T »e». 67 (Posamezna številka 6 vinarjev.) IT Trstu, v torek 12. mirca IMS (M XLIII. vtak dan ziutral. tudi ob nedeljah in pravnikih. — Uredništvo: uEf 20. L nadstr. Dcpi3inaj5e^.j.o Vj»fru»:ifoisma se ne sprejemajo, rokooisi se ne vTacaja "l^ij "in N«F\£K Itefan šodina. - Lastnik konsoTCij listt fdinosti". - Tisk tiskarne , Edinosti % vpisane zadruge 2 omejenbti porottvcm^ -Trstu, ulica sv. FrsnčiSka Asišk^a £t 20 - Telefon Si. 11-57. — Naročnina zr.aSa: Za telo leto K 31-20,pol leto K oesece K — naruciiiod « r —« . » -a.cn 7-80, za nedeljsko Izdajo m celo leto K 6*20. pol leta K 3*eo EDINOST Posamezne številke po 8 vin., zastarele 10 vin Oglas? s? račun*;) • n;IHm«ii% * širok ost i ene kolon«. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov t., .o 10 vini osmrtnice, zahvale, poslanice, vabil«, oglad denarnih zsvodov v >0 vin: ocr'aii v tekstu H sta do pet vrst K 20,—; vsaka na daljna vrsti K 2.— .Man u6 . - ^ I____J. n.lm.nt M on _______—„ Inc^rslnl ruUatek s^nitejala v'uLsv! Frančiška As. St. 20. Po*nobranitaffri'frsčun »41.633. ZVEZNA ARHADUA POROČILA. AVSTRIJSKO. DLNAJ. II. (K«r.) Uradno se razsipa: Na prosi Zutertaka—Odesa so bile zopet prtiit*- se sovražne tolpe. Na italijanski fronti je mestoma večidel topovski »gen J. Načelnik generalnega štaoa. NEMŠKO. BEROLIN, 11. (Kor.) Veliki slavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Topovsko in mlaov-!>ko delovanje je oživelo zvečer na več krajih. Zi-vabno poizvedovalno delovanje se jc nadaljevalo. Lastni oddelki so prodrli na več točkah Handrske ironte, v okolišu Armentleresa In na zapadnem bregu Može v sovražne postojanke in privedli s j^eboi več ujetnikov in strojnic. Pil neki nemški akciji severovzhodno Reiinsa |e zopet delovala v zadnjem času že ponovno opažena opazovalnica Francozov na katedrali v Reimsu. Stotnik Tut-s.hck in poročnik Wusihofi sta izvojevala 37., nad-poročnlk Bethge 20, letalsko zmago. Vzhod. Sovražne tolpe severovzhodno Kijeva in pri Pasdjelu ro bile razpršene. Na drugUi bojiščih ntČ novesa. ULROLIN, II. (Kor.) (Večerno poročilo.) Na bojiščih nič novega. Prvi generalni kvarlirmojster pl. Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 9. (Kor.) Po topovski pripravi Je neki nemški napadni oddelek prodrl v sovražne jarke v kulenu Čeme, severovzhodno Rapeša. In privede! s seboj več francoskih Jijeinikov in 2 strojnici. Ta napad Je Izzval živahno topovsko streljanje na obeh straneh. Zapadno Makova so pregnale naše čete neki francoski oddelek. MoČaa angleška patrulja. ki ?e Jc ob Izlivu Strume skušala približati ni'širo postojankam. Jc bila krvavo odbita. TURSKO. CARIGRAD, 10. (Kor.) Glavni sta« poroča: Palestinska ironta: Dne 9. marca je iladalo skoro r.r vsej fronti živahno bojno delovanje, ki je dovedfo deloma do srditih bojev. V okolišu Ei Kaira, Be.-Rime In Neba! Safeba Je prišlo do bojev v snr-?d-jijem ozemlju, tekom katerih so se naši oddelki nr ukaz, bojujoč se, izognili resnim bojem. Daljo vzhodno so bili že v pretekli noči poizvedovala* siiOni odbiti v boju z ročnimi granatami. Zgodaj zjutraj se je pričelo močno sovražno topovsko streljanje na velikem delu fronte, ki mu je kmalu sledil napad. Sledeč v glavno postojanko umakni v šl m se sprednjim oddelkom, Je zasedel sovraž-aik KatravanI, Ataro iu Sllvad. Severno Jabruda so bili Izvršeni močni napadi sovražnika preko Burdš Berdavlla. Bili so vsi odbiti s težkimi Izgu-bami sovražulka. Glavni sovražni napad je bil izvršen na višino postojanko Teli Asre. Šestkrat je menjala ta postojanka v srditih bojih lastnika. Končno je ostala po junaški brarabl v naših rokah. Na levem krilu naše zapadne jordansko ironte so se vršili že ponoči patruljni boji. pri katerih smo ujeli enega častnika, enega podčastnika In 6 mož. Zjutraj Izvršeni sovražni napadi so bili vsi Izgn-bonosno odbiti. Vse postojanke so ostale v naših rokah. Tekom dneva živahno letalsko delovauje. — Na drugih frontah nič posebnega. Pri prediranju i»rotl Erzerumu so bili naši sprednji oddelki za-nadno llldže napadeni od Armeneev, ki so LIH z bhkoto Izgubonusno odbiti. — Uporniki v Hedžasu so doživeli občuten poraz, Po4em ko so bili že 6. i. m. poraženi pri Tnvane, so blH včeraj s težkimi i/gnbnznl pognani dalle prot* j^gn v smeri Sobak*. