prebivalstvo mora pokloniti vladi svoje zaupanje. Spodnja zbornica mora biti tako sestavljena, da se ne inore v tem času nič zgoditi, kar bi povečalo svetovno razburjenje in zaplelo Anglijo in druge države v finančno paniko, v socijalno krizo ali pa celo v revolucijo. Ni nobenega povoda, da bi se to zgodilo, razen če bi srca klonila. Finančni položaj Anglije ie popolnoma zdrav in trdna vlada to tudi lahko dokaže. Vlada se bo morala udeležiti mednarodnih gospodarskih in finančnih konlerenc o svetovnem gospodarskem in finančnem položaju. Morala bo uporabiti svoj vpliv, da e odstranijo sedanje ovire v trgovini in v financah, ki so v toliki meri zakrivile sedanji jiolom. Moramo se še vedno boriti, je nadaljeval Macdonald, s posledicami vojnih dolgov, reparacij, neenakomerne razdelitve zlata, kreditnih odpovedi iu z drugimi življenjskimi zadevami. Da se ta vprašanju rešijo, inora vlada imeti možnost, da dela v varnosti in v sporazumu s prizadetimi državami. Ti sporazumi morajo biti pravični in znosljivi za vse. Macdonald je zaključil, du je vlada, da reši svojo nalogo, sklenila stopiti pred narod in ga zaprositi za zaupanje. Ohiic Delavske stranke London, 8. okl. ž. Šele jutri se začne volivna manifestacija konservativcev kakor tudi liberalnih nacionalistov, ki jih vodi sir llerbert Samuel. Šele jutri bo torej prišlo do izraza, kakšno stališče bodo zavzeli liberalni nacionalisti in konservativci do današnje nacionalne vlade. Hčerka Lloyd Georga Meggan, bo kandidirala v okraju Anglesayu kot liberalna opozicijouarka. Konservativci ji bodo postavili protikandidata, medtem ko bo delavska stranka podpirala njeno kandidaturo. Vodja labu-ristov Hendersou je že objavil proglas, v katerem poziva volivce, da se je v deželi začela volivna borba. Narod te borbe ni hotel, zdaj pa naj izrazi svojo voljo in sicer tako, da ee notranja in zunanja situacija ne bo poslabšala. Laburistična stranka ni kriva, da so se razpisale volitve. Pozval je volivce, naj g! ; :ujejo za ono stranko, ki bo najbolj ščitila niih interese. London. H okt. A A. Dne 27. oktobra Izvoljeni parlament se bo sestal na prvo sejo 3. novembrn. Princ Ghika v Belgradu Prinčevo turistično potovanje Belgrad, s. okl. 1. Danes dopoldne je prispel v Belgrad romunski zunanji minister, princ Ghika. Na kolodvoru ga je sprejel zunanji minister doktor Voja Marinkovič z obema pomočnikoma, s šefom protokola ter višjimi uradniki zunanjega ministrstva. Sprejema но не udeležili tudi francoski poslanik Dard, češkoslovaški poslanik dr. Flieder, poljski poslanik GOuther, nadalje zaktopniki časopisja, ki so mu prišli nasproti do Kuinc. Princ ilhikn je bil zelo ljubpzniv, toda red!tofc"?edi"i. Rp-kol j", da se vrača iz Ženeve in dn ni podal svojega jioročila krnl'.i Karlu in predsedniku romunske vlade. Zalo bi ne bilo lojalno, če bi se s|)uščal v katerekoli izjave političnega značaja, (ilede cilja avojega obiska je omenil, du uiu je prvo se pokloniti NJ. Vel. kralju ter inu sjioročili nekatere stvari, ki ga zanimajo. Nadalje je izjavil, dn ima mnogo prijateljev v Belgradu, čeprav e ni mudil tu žu od letu 1013. Mod našimi in inozemskimi diplomati jih je nekoliko, ki so bili njegovi kolegi nn diplomatski šoli v Parizu. Zato зе bo njegovo bivanje v Belgradu tudi nekoliko zavleklo. Zaradi llooverjevega načrta je rekel ,da Jo Romunija bila zelo malo mtoreelrana, ker znaša njena izguba okrog 40 milj. le|ev. Časnikarji so namignili tudi na potovanje princa Ghike v Rim. Videio ни je, da j« romunski minister to vprašanje žn pričakoval, ker je hitro odgovoril, da je bil dalj časa romunski minister v Rimu in da je moral to mesto zapustiti nekako čez noč, ko ga je nenadno poklicala vlada profesorja Јогце, da prevzame kol zunanji minister Romunije zastopstvo Romunije na konferenci male nn-tant ', ki se je ravno v tistem času sestala v Buka-restu. Sedanjo priliko je hotel uporabiti za to. da pospravi svoje stvari, ki jih je moral pustiti, in da napravi red v svojih osebnih zadevah. Sicer pa potuje sedaj kot turist, je pristavil princ Ghika, iz česar je lahko sklepati, da ne mara razpravljali o političnih vprašanjih. Belgrad, 8. okt. AA. Romunski zunanji minl- ster knc/. (ihika se je danes ob 13 udeležil kosila, ki ga ji njemu nu čast priredil jugoslovanski zunanji nuuinler dr. Marinkovič. Popoldne je knez (Ihika še! v spremstvu direktorja svojega kabineta g. Kaoula Rosia in g. Guraneeca ter zastopnika jugoslovanskega zunanjega ministra na Avalo, kjer je položil venec na grob jugoslovanskega neznanega vojaka. Zvečer ob 20.30 se knez Ghika udeleži banketa, ki mu ga priredi g. Ouranescu, romunski poslanik na na? m dvoru. Na tem banketu bodo tudi jugoslovanski zunrnji minister g. Marinkovič z go-''ii, francoski poslanic g. Dard in gospa Flieder, dalje poljski poslanik na našem dvoru, minister dvi g. .leftič 7. gospo in drugi. Po večerji bo svečan sprejem, na kuterega so povabljeni vsi šefi J misij in višje uradništvo zunanjega ministrstva. Rim, 8. okt. ž. Predsednik vlade Mussolini j* ; sprejel v jioslopju Venezia romunskega zunanjegt ! ministra Cihiko, ler se z njim dolgo časa razgo va r ja I Belgrad, 8. okt. 1. Tu sem je bil sporočen ko munike ngencije Ftefani z dne 8. oktobra, s kateri 11 se obvešča, da je bil dne 7. oktobra pri Mussoliniju sprejet romunski zunanji minister Ghika. Ta ves jo glede datuma najbrže zmotna, ker sicer bi prim Ghika ne bil izjavil, da prihaja direktno iz Ženevi in da je bil v Rimu pred zasedanjem Zvezo Društvi narodov. V slučaju, da agencija Štefani |ioroču resnico, potem se mora smatrati, da Je princ Ghika prišel v Belgrad jtreko Rima. P oh t kc ni tet generala Balba Zagreb. H. okl i Na uerodronu Jo bilo danes zelo živahno. Ob 9 zjutraj je dala radio-poelajii v Rimu poročil«, da sta dva italijanska avijona zletela v pravcu proti Zagrebu. V enem je bil minister letalstva Balbo z majorjem Cognijem, na drugem letalu pa se je nahajal general Tedeschinl. Okrog 10 so že pričakovali zastopniki našega letalstva na aerodronu goste, ki pa niso prispeli. O prihodu je bil obveščen tudi italijanski generalni konzul. Točen Čas prihoda je bil določen za 10.45, vsi pa so mislili, da bo prišel ob 11. Ker italijanskih letalcev še do 4 popoldne nI bilo v Zagreb, so odredili nn letališču dežurno službo z reflektorji, ki naj bi dali znak italijanskemu minietru In spremljevalcem. Če bi prispeli danes ponoči v Zagreb. Naše oblasti so istolako obveščene, da je prispel v Bukarešt francoski minister s svetovno znanim letalcem Co-stenom, ki jih Utolako pričakujejo. Belgrad. 8. okt. 1. Danes ob 1 popoldne so pri- čakovali v Belgradu prihoda italijanskega zrake, plovnega ministra Balba, ki potuje 1111 mednarodno /.rakojdovn« konferenco v Bukarešt. Mnogo radovednega občinstvu se je zbralo 11a vojaškem loluli-šču v Zemunu, da prisostvuje prihodu italljenskHga ministra, ki bi imej j>riti 1111 letalu vCapronu. Predstavniki naše zračne armado in italijansko pesd«-ništvo so bili 11a letališču že od l naprej. Vojaško zrakoplovstvo je zastopal general Nedič, poveljnik našega letalstva, ter poveljnik zeniunskegn letališča podpolkovnik Tomič. Zunanje ministrstvo je zastopal generalni konzul Vukič. Ob 2 pojioldne je sporočilo letališče v Zagrebu, da minister Balbo še ni prispel v Zagreb. Občinstvo v prestolnici se je vsled tega razšlo. Omeniti moramo, da vzbuja prihod italijanskega ministra, ki jioluje s šefom italijanskega generalnega štaba in generalom Libertinijem, vsepovsod veliko zanimanje Nekateri inozemski krogi so izjavili, da ^prehodni let generala Balba politične kroge mnogo bolj zanima kakor pa obisk ro-niunskegu zunanjega ministra. Pod boljševišhim jarmom Plače in draginja Nekaj ruskih delavccv je izročilo pismo fran- I coskemu inžinerju. ki se je iz Moskve vrnil v Pariz. Pismo je sedaj objavil oficijelni organ ruske socialistične stranke, ki izhaja v Berlinu. Obžalujemo,« tako pišejo delavci v omenjenem jiisinu, da se pri odhodu nismo mogli iiosio-i vili od vas, da vam izročimo naše pozdrave in voščila na jiot. Čeprav vam vedno zatrjujejo, da so vaše /apadne države že čisto 11.1 koncu, moramo ugotoviti, da stane pri nas v Rusiji piška 18 do 22 rnbijev, ined tem ko slišimo, da se jo dobi v Nem-1 iji že za «0 kopejk. Steklenica krimskega vina nas stane 20 rubljev, v Nemčiji pa 1.25 rublja. Nemški komunistični list Die Rote Fahne* piše. da stane i 10 jajc 68 pfenigov; toda pri nas sc zanje plačuje S rubljev. Poznate, kako težko je naše delo. A hranjeni smo z repo in korenjem. Ce se kdo zruši bolan, ga takoj obdolže simuliranja, vzamejo inti živilsko i naka/nico in potem mirno lahko umrje od lakote, i Mar ni to prisilno delo? Povejte, prosimo, kako žive komunisti pri nas v Rusiji. Mesečna plača znaša 120 Din. Toda I kg masla pri trgovcu stane 28 rubljev. Vsak dan, ko je delo končano, moramo še vežbati vojaške vaje. Povsod smo obdani od špijonov. V inozemstvo smo poslali že 17 pozivov 11a jKimoč, a nikdar nismo prejeli odgovora. GPU in smrt obilno žanjela ined nami. Pomagajte nam, storite vašo človeško dolžnost. Neko drugo pismo izvira od avstrijskih komunistov, ki so pa poizkusili pod sovjeti svojo srečo. Ti pišejo svojim sodrugom v Avstriji: Delavske razmere so na splošno slabše tu kot pri vas (v Avstriji). Plače 6plošno ne presegajo 130 rubljev. To je razmeroma malo za tukajšnjo draginjo, 'lrebu je skromno živeti. — Drugi avstrijski komunist piše tole: Nekaj dni sem me pošteno zebe, ker je odpovedala centralna kurjava. Povsod manjka premoga. Nismo daleč od premogokopnega bazena ob Donecu, a ne dobimo premoga. Neverjetna zanikernost. Lokomotiva se nam ustavi sredi proge, ker ji zmanjka premoga. Tudi prehrana je kuj slaba. Dobro je, kar sam pripraviš doma. V restavraciji pa jedi za ine vsaj niso užitne. (Ag. Eia.) Zahteve po novem volivnem zakonu Budimpešta, 8. okt. ž. Na današnji seji odbora Triinlrideselerih je zahteval Palavičini sklicanje parlamenta ter nov volilni zakon. Čim bo lo izvršeno, naj bi se razpisale nove volitve. Zlato za Francijo Pariz, 8. okt. Ig. Zlato še vedno priteka v Francijo. Guaranty Trust Сотрапу je vkrcala včeraj za frnncosko narodno banko 22.55 milijonov dolarjev v zlatu. Tudi španska narodna banka je oddala za 30.5 milijonov pezet v zlatu podružnici francoske narodne banke v Mont de Marzanu. Dunajska vremenska napoved. Milo vreme in menjaje oblačno. Cl. 15. Dovoljuje sc nakazilni promet, kakor ludi promet denarnili pisem z inozemslvoni, največ do zneska 3000 Din, bodisi to v tuji ali v domači valuti. Cl. 16. Vsi denarni zavodi odnosno menjalnice za valule, kakor »udi borze v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani, so dolžne, da vodijo posebno e< idenco o vseh nakupih in prodajah deviz in valut in da podatke o tem nakupu in prodaji pošiljajo I Narodni nanki. Cl. 17. Izvoz vrednostnih papirjev jc dovoljen le v tem slučaju, ako so bili isti kupljeni s svobodnimi dinarji. Cl- 18. Za vse one kupčije z devizami in valutami, katere niso predvidene v tem pravilniku, se mora zahtevati predhodno odobrenje Narodne I banke, Cl. 10. Vse kazni po zakonu o kazenskih sank-cijah radi izvršenja čl. 0, dogovra med državo iu Narodno banko radi prekršitve predpisov tega pravilnika, bo izreklo finančno ministrstvo na podlagi referata, ki ga bo izdelal oddelek državnega računovodstva in budžeta— devizno-valutni posli. Pritožbe državnemu svetu po izrečenih razsodbah ne zadržavajo izvršitev razsodb. Cl. 20. Dosedanja pooblaščenja ministrstva financ za promet z devizami in valutami veljajo do 31. t. 111. Od tedaj naprej pa bodo veljala saino jiooblaščenja, ki so izdana od Narodne banke v smislu čl. 1 lega pravilnika. Cl. 21. Vsa tolmačenja, katera bi bila 110-trebna po odredbah tega pravilnika, bo izdalo finančno ministrstvo. Naše žito na Češkem Praga, 8. okt. tg. V češkoslovaških pristaniščih Bratislava in Komarno se je nabralo v zadnjih dneh mnogo pšenice, ki jo cenijo na 10.000 vagonov, povečini iz Jugoslavije in Romunije. Teh po-šiljatev češkoslovaške tvrdke ne smejo prevzeti, ker se uvozna komisija brani dajati nova dovoljenja. V tej komisiji imajo glavni vpliv češkoslovaški agrarci, ki hočejo najprej domače /Ho prodati po visoki ceni, preden pustijo v deželo fuje žito. Jugoslovanska vlada se je energično zavzela za jugoslovanske žitne izvoznike iu je včeraj jugoslovanski minister z verbalno nolo prolcstiral v praškeir zunanjem uradu proti češkoslovaški uvozni komisiji. Skliceval se je pri tem na češkoslovaško-jugo-slovansko trgovinsko pogodbo in grajal, da praksa češkoslovaške uvozne komisije ovira jugoslovausk izvoz pšenice. V Pragi se je že posebna ministrski komisija bavila s tem vprašanjem in se čuje, da si bo 7a mesec oktober dovolil uvoz za 4000 do 5001 vagonov pšenice. „Zeppetin" iretjič na poti v Asn»rilto Frieđrichshafen, 8. okt. A A. V noči od 10. 111 17. oktober bo odplul zrakoplov Grof Zejipelin tretjič v tem letu V Južno Ameriko. Po prihodu v Pernambuco bo zrakoplov napravil izlet do lii( de Janeira in Buenos Airesa, Artifsho ni usoel Brest, 8. okt. A A. Zaradi nemirnega morja st je morala italijanska ladja >Artiglio vrniti v'pri slanišče, ne da bi bila uspela dvigniti zlato iz potopljenega parnika -Egipt . Zaklad cenijo na milijon funtov sterlingov. Gospodarska komisija za Madjarsko Budimpešta, 8. okt. ž. Člani delegacije Zveze narodov, ki imajo nalogo, cla proučijo gospodarsko in finančno stanje, so prispeli danes v Budimpešto ter pričuo jutri z delom. Drobne vesti Amsterdam, 8. okt AA. Po najnovejšem poročilu nizozemske narodne banke je zlata zaloga to banke po 28. septembru narastla za 90 milijonov goldinarjev in znaša sedaj 792 milijonov Nevv vork, '8. okt. tg. Newyoiška lloservo Bank jo diskontno mero za \% zvišala na '2% in pol. Pariz. 