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 10. marca. — Od Stelvija do Brente zmeren topovski boj in živahno patruljno delovanje. Sovražni oddelki pri Monte Covedalc in smučarji na Ta-nabu so bih pognani v beg. V dolini Posine so naše čete drzno nadlegovale sovražne postojanke in prisilile sovražne patrulje, da so se umaknile. Od Brente do morja od časa do časa manje srdito topovsko streljanje. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 11. (Kor.) Naši podvodniki so potopili krog Anglije zopet 18.000 ton. STOCKHOLM, 10. (Kor.) ^Aftonbladet« poroča: Ne!:a iz 9 vojnih ladij obstoječa eskadra Je šla v četrtek mimo Bcrgena. V petek je prispelo močno brodovje torpedovk pred Sognford. Narodnost es-ladre tli navedena. olajša mobilizacij:?, in koncentracija vseh romunskih bojnih slL Ta ofenziva se prične 20. avgusta 1916. Romunske hi ruske četa obdtž« v principu svoja lastna poveljstva, ločene operativne pase in popolno neodvisnost pri izvedbi lastnih operacij. Demarkacijska črta med obema, armadama gre od Dornevatre preko Bistrice in dolin rek Sajo in Sa-moša v Debrečin. Romunske operacijo bodo Imele za glavni cilj prodiranje skozi Sedmograško v Budimpešto, v kolikor bo dopuščal to položaj južno Donave. Iz ruskih tajnih dokumentov. Rusko - romanska pogodba. DUNAJ, 10. (Kor.) Ruski tajni dokumenti, ki jih objavlja seda) ruska vlada v posebnih zvezkih, \sebujcjo v zvezku 3 rusko - romunsko vojaško pogodbo iz I. 1916, ki se glasi: V dopolnitev zvezne pogodbe z dne 17. avgusta '916 med Rusijo, Francijo, Britanijo in Romunijo e zavezuje Romunija, da vpokliče vse svoje pomorske in kopne sile in da napade Avstro-Ogrsko do 28. avgusta 1916 (8 dni po solunski ofenzivi. Ofenziva romunske armade naj se prične na dan vojne napovedi. Od trenotka podpisa predležeče pogodbe in tekom mobilizacije in koncentracije romunske armade, inora razvijati ruska armada na vsej avstrijski fronti v svrho zasiguranja romunskih operacij čim energičnejše delovanje. Od 25. avgusta 1916 dalje naj rusko brodovje varuje pristanišče v Konstanci in prepreči vsako izkrcanje sovražnih čet na romunski obali in v ustju Donave. Romunija priznava s svoje strani ruskemu bro-Jovju pravico, da se poslužuje Konstance kOt voj-r.o pristanišče in da ukrene primerne odredbe proti ovražnlm podvodnikom. Ruske vojne ladje, ki se poslužujejo Donave v zaščito svojih operacij ali tudi za podpiranje romunske armade in romunskega brodovia, so podrejene romunskemu vrhovnemu poveljstvu in morajo operirati na tej icki skupno z romunskimi monitorji. Rusija se zavezuje, da odpošlje tekom mobiliziranja romunske armade dve pehotni in eno konjeniško divizijo v Dobrud-žo v svrho skupnega gibanja proti romunski armadi. Ententne vlasti se zavezujejo, da prično odločilno ofenzivo pri Solunu vsaj 8 dni pred pričet-kom romunskega vojaškega delovanja, da se tako Nov letalski napad aa Pariz. BEROLIN, 11. (Kor.) WoIffov urad poroča: Kljub zadnjemu kazenskemu napadu na mesto Pariz so sovražni letalci vnovič napadli mirna nemška mesta daleč za bojnim pasom. Zagrošena kazen Je bila izvršena predvčerajšnjem ponoči. Mesto Pariz je bilo zopet cilj naših povračilnih odredb. Odgovarjajo zločinskemu zadržanju naših nasprotnikov je bil napad izveden še z večjo silo in močjo, kakor prvi. Skupno je bilo zmetanih na Pariz 2700 kg bomb. Nemška proteslna nota proti koniinlranju nemških Baltov. ^ BEROLIN, 11. (Kor.) Nemška vlada je dne 8. t. m. brezžičnim potom opozori^ rusko vlado na to, da je bilo 450 Baltov iz Jurjeva (Dorpata) in Re-vala in 130 Baliov iz drugih livonskih mest odvedenih v svrho vrepeljave v Sibiriji. Prevoz je bil izvršen v živinskih vozovih s certifikati zavoda Smolni. Nemška vlada je protestirala proti tej odredbi in zahtevala takojšnji povratek konfiniran-cev. Prisediiik iiiuiskcga komisarja za vnanje stvari v Petrogradu je na to odgovoril imenom ruske vlade, da je že uklonjeno vse potrebno, da se do-tičniki vrnejo \ domovino. Nemški iiuskl ia ukrajinski poslanik. BEROLIN, 11. (Kor.) Kakor poroča »Nordaeut-sche Allgemcine Zeitutig«, odpotuje