8. okt. Ig. Banrjue Sindicato de 1'uris, prej La Fontaine & Comp., ]«■ danes morala zapreti svoj obrat. Njen kapital jc znašal 50 milijonov frankov. Prosvetno de to med slovenskim ljudstvom Občni zbor Prosvetne zveze Ljubljana, 8. oktobra. Danes je zborovala osrednja matica vsega slovenskega katoliškega prosvetnega dela — »Prosvetna zveza«. Obširna poročila, podana na tem pregledu za katoliško kulturo •■•"■* »' • ■«•-•'»• r % <-Jv nas morajo vse navdati z resničnim zadovoljstvom. Pred vsem pa naj nam ta poročila služijo za nadaljnje razmišljanje, kje je treba še zastaviti in kaj še pokreniti, da bo živa katoliška slovenska miselnost zajela zadnjega slovenskega človeka ter ga povedla k doslednemu katoliškemu in slovenskemu zasebnemu ter javnemu življenju in delu. Krščansko socialno delo V največji nevarnosti je danes ideja občestva. ! Manjka ji namreč vere in ljubezni. Sodobna naloga J PZ je poživitev posameznih članov, posameznih i društev in vse usmeriti k skupnemu cilju, verski poglobitvi. Prav temu namenu so služile letošnje versko prosvetne prireditve tako proslava sv. Av-guština, kakor tudi proslava 1500 letnice efeškega koncila na Brezjah. Izobrazba je razvoj in je življenje iz svetovnega nazora. Svetovni nazor pa mora družiti naravno in nadnaravno v harmonični enoti. Prava izobrazba služi Bogu. Na teh temeljih so bili zgrajeni tudi prosvetni tabori v Grobljah, Novem mestu in Škofji Loki. Kako zna naše ljudstvo ceniti svoje kulturne delavce, ki polagajo seme v razore, je pokazala 60 letnica F. S. Finžgarja v Ljubljani in po 120 društvih na deželi. PZ noče samo med štirimi stenami navajati člane k socialnemu udejstvovanju, človek mora stopiti danes na ulico k onim ljudem, ki leže oropani in ranjeni ob potih in cestah. Radi tega je organizirala v teh. ljubezni tako revnih Časih socialni dan, da vzbudi socialnih sodelavcev, da jih izobrazi za socialno delo. PZ noče pustiti revolucionarnim silam mamonizma, socializma in komunizma ne kmeta, ne delavca, ne meščana. S skrbjo opažamo, da je izginil duh bratske ljubezni iz današnjega gospodarskega življenja. Na eni strani vidimo podjetnika, meščana, vidimo one, ki v izobilju žive — na drugi strani pa vidimo delavca, kmeta in trpeče brezposelne. Šli bomo še dalje, da bo sleherno društvo določilo v bodočem odboru odbornika, kateremu bo naložena socialno karita- tivna skrb v župniji. Na ta način je PZ. da je priredila socialni dan v Grobljah, najlepše praznovala jubilej socialne okrožnice »Rerum novrrum« in hoče z bodočim delom tudi popularizirati smernice okrožnice >Quadragesiino anno«. Kakor so razveseljivi vidni uspehi javnih prireditev, nič manj veseli so podatki o tihem, nevidnem, notranjem delu. ki ga je vršila PZ in v njej včlanjena društva. Odbor PZ je v 32 sejah reševal tekoče zadeve, priredil je več anket o sodobnih potrebah PZ. zlasti se je trudil, da bi dobil čim jasnejšo in popolnejšo sliko socialno kulturnih in gospodarskih razmer med našim ljudstvom. Nujno potrebno je. da mora tisti, ki hoče kjerkoli v domovini vršiti izobraževalno delo, katero naj vodi do cilja, imeti pred seboj jasno sliko razmer, in to duhovnih, gospodarskih in socialnih, šele na podlagi tega upogleda na dejanske razmere bo mogoče z večjim uspehom vršiti izobraževalno delo med odraslimi. Centrala je priredila v Ljubljani 22 prosvetnih večerov in dve slavnostni akademiji. Poživili smo »Društvenik«, ki je namenjen članom prosvetnih društev in izhaja kot priloga »Domoljuba«. Da se je moglo to glasilo poživiti, gre predvsem zahvala uredništvu »Domoljuba«, kakor tudi Katoliškemu tiskovnemu društvu. Vpeljali smo nove znamke. Tudi društveni koledarček je dosegel lepe uspehe. Pisarna je prejela in odposlala 7121 dopisov, dalje smo odposlali 16 okrožnic v 3515 izvodih. Za božič, kakor ludi za veliko noč je pisarna zbrala lepo število slovenskih knjig, revij in listov, pesmaric in raznih iger ter jih poslala našim izseljencem v Francijo, Belgijo, Holandijo in Nemčijo. Film in plošče PZ je po svojih zmožnostih posvi^Čala veliko pozornost filmu. V Parizu se je vršil od 21. do 25. septembra IV. katoliški filmski kongres, kateremu je predsedoval pariški nadškof kardinal Ver-dier, vso akcijo pa vodi kanonik Reymond. V misijonskem paviljonu na razstavi je bila cela vrsta predavanj o misijonskem filmu. Na čelu mednarodnemu katoliškemu kinematografskemu uradu stoje Francozi s kanonikom Reymondom. Podjetje katoliškega »Leo Filma v Mtinchenu« se dokaj po-voljno razvija. Začel je izdelovati celo zvočne filme. Izdal je letos za proslavo sv. Elizabete film pod naslovom >Sv. Elizabeta v današnjih dneh«. PZ se )e> žn ta film zanimala, toda radi velikih izdatkov. Ki 'hi šli do 30.(100 Din, ee za nakup nismo mogli odločiti. Nabavili pa smo v preteklem letu skupno 18 filmov. Zbirka diapozitivov šteje sedaj 298 serij z 9G92 diapozitivi. Potovalni odsek Potovalni odsek pri PZ se je konstituiral dne 2(5. novembra 1930. Deluje pod predsedstvom prof. Janka Mlakarja. Prav ta odsek pridobiva vedno večji pomen za delovanje PZ. Potovanje je postalo važen kulluren faktor. V veliko zadovoljnost udeležencev so izpadla dosedanja potovanja. Za bodoče leto pripravlja naš potovalni odsek potovanje na Irsko v Dublin na evharistični kopgres, ki bo koncem junija 1932 Obiskati nameravamo dalje najlepšo slovansko božjo pot čenslohovo na Poljskem in si ob tej priliki ogledati tudi Krakovv ter svetovno znane rudnike soli v Velički. Obdržali pa bomo tudi v bodoče vsakoletno romanje v Palestino, v Lurd in na Treat. Pripravlja pa se tudi večje po- tovanje po Dalmaciji. Vseh udeležencev, ki so se udeležili potovanj, izletov in romanj v preteklem letu, je bilo do 4000. Knjižnica V poslovnem letu se je knjižnica PZ pomnožila za 750 knjig, tako da šteje sedaj 10.051 knjig. Tekom leta se je izposodilo 19.431 knjig. Obiskalo je knjižnico 11.569 oeeb. Osrednja knjižnica se leto za letom epopolnjuje, radi tega so postali njeni prostori pretesni. PZ pa žrtvuje velik del podpor za njen prospeh. Osrednja knjižnica sloji na višini sodobnih kulturno pedagogičnih zahtev. Ta knjižnica je tudi kulturno vzgojno žarišče za društvene knjižnice na deželi. Obisk te knjižnice prav toplo priporočamo tako ljubljanskemu občinstvu, kakor tudi deželi, zlasti opozarjamo na njo podeželsko inteligenco, katera si lahko izposodi knjige tudi za daljšo dobo in to po pošti. Blagajniško poročilo Bilanca kaže še dokaj ugodno sliko kljub težkim gospodarskim razmeram, ki so zavladale v preteklem poslovnem letu, in ne izkazuje primanjkljaja. Poslovanje in gospodarstvo PZ je zgrajeno na trdni in solidni podlagi. Da smo mogli prebroditi za nas neugodne čase. se imamo zahvaliti v prvi vrsti našim dobrotnikom. Promet je bil v preteklem letu živahen, dasi ni dosegel lanskoletne višine, ter izkazuje letos Din 5,519.015. Sluipnih dohodkov je bilo 218.097 Din in prav toliko izdatkov. Na Članarini smo prejeli okrog 2000 Din več kot lansko leto; zanimivo je, da smo prejeli izposojevalnin knjižnice sjtoraj isto vsoto ko lani. Delo naših prosvetnih društev Nad it.000 članov Tiho, neopaženo ee vrši prosvetno delo po naših župnijah. Kljub neugodnim razmeram sedanjega časa so nekatera prosvetna društva dosegla v poslovnem letu zelo lepe uspehe. V področju ljubljanske škofije je vpisanih in včlanjenih pri PZ 229 prosvetnih in izobraževalnih društev. Od teh nam je poslalo statistične podatke 162 društev. Smatramo, da je samo toliko delavnih. Na podlagi te statistike imajo ta društva 11.000 članov in članic, med temi 6112 moških in 5783 ženskih; odbori teh društev so imeli 940 sej, priredili so 27 tečajev, 197 skioptičnih predavanj, 171 filmskih in 418 na- j vadnih predavanj. Na svojih odrih so vprizorili 778 Iger, pevskih naslopov je bilo 197, godbenih koncertov 85. zabavnih prireditev 109. poučnih izletov je bilo 87. Lastne knjižnice imamo v 140 društvih, j;alere štejejo 56.932 knjig, novih knjig so te knjižnice nabavile po PZ 3151. Tekom leta je bilo iz knjižnic izposojenih 26.876 knjig. Podrobno delo se vrši v odsekih in sicer ima 73 društev svoje pevske 7t)ore, 11 društev ima popolne godbe na pihala, BO društev ima tamburaške zbore in 103 društva fnrno dramatične odseke, 40 društev ima lastne zaslave, 17 lastne kino aparate, 43 skioptikone, 32 radio aparate. Društva in odseki delujejo v 155 domovih, oziroma dvoranah, izmed katerih so večinoma last župne cerkve. Kino predelav je bilo v društvih 264. Važno kulturno nalogo vršijo tudi društvena glasila in publikacije. Člani torej niso deležni izobrazbe samo na društvenih sestankih in prireditvah, temveč imajo tudi glasnike te izobrazbe v svojih domovih. Že prej omenjeni »Društvenik: prihaja v 36.000 izvodih v domove in družine. Mnoga društva imajo naročena tudi »Naš dom«. Članice ženskih in dekliških krožkov prebirajo »Vigred«, člani mladeniških krožkov in fantovskih odsekov pa »Kres«. Pevci, ki so včlanjeni v Pevski zvezi, so pridni naročniki »Pevca«. Glasilo odbornikov pa je »Vestnik Prosvetne zveze«. Ker so ti listi dobro urejevatii, nudijo poleg splošne izobrazbe tudi stanovsko izobrazbo. Veliko idealizma in nesebičnega požrtvovalnega dela so pa pokazali graditelji dvrli krasnih prosvetnih domov, ki sta bila blagoslovljena meseca avgusta prosvetni dom v Nov. mestu in prosvetni doni v Grobljah. Omeniti moramo dalje požrtvovalno delovanje naših dekanijskih referentov, med katerimi se odlikujeta zlasti kamniška in trebanjska dekanija. Krščansko ženstvo S. K. ženska zveza je vršila v poslovnem /etu 1930/31 svoje delo po sedanjih smernicah. Včlanjenim društvom in dekliškim odsekom je v okrožnicah dajala navodila za predavanja in pro- frame za razne proslave. Društvom in krožkom, i so želeli predavanj, je Ženska zveza po možnosti ustregla in poslala predavateljico. V zavetišču Poselske zveze v Marijinem domu je prirejala dvakrat na teden predavanja iz vzgoje, lepega vedenja, iz spisja in računstva ter o pomenu organizacije. Za gospodinjsko izobrazbo je skrbela s kuharskimi in 10 tedenskimi gospodinjskimi tečaji. Kuharski tečaj je bil v Ljubljani za meščansko kuhinjo, kmetijsko-gospodinjski pa so bili v Borovnici, Ovsišah, v Poljanah nad škofjo Loko, Gorenjem Logatcu, Kovorju in Horjulu. Tudi v letošnjem letu je Ženska zveza skrbela za okrepitev meslnih otrok v svoji počitniški koloniji na Homcu. Otroci so se vidno okrepili v svežem zraku in dobri prehrani. Da se je kolonija v letošnjem letu tako razvila je pripomogla dobrodelna prireditev v Unionu 3. marca, kjer so igrali 7., 8. in 9. oktobra je priredila ZZ prosvetno- or-ganizatorični tečaj za članice včlanjenih društev. Odšeli za radio Svetovni pomen radia postaja čim dalje bolj viden. Med leni ko je v zunanjem svetu zlasti v ro- j manskih deželah in v Ameriki radio posvečen iz- ' ključno zabavi in oddihu, ga je Srednja Evropa I dvignila na nivo najbolj uspešnega kulturonosea. j Pri nas si radio sicer polagoma toda vedno z uspehom utira pot med široke plasti ljudstva. Ker se je ! energija pri postaji dvignila, zato se je tudi število I abonentov dvignilo na 7500 v primeri s 5969 na- ] ročniki, ki so bili lansko leto koncem septembra. I Na razvoj pojačenja postaje bo ugodno vplivala I elektrifikacija radio oddajne postaje, ki se bo iz- \ vršila to zimo. Na čelu portnje stoji radio ekseku-tiva. Več o tem poročamo drugič. Pevska zveza Nad 4900 pevcev in pevk. Lansko leto je bilo za zvezo blagoslova polno. Odbor je storil vse. da je dvignil zavest in smisel za delo v Pevski zvezi. Skoro vsa okrožja so bila poživljena in nekaj je bilo na novo ustanovljenih. Danes deluje 16 okrožij, s 125 zbori, ki štejejo nad 3.000 pevcev in pevk. Vseh včlanjenih zborov pa je 172 z okrog 4 000 pevcev in pevk. Okrožja so za podrobno smotreno delo tako važna, da brez njili ne bi bilo tnogoče vršiti dela z takimi uspehi in tako ceno kot ga vrši zveza z njihovo pomočjo. Po okrožjih je zlasti osebni stik lažje mogoč in zato gre delo hitreje izpod rok. Letos smo priredili za pevovodje pevski tečaj, ki je trajal tri dni. Udeležilo se je tečaja 62 pevovodij. Odbor nosi velik del stroškov sam, ker dobro po/na slabe gmotne razmere naših pevovodij — organistov. V izredno pomoč nam je naklonjenost marijanskega vodstva, ki nas sprejme vsako leto v svojo oskrbo. Vodstvu bodi izrečena na tem mestu iskrena zahvala. Osebni stik sta pospeševala zlasti predsednik in tajnik, ki je obenem pevovodja ter sta se udeleževala prireditev zborov in okrožij. Le na ta način nam je bilo mogoče, da je našel naš poziv k velikemu koncertu tako sijajen odziv. Ta koncert je posebno veliko pripomogel, da se je zavest enotne ideje vžgala s posebnim ognjem tudi tam. kjer je doslej tlela samo iskra. Tako se je udeležilo koncerta tudi veliko zborov iz Štajerske, kjer je dosedaj naše delo počasi napredovalo. In v tem vidimo najvažnejši nlus tega koncerta. Vse delo pa bi bilo nemogoče nrez lastne pisarne. Da smo prišli do pisarne se moramo zahvaliti g. kanoniku Alojziju Stroju, ki nas je sprejel pod go- stoljubno streho Rokodelskega doma in sicer zastonj. Ko je bil lansko leto razglašen zakon o začiti avtorskih pravic, smo takoj uvedli akcijo, da obvarujemo naše zbore nepotrebnih stroškov in morebitnih šikan pri izvedbi zakona. Posrečilo se nam je, da smo dobili od 35 skladateljev ugodne odgovore, da so oprostili tantijem vse zbore, ki so včlanjeni v Pevski zvezi. Ako ne bi zveza tega izposlovala. bi bilo delo naših zborov skoro nemogoče. Zbor plača za ves program 25 Din in sme peti kar hoče. Deležni so te ugodnosti včlanjeni zbori, kateri pa morajo spored naprej naznaniti. Plod podrobnega dela so bile številne prireditve pevskih zborov, okrožij in Zveze. Poleg samostojnih koncertov so zbori sodelovali pri različnih jirireditvah v prosvetnih društvih. Zbori so strokovno zreli in se lotevajo že prav težkih pesmi, ki jim drugi ne cerkveni zbori še dolgo ne bodo kos. S ceciljanskim društvom delamo v najlepši vzajemnosti. Zveza je priredila dne 8. sept. v Ljubljani velik koncert, ki se je vršil, za zaključek kraljevega tedna. Izdali smo na zbore poziv in odzvalo se je temu klicu lil zborov, ki so pripeljali v Ljubljano 2450 pevcev in pevk. Napolnili so ves prostor pred nunsko cerkvijo, pokazali so ob tej priliki občudovanja vredno disciplino, zavest za skupi"« idejo in tako visoko pevsko kulturo, da so obmolknili pesimisti in zlohotni preroki. Koncert je bil najmočnejša manilestacija naše pevske ideje, naše moči in zavesti. Zbori pojo sedaj po vsej domovini ta program in bodo pesmi vredno popularizirali. »Pevec« kot samostojno glasilo Pevske zveze lepo napreduje in je dosegel že rekordno število naročnikov tako, da se list že sam nosi. Da potnoremo zborom iim prodajamo priloge po lastni ceni, 10 Din celoletno. zato dobi naročnik 48 strani not, ki so vse porabne. Sedaj gre že nad 500 pevčevih prilog med zbore. Nujno je, da tudi društva pri naročilih not zbore podpirajo. Premoženje Pevske zveze obsega poleg gotovine, not, v vrednosti 15.000 Din. Podpor smo bili deležni le v majhni meri. Pevska zveza pripravlja sedaj velik koncert v proslavo našega soustanovitelja P. Hugolina Sattnerja. Ta se bo vršil 20. novembra prav na 80. rojstni dan slavljenca. Pelo bo okrog 500 pevcev in pevk njegovo orkestralno delo leltejevo prisego in del oratorija Vnebovzetje. Ta koncert bo nekaj čisto svojega in bo pokazal drugo plat našega dela. Važno delo bomo opravili tudi / ustanovitvijo in organizacijo pevskega zbora organistov in pevovodij, ki bo v zimi izvršena in bo zbor poleti že nastopil. Ta zbor ho gotovo pniv i/redno dobro ■ vplival na napredek naše pevske umetnosti. Pre-' koračili smo torej uspešno vse strmce, uprte imamo I oči v bodočnost, ki bo naši pevski umetnosti brez-dvoma naklonjena. Zveza fantovskih odsekov Pri prosvetnih društvih je delovalo v preteklem letu 135 fantovskih odsekov, kateri so prejemali navodila zn evoje delovanje od pomožnega odbora PZ v Ljubljani in Mariboru. V smislu pravil in pravilnika PZ so na svojih sestankih obdelovali odseki predpisano tvarino o zadružništvu (krajevno in splošno). V Ljubljani se Je priredil po zimi tedeneki zadružni tečaj — Za telesno ukre-pite>v in za zdravje se je fantom priporočal zlasti šport in razne športne vaje. Smučanje po zimi in kolesarjenje po leti sta posebno priljubljena s|>ortn med člani. Člani so se dalje bavili tudi z raznimi igrami z žogo in lahko atletiko. Da so bili odseki deležni potrebnih navodil, so se vršili posebni športni tečaji, v Ljubljani, Mariboru in Kamniku. Za zaključek prosvetnega in športnega dela v fantovskih krožkih so bile splošne tekme po okrožjih in sicer neobvezno. Tekme so se izvedle v Ljubljani. Kamniku. Črnomlju in Mariboru. 27. septembra so bile športne tekme posameznikov za prvenstvo v Ljubljani, kjer je tekmovalo 80 članov, uspeh je bil v nekaterih panogah kakor tek. metanje žoge naravnost sijajen. Misijonišče v Grobljah je sporazumno s PZ pričelo izdajati fantovski list »Kres«, ki prinaša tudi vesti iz organizacije in služi utrditvi katoliških in slovenskih načel med člani. Izhaja v 2800 izvodih in ga fantovski odseki najpriprnvneje skupno naročajo. Za prihodnje leto je izdelala Zveza fantovskih odsekov program, ki ga je sprejel zve-zin svet 26. septembra za Glavni predmet prosvetnega dela je določena okrožnica sv. Očeta »Pred 40 leti«. 1000 izvodov te okrožnice, ki jo je izdala Leonova družba, je zveza odkupila, da jih odda odsekom. Kot najvažnejše prireditve so v bodočem letu na programu splošne prosvetne tekme spomladi in športne tekme posameznikov jeseni ter mladeniški tabori po leti. Vršili pa se bodo tudi razni športni in prosvetni tečaji. Za fante se bodo priredile po (arah duhovne vaje. Za fantovske praz nike so se določili sv. Jožef, sv. Peter in Pavel. Kristus Kralj in Marijin praznik 8. decembra. Naj bi ne bilo prosvetnega društva brez živahnega fantovskega odseka. Ljudski oder Zanimivo je bilo poročilo tudi o Ljudskem odru, ki je sedaj ostal brez lastnega odra. Poročilo o tem bomo še prinesli. * To je v glavnem poročilo o delovanju 'Prosvetne zveze« in njenin odsekov in društev. Veselo in polno ognja. Dr. Miha Krek je iinel na občnem zboru tehtno in aktualno predavanje o socialnih nalogah naše prosvete, ki je vzbudilo veliko pozornost in pohvalo. Debata, ki se je razvila po referatih, je pričala, kako živo se dežela zaveda potrebe še intenzivnejšega katoliškega kulturnega gibanja in delovanja. Udeležba na občnem zboru jc bila izredno lepa. Dvorana je bila polna zborovalcev z vseh strani slovenske domovine. Novi odbor V novi odbor so bili izvoljeni: dr. Jak. Mo-liorič, dr. Miha Krek, prof. Ivan Dolenec, prof. Janko Mlakar, dr. I. Bizjak, prof. Etbin Boje, Franc Erjavec, Božo Pleničar, Vinko Zor. — Za preglednike pa: msgr. Viktor Steska, dr. Alfonz Uše-ničnik, župnik Jernej Hafner. Se en orjaški medved padel lanski kolonisti izvirno igrico »V kraljestvu zdravja in židane volje«. V prid počitniški koloniji smo razpečavali tudi znak materinskega dne. Ta dobrodelna akcija pa ni toliko uspela, da bi bila Ženska zveza mogla ugoditi prošnji Jugoslov. izseljeni kega koinisarijata v Dilsselaoriti in sprejeti brc/ nlačno otroke naših izseljencev v našo kolonijo Pač pa se je posrečilo izposlovati sprejem tel; otrok v počitniško kolonijo Rdečega križa v Pol hovem gradcu. Po zgledu drugih mest, kjer skrbi za potu joče ženstvo dobro organiziran kolodvorski mi sijon, je Ženska zveza započela akcijo, da se ustanovi kolodvorski misijon tudi v Ljubljani. Načrta pa doslej še nismo mogli realizirati. Ker se dogaja, da dekleta nasedejo vabljivim oglastom v časopisju in pridejo potem v kraje, kjer je ogroženo njihovo poštenje in vera, je ZZ posredovala na merodajnih mestih naj se taki oglasi ne objavljajo. Po svojih zastopnicah se je ZZ udeleževala vseh važnejših proslav in patriotičnili prireditev, kakor tudi evharističnih in marijanskih kongresov. ZZ je tudi v stiku s sorodnimi organizacijami v tu in inozemstvu in se udeležuje sestankov in posvetovanj. socialnih in dobrodelnih ustanov. V dneh I Na naši sliki vidimo 200 kg težkega medveda, ki ga je ustrelil gosp. Albin flauplman iz Dan pri Starem trgu. Korajžnemu lovcu in bistremu slrelcu je k takemu plenu treba kar čestitatil Falzifikati dinarskih bankovcev Maribor, 8. okt. V poslednjem času so se pojavili predvsem v mariborski okolici 1000 in 100 dinarski falzifikati. Varnostne oblasti so s pomnoženo pažnjo skušale priti na sled razširjevaleem takšnih falzifikatov. Tukajšnja podružnica Narodne banke je prejela več takih falzifikatov ter je danes v zaščito interesov prebivalstva in v potrebno opozorilo javnosti sklical ravnatelj tuk. podružnice Narodne banke g. Lju-bimkovlč, zastopnike vseh mariborskih denarnih zavodov. Opozoril jih je na dejstvo razširjanja navedenih faizifikatov in jih h krati seznanjal s posameznimi značilnostmi na falzificiranih bankovcih, po katerih se razločijo od pravih. Vsi ti 1000 dinarski falzifikati so izvršeni precej nerodno ter jih je lahko spoznati, dočim so pa 100 dinarski bolj posrečeni. Upati je, da bo kmalu odkrit vir, od koder prihajajo ti falzifikati. Prebivalstvo se opozarja naj bo previdno pri sprejemanju bankovcev te vrste. V zadnjem trenutku »ešen iz Krhe Novo mesto, 8. okt. V torek popoldne je šla gdčna Slavica Puc-Ijeva na perišče spirat perilo. Na perišču, tik ob vodi, pa se je igral mali Drago Mihalič, učenec II. razreda ljudske šole. Gospodična je fantka takoj opozorila, naj se ne igra tako blizu vode, pa mali je ni poslušal. Pucljeva ie pričela z delom in se ni več brigala za fanta. Naenkrat pa je začula močan pliusk, kakor bi nekaj padlo v odo. Ozre se in zagleda malega Dragota v vodi — potapljajo-čega se. Le še roke ie molel iz vode. Hitro je skočila bližje in se toliko nagnila nad vodo, da je dosegla in ravno v zadnjem hipu zgrabila malega fantka za roki in ga potegnila iz vode. Fantič je bil že kar modrikast. Le prisotnosti duha gdč. Pucljeve se je zahvaliti, da ni Krka zoDet pogoltnila nove irtv«. Ljubljana, 8. oktobra. Dolga leta se je vprašanje ljubljanske carinarnice reševalo le na papirju, zato so se vsi, ki so se za to važno stvar prizadevali, brez dvoma oddahnili, ko je bil letos majnika vendarle vzidan temeljni kamen zu novo carinarnico za glavnini kolodvorom ob novi Villiarjevi cesti. Dela, ki jib je prevzela Stavbna družba, so od tedaj močno napredovala. Vsi stanovanjski objekti, skupaj 5 velikih zgradb, so že zdavnaj pod streho, Treba jim je le še ometa ter drugo notranje opreme. Vse to bo narejeno čez zimo ter bodo vsa poslopja drugo leto julija meseca pripravljena za vselitev. Skupaj bo v tej carinski koloniji 26 lepih stanovanj, nekaj s 3, ostala z dvema sobama, vse s kopalnico ter drugimi pritiklinaini. V teh stanovanjskih hišah bodo stanovali večinoma carinski uradniki in pripravniki. Kolonija, ki stoji onstran ceste, je zgrajena kot zaključena enota ter je celo med seboj nekako povezana s kamenitimi arkadami. Pozneje bodo ob teh arkadah vsadili spenjavke, ki se bodo ovite okrog stebrov ter jih tako napravile žive in prijazne. Pred kolonijo bo napravljena lepa terasa s cvetljičnimi gredicami, tako, da bo tamkaj vse zeleno in pisano. S ceste, ob kateri bo zgrajen nadzidek, bodo na teraso speljane lične stopnjice, ki bodo vso skupino na-pravljale res mično. Nasproti stanovanjske kolonije je zgrajena tik ob cesti stražnica finančne koniirole, ki je tudi že pod streho. Dalje od nje proti kolodvoru pa je prava carinarnica, kjer pa je zdaj zaposlenih še vse polno delavcev, trenotno okrog 120. Sprva je bilo pri vseh delih, ki so v zvezi s carinarnico, zaposlenih 200 delavcev in več, povprečno po vedno okrog 150. ' Zdaj grade carinsko skladišče in zraven upr. poslopje za carinske urade. Dočim stoje pri skladišču že vsi železobetonski nosilci ter je zbeto-nirane tudi že dobro četrtino strehe, je upravno poslopje dograjeno do vrh pritličja. Upravno poslopje bo obsegalo pritličje ter dvoje nadstropij. Do konca oktobra upajo, da bo stavba dosegla vrb, hkratn pa bo tudi skladišče že pokrito z železo- Prostovoljska svečanost v Ljubljani Pod pokroviteljstvom bana dr. Draga Maru-Šiča se bo vršila v soboto 10. t .m. ob 20 v veliki dvorani hotela Union spominska proslava 15 letnice ustanovitve I. jugoslovanske prostovoljske divizije v Rusiji in osvobodilnih bojev v Dobrudži. Na sporedu je: Pozdrav predsednika tukajšnjo organizacije vojnih prostovoljcev, udanostna brzojavka Nj. Vel. Kralju, poklonitev spominu padlih herojev v osvobodilnih bojih, zgodovinsko-spomin-ski govor o vojnem prostovoljskem pokretu in osvobodilnih bojih ter nagovor predsednika Zveze vojnih prostovoljcev invalida podpolkovnika Lujo Lovriča iz Belgrada. Sodeluje iz naklonjenosti godba Dravske divizije. Iskreno vabimo k tej patriotični proslavi vse zastopnike oblasti, autonomnih korporacij in društev ter vse ostalo občinstvo zlasti pa tebe, akademska in ostala mladina, da boš ob spominu na nedavne osvobodilne boje in težke žrtve umela čim požrtvovalnejše braniti v danem trenutku prekrasno zemljo svojih očetov! Odbor. Vstopnine ni! Prostovoljne prispevke pobira »Krajevna organizacija Rdečega križa« za gladu-joče in prizadete po suši ter drugih elementarnih katastrofah. Kaj bo danes Drama: Pritličje in prvo nadstropje. Red A. Opera: Zaprta. Jakopičev paviljon: Jakčeva razstava. Union, verandna dvorana: I. prosvetni večer. Levstikova proslava Prosvetne zveze. Recitacije Levstikovih pesmi. Predava prof. dr. A. Slodnjak: »Ob stoletnici rojstva pieatelja Levstika.« S ski-optičnimi slikami. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, Ljubljana bo kmalu zgrajena betonsko streho. Hkrati z zidanjem stanovanjskih objektov ler carinarnice same pa je mnogo delavcev zaposlenih tudi pri graditvi carinskega dvorišča, ki ga skupaj s graditvijo nove Vilharjeve cesto izvršuje Ljubljanska gradbena družba. Carinsko dvorišče bo okrog 200 metrov dolgo ter 21 metrov široko in je zdaj večinoma že ves ta prostor planiran. Izpeljana je tudi že kanalizacija, in sicer bo po sredi dvorišča več požiralnikov, ki bodo odvajali vodo po kanalih v glavni odvodni knnnl nn Vilhar-jevi cesti. Carinsko dvorišče bo seveda tlakovano do najmanjšega dela ter bo tamkaj vse drugačen promet, kakor pa je na primer zdaj na tovorni strani glavnega kolodvora, kjer je ob času dežja vse v blatu, v poletnem času pa en sam oblak pralfu. Carinsko dvorišče ho urejeno približno tako, kakor Masarykovo cesta pred kolodvorom. V sredini bo podolgovast otok, na katerem bodo nasajena drevesa. S tem otokom bo nekako reguliran dovoz in odvoz k skladiščeni in z dvorišča na cesto. Poleg dvorišča bo v podaljšku skladišča zgrajena še daljša rampa. toda prej bodo morali še odstraniti bivšo železu, delavnico, ki stoji tamkaj. V zvezi s temi deli so napravili novo Villiar-jevo cesto, ki toče v ravni črti z Dunajske ceste proti carinarnici in dalje naravnost v Dukičevo jamo. Košček ceste ob Dunajski cesti še ni zgrajen. ker ni še prišlo do sporazuma zaradi odstopa sveta s tvrdko »Ilirija«, vsa ostala cesta pa je že zgrajena. Zdaj tlakujejo spodnji del <• te, ki se nalaiiko spušča od carinarnic proti r evi jami, kjer cesta zavije naravnost do želf aga podvoza na Šmartinski cesti. Da bo ce. j lepše speljana. so morali cesto pred tamkajšnjo mitnico znižati skoraj za on meter. Zdaj grade prod mitnico namesto prejšnje, novo tehtnico, uredili pa so tudi vse podzemske napeljave, kable in drugo. S tlakovanjem Šmartinske ceste pod viaduktom šo niso končali, tudi hodnike še urejujejo. Pred tovarno >Zinnj« bodo morali svet zaradi regulacije ceste precej znižati ter prezidati ograjo in vrata I v tovarno. Zato so danes staro ograjo pred tovarno podrli ter je mora) pri tem delu spet pomagati I kompresor, ki je brž razkopal trdo cementno plast. 0 I. prosvetni večer priredi Prosvetna zveza v Ljubljani danes ob 8 v verandi hotela Union, s sledečim sporedom: Fr. Levstik, Ubežni kralj, Popotnik, Kmetsko znamenje, Književna modrost, recitira g. Miloš Stare. G. prof. dr. A. Slodnjak: Ob 100 letnici rojstva pisatelja Fr. Levstika, predavanje, opremljeno s skioptičnimi slikami. P. t občinstvo se vljudno vabi, da s svojim obiskom počasti spomin odličnega slovenskega pisatelja. Vstopnina sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, dijaki 1 Din. Predprodaja vstopnic v Ljudski knjižnici Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 5. O Karincl na Seln. V četrtek, 15. okt., na praznik sv. Terezije Jezusove, bo v karinelski cerkvi na Selu pri Ljubljani: ob pol 6 slovesna sv. maša. Nato več tihih sv. maš. Ob 16 pridiga in pete litanije. O Akademski cerkveni zlior bo imel prvo redno vajo v soboto, 10. t, m. ob 6 zvečer brez četrti v samostanski pevski sobi. Vsi tisti, ki imate veselje do resnega in rednega sodelovanja, ste prav iskreno vabljeni v našo pevsko družino. Pevovodja. 0 Novinarski koncert 1. decembra. Naši novinarji prirede tudi letos 1. decembra svoj tradici-jonalni koncert. Opozarjamo društva in organizacij'e, naj pri evojili prireditvah ta datum upoštevajo. © Ljubljanski javnosti v dobrohotno vednost. Akcijo za stradajoče vsled suše vodi za mesto Ljubljana krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani. Darovi se naj blagovolijo Izročiti v pisarni R. kr., Wolfova ul. 12, Oražnov dom, od 9. do 12. ure, ali pa pošiljati po položnici 3t. 11104. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Zahtevajte ceniki 0 Akcija za stradajoče rudi suše. V soboto, dne 10. t. m. ob 8 zvečer priredi okr. organizacija vojnih dobrovoljcev akademijo v »Unionu« brez vstopnine. Pri tej priliki bo zbiral krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani prostovoljne darove za gladujoče radi suše. Vljudno vabimo vso ljubljansko prebivalstvo, da se te prireditve v čim večjem številu udeleži, ker je ta prireditev manifestacija narodne in državne misli. S prostovoljnimi darovi se bo pa priskočilo na pomoč onim revežem, ki jim je strašna suša uničila vse poljske pridelke in že sedaj stradajo ljudje in domača živina. Zima je pred durmi. Najpotrebnejše hrane ni za ljudi ne za domačo živino. Pomagajmo tudi mi, da ne bodo naši rojaki umirali od lakote. V vsaki težki nezgodi je pokazala Ljubljana svoje zlato srco in jo rade volje pomagala svojemu bližnjemu v nesreči. Apeliramo tudi sedaj nn plemenita srca ljubljanskega prebivalstva in ga prosimo, da podpre našo človekoljubno akcijo. Vsak, tudi najmanjši dar, bo hvaležno sprejet in bo prišel tja, kjer je sila najhujša in potreba pomoči najnujnejša. — Dvakrat da, kdor hitro da. 0 Društvo učiteljic v Ljubljani. —■ Odborova spjn se bo vršila v nedeljo, dne 11. oktobra t. 1. ob 9 dop. v I. mestni dekl. osn. šoli v Ljubljani (šentjakobska šola). Istotnm bo ob 10 zborovanje za vse članice. Nn programu ie predavanje o temi: •>Družabni položaj učiteljice in njene nalogo«. 