dar.es za Finsko Imenovani poslanik, baron Bruck, na Finsko. Za začasnega zastop::=ka pri ukrajinski vladi imenovani poslanik izven službe, baron Stumm, odpotuje danes v Kijev. Vprašaje finske dinastije. BEROLIN, 11. (Kor.) Vesti, da je princ Oskar pruski dclcleii za vladarja Finske, so popolnoma izmišljene. Za združene Karelije s Finsko. STOCKHOLM, 10. (Kor.) Odposlanstvo iz Karelije se jc podale v Vazo, da predloži prošnjo za združenje Karelije s Finsko. Francija odklonila Kamen jeva kot ruskega poslanika. KRISTIJ ANIJA, 11. (Kor.) Kakor poročajo listi, je prispel včeraj Kamenjev na povratku Iz Anglije v Bergen, ker mu Je francoska vlada zabranila vstop na francoska tla, kjer naj bi zastopal vlado boljše viko v. T Letalec Bolcke padeL BEROLIN, 11. (Kor.) Letalski nadporočnik Bolcke je v letalskem boju padel. Novo nemško volno posojilo. BEROLIN. 11. (Kor.) Rajhstagu je bila predložena resolucija o zakonskem načrtu glede novega 15 miltjardnega posojila. General Danglis — geaeratlssliaus grške armade. ATENE. 10. (Kor.) Agence Havas javlja: Vojaški pobktščenec generala Danglisa je naznanil, da je kralj izročit vrhovno poveljstvo nad grško armado generalu Danglisu. Generalissimus je izrazil prepričanje, da bo grška armada vnovič zmagovita skupno z velikimi zavezniki, ki se bojujejo za pravico, svobodo in človečanstvo. Ameriški vojcJ minister v Franciji. PARIZ, 10. (Kor.) Vojni minister Združenih držav v Baker je pnspel danes s štabom, obstoječim iz 7 oficirjev, na krovu neke ameriške oklopne križarke v neko francosko pristanišče. Jutri se sestane v Parizu s predsednikom Poincaretem in ministrskim predsednikom Clcmenceaujem. Gradnja ladU v Ameriki WASHINGTON, 10. (Kor.) Reuterjev urad po-reča: Meseca februarja je bilo zgrajenih 17 ladij, skupno 121 000 ton.'Po uradni cenitvi bo zgrajenih meseca marca 23 ladij, skupno 188.000 ton. Spacska kabineta« kriza. MADRID, 10. (Kor.) Garcia Prieto je definitivno odklonil sestavo"kabineta. MADRID. 10. (Kor.) Pri odhodu iz kraljeve palače je izjavil Garcia Prieto. da obstoja kabinet iz istih ministrov, kakor dosedaj. Krakovo slavie. Na naši i»edeijski proslavi naše jugoslovanske misli, poosebljene v dr. Janezu Ev. Kreku, Je državni posianec dr. Otokar Ryb£f. izpregovoril, navdušeno pozdravljen, tako-le: 2e stoletja in stoletja stezajo naši sosedje na jugu in na severu svoje grabežljive roke po jugoslovanskih deželah. Celo v tistih težkih časih, ko Je Jugoslovan noč in dan stal ua krvavi straži na južni svoji meji proti turški nevarnosti in tvoril živ zid, za katerim se je mogla mirno razvijati ostala Evropa, izrabljali so njegovi gospodarji in sosedje na severu svoj srečni položaj v to, da so hrabro a pohlevno juge slovansko ljudstvo gospodarsko izsesavali in nacijonalno uničevali. Doliuo za dolino so nam potuičili, od Donave, do kamor je segal nekdaj naš narod, jrotisnii so ga skoraj do Drave in naposled so nam ugrabili nekdanje naše središče, naše središče in največje narodno svetišče, staroslavno gosposvetsko polje, na katerem je v starih časih slovenski kmet vstoliče-val v slovenskem jeziku svojega vojvodo. Ako se je bilo potem potujčevanje nekoliko ustavilo, zalelo je v zadnjih petdesetih letih delovati z novo silo. Raznarodovalni vpliv tujega kapitala; združen z vedno rastočo močjo moderne, a žalibog ne moderno misleče državne uprave, vsekal je našemu narodnemu telesu še huje rane nego brutalna sila v starih časih. Pogled na naše severne meje nam to pokazuje. Na Štajerskem naše število ne narašča, na Koroškem pa celo pada vsakih deset let za 10.000 duš. Z očitnim zadovoljstvom so naši narodni nasprotniki opažali naše nazadovanje; upal: so za trdno, da ai več daleč t&ti dca, ko preko naših grobov. dovršijo zgradbo nemSkega mostu do A-drHe. Naš odpor |e bil. slab, kajti le aiajhno K število In naše gospodarstvo Je v odvisnosti od tujega kapitala. Taji podjetnik, tuji delavec fe vedno bolj izpodrival domačina, za katerega domača zemlja ni imela več dovoli kruha. Tromom a se je domače ljudstvo selilo v nemške industrijalne kraje in celo v daljno Ameriko. Največ pa je slabil našo odporno snago domači razdor, ki je najbolje