0 Tujski promet v septembru. Meseca sep-| tembra je v 17 ljubljanskih hotelih in prenočiščih, I ki imajo koncesijo za prenočevanje, prenočevalo skupno 5034 tujcev. Od teh je bilo 177 iz Ljubljane, 2212 iz ostale Slovenije. Iz Zagreba 191, iz ostale Hrvatske 234. Iz Belgrada je prišlo 124 tujcev, iz ostalih pokrajin države pa 367. Čehoslova-kov je bilo 180, Rusov 12, Avstrijcev 602, Nemcev 331, Madjarov 42, iz Italije 359, iz ostale Evrope 166. Iz Amerike je prišlo 24 tujcev, iz Afrike 5, iz Azije 3. Po en dan je ostalo v Ljubljani 986 ; tujcev, po 2 do 8 dni je ostalo v Ljubljani 3745 tujcev, po 8 do 14 dni je bilo 251, po 14 dni do 4 tednov 53, nad 4 tedne pa 9. KOkS za kovtfe in ceniralne Kurjave iz angleškega premoga 75 Din za 100 kg pri večjem odjemu popust franko plinarna nudi i LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA © Nerodni gonjač živine. Vsako prvo sredo v mesecu in vsako tretjo je v Ljubljani živinski sejem. Tedaj pridejo v mesto kmetski ljudje z dežele, mesarji iz drugih krajev in gonjači. Ceste ki vodijo do klavnice, so polne živine. Med mesarji, ki so kupovali živino na sejmu, je bil tudi mcear K. iz Vrhnike. Ta je izročil gonjaču Tonetu M. tri govedi, naj jih odžene proti Vrhniki. Tone, vesel zaelužka, si je hitro privoščil nekaj šilcev žganja, toda privoščil si jih je preveč. Ko je v popldanskih urah, torej sredi največjega prometa, gnal živino skozi mesto, ljudje niso vedeli, komu nnj se bolj izogibajo, ali njemu ali njegovi živini. Živina je šla kar lepo po tramvajskem tiru, Tone si pa ni vedel kaj pomagati. V Prešernovi ulici je privozil živini nasproti tramvaj. Prvi vol se je pogumno zaletel v tramvaj in z rogom razbil šipo na vozu. Ko je živina spoznala da se tramvaj noče umakniti, se je umaknila sama. Kam? Na trotoar! Ljudje so bili v stiski, nekaj žensk je že hotelo omedleli in naenkrat se je znašel stražnik, ki je hitro napravil red. Policija je odločena, da s primerno globo pouči Toneta o razliki med ljubljanskimi ulicami in pa gmajno, ter da mora biti gonjač trezen, kadar oskrbuje živino. 0 Dva ponesrečenca z dežele. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela dva ponesrečenca z dežele. 36 letni dninar Janez Držar iz Krtine 50 pri Kamniku je v gozdu obiral kostanj, pri tem pa je padel z drevesa in se poškodoval nn desni nogi. 20 letna Ivanka Ude, hči čevljarskega mojstra iz Tržiča, Ljubljnnska ulica 52. je padla pri telovadbi društva Sokol pri skoku črez konja na tla ter si poškodovalu desno nogo. 0 Oddaja del. Načelstvo mestne občine ljubljanske razpieuje oddajo: 1. zidarskih del za pre-tiredbo prostorov mestnega fizikata in prostorov poklic, gasilcev v Mestnem domu, 2. kleparskih del za napravo pločevinastih čelnih obrov pri 14 zasilnih stan. hišicah v Koleziji in kleparskih del za napravo pločevinastih čelnih obrob pri 13 zas. stan. hišicah za Bežigradom. Popisi razpisanih del se dobe med uradnimi urami pri mestnem eko-nomntu v Ljubljani. O Dva tatova koles ujeta. Pred včerajšnjim je na Karlovski cesti ustavil stražnik 20 letnega Antona G, iz Vevč, ker se je peljal na kolesu, ki je bilo pred tremi tedni v Ljubljani ukradeno. Na policiji jc G. povedal, da je kolo kupil od nekega mladega dijaka iz Zaloga. Ta je priznal, da je kolo ukradel v Ljubljani, ker bi se rad vozil z njim v šolo v Ljubljano. Dečko je bil takoj izključen iz šole, kolo pa vrnjeno pravemu lastniku. — Včeraj pa je bil aretiran neki 23 letni Stanko J., ker je imel in prodajal kolo, ki je bilo zadnjo nedeljo ukradeno na Ježici izpred Urbančka, Tat bo izročen sodišču. LjubljaMsho gledališče DRAMA Začetek ob 20. Petek, 9. oktobra: PRITLIČJE IN PRVO NAD- STItOPJE. Red A. Sobota, 10. oktobra: TAKŠNA JE PRAVA. Red C. Nedelja, 11. oktobra: KRALJ NA BET AJ NOV I. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven, OPERA Začetek ob 20. Petek, 9. oktobra: Zaprto. Sobota, 10. oktobra: VIKTORIJA IN NJEN ШЈ- ZAR, opereta. Premijera. Izven. Nedelja, 11. oktobra: VIJOLICA Z MONTMAR. TRA, opereta Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 12. oktobra: Simfonični koncert opernega orkestra v Unionski dvorani. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 9. oktobra: Zaprto. Sobota, 10. oktobra ob 20. uri: »VOLPONE;-,.nb. A. Nedelja, 11. oklobra ob 20. uri: »MAYERL1NG . Celje & Smrtna kosa. V četrtek 8. t. m. je umrl v celjski javni bolnišnici delavec Pere Jernej iz Golo-binjeka pri Brežicah v starosti 71 let. Rajnemu blag spomin, preostalim pa naše iskreno sožulje. JSr Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden od sobote 10. t. m. do vključno petka 10. t. ni. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. G Levstikova in Jurčičeva proslava v Celju. Gledališka družina KPD v Celju otvori gledališko sezono dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer s proslavo 100 letnice rojstva Franca Levstika in 50 letnico smrti Josipa Jurčiča, katerega duševni oče jc bil Levstik. Izknžimo obema velmožema dolžno časi, da ne bo veljalo o nae: »Kdor svojih mož ne časti, jih vreden ni!« Udeležimo se v polnem številu proslave. Najprpj govori g. prof. dr. Gantar o veličini obeh mož iu njihovem pomenu za razvoj .slovenskega slovstva, potem pa igra Gledališka družina Jurčičevo tragedijo Tugomer. Tugomer jo obenem prav primeren spomin obletnice naše tragedije na Koroškem 10. oktobru 1922. V nedeljo, dne 11. t. ni. se igra ponovi. Vstopnice so dobe. v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi |>oleg Marijine ceritve in pri blagajni v soboto od 7. do 8. ure zvečer, ter v nedeljo od 9. do 11. ure pred-poldne in od 2. do pol 4. ure popoldne. Ceno običajne. JSr Učiteljsko zborovanje v Celju. V soboto 5. t. m. se je vršil občni zbor celjskega učiteljskega društva, ki šteje nad 200 članov. Tajniško poročilo je podal gosp. Roš, blagajniško g. Celine, poročilo o knjižnici gosp. Gobec. Vsa poučila so bila sprejeta in je na to prejel odbor 6 soglasnim sklepom abso'utorij. Novo društveno vodstvo je sestavljeno sledeče: Upravni odbor: predsednik gosp. Gosak, podpredsednica gdč. Zupančičeva tajnik g. Pogačnik, blagajnik g. Jarh, knjižničar g. Gobec .odbornika gg. Hajnšek in Roš; namestniki: gg. Schrcinerjeva, Lavričeva, Pregelj, Nadzorni odbor: predsednik g. Scvnik, podpredsednik g. Lušan, tajnik g. šega, namestnika: gg. Voglar in Volavšek. Kamnik Občni zbor društva »Kamnik« ee vrši danes, v četrtek ob pol 8 zvečer v dvorani Kamniškega doma. Prosimo, da se člani gotovo udeležijo občnega zbora. Agilno »Kolesarsko društvo Kamnik« je priredilo v nedeljo 4. t. m. prvenstveno dirko na 68 km dolgi progi, Kamnik—Črnuče—Medvode— Kranj—Šenčur—Kamnik. Prvi je prišel na cilj J. Jesenovec v času 2:33:6; drugi je prišel na cilj Janko Brglcz 2:42:2; tretji Medmež 2:43:2; četrti pa Drago Ulman v čaeu 2:52:6. Startalo je šeat tekmovalcev. Dr. M. Slavič: K Sv. Hieronimu v Štrigovi pri Ljutomeru Štrigova, dne 30. sept. 1931. Po stopinjah sv. Hieronima sem hodil v Be-flehemu, v cerkvi Gospodovega rojstva, kjer je v votlini oltar sv. Hieronima, ker je v Betlehemu delal in 1. 420 umrl prevajalec sv. pisma iz he-brejščine na latinski jezik. Spominjal sem se ga v Rimu v cerkvi Marije Večje, kjer je njegov oltar in grob, ki v njeni počiva njegovo s 6trogo askezo izmučeno in preslavljeno telo. Nedavno sem zasledoval tudi v Trieru spomine na sv. Hieronima, ki ima v tem severnem Rimu, nekdanji pre-stolici rimskih cesarjev, še sedaj polni rimskih spomenikov, v še ohranjenih rimskih Vratih, Porta Nigra imenovanih, medajlon z napisom, da je tam Hieronim začel častiti Boga in postavil temelj1 svetosti. V Trier me je privabil tudi grob sv. apostola Matija, ki se lam zelo časti in ima veličastno baziliko, ki je obenem župna cerkev benediktinske opatije sv. Matija. Na praznik sv. Hieronima. dne 30. septembra, pa sem pohitel v Strieovo pri Ljutomeru, kjer se sv. Ilieronim jako praznično obhaja. Stricova nas v trenutku ludi politično zanima. Prišla je namreč vsa štrigovskn župnija pri zadnji korekturi banovinskih mej k ljutomerskemu sre-zu. Iz Ljutomera sem šel v ranem jutru proti vzhajajočemu solncu kaka 2 km po banovinski cesti, ki vodi v Središče ob Dravi, ter prišel do potoka ob cesti, o katerem mi je rekel medjiniur-ski fant, ki je šel v Ljutomer na delo. da se imenuje Presika. Izgovoril je druaikrat Preseka, boleč menda etlmalogično dopovedati, da je tu svet presekan z globoko dolino, ki tvori mejo med Štajersko in Medjimurjem. Komaj pa prideš po brvi 5ez potoček pa se že popenjaš nn precej visok vrh in kraj, ki se imenuje, česar ne bi pričakoval, Globoka.' Od Globoke te vodi pot med vinorodnimi nasadi zopet navzdol in istotako zopet navkreber med sadovnjaki in vinogradi, da prideš potem po grebenu samih vinskih goric v dolino, kjer je majhen Irg Štrigova z župno cerkvijo sv. Magdalene v dolini in s cerkvijo sv. Hieronima na maj- hnem gričku. Pešpot iz Ljutomera do Štrigove ima kakih 10 km. Dozdaj je bila Štrigova pri ča-kovskem srezu, kamor pa je silno daleč brez pravih prometnih zvez, tako da so ŠtrigovČani večkrat prišli v Ljutomer, da so se z vlakom vozili v Ormož in Središče ob Dravi, da so prišli v Ca-kovec. Štrigovska župnija je kakor klin segala proti Ljutomeru na eni straui med štajerskimi, na drugi strani med prekmurskimi Slovenci, vsled katere lege ima tudi več Štajercev in Prekmurcev vinogradna posestva v štrigovski župniji. S pripadnostjo Štrigove k ljutomerskemu srezu je meja boli zaokrožena s štrigovskim gosjiodarskim središčem, Ljutomerom. Svet okoli Štrigove jo tak kakor v ljutomerskih goricah, rodovitne dolino z vrhi, ki so skoro vseskozi nasajeni s trlo. Najvišji vrh je tu Robadija, ki je le 2 m nižji ko najvišji vrh v ljutomerskih gorlcnh, Jeruzalem, s 341 m višine. Za Robadijo jo drug vrh z značilnim imenom Riinščak, ki bi spominjal na Rimljane. Štrigova sama v dolini pa jc 202 m nad morjem. Štrigova je eden izmed tistih krajev, ki sc potegujejo za čast. da bi bili rojstni kraji velikega cerkvenega učitelja sv. Hieronima. Polog Dalmacije, Bosne, Istre, ozemljn med Ljubljano in Oglejem, itd. ima ludi ta Štrigova nekaj razlogov, s katerimi se zagovarja |>odiuena, da bi bila ta ljutomerska štrigova rojstno mesto tega slavnega Rimljana, ki jo iz svoje domovino |>rišel v Rim, Trier, Carigrad in v Palestino, kjer jo končal svoje plodonoeno pisateljsko delovanje. Četudi ni la Štrigova v resnici rojstni kraj sv. Hieronima, pa ima vsekako to prednost, dn ima v zvezi s sv. Hleronimom slavno zgodovino. Friderik, grof Celjski, je dal v Slrigovi pozidati cerkev sv Hieronima, ter jo izročil menlhom-glagoljašem, ki so v staroslovenskem jeziku opravljali službo božjo. To je bilo 1. 1447., kakor se vidi iz pisma (re-skripta) papeža Nikolaja V., ki ga jo poslal omenjenemu celjskemu grofu z dne 10. novembra 1447. V tem pismu en pravi, da je grof Friderik dal pozidati to cerkev radi posebnega češčenjn do sv. Hieronima, M ga je gojil sam in verniki teli krajev — ob singularem, quam ipse et alii Chrisli fideles partium illarum ad b. Hieronymum gerunt devotionis affectum, — in sicer na kraju ali blizu očetovsko hiše — que ollui domus potema ipsius saneti et in qua nutritus et educatus eztitit. — Papež Nikolaj V. podeljuje v tem pismu odpustek 5 let in 5 kvadragen za obiskovalce te cerkve. L. 1644. so dobili svetišče sv. Hieronima redovniki sv. Pavla, prvega puščavnika, iz Sv. Heleno pri Čukovcu. Menih tetin redu Bedekovich je napisal v latinskem jeziku debelo knjigo o rojstnem kraju iu življenju sv. Hieronima 1. 1752 z naslovom: »Nntnle soluni s. IIieronymi, Neostadii 1752.« En izvod le redke knjige je v Ilcealni knjižnici v Ljubljani, drug izvod, ki sem ga svoj čas čltal v ljutomerskem žujuiišču, je menda zdaj v Mariborski studijski knjižnici. Bedekovičeva knjiga, ki je že radi krajevnih imen in razmer, ki jih opisuje, zelo dragocena, zagovarja seve podmeno, da je sv, Ilieronim v tej Štrigovi rojen. Navaja tudi legendo, da je sv. Ilieronim našel studenec, ki Se zdaj obstoji, čigar vodo so imeli nekdaj za zdravilno vodo. Na moji pešpoti v Štrigovi mi je pripovedoval' mož sllBno legendo o tem studencu, ki jo je slišal od starih ljudi. Ti redovniki Pavlinci so 1. 1744. pozidali novo veličastno cerkvico s kupolo. V kupoli so krasne freske, ki ilustrirajo življenje in delovanje sv. Hieronima. Na glavnem oltarju je sv. Hieronim obdan od angelov s kronogrnmskim latinskim napisom: Sv. Hieronim, v mali Štrigovi rojen, hebrejske, grške in latinske govorice vešč: Sanclus Hleronymus pnrva Stridone natus Hebraei, Graii Latilaue eloijuii gnarus. Na pročelju cerkve, pri glavnih vratih, pa je latinski napis, ki pravi, da so nameetu stare, nn čast sv. Hieronima, tu v Slrigovi rojenemu, postavljene cerkve Pavlinci in verniki postavili večjo in lepšo cerkev. Za časa cesarja Jožefa II. so Pavlinci odšli, cerkev je oslala kot podružnica župnijske cerkve, samostan Pavllncev je prišel v privatne roko in se rabil v privatne, gospodarsko namene. Cerkev je s tem tudi trpela, zob časa je hudo glodal ob njej. Štrigovski župnik Štefan Možar pa jo je dal restavrifati. Glavni oltar je zopet tak, kakršen je naslikan v Bedekovičevi knjigi, freske so obnovljene, t«ko da je kupoln tudi taka, kakršna je bila za časa Pavlincev, lo dva stranska oltarja sta iz novejše dobo in slikarija drugih delov cerkve je nova. Dal jc napraviti tudi lepe stopnice, ki vodijo na griček k cerkvi. Pred par leti jc vlak odtrgal g. Možarju obe nogi pri gležnjih. Ker s protezami ne more vršiti župnijsko službe, jo stopil v pokoj ter kupil za svojo stanovanje bivši samostan, ki ga je ludi nopolnotru' iirenovil. Tako je postal g. Možar naslednik pavlinskih menihov, ko hodi vsaj maševat v cerkev sv. Hieronima, ki je s hodnikom združena s samostanom, oziroma z njegovo stanovanjsko hišo. Sedaj je v Štrigovi župnik g. Jurij Horvatovič, doma iz kajkavskega Zagorja, ki vsled tega razume govorico Štrigovčanov, ki govorijo sličuo kakor Štajerci ined Ljutomerom in Onnožom. V Medjbnurju so od prevrata hrvatske šole, prej so bile madjarske, ker je Medjimurje spadalo naravnost pod Ogrsko. Le cerkveno so Medjitnurel od nekdaj pod zagrebško škofijo in ie vsled tega pridiga in kaleheza prej ko slej v hrvatskem jeziku. Sedanji župnik skrbi, da se praznuje tudi goominov ve povedati toliko zanimivega, da bi ga človek poslušal ves dan, zlasti so zanimivi sjx>mini iz nacionalnih bojev Italijanov z Avstrijci. Pa tudi potem, ko je prišel v pokoj v Ljubljano, je opravljal važno funkcijo nadzornika smoduišuice do začetka svetovne vojne. Ob izbruhu svetovne vojne pa je bil aktiviran. Nastavljen je bil v armadi Borojeviča. Ko se je potem premaknilo težišče armade naprej proti zujtadu, je ostal v Ljubljani in opravljal svojo službo v arsenalu za Bežigradom do prevrata. Sedaj pa preživlja stara leta v miru, ko je po nrnogih lotili oukrat za vselej slekel vojaško suknjo, v kateri je hodil toliko let. Kol dolgoleten naročnik »Slovenca- ga čita z velikim zanimanjem in tudi krepko še piše, včasih celo spomine nn svoja mlada leta. Želimo mu z vsemi njegovimi prijatelji še nadalje trdnega zdravja in mu баеШато k 88-letnict, kateri naj so pridruži čez par let še krepka fH) letnica! In če Bog da, šo kaj več! Pogreb zaslužnega moža Novo mesto, 8. okt. V sredo popoldne ob 16 se je vršil pogreb č. џ. Antona Zlogarja, kanonika novomeškega ko-legijatnega kapitlja, bivšega dekana, duh. svetnika, pisatelja itd. Pogreba se je udeležilo ogromno število ljudi, zastopniki tukajšnjih uradov in šol ter raznih korporacij, iz česar je razvidno, kako je bil blagi starček po vsem mestu spoštovan in priljubljen. Družbo sv. Cirila in Metoda, v kateri je blagopokojni mnogo let deloval, ie zastopal njen predsednik univ. prof. dr. Kušej. Vodil je pogreb resv. g. prošt Karel Čerin ob obilni asistenci du-ovščine iz cele škofije, med katero je bilo opaziti tudi opata stiškega samostana č. g. p. Augusta Ka-stelica, pokojnikovega sošolca č. g. Lavtižarja, ljubljanska stolna kanonika č. gg. Alojzija Stroja in Josipa Volca. Župnije, po katerih je pokojni vršil dušnopastirsko službo, so zastopali: g. Pečar Kranjsko goro, g. dekan Gornik Šmartno pri Litiji, g. župnik Barle pa župnijo Sv. Jakob v Ljubljani. Na pogreb so prišli tudi vsi bivši njegovi kaplani in kapiteljski vikarji. Za dobrini starčkom-duhovnikom žaluje marsikdo, saj je pokojnik rac! pomagal v stiski, če ie le mogel, če ne drugače pa vsaj s tolažilno besedo in dobrim svetom iz lastnih življenjskih izkušenj. I Kol cdar Petek, 9. oktobra: Dionizij in tovariši, mu- čenči, Osebne vesli = Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni med drugimi za vodnike pešpolka kraljeve garde pehotni podporočnik Ivan Drčar, Rudolf Renčelj, Vladimir Romčevič in Oskar Studnička; za vodnika 1. konjen. polka kraljeve garde konjeniški podporočnik Branielav Gmajner, za vodnika 6. pešpolka Kralja Aleksandra I.