sile stavljal v službo strankarskih, namesto splošno narodnih interesov. V takem stanja nas je zatekla svetovna vojna. Razkosane in razprte našel nas Je najusodepolrrejši moment našega razvoja. S tem večjo enodušnostjo in veseljem pozdravili so ga pangermani in vsi tisti, ki se za\ estno ali nezavestno udajajo njihovi ideologiji. Prepričani so bili, da je prišel tisti že dolgo za-Željeni trenutek, ko Jim bo mogoče zadati jugo-slovanstvu, zlasti pa avstro-ogrskemu, zadnji smrtni udarec. Začel Je proti nam uničeval en boj, kakor fe c-nakih le malo videla zgodovina človeštva. Vsako sredstvo je bilo dobro, vsako dovoljeno. Z najsirovejšimi nasifstvi, z ostudnim obreko-niem in ovaduštvom, z internacijami in koniinaci-jaml, s proskribcijaml in.........brezobzirno odkrito in hinavsko zavratno preganjali so naš narod, začenši tam od murskega polja v zeleni Štajerski in od dravske doline na Koroškem preko Kranjske, Primorske in Hrvatske tja doli do kršne Dalmacije, Bosne ponosne in junaške Hercegovine, brez razlike vere in političnega prepričanja, duhovnike in posvetnjake, intelegenco in prl-prostega kmeta in delavca, staro in mlado, moške in ženske. In tedaj, v pričo tega peklenskega sovraštva in besnenja, se je v srclb tega mučenega ljudstva vedno bolj in bolj utrjevalo spoznanje, da ni res. da nas vera loči, da ni res, da nas pismo loči, da ni res, da nas ime loči. temveč da smo eden narod, eden po krvi in po jeziku eden po usodi, e-den po trpljenju in po mržnji skupnih naših sovražnikov. Njihovo sovraštvo nas je naučilo, da se moramo združiti. Cim večja je njihova mržnja, tem silnejša mora biti naša medsebojna ljubezen. To spoznanje se je širilo bolj In bolj, a ni smelo še na dan. Se nas je kakor iežka mora tlačil brezobzirni In neusmiljeni absolutizem, gospodstvo sablje in birokracije. Toda dnevi krutega reakcijoaarstva so biii šteti. Padel je Stiirgkh, prišla Je ruska revolucija. Svež, oslobodileu veter je zapihal po Evropi in zlasti tudi pri nas. Oživelo je zopet upanje v boljšo usoiio; čutili smo, da nam Je treba le ene odrešilne besede, ia vse v narodu dremajoče sile bi se združile v noj za en cilj, za en ideal, za idejo narodnega edin- stva in slobode. In usoda nam je bila mliostna. Imeli smo moža, ki je o pravem času našel pravo besedo, ki. se je visoko povzdignil nad vso malenkostno miuulost hi pokazal svojemu narodn pot v srečnejšo bodočnost. "* Ta mož je bil dr. hraa Evangelist Krek. Velike so zasluge, ki jfh ima ta mož z^ svojo stranko, kateri le bil duševni vodja, organizator in agitator, govornik in znanstvenik; velike so zasluge, ki jih ima za slovenski narod soloh. Iskreno je ljubil svoj narod. Neupogljiv je bil v boju za njegove pravice, neutrudljiv v skrbi za njegov gospodarski napredek, zlasti s pomočjo zadružništva. Velezaslužno je bilo njegovo delovanje za irpe-če sloje, za katerih potrebe je imel bistro oko in gorko srce. Neustrašeno je vedno poudarjal, da skrb za revne in tlačane ni vprašanje milosti, temveč postulat socijalne pravice. Velike so vse te zasluge, no največjo hvaležnost dolžuje dr. Kreku Jugoslovanstvo. Jugoslovanska ideja, ideja narodnega edinstva jugoslovanskih plemen ni nova. Vsi prosvitler.ejši duhovi med Slovenci, Hrvati in Srbi, politiki in pesniki, so se zanjo navduševali, želeli so si združitev mislili več ali manje le na Jezikovno, na kulturno edinstva. Krek je temu polzavestnemu in podzavestnemu stremljenju po združitvi dal trdo podlago; iz sa-njavega ideala nam je napravil realen politični program, orodje za zgradbo in orožje za brambo našega lastnega doma. Ta program ie majniška deklaracija. Jasno in odločno je povedal vsem oportunistom in plašljivcem. da naš narod noče več biti odvisen od milosti drugih narodov, temveč da hoče biti suveren na svojem ozemlju, da mu je za njegov obstanek in razvoj potrebna lastna državnost. V realno politično formulo je Krek pre koval pesnikove besede: vProst mora biti, prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod!« Krekov program je jasen in jednostaven: daje cesarju, kar je cesarjevega, a zahteva za narod, kar je narodovega. Ta program pa Je tudi vzet iz duše našega naroda. Zato ga je narod takoj razumel in se ga oklenil z brezprimernim navdušenjem. Našli so se sicer sebičneži, katerim gre lastna korist nad narodove pravice, našle so se tudi podle duše, ki za Jndeževo plačilo izdajajo svoj narod in ga hočejo še naprej držati v nemškem in madjarskem suženjstvu; no narod Je te nevred-neže že spoznal in bode 2 njimi obračunal. Krekov spomin pa Je narodu svet; od Drave do Drine, od Soče in Adrije do Donave blagoslavlja ga ves naš troimenski narod. V njegovo blag*-vestje veruje, veruje trdno in neomajno, kakor je veroval dr. Krek; v njegovem imenu, za njegovo idejo prenaša trpljenja in preganjanja, prepričan, da je pot, ki nam Jo Je on pokazal, prava. In to pot hočemo iti vsi, četudi znamo, da je dolga in težavna; zvezda vodnica pa nam bo Krekovo ime, vodnica in tolažnlca v teh težkih dneh. ki so prišli nad naš narod. Orožna osoda ga preganja; strašne in krvave so žrtve, ki jih od njega zahteva vojaa. No narod ne oftupava; s pesnikom vzklika: =Ko v steno valovje usode vihar ^ _ ob me se zaganja; « cj a duh se ponosni ne vklanja: Ti streti me moreš, podreti niketef. etsdde sovražne besneči vihar U Pogumno gleda naš narod, gledamo vsi v bodočnost. Iz krvi naših .padlih juuakov mora nam vskHti novo življenje. Spomin na nje, na solze naših vdov in sirot, na trpljenja naših mučenikov mora v naših srcih vzbuditi nezlomljivo voljo, da ne odnehamo, dokler ne pridemo do cilja, da ne odnehamo, dokler iz pogorišč in razvalin širom naše domovine ne vstane nov dom, dom slobode in narodnega edinstva. Tedaj se uresničijo besede našega pesnika ki se jih sedaj toliko citira: Ne bo nas več tujčin teptal, ne tlačil nas krvavo; * naš rod bo tu gospodoval, naš jezik, naše pravo! Pod našo streho tuji rod, naj gost nam bo, a ne gospod; Mi tu smo gospodarji in Bog in naši carji! * * e • Trst se ni dolgo pripravljal na proslavo dr. Krekovega spomina. Pobuda je prišla spontano, in prav tako spontano, po onem trenutnem navdih-njenju, ki je, rekli bi, prav posebna last nas tržaških Slovencev in vseh ostalih naših Jugoslovanov, se je sestavil načrt te proslave, in tudi izvedel prav tako. Sodelovale so naše najboljše moči: a tu moramo reči, da je bilo zopet vse v duhu onega dr. Kreka, ki ni priznaval nikdar, kjer je šlo za vprašanja, od katerih naj bi vsaj narod imel svoj hasek.'prav čisto nobene razlike med spodaj in zgoraj, med bolj in manj, temveč je videl v vsakem sinu našega naroda bistveno sestavino naroda, brez katere narod ni popoln, torej sestavino. Ki mu je neobhodno potrebna za njegovo življenje, njegov razvoj, njegov procvit. Dr. Krek je bil demokrat v najpristnejšem pomenu besede, in kako naj bi tržaška jugoslovanska demokracija drugače praznovala njegov spomin, nego popolnoma In izključno demokratski. Med ljudstvom, ki je v nedeljo do zadnjega prostorčka napolnilo največje tržaško gledališče, je bilo vseh slojev, vseh razredov našega tržaškega jugoslovanskega prebivalstva. Nobene razlike, nobenega razlikovanja. Bili smo že prej taki, a lopovi bi bili na svojem lastnem narodu, Če bi tudi le skušali biti danes drugačni! In spored naše slavnostl! Izvajali ga niso posamezniki, izvajalo ga je tržaško Jugoslovanstvo! Vse je sodelovalo, kar je čutilo sposobnost za to. vse Je prispevalo, da se doseže edinstveni smoter: poklon velikemu duhu velikega našega prvega Ju goslovana. vreden njegove veličine. Pa je tudi bil spored tak, da Je sam po sebi mora! dovesti do logičnega zaključka, katerega Je naš Joža Lovren-čič tako pomembno izrazil v svojem »Vstajenju«: »Bodi pozdravljena, bodi proslavljena, Mati, v svobodi zlati!« »Zvezda mila je migljala in naš rod vodila je,.... toda, oh, za goro tone____« — Tako je že skoraj zatonila naša zvezda, naša svetla zvezda bratstva in edinosti med jugoslovanskim narodom. Brat se jc dvigal na brata, nahujskan po požrešnem tujcu, kateri je razteza! svoje grabežljive kremplje po naši lasti, po dedščini, ki so nam jo zapustili naši pradedje. Svetovna vojna, in ne ona sama, nam je zadajala ndarec za udarcem, in bili smo — povejmo odkrito — pred določenim nam poginom. Tedaj pa se je Izvil iz duše našega tlačenega, krvavo trpinčenega, do skrajnosti k tlom pritiskane ga naroda klic: *0, pridi, zvezda naša pridi, jasne v nas upri oči! Naj naš dom te zopet vidi, zlata zvezda srečnih dni!