« peh. podporočnik Ivan Ružič; za vodnika 11. pešpolka »Kara-djordja« peh. podporočnik Luka Lončarič; za vod- nika 15. pešpolka Stevana Sindjeliča« peh. podporočnik Milan Frank; za vodnika 16. pešpolka »Cara Nikolc II. ■ peli. podporočnik Franc Kleč; za vodnika 19. pešpolka »Vojvode Putnika« peli. podporočnika Ivan Sever in Aleksander StancI; za vodnika 25. pešpolka Ferdinanda I. kralja rumun-skega« peh. podporočnik Feliks Tolj- za vodnika 26. pešpolka peh. podporočnik Josip štor; za vodnika 27. pešpolka peh. podporočnik Vladimir Po-ček. za vodnika 34. pešpolka peh. podporočnika Ivan Andriščak in Vladimir Regent; za vodnika 36. pešpolka Jetačiča« peh. podporočnik Branko Mešeg; za vodnika 40. pešnnlka »Triglavskega« kronika peh. podporočnik Zdravko Zuidar, Berto Ilovar, Stanislav Javornik in Miroslav Krulc; za vodnika 41. pešpolka peh. podporočnik Božidar Mršulja; za vodnika 45. pešpolka peh. podporočnik Josip Zupane; za vodnika 54. pešpolka »Karola II. kralja rumunskega« peh. podporočnik Marjan Kotnik; za Vodnika 1. divizijona 13. topn. polka topniški podporočnik Lovro Kanape; za vodnika 1. divizijona 15. topu. polka topn. podporočnik Franjo Zorcc; za vodnika 1. divizijona 16. topn. polka topn. podporočnik Dušan Berce; za vodnika 2. diviz. 16. topn. polka topn. podporočnik Stanislav Perhavec; za vodnika 3. diviz, 16. topn. polka topil, podporočnik Josip Kuhar; za vodnika 3. diviz. 25. topn.' polka topn. podporočnika Ivan Sladovič in Branko Urban; za vodnika 2. diviz. 29. topn. polka topu. podporočnik Josip Švarc; za vodnika 2. diviz. 31. topil, polka topn. podporočnik Rudolf Sagovac: za vodnika topn. polka II. arm. oblasti topil, podporočnik Ozren Smodlaka; za vodnika 1. polka trdnj. topništva topn. podporočnik Vladimir Osmak; za vodnika 9. bat. 1. polka trdnj. topništva topn. poci-jjoročnik Ludovik čuček; za vodnika 3. diviz. težkega topništva topn. pod)x>ročnik Leotiidas Pa-hani; za vodnika I. diviz. konj. topništva topu. podporočnik Emil Cof; za vodnika 6. konj. polka konj. podporočnik Rudolf Levak; za vodnika 1. pionir, polka inž. podporočnik Marijan Dvoršak; za vodnika 2. pionir, polka inž. podporočnik Božidar Ercigoj; za vodnika 2. bat. 2. ponton. polka inž. podporočnik Nenad Bartol; za vodnika brezžičnega bat. telegrafskega polka inž podporočnik Evgen Gold in za vodnika tehn. polka inž. podporočnik Robert Kuševič. ■Vooi grobovi + V Ljubljani jo v sredo umrl gosp. Anion Kurnik, žel. nadrevideut v jiokoju, v visoki starosti 82 let. Pogreb bo danes dne 'J. t. m. ob 2 i>o-polrlne iz Pražakove ulice 3. Naj počiva v miru! Žalujočim svojcem naše sožalje! Ostale vesi> — vIlustracija štev. 10 bo izšla danes. Sle-' vilka je izšla v običajnem obsegu s krasnimi slikami in berilom. V glavnem je posvečena trgatvi viuu. Naslovna slika akvarel slikarja M. Bambiča. Posamezne številke po 10 Din v vseh trafikah in knjigarnah. Na zahtevo pošlje uprava številko ua i ogled. Uprava revije Ilustracije', Ljubljana, Ko-| pitarjeva ulica 6, I. nadstr. — Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani nas naproša za objavo, da se morejo zavarovalni prispevki za pokojninsko zavarovanje slej ko prej vplačevali pri zavodovi blagajni, po poštni hranilnici ali pa |>o denarnih zavodih, kakor so službedajalcl doslej postopali. — .Vrt dri. moškem učiteljišču v Ljubljani sc bodo pričeli praktični učiteljski izpili dne 26. okl. Pravilno opremljene prošnje se naj pošljejo izpitni komisiji po službeni poti vsaj do 20. oktobra t, 1. — Težko je obolel poslovodja »Zadruge« in tajnik kmečke posojilnice, g. Lekše. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. Priljubljenemu zadružnemu delavcu želimo skorajšnjega okrevanja. — Blagoslovitev novega mostu v Mozirju, Zadnjo nedeljo se je vršila slovesna blagoslovitev . in otvoritev novega betonskega mostu, ki drži čez potok Trnjavo v trgu Mozirju. Obrede blagoslov-ljenja je opravil domači g. župnik Krošl. V imenu cestnega odbora je govoril g. župan Goričar, v imenu občine g. občinski odbornik Cclinšek. Neka učenka pa je prednašala za nalaš.č v to svrho zloženo pesmico. Tudi g. okr. načelnik jc imel kratek nagovor. — Da se je vsa slavnost bolj povzdignila, so na predvečer postavili tudi tri mlaje. — Topla jesen. Novak Štefan, oče župana v Motnlku, je dne 6. oktobra 1031 našel v senčni legi popolnoma zrelo jagode, kar je redkost zu sedanji čas. To po izjavi slarih preizkušenih ljudi pomeni, da smemo pričakovati še pozno in toplo jesen. — Okr. učiteljsko društvo za kočevski okraj vabi vse svoje cenj. članice in člane na občni zbor, ki bo v soboto, 10. oktrobra t. 1, v Kočevju. Na dnevnem redu je med drugim tudi zelo aktualno predavanje g. agronoma Jamnika iz Ljub-I Ijane. Dobrodošli! — Predsednik. — Za sadjarsko razstavo v Ptuju. Vsi, ki so i hoteli obiskati sadno razstavo v Ptuju od 11. do j 13. oktobru 1931, se opozarjajo, da je glasom obvestila železniške direkcije dovoljena le polovična vožnja zu povratek z legitimacijo, ki se dobi brezplačno pri vseh pisarnali Putnika., pri sadjarskih podružnicah, v Ljubljani še pri Kmetijski družbi . iu Sadjarskem društvu v Učiteljski tiskarni, pri razstavnem odboru v Ptuju ter v upr. »Slovenca-'. To določilo je došlo tako pozno, da nismo imeli prej priliko izdati navodila — zato se naj zamuda blagovoli oprostiti. Vsak, ki se posluži legitimacije, naj si dobro prečita navodila na njej, po katerih so uaj ravna. — Razstavni odbor ban. sadno razstave v Ptuju. — Pri delu se je težko po-esrečil zidarski mojster Peter Tlaker v Rečici ob Savinji. Padci je z odra in dobil težje poškodbe na desni nogi. Odpeljan je bil takoj z avtom v Mozirje k zdravniku, ki jc konštatiral, da je noga izvinjena. — Stanovanje, priredila arhitekta Jože Mesar in Ivo Spinčič, Ljubljana 1031, 190 strani, in slane v elegantni vezavi 100 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. (Iz knjiž. zbirke >Kosnms<). Večji in bogatejši narodi imajo sličnlli del že več, pri nas to prvo in če ga prelistamo, skoraj verjeli ne moremo, da je bila pri nas njegova izdaja mogoča, tako bogato in razkošno jo opremljeno. Knjiga obravnava v lahko razumljivi obliki s praktičnega iu umetnega vidika prav vse, kar mora danes interesente zanimati: izbira stavbnega prostora, tloris, način zidave, gradivo, osnovne zahteve stavbe, njeno zunanjost in notranjost, opremo, ureditev posameznih prostorov, ureditev in okrasitev vrtov itd., skratku, prav vse, kar prido pri gradnji v po-stev iu na kar jc treba misliti in paziti. Vsa izvajanja ponazorujc velika množina slik Ln črtožev, tako da tudi popoln laik no bo na milost in nemilost izročen svojemu stavbeniku, če se loli zidavo lastnega doma. Enako bo pa delo služIlo tudi vsem listiui, ki si sicer želijo uredbi in opremiti svoje stanovanje naj najbolj smoterno. Naša strokovna literatura je s to knjigo obogatela za lepo in pre-potrebno delo. Prepričani smo zato, da bo seglo občinstvo po njej z največjim zanimanjem. — Vode iu solncu cvetu, а bledim deklicam ENERGIN za jačanje krvi, živcev In upetlta. — ENERGIN so dobiva v lekarnah. Steklenica 40 Din. — Reven in pomoči potreben akademik bi prevzel instrukcijo iz renlnogimnazijskih prodme-tov za vse razrede. Naslove sprejema uredništvo 3Slovenca«. Toplo priporočamo! — Kurivo kot premog in drva nudi po konkurenčnih cenah Rudolf Velepič, trgovina z kurivom, Ljubljana VIL, Sv. Jerneja cesta 25. - Obleke m klobuke kemične čisti, barva, plisira ш lika tovarna los. Reich. — Telefon 2708, so priporoča za prevoz blago z avtomobilom in konji. Ceno konkurenčne. Rudolf Velepič, trgovina z kurivom, Ljubljana VIL, Sv. Jerneja cesta 'Л. — Fri ruadriuljivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, pobitosti, tes-nobnostneni čutu imamo z naruvno šFrauz-Josel.; gjenčico pri rokah domačo sredstvo, lil vsako razburljivost, naj izliuja i/. kateregakoli prebavnega delu, takoj ukroti. Zdraviliški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje Franz-Josck voda zanesljivo tudi pri ljudeh, visoke starosti. Franz-Josef« grenčica so do-i biva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Proti vdihavanju nalezljiv ustne dujil Dobivajo so v vsoli lekarnah. Cena malega zavitka Din 8'—, velikega zavitka Din 15'--. Marrhor Svečana otvoritev razstave mesta Maribora Maribor, 8. oktobra. Danes ob pol 12 je bila otvorjena v prostorih bivše kavarne v mestnem parku razstava mesta Maribora. K otvoritvi so se zbrali odlični predstavniki ter zastopniki kulturnih in gospodarskih krogov našega mesta, Navzoč jc bil pomožni škof dr, Ivan Tomažič; skoro polnoštevjlno so bili zbrani občinski svetniki z županom dr. Juvanom in podžupanom dr. Lipoldom na čelu, dalje smo opazili ministra Ivana Vesenjaka, stolnega župnika insgr. Mihaela Umeka, polkovnika Putnikoviča, zastopnike civilnih uradov z dr. Poljancem na čelu, pivega državnega pravdnika dr. Ivana Jančiča, proto Trbojeviča, ravnatelje srednješolskih zavodov, zastopnice ženskega društva z gospo Maistrovo, ter predstavnike narodnih, kulturnih in gospodarskih organizacij, Župan dr. Juvan je s kratkim nagovorom otvoril razstavo, pozdravljajoč uvodoma presv. škofa dr. Tomažiča ter vse predstavnike uradov in korporacij. Podčrtal je pomen te razstave za naše mesto tur se zahvalil vsem, ki so to obsežno delo organizirali ter priredili, zlasti prof. Basu za težko delo. Po otvoritvi so si navzoči ogledali razstavo pod vodstvom prof. Baša, ki je tolmačil ter opozarjal na posamezne značilne zanimivosti. Prostori, v katerih je razstava nameščena, so za slične namene zelo primerni. Razstavljen je celoten materijal, s katerim se jc mariborska občina udeležila letošnje razstave mest na ljubljanskem velesejmu; pomnožena pa je šc z nekaterimi predmeti, katerih radi transportnih težkoč ni bilo mogoče spraviti v Ljubljano. Pozornost obiskovalcev vzbujajo zlasti zgodovinske znamenitosti, ki so sicer po večini poznane že iz muzeja, vendar so tu predočene bolj v pregledni obliki. S slikami, fotografijami starih objektov, slikami zgodovinsko važnih osebnosti županov in javnih delavcev, dalje raznimi spomini na cehovsko življenje, zastave, mestni arhiv itd. se nam predočuje zgodovinski razvoj našega mesta od časa, ko sc ime Maribora pojavi prvič v zgodovini pa do danaJnje dobe. Ogromen materija!, ki je v □ Nove uradne ure na davčnem uradu. V smislu naredbe finančno direkcije so vpeljane na tukajšnjem davčnem uradu sledeče uradne ure: Ob delavnikih od 8 do 12 in pol, ter od 15 in pol do 18. Ob sobotah od 8 do 14 ob nedeljah in praznikih pa je dežurna služba od 9 do 11. □ Z železnimi grabljami jih je dobil 24 letni posestniški sin Janez Grešovnik iz Vurberga od svojega soseda, s katerim sta ee srdito sprla. Janeza so z nevarnimi poškodbami na obrazu ter po telesu prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer ga zdravijo. □ Bog daj srečo! Poročili so se v Mariboru v zadnjem času: Pšeničnik Franc, krojač, Pobrežje in Krojs Marija. — Vidovič Anton, sedlar drž. žel. v Studencih in Vrabič Brigita, šivilja v Studencih. — Kuljak Franc, orož. podnarednik, Pobrežje in Kotnik Jolanda, zasebnica. — Klasinc Roman, elektrotehnik, Meljska cesta 34 in Sonnenvvald Alojzija modistinja, Pobrežje. — Lešnik Avguštin, tkalec in Golob Marija, posestnikova hči, Pobrežje. — Ciglar Jakob, strojni stavec, Gosposka ul. 58 in Klethofer Amalija, dijakinja, Pobrežje, Cankarjeva ulica 16. — Pošlerič Leopold, ključavničar drž .