« A prvi je bil. ki se mu je ta klic izvil iz prsi. On, čigar slika se je pojavila našim očem, ko ie njegov tovariš v boju, naš Rybžr, očrtal v krepkih, brezobzirno odkritih besedah vse eno naše gorje, ki so ga stoletja izlivali po nas naši sosedje, naši valpti. naši mučitelji. Da, bila je res to sKka, živa slika naših želja, našega k> prnenja po dosegi našega najvišjega ideala, živa slika one naše neomajne volje za dosego ideala katerega nam je v vsem njegovem sijaju in vs3j njegovi mrki grenkobi postavil pred oči naš Krek. Vemo, da je dolga, dolga križeva pot preko Golgote do groba, kamor so nas že devali; aH potem pa prihaja vstajenje, naše vstajenje v življenje, novo, naše življenje! ,Da objame m kamen — kamen oživi, da v goro zakiičem — se mi oglasi; le svoboda, moje solnce, spi,__vso bol. vso irajbridkcjo tugo v smrt določenega našega troedinega naroda je pesnik vložil v te besede. In ubili so našo svobodo, a sinovi našega naroda so pošli tja vun na tuje bojne poljane, da jo poiščejo, da jo pribore, da jo vrnejo narodu. Ali kri, ki jo je lil in solzel naš narod, ni rdečila zaman bojnih poljan: vzrastla je v narodu jugoslovanskem silna, neupogljiva volja, ki hoče in, ker hoče, mora izvojevatl narodu solnce, solnce svobode. Pa je vstal sin matere Jugoslavije in pokazal pot njenim sinovom od Mure od Drave, od Soče, od Save, od morja do Drine«, po kateri naj hodijo, da vrnejo svoji materi življenje. In ne samo življenja, temveč tudi — zlato svobodo! On pa, ki je nas ustvaril kakor listja trave, pol sveta podaril je sinovom Slave«, on naj čuje molitev nagega uaroda, molitev za svobodo našega troimenc-ga in vendar enega edinega naroda, katerega ne more označati bolje nič drugega, kot ona divna naša narodna pesem, ki jo je zapel in jo poje Slovenec, Hrvat In Srb ob vsaki priliki, v žalosti in tugi, ' veselju in radosti, ko vprašuje, kedaj pride ona zelena pcmlud, ki ie okitila gozdič in travnik, ludi naredu, ki le že skoraj obupal, saj mu jc pomlad za pomladjo le še bolj odpirala črni grob. In kakor je »daleko dragi«, po katerem hrepeni srbska ndader.ka, tako daleč naj bi bilo tudi še ono kolo, v katerem naj bi zarajal vsevku£i i jugoslovanski narod v svoji novi svobodi! Zato n i pa vendar že osvane našega jugoslovanskega dneva i«r, v kar n-m pomagaj ti, Bože brathnstva! Sporci, kakor ga more Ie narekovati čista, j«isna, za svojim prav tako čistim in jasnim smotrom stremeča jugoslovanska duša. Niso to nove pesmi, ki bi jih bil ustvaril sedanji krvi po^ a poezije pralni čas, stare so, vzrastle iz našega na- roda in src tiož, ki so čutili, ki so prorokovali dobo, ki naj pride našemu narodu, dobo boljše bodočnosti, dobo naše zlate svobode! In njim se pridružila češka pesem, kakor se pridružujejo nriša stremljenja stremrieakifn naših severnih «lOe vanskih bratov. Jugoslovanski Trst je kar najsvečaneje proslavil spomin prvoboritelja Jugoslovanske ideje, dr. Janeza Ev. Kreka. Slavje je bilo primerno tej ideji in vredno Njesa, ki ji je, prihajajoči iz dna srca našega naroda, kjer je dremala in čakala Njega, pre-huditelja, dal stvarno obliko. Naš narod se je oprijel te misli z vso svojo ljubeznijo, z vso svojo žilavostjo In vztrajnostjo, a ml tržaški Jugoslovani srno jo slovesno proglasili za svojo v nedeljo. Se-šli sm se po dolgih letih zopet v prostorih, namenjenih prosveti In zabavi naših sosedov. In Iz teh prostorov je zaoril naš mogočni klic daleč tja preko mej naše jugoslovanske domovine, na ušesa onim, ki so nas že polagali v grob, da si te lepe naše domovine ne doma odvzeti, da jo bomo ml Slovenci, Srbi In Hrvatje, vedno" In za večno bratje, znali obraniti sebi in svojim potomcem! In črna zemlja naj pogrezue tega, kdor odpada! Razne polltiinevestl. »Demokracija« o samodolo&bl narodov iti o Jugoslovanski socijalni demokraciji. Nova socialistična revija »Demokracija« Je priobčila »poslanico«, Iz katere posnemljemo: Samoodločevanje narodov je prva In temeljna zahteva demokratiz-ma in socijalizma. Narod Je ona plodna celica, kamor mota polagati vsako gibanje svoja semena. Narod je oni okvir, ki edino v njem more danes posameznik razvijati svojo osebnost do najvišje stopnje. Mera, do katere Je to možno, pa je dana v svobodi, ki v njej živi narod. Na današnji stopnji človeškega razvoja Je predpogoj narodne svobode suverena narodna država z najširšo samoupravo. Narodna država je predpogoj vsakega napredka širokih mas, brez nje ni misliti na uresničenje velikih idej demokratizma in socijalizma. Zato pojmujemo samoodločevanje narodov v tem smislu, da mora doseči vsak narod najvišjo sedanjo obliko političnega življenja — narodno državo! Suverene narodne države bodo šele tvorile temelj za svobodno federacijo narodov, ki bo izključevala izrabljanje slabejših narodov s strani močnejših, da si potem ti ustvarijo in utrde svoj svetovni imperij. Svobodna fcderacija narodov je najboljši porok za ohranitev trajnega miru. Tako vsebuje ideja samoodločevanja narodov kal nove in širše državne Ideje, ideje združenih svetovnih narodnih drŽav. — V imenu samoodločevanja narodov zahtevamo federalistično državno ujedinjenje siovensko-hrvatsko-srbskih ozemelj. Za uresničenje te zahteve hočemo zastaviti svoje najboll-še sile. Da si izvojujemo te elementarne predpogoje obstanka in napredka, je brezpogojno potrebno, da stopi vsak posameznik zavestno in odločno v boj za uresničenje velikega ideala In da strnemo v to svrho vse naše sile v tesno falango. Zato smatramo Jugoslovansko deklaracijo v njenem bistvu za krepek zavestni čin jugoslovanskega življa, ki žnjlnt tolmačimo vsemu svetu svojo zahtevo po osvobojen ju in državnem ujedinjenju. _ Vzgojevalno, prosvetno in socijalno delo pa Je ravno polje, kjer Je poklicana Inteligenca, da zastavi svoje sile, da izpolni svoje kulturno poslanstva — Vsled našega naziranla o družbi ne moremo prezreti dejstva, da tvori versko čnstvova-uje bistveni del duševnega življenja pri preteial večini naših ljudi, Ia da pomeni vsled tega važno kulturno gibalo. Versko čustvovanje jc prepojilo narodovo dušo tako, da je postalo bistveni de! njegove osebnosti. Ker smo prepričani, da se čuvstvovanje ne da nikomur vsiliti, stojimo na stališču verske strpnosti in medsebojnega spoštovanja tako med verskimi družbami kakor med posamezniki. Da morejo verske družbe izvrševati svoje kulturno poslanstvo in da more i država zadostiti svojim nalogam, je popoplna in vsestranska medsebojna neodvisnost, obeh neobhodno potrebna; zato stojimo na stališču ločitve cerkve od države____Slo venski-jugoslovanski socijalizem se do danes še nI razrastel v krepko gibanje, ki bi vsaj soodločilno vplivalo na življenje slovanskega juga. Vzroka sta predvsem dva: malo razvita industrija, trgovina In prometna sredstva, ki ustvarjajo delavca, predbojevnika socijalistične misli — in pa dejstvo, da jugoslovanska socljalno-demo-kratična stranka, ki je do danes edina pri nas propagirala socijalizem, ni vedno in povsod dovolj globoko in široko zajemala iz naroda. Propaga-torji in voditelji stranke se ne zavedajo tega, da so sicer socijalistične ideje mednarodne, vsemu človeštvu skupne, ali da se te ideje oblikujejo in udejstvujejo pri različnih narodih različno, odgovarjajoče pač mišljenju in Čustvovanju posameznih narodov, medsebojnemu razmerju družbenih slojev ter višini politične in gospodarske organizacije, ki so jo dosegli. Idejno zajemajoča Iz nemškega socijalizma je enostransko posnemala delovanje nemške socijalno-demokratične stranke in njene naprave. Vsled tega se tudi ni moglo krepko razvijati lastno produktivno, duševno delo. Posledica tega je nejasnost v načelih in nedoslednost v taktiki. Tako koleba stranka med radikalizmom in oportunizmom: načeloma, teoretično hoče biti radikalna, v dejanju, praktično je oportunistična. — Da Je torišče stranke tako majhno in da so njeni uspehi tako neznatni, je vzrok tudi v tem. da se je stranka pri svojem delovanju omejevala le na industrijalno delavstvo. — Naravno je. da se opira nemška demokracija skoro izključno na industrijsko delavstvo. Njen delokrog se razteza po visoko razvitih industrijskih in agrarnih ozemljih. kjer je socijalna diferencijacija že daleč napredovala. Delavcu stoji nasproti visoko ra/.vit in razredno zaveden razred velikih posestnikov, mogočnih industrijskih in firtančnih podjetnikov. Takšen položaj napravlja boj proletarskih mas c-nostavnejši in omogočuje Iznzitl razredni boj. — Pri nas sta industrijski in finančni kapital šele v razvoju in se nahajata v pretežni večini v rokah tircev. Isto velja o veleposestvu. ki je vrh tega še monopolizirano v cerkvenih in plemenitaških f.