žel., Radvanjska cesta 6 in Vilec Antonija, šivilja, Studenci. — Zupančič Ivan, strojevodja, Dušanova 5 in Špindler Pavla, zidarjeva hči, Nova vas. — Rapnik Albin, ključavničar, Studenci in Antoličič Marija, hči železničarja, Betnavska 18. — Mikunda Jožef, mizarski pomočnik, Ma'gajeva 7 in Sornik Štefanija, posestnikova hči, Pobrežje. — Herič Franc, pleskar Jezdarska C in Malek Leo-poldina, tovarniška delavka, Jezdarska ul. 8. — Bednaršek Franc, pekovski pomočnik, Pobrežje in Podbrežnik Marija, kuharica. — Gabrijan Leopold, ključavničar drž. žel., Tatlenbachova 26 in Roža Plavčak, krojačica, Železničarska 27. G Otvoritev samaritanskega tečaja sc je izvršila v torek zvečer v Gasilnem domu na Koroški cesti, Tečaj jc organiziral krajevni odbor Rdečega križa in otvoril ga je predsednik odbora, prvi državni pravdnik dr. Ivan Jančič. Tečaj vodi ravnatelj bolnišnice dr, Vrečko; predavanja sc vrše tej skupini zbran, so uredili naši zgodovinarji. Zanimiv je oddelek, ki nam kaže sodobno lice Maribora, Panorame, načrti, slike, reliefi mesta in okolice, vse je tako pregledno in lepo urejeno, da vidi marsikdo šele iz tega vse posebnosti in značilnosti mesta, ki jih doslej ni opazil; med reliefi so posebno lepo izdelani mesto Maribor z okolico ter relief Pohorja v merilu 1 : 25.000, dalje model mariborskega otoka s projektirano elektrarno, model mladinskega doma, počitniške kolonije, delavske kolonije, vse v tako velikem merilu, dn se razločuje vsaka podrobnost. Vse to je izdelal mestni gradbeni urad ter predstavljajo vsa razstavljeni dela plod dolgotrajnega in vsled minucioznih potankosti *elo napornega dela, imajo pa tudi veliko materialno vrednost. Iz tc razstave je razviden ves ogromen razvoj Maribora po prevratu ter razmah v kulturnem in gospodarskem pogledu. Razni grafikoni statistike itd. nam predočujejo mestno gospodarstvo in razvoj naše industrije, dalje je razvidno zdravstveno etanje in zdravstvene institucije mesta, šolstvo, gasilska in reševalna služba, tujski promet, prosveta, skratka, vse, kar jc z življenjem in delovanjem našega mesta v kaki zvezi. Zbran je ogromen statistični material, katerega doslej mesto Maribor še ni imelo ter bo velikega pomena za vsakega kulturnega in gospodarskega delavca, ki se bode hotel poučiti o stanju in razvoju mesta. Neprecenljivo vrednost predstavljajo dalje modeli in reliefi zlasti za presojo regulacije ter za bodoči razvoj mesta. Obiskovalcem bode nudila ta razstava jasno sliko o napredku Maribora, zlasti v najnovejši dobi, po prevratu, ko se je pričelo mesto rapidno razvijati ter predstavlja danes s svojimi najmodernejšimi gospodarskimi in kulturnopolitičnimi institucijami vzor vsem ostalim jugoslovanskim mestom. Prepričani smo, da bode vzbujala razstava v najširših plasteh našega prebivalstva največje zanimanje ter bode dosegla v polni meri namen, ki si ga je mestna občina s prireditvijo zastavila, da namreč nudi svojim občanom priliko spoznati in proučiti celokupno delovanje, življenje in pomen svojega rodnega mesta. vsak torek in petek od po! 7 zvečer dalje v dvorani Gasilnega doma. Prvi mesec bodo predavanja teoretičnega značaja, prihodnji mesec pa praktičnega. Za tečaj ee je priglasilo zelo mnogo ljudi iz. vseh družabnih slojev, sprejetih pa jc bilo le 47 oseb. Krajevni odbor Rdečega križa namerava v dogled nem času prirediti še dopolnjevalnc tečaje. □ Služba pisarniškega uradnika jc razpisana pri okrožnem sodišču v Mariboru. Prosilci sc morajo izkazali, da so položili predpisan prvi izpit za sodno službo. □ Boben... Dražba nepremičnin se vrši dne 26. oktobra pri mariborskem sodišču soba št. 27 in sicer zemljiška knjiga k. o. Koroška vrata vi. št. 23. Cenilna vrednost iznaša 310.794 Din, vrednost pritikline 31.989 Din, najmanjši ponudek 167.377 Din. □ Cenjene oglaševalce ter interesente prosimo, da oddajo svoje, za nedeljsko številko namenjene oglase vsaj najpozneje ob petkih do pol 13 v upravi, Koroška cesta 1, oziroma pri podružnici, Aleksandrova cesta 6, da se bodo mogli po želji uvrstiti v oglasnem delu lista. G Konkurz o imovini lastnika tukajšnje agen-ture Karla Thiela je razglasilo mariborsko okrožno sodišče. Aktiva znašajo 57.718 Din 63 par, pasivi l>a 175.443 Din 18 par. □ Nič izpremembe. Stanje v Ključavničarski ulici 2 je ostalo zaenkrat neizpremenjeno; v policijskih bukvah ni ovekovečen niti en slučaj aretacije. Čisto gotovo pa je: belega banderca ne bo tako hitro razobešenega ... □ Opozorilo trgovcem. Prejeli smo od Gre-mija trgovcev: Dogodili so se slučaji, da so prišle nekatere osebe k grosislom s primernimi naročili kakega odjemalca po blago brez denarja, katerih naročilnic pa dotični trgovci niso pisali in tudi ne prejeli izdanega blaga, kar se je izkazalo šele o priliki opominov. Zalo opozarja gremij trgovce, da posvečajo takim naročilnicam vso po trebno pažnjo, zlasti pa še. če ne vsebuje poleg naročnikovega podpisa tudi šlampiljko njegove tvrdke, v Gerl ince v Prekmurje. Ljudstvu je žal, da ui moglo z njeno pomočjo dočakati sadu delovanja tihe, skromne in požrtvovalne učiteljice tudi na izvenšolskem polju v vodstvu dekliških gospodinj-skih tečajev. Višja šolska oblast bi ljudem bolj ustregla, če bi jim vrnila (ako priljubljeno učiteljico Krajni šolski odbor, Grosuplje. • Ptuj Koncert vijolinista Rupla. Po krasno uspelem koncertu v Ljubljani, ponovi vijolinski virtuoz g. Karel Rupel svoj koncert z deloma spremenjenim sporedom v dvorani Glasbene matice v Ptuju v petek 9. oktobra ob 20. Dokažimo, da znamo cenili delo naših najmlajših, a že zrelih umetnikov s lein, da napolnimo dvorano. Iz društvenega življenja »Planinski Dom, r. z. z o. z. v Tržiču« odreja izredni občni zbor na 14. novembra 1931 ob 20, uri v kavami pri »Lončarju« v Tržiču, Glavni trg. Dnevni red: 1. Poročilo revizorjev. 2. poročijo načelstva, 3. slučajnosti. — Evcntuclne spremembe dnevnega reda se pravoćaeno objavijo. v, Združenje rezervnih oficira i ratnika, pododbor Ljubljana, naproša svoj odbor, članstvo in vse rezervne oficirje, da se v čim večjem številu udeležijo spominske svečanosti okr. organizacije vojnih dobrovoljcev v soboto dne 10. t. ni. v veliki dvorani hotela Union. — Rezervni oficirji naj dokažejo z mnogoštevilno udeležbo svoje simpatije do Tretekli teden pa smo zveaeu zaiosiuo novico j naših najpožrtvovalnejših in najplenienitejših horda je gdč Vida Jakličeva premeščena iz Grosuplja | cev za svobodo naroda in uiedlnienie Jncoslaviie. Trbovlje Poročili so se: Možina Jakob, ključavničar, s Potokar Antonijo, zasebnico, Homovec Lovro, rudar, s Fele Frančiško in Sajevic Anton, rudar, s Sršen Leopoldino. Grobovi. Umrli so: Rozman Ivan, rudar, za oslabelostjo srca, star 50 let, zapušča ženo z dvema nepreskrbljenima otroiičema, Gomilšck Ana, vdova delavca, stara 77 let in Hren Viktor, sin služkinje, N. v m. p,! Rožcnvenska pobožnost je vsak dan v župni cerkvi ob 6 zvečer. Zraven prepeva številen mladinski zbor, lepo in navdušeno, večinoma starejše, znane pesmi, da potegne tudi starejše za seboj, in ima vse bolj značaj ljudskega petja, ki jc nekdaj tako lepo odmevalo po naših cerkvah. Tudi obisk je lep. Prosveta. Novi odbor Kal. prosvetnega društva v Trbovljah, se je konstituiral sledeče: dr. Jan. Jansterle, predsednik; Medvešek Matija, tajnik; Ban Pavel, blagajnik; Škofca Viktor, knjižničar. V razsodišče pa gg. Ratej Mirko, Planine Anton in Dimnik Jože. — Želimo, da izvede novi odbor velik prosvetni načrt, ki si ga je postavil. Grosuplje Krajni Šolski odbor je pred leti zaprosil višjo šolsko oblast, naj po možnosti nastavi na tukajšnji novi osnovni šoli učiteljsko moč, veščo vodstva gospodinjskih tečajev. Z velikimi žrtvami ljudstva je pripravil in opremil prostor za stalne gospodinjske tečaje; šolska oblast je radevolje ustregla tej prošnji ter namestila na tukajšnji šoli učiteljico gdč. Vido Jakličevo. Pretekli teden pa smo zvedeli žalostno novico Uboštvo mu je prineslo bogastvo Strašen čin slaboumnega V bližini Meluna pri Parizu popravljajo cesto, pri čemer sta bila zaposlena tudi slaboumni cestni delavec Etienne Herman in njegov sorodnik 63 letni Bernard Picy. Te dni je Herman v napadu blaznosti ubil Picyja in mu nato z žepnim nožem odrezal glavo od trupla ter jo vrgel v cestni jarek. Na truplo je nato poveznil star kotel in ga posadil ob cestni kamen. Potem se je mirno, kakor bi se nič ne zgodilo, podal domov kosit, kjer pa so ga aretirali. i lamski nemiri v Belgiji. Do hudih nemirov je prišlo v malem flamskem mestu Hasseltu povodon demonstracije francoski govorefih Belgijcev v tem čisto flamskem ozemlju. Flamski avtomobilisti so napadli Valonce in razvila se ie prava poulična bitka, v katero ie oosezla močna policijska četa Milijoni iz branjerije. Karijera Thomasa Liptona' je podobna knrijeri drugih velikih mož, pa ima vendar nekaj posebnega na sebi. V 50 letih preteklega stoletja je prosjačil po ulicah Glas- j gowa kot sin ubogega zelenjadarja. zasmehovan, zasramovan zaradi svojih visokoletečih načrtov, ki so mu primamili pravljično deželo nepopisne lepote. Devetletni deček je poznal samo eno željo, ki je v njem dozorela do sklepa, četudi se je zdelo, da se je ves svet zarotil proti njemu. Ni hotel postati velik in slaven, noben finančni diktator eveta, noben iskalec zlata in zakladov, kakor običajno sanjari mladina njegove starosti. Svoji materi je hotel kupiti kočijo, ki bi jo vlekla dva vranca, katera bi vodil livriran kočijaž. Ta slika mu je bila pred očmi, ga ni zapustila noč in dan, niti v Glasgowu, niti v Londonu, niti v Ameriki, kamor se j je komaj 17 letni mladenič izselil. Delal je, j kar so zahtevali od njega, zaslužil, kjer se ; je le nudila prilika. V dveh letih si je prihranil 500 dolarjev in se je s svojim zakladom vrnil v domovino. S prihranki svojega očeta, j s svojim »premoženjem« in z mnogimi do- i brimi izkušnjami, ki si jih je pridobil v Ameriki, je ustanovil v neki preprosti ulici trgovino z mešanim blagom. Dobil je zmerne pa poštene odjemalce. Nato je pričel inserirati. Časopisi so opozarjali na njegovo trgovino, njegovi odjemalci so se množili in v isti meri je povečal časopisno reklamo. Postal je slaven — in danes komaj najdete na Angleškem kraj, kjer ne bi brali na rjavi napisni deski pred eno ali večimi trgovinami njegovega imena. Lipton Limited je danes »branjerija« na veliko s podružnicam! na obeh zemeljskih poloblah. Moj sweetheart je — mati. Sanje njegovih otročjih let so se izpol- j fiile. Svoji iskreno ljubljeni materi je lahko i kupil palačo, krčij" in vrnnca. *>re«fcrbpl ji j Od leve na desno: Bivši vojni minister Gessler, tajni svetnik Schmitz in državni tajnik dr. Ivel. Kitajski roparji hrepene po kulturi Ameriški roparji, ki ugrabljajo otroke in odrašene, izpuste svoje žrtve samo proti visoki denarni odkupnini, torej jih vodi samo pohlep po denarju, hrepene kitajski roparji po kulturi. Na vsak način se hočejo seznaniti z zapadno civilizacijo, kakor dokazuje slučaj ameriškega misijonarja, ki so ga pred kratkim na severu kitajske provincije Hupeh ugrabili roparji, ki so obljubili, da ga bodo izpustili, če jim da gramofonske plošče, šahovske deske in figure, polnilna peresa itd. Ta za naše pojme čuden slučaj so misijonarji izrabili v vzgojne namene. Ustanovili so klub, v katerem se roparjem nudi prilika, da z igro in godbo preganjajo čas. Misijonarje je pri ustanovitvi kluba vodilo upanje, da bodo roparji ob »prostih« večerih, torej tiste večere, ko ne gredo na rop, pri šahu ali pingpong-igri upoštevali prednosti civiliziranega življenja in uživali ta način družabnih zabav tako dolgo kakor mogoče. V resnici so tudi, kakor so mogli misijonarji ugotoviti, na marsikaterega moža ali ženo prijetnosti kluba tako vplivali da so se odpovedali zločinu. Pa tudi sicer se je pokazalo, da se misijonarji niso motili, zakaj po dveh mesecih so bile želje roparjev že večje in so zahtevali orgle in stroje za tiskanje, zadnje z utemeljitvijo, da so s polnilnimi peresi, katere so dobili, napisali dela, ka lera so — vsaj po njihovi sodbi — vredna, da se natisnejo in objavijo. Končno so postavil svojim zahtevam krono in niso hoteli misijonarja sploh pustiti proč, in sicer zato, da b jih poučeval v angleščini. Misijonar seved; želje roparjev po orglah in tiskarskem stroji ni izpolnil; kar se pa tiče pouka v angleščini se pa — kakor poročajo »Times« — misijo nar boji, da bi poslala skušnjava kitajskih rc parjev poslušati med poukom angleščine gre mofonske plošče tako velika, da bi močno b podkopala disciplino učitelja. liub'teif h n*/č'»r ffodbf žepih, išče dolgo in zmajuje z glavo, končno najde vstopnico ter jo z veliko gesto izroči biljeterju. Ta je svojega rojaka že dolgo opazoval, sedaj pa mu, najprej obotavljajoč se, nato pa odločno reče: »Gospod... jaz... jaz . . izredno mi je žal, ali jaz Vas ne inoreni spustiti notri.« — »Za ... za ... kaj ne... Ali moja vstopnica morda ne velja?« — >0 pač, gospod, vse je v redu, ampak Vi ste, oprostite tisočkrat, ampak Vi niste tako čisto trezni.« — »Nisem trezen... Ampak človek, ste li morda mislili, da bi jaz, če bi bil trezen, šel na tako lepo popoldne poslušat koncert s kla ... kla ... klasično godbo?« Naval kobilic v Vzhodni Airihi Vzhodno Afriko so obiskale nepregledne množice kobilic, ki groze uničiti vse, kar se uničiti da. Škoda, ki so jo že do sedaj povzročile, se sploh ne da oceniti. Potrebnih je najmanj 100.000 funtov za uničevanje nadležnih škodljivcev. Do sedaj so bili vsi ukrepi za zatiranje tega škodljivca nezadostni. Važna iznajdba za fotografiranje. Dunajskemu in-ženjerju Alfredu Barriesu se je posrečila senzacionalna iznajdba, ki je va/na za napredek barvne fotografije. Barries uporablja posebno kamero, s katero napravi naenkrat tri posnetke (rumena, rdeča in višnjeva plošča). Barvasti posnetki se nato lahko napravijo v najkrajšem času. Barve na fotografiji so prav take kakor v resnici, poleg tega je pa vse skupaj mnogo cenejše kakor pri vseh dosedanjih postopanjih. Beiii tlSKn vseučiliška klinika zaprla. Prusko Matično ministrstvo je sklenilo, da se stara univerzitetna klinika v Berlinu zaradi varčevanja zapre. Holandci so znani, da visoko cenijo dobri kapljico. Njihovi likerji ne uživajo zastonj svr lovnega slovesa. In v poznih popoldanskih ural takole proti času, ko imajo svoj glavni obed prav radi izpijejo dva, tri kozarčke, da jii obed j bolj tekne«. Na drugI strani pa ne daj' veliko na klasično godbo. To je bilo treba po vedati, da bomo razumeli naslednjo zgodbico, katero pripovedujejo holandski listi. V zdra viliški dvorani v Scheveningenu se vrši popol dne prvovrsten koncert. Neki slavni inozemski kapelnik dirigira. Tu pride tudi, počasi in pre-vdarno, okrogel, starejši gospod. Njegov obraz je precej rdeč, ko stopi k biljeterju. Išče po je srečen in brezskrben večer življenja. »V vsem svojem življenju sem poznal samo en »sweetheart« (zlato srce) in to je bila moja mati,« je imel navado reči, če so ga vprašali, zakaj si v življenju ni izbral nobene ženske za družico. Njegova naslednja želja je bila, da bi si osvojil ameriški pokal, kar pa mu ni bilo dano. Kraljica Viktorija ga je povzdignila v viteza, toda ni se dosti inenil za svoj naslov. Ostal je vedno zvest prijatelj revnih in bolnih, katerim je vedno darovai velike vsote. Bil je eden najpriljubljenejših človekoljubov v Angliji in ni nikdar pozabil, da je prvi dolar, ki ga je lahko položil na stran, zaslužil v Ne\v Yorku kot sprevodnik električne cestne železnice. Ko je bil star '29 let, je znašal njegov konto milijon funtov, ko je bil star 40 let, je isto vsoto podaril bolnišnicam in ubožnicnm. Delal je od pol 0 zjutraj do 9 zvečer in ni poznal gledališča, kina, di-| nerjev in drugih zabav Če se je hotel zabavati, je podaril veliko vsoto potrebnim in z velikim notranjim veseljem gledal, kako raste i z njegovega temeljnega kapitala sreča in zadovoljstvo. »Meni je uboštvo mladih let prineslo bo-I gastvo,« je pripovedoval večkrat. »Šola ubo-; štva je trda, ampak najboljša. kar jih je. Ona ! daje ljudem pogon, da začno iz svoje ozke j okolice stremeti ven, in pa domišljijo lepše j bodočnosti. Srečen sem, da sem bil ubog...« Sir Tliomas Lipton je bil najbližji športni prijatelj angleškega kralja in mnogi kronani možje so bili gostje na njegovi jahti. Ko je umri, je poslal predsednik Hoover angleškemu narodu sožalno brzojavko, v kateri je obžaloval smrt njecrovega »največjega športnika«. Njegovi sorojaki so ga imenovali »kralja športa«. Vsakdo, kdor ga je srečal na cesti, ga je spoštljivo pozdravil. Ce je Tommy na cesti koga nagovoril, ni bila to nič manjša čast, kakor če bi dotičnega pozdravil sam waleški princ. Nekaj ur po njegovi smrti so visele že po vseh ulicah Glasgovva žalne zastave... bi zmagal v tem klasičnem tekmovanju, ki ga je Amerika od leta 1857. vedno zase odločila. Izgubil je. Tri druge jahte je zgradil, in ko je četrto jahto »Shamrock« poslal v boj, ga je zadevščina stala že milijon funtov — in izgubil je ponovno. Jahto »Shamrock« je zgradil preteklo leto, in čeprav je bila premagana, je dobil »Thomy«, kakor mu pravijo vsi Angleži, zlati pokal, ker je kakor nihče razumel umetnost izgubljanja. I rosiija siuzoa oo/ja na Dunaju za trpeče narode. uunaisKi katoliški sliod je uosegel svoj visek v javni prošnji slu/bi božji za trpeče narode. Na stopnicah bivšega dunajskega dvora je imel dunajski kardinal nadškof dr. Piffl sv. mašo, katere se je udeležilo veliko tisoč dunajskega prebivalstva. Na sliki vidimo pred mikrofonom kardinala dr. Piffla, ki pridiga. Levo od njega je predsednik avstrijske republike Miklas, čisto na levi bivši kancler dr. Seipel, v isti vrsti zadnji: vojni-minister Vaugoin. Štiri tovarne pogorele V nekem predmestju Kovna je te dni do tal pogorel blok štirih tvornic. Tvornice so spadale k največjemu podjetju Litavske. Med drugim je pogorelo tudi sovjetsko tranzitno skladišče z velikimi zalogami manufakture, sladkorja itd. Sumijo, da je požar nastal zaradi neprevidnega kajenja. Al Capone pred sodiščem Te dni se je pričela pred chicaškim sodiščem ob navzočnosti nepreglednih množic senzacij željnega ameriškega občinstva razprava proti kralju ameriških zločincev Al Capo-neju, ki je obtožen tihotapstva z alkoholom in kršenja davčnega zakona. Al Capone dolguje, kakor utemeljuje obtožnica, okrog milijon dolarjev davčni upravi. Če bo obsojen na ječo, bo moral po obstoječih zakonih sedeti 32 let. Pri zaslišanju je Al Capone, kakor do sedaj še vedno, na dramatičen način dokazoval svojo nedolžnost. Najbolj izraziti samec Anglije je umrl. Mož, ki ni mogel nobeni ženi podariti svoje ljubezni, marveč je to ljubezen investiral tako, kakor kdo drugi investira svoj odvisni kapital, sir Tliomas Lipton, je bil najbolj popularen milijonar Velike Britanije. Nad 80 let je dosegel in ni izdal nobenega svojili načel, ostal jim je zvest in s tem sam sebi. V zadnjih letih je bil njegov edini ponos, da bi s svojo slavno tekmovalno jahto »Shamrock pridobil za Anglijo ameriški pokal. Pred 32 leti je prvič poskusil s svojim čolnom, ki ga je stal 30.000 funtov, da Nemški državni kancler dr. Briining z državnim tajnikom Piinderjem na poti k vladni seji, na kateri je bila sklenjena demisija celokupne vlade. tfnnrtfrlnti za nove n&mshe mimstve Funt in naša trgovina Ljubljana, 8. okt. 1931. Kriza angleškega funta jc poleg splošnih po- eledic važna za nas tudi s stališča trgovine z Anglijo. Kakor v drugih državah, je angleška trgovina i nami znatna. Ni pa Anglija edini odjemalec ali dobavitelj nam, oz. naših proizvodov, Na angleški trg nismo navezani Škodoval pa nam bo paclcc funta v toliko, da so naši izvozniki marsikdaj sklepali kupčije v angl. funtih tudi za druge države, smatrajoč funt za eno najstabilnejših valut na svetu, kar se je pa sedaj izkazalo za neresnično. Vendar ta navada ni bila zelo razširjena. V uvozni trgovini pa tudi funt ni igral tako velike vloge, kakor bi bilo pričakovati. Nala trgovina z Anglijo )c prav znatno, saj je Anglija meti odjemalci naših proizvodov na 10. mestu s vsoto 1014 milij. Din v 1. 1930. Najvažnejši proizvodi, ki gredo od nas v Anglijo, so naelednji: stavbni les smrekov in jelkin 22.2, hrastov stavbni les 17,5, kalcijev karbid 14.25, hrastov ekstrakt 12.7, bukov stavbni les5.9, zaklane gosi 4,4, zaklane kokoši 3.4, salonit 3.4, jesenov stavbni les 2 itd. Iz te liste je razvidno, da je šel predvaera v Anglijo naš les, ki bo gotovo prizadet e padcem funta. Anglija je uajvečji uvoznik lesa na svetu. Letos je Anglija v prvih 8 mesecih kupila lesa skoro za 5 milijard dinarjev. Poleg tega je treba vpoštevati, da so padli; tudi valute severnih držav, katerih izvoz v Anglijo je bil izredno znaten, in ee je njih konkurenčna zmožnost Evropski denarni lro razstavljenem sadju, ki bo enotno vloženo v zabojih ameriškega tipa, ki držo poprečno po 20 kg sadja. Na lo razstavo so prlpiišceim jabolka le ti-" sort, ki so pri nttb pripozaana kot namizno o iu ki so prišla tudi v trgovini do dobrega slo-____.. Vsa prireditev bo že po svoji vnanjosli napravila vtis skrbno vprizorjeue razstave, ki se bo vršila v paviljonu -G ', ki obsega skupaj za več vagonov jabolk in drugega sadja. h'at tobak :a Ceikoeloouiko. Kakor poročajo praški listi, jo prispela v Skoplje delegacija češkega tobačnega mondopola, da si na licu mesta ogleda produkcijske razmere v Južni Srbiji. Delegacija bo šla tudi v Grčijo. Na drugi strani pa smo culi, da je odpotoval v Prago dr. Gjuričič in da se pogaja s Čehi za prevzem večje količine našega tobaka letošnjega pridelka. ,'' n ij *.1." i • k, n« K ' v i i N ' 'Л j ,'V' ,1 m дл. >. i \tAc »-afc nc v 41 ј."»Л* • . ффг^ l»l \ ' v CE U.' л!" л k Л.'и».' ».'•» tf c,o bt.. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini I, N. Šoštariča, trgovca v Mariboru, Aleksandrova 13; rok 5. in 19. novembra, — Nadalje je uvedeno o imovini Ebrlich Karola, trgovca v lvaniži pri Pesnici: roka 7. in 12, novembra. Konkurz je razglašen o imovini Thiel Karola, trgovca v Mariboru; roki: 22. okt,, 31. okt, in 3, decembra 1931. Rekorden devizni promet na zagrebški borzi. Vkljub omejitvam deviznega prometa je bil v preteklem tednu: od 28. septembra do vključno 2. oktobra devizni promet na zagrebški borzi rekorden: znašal je 84.7 milij., v valutah pa 2.4 milij. (prejSnji teden v devizah 68.5, v valutah 2.5 milij.). — Istočasno je na belgrajski borzi znašal promet 30.5 (26.3), na ljubljanski pa 13.1 (17), V efektih jc bilo v Zagrebu prometa 4,4 (4.8), v Belgradu 7.0 (7.8), v Ljubljani pa 0.3 milij Din, Bantni polomi v Ameriki. Tudi v Ameriki vedno bolj čutijo svetovno gospodarsko krizo in zima bo huda pri milijonskem številu brezposelnih. Zato so razumljivi uapori predsednika Iloovcrja, ki je bil najbolj znan glasnik prosperltcte, dn so najde izhod i z sedanje gospodarske krize. Zelo značilno jo veliko število polomov. Po pravkar objavljenih podatkih jo od 1. septembra lani do 31. avgusta letos propadlo v Uniji 168S bank s približno 1300 milijoni dolarjev vlog. To pomeni za vlagatelje i/gubo nad 70 milijard dolarjev. JEorza Dne S. oktobra 1031. Denar V današnjem deviznem promelu so ostali tečaji v glavnem neizpremenjeni. London je bil nekoliko slabejši, dočim so sc učvrstili Amsterdam, Bruselj in Trsi. Promet je bil srednji in je bilo privatno blago zaključeno v devizi Trst, dojim io ostale devize dala Narodna banka. Ljubljana. Amsterdam 2258.00—2206.1-1, Bruselj 785.30—787.75, Curili 1098.45—1101,75, London 212 90—220.40, Ne\vyork Cck 5591.01—5008.01, Pa-riz 220.79—221.45, Praga 165.80-160.30, Trst 284.12 —290.12. Znorel). Amsterdam 2250.00—2263.14, Bruselj 785.89—7S775, London 212.96-213.78, Milan 284.12 —285.02, Ne\vyork kabel 5591.01—5008.01, ček 6(?02.01—5619.01, Pari/. 220.70-221.15, Praga 105.80 —166.36, Curih 1098.45—1101.75. — Sli pni promet brc/, kompenzacij 4 6 milij- Din. Curih. Belgrad n« nolirn. Pariz 20.10, London 10.50, Newyork 5'>9,67, Bruselj 71.15, Milan 26.15, Madrid 15.75, Amsterdam 205.50, Berlin 118 Stock-holm 118, Oslo 114, Kojieiihagen 111, Sofija 3.70, Praga 16.10, Varšava 57.10, IludiinpeŠta 00.025, Bukarešta 3 05, Atene, Carigrad in ilolsingbrs ne no-tirajo. Holgrad. Amsterdam 2258.00-220 U I, Bruselj 785.39—787.75, Curih 1008.15 — 1101.75, London 212.95—220,10. Newyork 5,101.01-5008.01, Pariz povečala. Če pa še pomislimo na sedanjo kampanjo, ki bo gotovo prjvedla do uvedbe carin, doslej je bil les namreč prost, potem nam je pričakovati hudega otežkočenja konkurenčne borbe na angleškem trgu. Tudi v naši uvozni trgovini igra Anglija važno vlogo. Kajti lani je k nam uvozila svojih izdelkov za 411.8 milij. Din, Vpoštevati je seveda -treba, da je prišlo prav za prav mnogo tega blaga iz drugih držav samo z .angleškim posredništvom, Med našimi uvozniki je Anglija na 5, mestu, Glavni proizvodi ki jih uvažamo iz Anglije, so sledeči: (v milijonih Din); premog 38.1, bombažna prediva, sirova od št, 12.—29 25.2, koks 22.5, ovčja volna 13.9, volnene tkanine od 300 do 500 g 13.8, pločevina s činom prevlečena 11.4, šivalni stroji 11, sirov bombaž 10.9, bombažna predivatf št. 12—29 beljena 9.5, volnene tkanine pod 300 g 8.8, barvane bombažne tkanino 8.6, bomb. prediva, bakrena galica, cin, loj, volna grebena na žamet, parobrodi, pnevmatike, kože, stroji in aparati, bombažne tkanine itd. Iz teh podatkov je razvidno, da je angleški uvoz k nam predvsem v proizvodih viaokorazvite angleško tekstilne industrije. Konkurenčni boj angleški industriji je deloma bil olajšan s padcem funta in je tako angleška industrija lahko trenutno izkoristila valutno maržo. Vprašanje pa je, kako bo v bodoče, ko sc bodo razmere zopet stabilizirale. 220.70-221.15, Praga 105 86-160.76, Trst 284.12-290.12. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje jo bila danes čvr-steiša. Opaža pa se, da so tečaji na belgrajski borzi vedno nekoliko višji kot v Zagrebu. Promet jo znatnejši Ie v dolarskih papirjih, dočiui je v domačih slabejši. Zagrebška borza beleži danos tale promet: 7% inv. pos. 25.000, vojna škoda 100 kom., 8% Bler pos. 4000 dol in 7% Bler. pos. 5000 dol. Na belgrajski borzi je pa znašal premet: vojna škoda promptna 580 kom., begi. obv. 40.000, 8% Bler. pos. 1000 dol, in 7% pos. Drž. hip. banke 40:X) dol. Na belgrajski borzi danes ni bilo zabeleženih nobenih tečajev za terminsko škodo, kar je zelo redek pojav. Na ljubljanski borzi jc bila zaključena po ne-izpremenjonem tečaju Ljublj. kred. banka. V Zagrebu so bančni papirji ostali v glavnem neizpremenjeni. Ljublj. Icred., Jugo, Praštediona in Srb-sku banka beležijo zaključke po ncizpromonieuih tečajih. Poljobanka so je učvrstila na -17. Med indu-strljekimi papirji so bile v Ljubljani zaključene Vevče po neizpremenjenem tečaju 110 kakor ludi v Zagrebu. Nadalje jo bil zaključen Slaveks, ki je popustil na 20. Osješka Šečeranu je ostala lieizprc-menjena in jc bila zaključena po 160. Ljubljana. 8% Blor. pos. »i bl., 7% Bler. pos. 55 bl., Celjska 150 dem., Lj. kred. zaklj. 115, Kred. zavod i!)5 den., Vevče zaklj. 110, Stavbna 40 den.. Ruše 125 den. 'Zagreb. Drž. pop.: 7% Inv. pos. 08—06 (65), agrarjl 40 bl., vojna škoda ar. 299 bl., k asa 298 bl. (298), 12. 805—315, 8% Bler. pos. ar 57—58 ( 58), kaea 57—58 (57.50), 7% Bler. pos. M-50 (54, 60). 7c/o pos. Drž. lup. banke 61—70, (>% begi. obv. 48.50 —46. Bančno deluicc: Hrvatska 50 den., Poljo 46— 47 (47), Kreditna 121-126, Union 185 bl., Jugo 07 —68 (67), Lj. kred. 115—118 (115), Medjuuarodna 68 bl.. Obrtna 36 den., Prašledioua 957.50—065 (957.50), Srbska 187-1.48 (187), Zemaljskn 110-—113. Industrijske delnice: Slaveks 20—25 (201, Slavonija 200 bl., Danica 00 bl., Plvaru Sar. 190 hI., Dra\a 185 den., šečeiana Osjek 100—170 (160), Brod. vag. 55 bl., Vevčo 110—115 (110), llugimca 200 bl., Oceanla 190 bl.. Jadi'. plov. 110 bl., Trbo-veljska 190—200. Belgrad. Narodna banka 5800—6ooo, 7"« Inv. pos. 65—60.50, agrarji 88 b|„ vojna škoda 800—303 (802, 300), 6% begi. obv. zaklj. 15.50, 8',. Bler. pos. zaklj. 58, 7% Bler. pos. 58 - 55, 7'. pos. hr?.. hip. banke /.nkij. 62. Žitni trg Položaj na žitnem trgu je ostal /.a pšenico ne-izpremenjen In st> v veljavi oktoberske cene. Koruza je nekoliko čvrstejša in je bila danes imenovana za umetno sušeno bla;;o cena 87.50 nakladalna postaja. Splošna tendenca je za olrobo v Vojvodini čvrsta, docim je pri nas ostala neizpremenjena. V Vojvodini notirajo debeloiši otrobi 115 franko nakladalna postaja, pri nas pa slanejo debeli od 160 do 105, drobni pa od 135 do 140. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet srednji. Pšenica dec. 9.75, zaklj. 9.81—9.87, m ure o 10.75— 11, zalUj. 10.98—11, rž marec, 1000—11.05, zaklj. 11.02—11.03, koruza maj 12.75-12,00, zaklj. 12.U0 —12.95. Hmelj Niirnberg, 8. okl. tg. Danes je bilo pripeljanih 100 bal, prodanih pa 40 bal hmelju, in sicer samo srednjega liallerlauskega hmelja po cenah 45 do 50 mark. Veliko povpraševanja je bilo ludi po gorskem hmelju, katerega pa nihče- ni pripeljal. Za inozemski hmelj nI bilo kupčije. Razpoloženje zelo mirno. Les Položaj ua slovenskem lesnem Irgu poslaju od dne do dne bolj kritičen. Denarne ležkočo v zadnjih dneh so to stanjo še poostrile. Producenl hoče prodali proti gotovini svoje lesno proizvode, četudi veliko pod ceno, kamo da si p riba vi likviden denar. Toda vse njegove žrtve nimajo uspeha, ker je kupec ravno tako v slabem denarnem položaju. Z ozirom na bližajočo se zimo postaja položaj čim dalje bolj kočljiv. Kar se tičo samega trgovanja posameznih vrst lesa, jo bukovimi parjena in nepai-jena, obrobljena hi neobrobljena, posobuo pa tu. sloni še najbolj v povpraševanju. — Drva so v zadnjem času vsled Irenolno vladajočih neprilik nekoliko zaostala, lo pa predvsem radi lega, ker so bila do sedaj prodana v Italijanski liri. Na manjši odjem vpliva pa v dobrsui meri ludi lepo vreme. V jelovini je povpraševanje za deske, namenjene za Sredozemsko morje, ler je ra 11 tega v produkciji sploh opažati, da so jc začelo izdelovati blago po želji kupca, kar je zelo razveseljivo dejstvo. Tudi v traniih je produkcija glede kvalitete odnosno izdelave veliko na boljo napredovala, glede množine pa je zaostala, kar bo pa zojk.'! spotidadi zelo po-voljno vplivalo na ceno. — Splošno je opažali, da je več industrij prenehalo z obratom ler jo bodočnost negotova. Centrnlnn organizacija proizvajanja in prodaja bi bila v dosedanji dobi e.liua rešitev. (.Trgovski liste.) Uspeh naših atleiov (Od našega posebnega dopisnika.) Atene. 4. oktobra. Dol^o in težko pričakovani dan jc končno le prišel. Zivžav prejšnjega dne se je polegel, kljub današnjemu nastopu, šele pozno v noč. Časnikarji raznih časopisov iz Aten nas nikakor niso mogli zapustiti. Intervjuvali so razne naše zvezde skoraj do nezavesti. Bilo ni ravno lahko, nekateri smo potrebovali po dva tolmača, enega našega utleta, l;i je prestavljal na nemško iu drugega grškega, ki je iz nemščine potem povedal v grščini. Toda z dobro voljo je šlo vse. Kakšno poročilo je pa po; tem izšlo v atenskih časopisih, pa ne vem. kajti kljub temu, da sem dobil marsikatero »fajfo v grščini, mi ni nič pomagalo. Moderni Orki so vse nekaj drugega, kakor so pa -bili stari Heleni. Po lepi in solnčni soboti nas je nedeljsko smo ostali tam, kjer smo bili lani. Najbolj smo bili razočarani v teku 10.000 m. Šporn je izgubil še lisio ločko. ki nam jo je lani pridobil. Zmagal je Grk Nanos, Šporn je pa osmi. Nič ne de, mogoče bo boljši v maratonu. Zato je bilo pa navdušenje naše maloštevilne kolonije tem večje po točki 4 krat 400 m. Naš prvi tekač je bil Madjarevič, ki je dobil 3 metre naskoka. Tudi drugi tekač Nikhazi se jc dobro držal. Slaba predaja in Skok, ki je tekel kot tretji, izgubi težko pridobljene 3 metre naskoka radi slabe predaje. Izgleda, da je štafeta izgubljena. Toda fufan kol zadnji na jutro malo razočaralo. Držalo se jc prccei kislo iu ni bilo nič kaj podobno svečanemu razpoloženju Aten. Vsak trenutek smo iiričakovali, da se bo vlilo. Kot nalašč je Jupiter Pluvius jiočakal otvoritve balkanskih iger. Stadion, v katerem je prostora za okoli 60.000 tisoč gledalcev , jc bil zlasti na vzhodni strani celo uro pred pričetkom, ki je bil določen na pol štirih, zaseden. Predno so se pa igre pričele, je bilo v Stadionu zbranih najmanj 70.000 gledalcev. Kolegi so pa pravili ceio, da 80.000 gledalcev! Pa pri takem številu za par lisoč gor ali dol!... Deset tisoči so pričakovali Venizelosa in ministrskega predsednika turške vlade na ulicah k Stadionu. Visokim državnim funkcijonarjem je narod priredil veličastne manifestacije. Atene kaj takega še niso videle. V otvoritvenem govoru je tudi Veuizelos poudaril, kako važen je prav šport za zbližanje narodov. Najbolj zgovoren dokaz je prisotnost turških ministrov pri športnih igrali. Dva sovražna naroda je združila športna ideja. Predsednik grške republike je izrazil željo, naj bi bila mladina najboljši porok, da bo enkrat složen tudi Balkan! Stadion je bil podoben razburkanemu inorju, tako navdušenje je vladalo, ko je imel Veuizelos svoj otvoritveni govor. Šele godba, ki je zaigrala himne vseh sodelujočih držav, je prekinila vihar navdušenja. Ravno v trenutku, ko je javil Venize-los, da otvarja balkanske igre, je pričelo na lahko pršiti. Beli marmorni Sladion je postal naenkrat črn od razpetih dežnikov. Toda to ni molilo svečanega razpoloženja. Naravnost grobna tišina je zavladala, ko je piščalka starterja Nikolaidisa poklicala na start atlete za progo 100 m. Dve skupini po pet tekmovalcev. V vsaki po en Jugoslovan .Oba naša atleta sta prišla v finale, favoriti Turki pa so izpadli. Velika nervoznost za finale!... Prvi start neveljaven, pokvaril je Novakovič. Drugi pravilen iu prvi je na cilju Lembru, pred ciljem pa prehili Skoka še Vanvacas, Naši imajo 3. in 4. mesto ( pet točk, lani pa samo eno). Nato metanje krogle, Favorit je bil Fritz (Romunija), ki je tudi dosegel prvo mesto takoj s prvini metom (14:10 m), dr. Narančič pa drugo s 14 m. Toda tudi Spaliič jc še tu in ta zasede 4. mesto z meloni 13:02 in. Zopet šest točk, trikrat toliko kol lani! Tekma-800 m zopet sijajen nastop naših, Tučana iu Nikhazija. Georgakopulosu, favoritu grškega moštva, je uspelo šele v zadnjih metrih prehiteti Tučana! Tucan je vodil od vsega početka, za njiin pa Nikhazi, ki je celo prehitel Tučana na višini 050 m. S silnim finisem je pa zmagal Geor-gakopulos v času 2:00:2 min. Nam ie pripadlo drugo in tretje mesto. Zopet napredek. Turki, ki so zopet veljali kot favoriti, so ponovno razočarali svoje prijatelje. Skakanje v višino! Konkurenca ostrejša, kakor smo jo pričakovali, borba jc trajala dve uri, dokler niso šli kot prvi Papanicolau, drugo mesto končno Haydar (Turčija), šele na tretjem mestu Buratovič, Martini ie izpadel. V fej točki višini 300 metrov dohiti Zografakisa in doseže zmago. Zmagali smo v času 3:33.6. Na zmagoslavnem drogu se dvigne jugoslovanska zastava, godba na zaigra našo himno. Veliko navdušenje naše kolonije pozdravi la krasen in nepričakovan uspeh. Rezultat prvega dneva je: Grki 34, Jugoslovani 26, Romuni 10. Bolgari in Turki pa po 7 točk. Tako je končal ta prvi in najpomembnejši dan balkanske olimpijade. (Med tem so pa zmagali že tudi naši igralci lenisu in, ako naštejemo iočke, ki so jih pridobili lahkoatleti in igralci lenisa, so si Jugoslovani na tretji balkanski olimpijadi pribo borili prvo mesto. Op. ur.) Po vtisih, ki sem jih dobil danes po končanem tekmovanju, je gotovo, da kaj takega, kot so priredili Grki, ni mogoče v nobenem drugem mestu v Evropi. Športna vzgoja starih Helenov je še danes v Grkih! Izredni občni zbor T. K. Skala«, podr. Jesenice se bo vršil v nedeljo, dne II. t. m. v prostorih Kazine, Lukinanov trg, točno ob pol 10 dopoldne. Dnevni red: 1. Poročilo o tekočem poslovanju. 2. Volitve. 3. Slučajnosti. — Apeliramo na vse članstvo, da sc občnega zbora, ki je izredne važnosti, zanesljivo in točno udeleži. IVI ili joni iu milijoni ljudi uporabljajo že nad trideset let po »podaj navedenih navodilih Leviolientol Droldienho in blagoslovila n|en neprecenljiv čudežni uClneh Pri revmntiimn. trganju, fft asu: boleča mestu vdrgniti. Pri zobobolu: dlosno vdrgnit in ustno dupliuo izpirati, grgrati. Pri glavobolu, iieivoziiosti, pomanjkanju spanja: čelo in ce-la tolo vdrgniti, ler vzeti zvečei prod počitkom mlačno kopel i dodati coni Levje Mcutol-l)r»i-djenke. Pri utrujeuobti: masirati en-lotno telo. Pri želodčnih boleznih: 10 kapljic na košček sladkorja. ■ Pri iipadauju las in prhnjut masaža glave. Kot zobna voda itd. Pri potenju podpazdnho, nogi rok a i celotnega telesu naj se poteč' deli zjutraj in zvečer iz-mivaijo. Levja-Mentol Droidtenka je prava samo v tu odtisnjeni In plombirani ORIGINALNI STEKLENICI Zahtevajte izrecno Levjo-Meritol Droždjenko ter odločno zavrnite vsako nadomestilo. Levin-Merilol-Droždjenko so dobi v vsaki drogerijl, lekarni In boljši trgovini po 10'—, 26'— in 52'— Din. Pazite se pred po-naredbamL Centralni biro: LAVLJA MKNTOL-DROŽDJKNKA Ze^rch, Marulieov trg 5. — Telefon; 78-53 Radio Programi Hadio-Liubliana t Petek, 9, oktobra: 11,30 Šolski radio: U\od v praktične vaje o pravilni izgovarjavi slovenščine. — 12.15 Plošče. — 13.00 Ča*. plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Gdč. llumck O vegeterijanski prehrani. — 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. — 19,30 Kneževič: Moralna moč sokolstva. — 30.00 Dr. O. Reja: Vepon na Ml. Blanc. — 20.30 Preno« iz Belgrada. — 22.30 Čas, vesti. Sobota, dne JO. oktobra: 12.15 Plošče. — 12.15 Dnevne vesti. — 18.00 Cas, plošče. — 17.80 Salonski kvintet. — 1H.80 B. llro\at: Poslanstvo kulturnega filma. — 19.00 Ga. Orlhaber: Angleščina. 19.80 I togo Pleniear: Hali. — 20.IH) Spoznavanje blaga v specerijski in manufakturui stroki. — 20,80 Sušaški večer — Prenos s Sušaka s sodelovanjem pevskega društva .leka. (govora uiesl. župana it) župnika). — 22.00 Poročila. — 22.15 Salon, kvinlel. Drugi programi t Sobota, 10. oktobra-. Belgrad: 12.05 Radio orkester. 16.00 Koncert. 17.00 Narodne pesmi. 17.!ta. — Bud a pest: 12.05 Kvartet. 17.25 Balalajke. 18.45 Poljudne pesmi. 10,80 Turandot«-, opora. -Ciganska glasba. — Dunaj: 18.10 Opoldanski koncert. 10.80 Ifokcko glasba. 20.80 »Grof Lazembur-ški«, opereta. 28.oo Plošče. — Milan: 11.18 Pe•» PETAR VRSALOVIĆ, p. Selca, otok Brač. lionene rrooine in drnKH krmila nndi na trene t Velelrfovina žita in moke. A. VOLK, LJUBLJANA Renlieva cesta 24. Holandske gomolje hiacint, tulipanov itd, v 130 vrstah po imenih nudi Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska c. 5. Sode za namakanje sadja, za mošt in vino kislo zelje in repo, kakor druge pridelke, iz trdega lesa, ca. 200 I vsebine, kupite v vsaki množini in najugodneje pri tvrdki Juliji Zupan, Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. Sveže in suhe gobe kupujem stalno vsake množino Zahtevajte pojasnila. Namizna jabolha prvovrstna, razpošiljam po najnižji ceni. — Peter Setina. Radeče — Zidani most. Mreže za postelje izdeluie najceneje in najbolje samo tvrdka Šimen Sablatnik, Jesenice-Fuži-ne. Sprejema tudi popravila. Sigurna naložba denarja Izredna prilika Kmetija, ležeča v bregovitem kraju, pa zelo dobičkanosna, tričetrt ure hoda oddaljena od državne ceste pri Dravogradu, v izmeri 28 ha, 42 a, 46 nr, od tega 16 ha, 73 a, 60 mJ dobro zaraščenega gozda, s stanovanjem in gospodar, poslopji, naprodaj za ceno 150.000 dinarjev. Kupnino sprejme lahko za solven. kupca kak denarni zavod. — Ponudbe pod »Takojšnja odločitev« 11.909 na upravo lista. V globoki žalosti naznanjamo, da je naš dobri oče in soprog, gospod Kurnik Anton žel. nadsprevodnik v pokoju dne 7. t. m. ob 22, previden s tolažili sv. vere, v 82. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v petek 9. t. m. ob 14 popoldne izpred hiše žalosti v Pražakovi ulici št. 3 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana dne 8, oktobra 1931. Kurnik Marija, soproga. Kurnik Anton, šef računovodstva pri drž. rudniku Velenje, Kurnik France, učitelj, Šoštanj, sinova z rodbinama. Beli zobje olepšajo vsnk obraz Cesto žo zadostuje samo enkratno čiščenje г prijetno osvežujočo Clilorodont-pasto, dn so doseže lep sijaj slono-vino. Poskusite najprej z malo tubo za Din 8,— Velika tuba Din 13,— Dobiva se povsod. Proda se dobro uvedeno kamnoseštvo v Zagrebu radi smrtnega slučaja. Ista je na/moderneje urejena ter ima na/nove/še stroje, vsied česar brez konkurence v Zagrebu. Pobližie: Klesarifa V. Brezak, Zagreb Ilica broj 159 Pokrivala za konje ij vozove izdeluje na|-cvueie in iz najboljšega blaga Alojz Grilc, izde-lovanie nepremočljivih pokrival za vozove in konje, Novo mesto. Mit ho raiahar • Liubljana . Slomškova ulica tt. II lelet. štev. 2У47. V neizmerni žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog in oče, gospod IVAN RATHEV posestnik, gostilničar in pekovski mojster ter podnačelnik gostilničarske zadruge v Sevnici dne 6. oktobra ob 23 po dolgi, mučni bolezni, v 64. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek 9. oktobra ob 9 dopoldne izpred hiše žalosti na pokopališče Sv. Peter v Rajhenburgu. V Rajhenburgu, dne 8. oktobra 1931. Žalostna soproga MARIJA ter hčerki MIMICA in IVANKA. f r \ ZAHVALA. Vsem, ki so nam ob priliki smrti našega dragega in skrbnega soproga, očeta in starega očeta, gospoda MIHO ČOPA izkazali toliko sočutja, spoštovanja in prijateljstva, izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Marčiču za njegovo nadvse požrtvovalno skrb in nego za časa bolezni, vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam pomagali lajšati zadnje ure dragega pokojnika, dalje preč. gg, dr. Žerjavu, Demšarju, Križmanu in Sodji za spremstvo na zadnji poti, gosp. Jakobu Janu za pretresljiv nagrobni govor, vsem darovateljem vencev, prostov. gasil, društvu in sploh vsem, ki so nam s svojo obilno udeležbo pri pogrebu izrazili svoje sočutje nad izgubo, ki nas je zadela. Blejska Dobrava, dne 7. oktobra 1931. ŽALUJOČA ČOPOVA RODBINA. »t tOc sj? £oS O N liSSišg J 2so ® Ipi^ ■Sf S - * S Si g®5« 5 . I a= 5 -I I C I ž — ' i s S г h-SM ' СЧ -f — -s* КУ. W M v "N -r JX 'Ћ * ? - & — > e ^ •n i C > : a m ^ ч S C ' e J: X * "" S "7> ■=. U CJ — ."S — = S - Л T ->fl S ' . JeC i Sa - «•■8 N s s S * ■ S« 0 1 I Dr. Joža Lovrenčič: Anali izumrlega naroda Roman iz drugega stoletja pr. Kr. Ob jezeru se vzpenja nad bobneče šumečimi deveterimi vreli sveti gaj. Mogočni hrasti rastejo v njem in sredi med njimi, ki so se v brstju, zeleni ogromna lipa in pod njo se dvigajo trije žrtveniki. Srednji je največji; na njem žrtvujejo Belenu, bogu solnca in vseh sokov, ki dajejo življenje; z levega sprejema žrtve Heso, bog boja, z desnega pa Tevtat, ki ščiti trgovce in kupce. Pisana tisočglava množica je pustila svoje blago ob obali in se strnila in nagnetla v gaju in okoli jezera. Možje in mladci, vsi ožgani v obraz, vitki in visoki in mišičasti, oblečeni v kože, so s prodirnimi, žarovitimi očmi gledali v gaj, ki so ga napolnile ženske v belih platnenih in volnenih oblekah. Vse je bilo svečano in je čakalo, kdaj pristopi veliki žrec in zaprosi Belena milosti in mu priporoči narod. Šepetaje je šla beseda med vrstami in v množici je postala glasna kakor šum valov, ki so se spodaj zaganjali ob skalo. Kazali so si žreca Seka, visokoraslega starca z valujočo belo brado, ki jc temno kakor videč gledal z globoko udrtimi očmi pod visokim čelom, polnim brazd, katero so obkrožali ko sneg beli kodri in mu padali na rama in zatilje. »Kar pomnim, je enaki« »Vsako leto bolj čvrst je, reci!« »Belen, ki mu služi, ga varujel« »Sama modrost ga je!« »In izkušnja!« »S samim Belenom govori kakor jaz s teboj!« »Kralj Karnov je star, a ga je še on vzgojil!« »Joj!« Tako je šlo med množico in ko so se načudili Selcu, so motrili karnskega kralja Prona, kateremu so tudi že leta posrebrila lasi in brado, in potem so se navduševali za mladega kralja Istrov Epula, ki ga je bila sama moč in sila. Žrec Seko, ki dolga, dolga leta žrtvuje in služi Belenu kot najvišji svečenik Karnov na Silikanskem jezeru onstran Karusadija, je pristopil k srednjemu žrtveniku, na katerem je ležal bel konj slovite karn-ske pasme, in ž njim sta bila kralja Prono in Epulo. Prono je obstal na desni, Epulo na levi. Šum med množico se je polegel. Vsi so gledali proti Belenovemu žrtveniku. Mir pričakovanja. Žrec je razprostrl roki — boli sta bili in kakor prosojni — in z mogočnim glasom, ki je odmeval, ko da prihaja iz zemlje, je zaklical: »Belen, Belen, naš veliki bog, bodi nam dober, daj nam svojega ognja, prosimo te: povžij, povžij žrtev, ki ti jo narod nudi, časteč te! ...« Svečano je izzvenela prošnja in množico je prevzela; nemo je strmela v žrtvenik, da bi videla, ali jim je Belen še dober in naklonjen. Prono je pristopil k žrecu in mu izročil kremen; pristopil je še Epulo in mu dal jeklo — in Seko sc jc nagnil k žrtveniku in vkresal v gobo pod dračjem iskro in goba je zatlela. Žrec je dvignil roke in pel hvalo: Belen, Belen, naš veliki bog, hvala (i, uslišal si naš klic in prišel si s prvo iskro!« Množica je ponovila žrečev klic in kakor bi za-grmelo, je šlo v gaj in jc mogočno odmevalo od ka-rusadijskih peči: »Belen, Belen, naš veliki bog, hvala ti!« Dračje se je vnelo, plamen je švignil v smolnata polena, objel cvrče žrtev in sc dvigal preko nje skozi modri dim v belili zubljih, ki so se poganjali, kakor bi hoteli doseči lipo, skozi katero je zavel lahek veter od morja in je zašepetalo v nji mlado, nežno listje pritajeno in skrivnostno, da bi mislil, Belen se javlja... Vnovič jc žrec dvignil in razprostrl roke in prosil z globokim glasom, ki jc tajnostno polnil sveti gaj: »Belen, Belen, bodi nam dober, naši zemlji, Belen, daj življenja, čuj nad našimi družinami! Dcci, da raste, bodi dober, mladenkam — ljubezni ne odklanjaj mladcem, da bodo silni, bodi dober, može ohrani v njihovem junaštvu, ženam daj še življenja za red naš in starce nam ohrani v svet in mero — Belen, Belen, bodi nam dober!« »Belen, Belen, bodi nam dober!« je ponovil narod in ko je prošnja izzvenela, je žrec prižgal ob Bele-novem žrtveniku dve plamenici in je dal eno kralju Pronu, drugo kralju I5pulu. Prono se je obrnil na desno in je vtaknil plamenico v dračje na Tevtatovem žrtveniku, kjer je ležala v žrtev lepa lisica, Epulo je pa stopil na levo k Hesovemu žrtveniku, na katerem je čakal črnosiv volk, da ga objamejo plameni. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Oa. Izdajatell: Ivan lUknvnn- Urednik: Frane Krem žar.