-dejkomisih. Zgolj industrijskega delavstva je malo. Tuj karital uvaža tujerodno delavstvo, nasilno rajznaroduje domače, ki Je še večinoma nekvalifl-cirang. Tuj kapital stremi po tem, da vtelesi jugo- # Stran II. .EDINOST- Stev. «7 V Trstu, dne 12. marca 1918 slovanska ozemlja svojemu imperializmu, da nas tako oropa vsake svobode ter uniči na5o narodno Individualnost. Iz tega vzroka mora naše delavstvo Izvojevati Še boj za narodni obstoj. Narodni fn BocIJalnl boj proti tujemu kapitalu in podjetni-Stu se strneta v eno in vsled tega je obrnjen naš razredni boj v prvi vrsti nazvčn, pri čemur pa je pamoumevrio, da je treba bojevati vzporedno razredni boj tudi na znotraj. — Razrednega boja pa ps pojmujemo v tem zmislu, da proletarijat premaga In podjarmi nasprotnika, da najpopolnejše zagospoduje nad njim in vso družbo. Razredni boj gre marveč za tem. da izruje razlike, da uniči gospodstvo enega razreda nad drugim in nad vso človeško družbo. Razredni boj tvori sredstvo pri demokratizaciji družbenega življenja. stvari« GOVEDINA ZA NEIMOV1TE SLOJE. Jutri, v sredo, 13. L m., se prične prodaja govedine za neimovite sloje proti preščipnjenju št. 13 Izkaznice za nakup mesa In maščobe (z rdečo črto) tn proti izročitvi izkaznic št 28, serije a, b (tudi z rdečo črto). V četrtek, 14. t. m., se bo nadaljevala prodaja proti preščipnjenju št 13 izkaznice za nakup mesa in maščobe ter izročitvi izkaznic Št 28, serije c, d. Na vsako izkaznico se dobi H kg mesa. Prodala se prične ob 7 zjutraj v naslednjih mesnicah: Sinigaglia, Barkovlje 41, Bin, Rojan 9, Puntar, Oretta di Sopra, 9 BoIIe, ul. Šalita di Oretta 13, £ Trocca, ul. Commerciale 3, Paronitto, P. Caserma 4, Crisiaćh, ul. Poste 16, Taverna, P. Ponterosso 4, Borgnolo, ul. Lazzaretto vecchlo 52., •i Vattovaz, ul. OfustinelH 5, Ftabile, ul. S. Michele 5, Racchelli, ul. Piazza Piccola 2, Furlani, ul. Orologio 4, Polacco. ul. Beccherie 47 (samo za žlde), Fabbro, ul. Marije Tereze 41, Zadnik, P. S. Giovanni 6, Nichetto, ul. Torrente 39, Rumetz, ul. Largo Santorio 2, Fontanel, ul. Amalia 32, Saulich, Kjadin-Sv. Alojzij 668, Mornig. ul. Acauedotto 17, Zwetan, Sv. Ivan, Pangoni, u!. Giulia 18, Penso. ul. Giulia 7, Oitoniscber, ul. Molingrande 11, Malusi, ul. Parini 13, Periatti. ul. B:irriera vecchia 4, Depace, ul. Barriera vecchia 26, Krassnig, ul. Bosco 2, Jenco, ul. Istituto 4, Camiel. ul. Istituto 22, Marussich, ul. Settefontane (Rocol) 231, Polacco, ul. Settefontane 44, Pozzi, ul. Settefontane 1, Delavske zndruge, ul. Setteiontane, Jenco, ul. Rigutti 5, Rizzian, ul. del Rivo 38, Rocco, ul. S. Marco 2. Comisso. Camno S. Giacomo 19, Culot, ul. Giuliani 23, Rizzian. ul. deli' Istria 76. Godina, Skedenj 50, Gatznig. Skedenj 138, CENE: Prednji deli z doklado .... po K 8'— kg. Zadnji deli z doklado .... po K 8'SO kg. 1 ▼ inseratnem uradu »Gazzette«, Passo S. Giovanni, v prodajalnici delavskih konsumnih zadrug pri Sv. Jakobu. V Narodnem domu pri g?. Blčkovi se bodo dobivale danes do 3 popoldne vstopnice za orkestralne sedeže In stojišča. Mislimo, da našemu občinstvu nI treba še posebej priporočati, da naj se udeleži umetniških večerov, ki jih prireja društvo tržaškega časnikarstva v prid zakladu za časnikarske vdove in sirote. Soudeleženo je tu tudi naše slovensko časnikarstvo, in mislimo, da je naše občinstvo vsaj kolikor toliko zahvale in priznanja dolžno nam za naše delo v korist javnosti! kuriva. Oglje. 19 kg na rdeče izkaznice. Sv. Vid: št. 931—1180 (cb. št. 7) 12. 3. ul. Fabbrl 3, št. 1181—1430 (ob. št. 7) 12. 3. ul. S. Tecla 4, 1—1630 (ob. št. 7) 13. 3. uL Tecla 4, (cena 84 vin. kg). — Staro mesto: št. 1226—1475 (cb. št. 7) 12. 3 ul. Artisti 4. (cena 84 vin. kg). — Novo nicsln: št. 1031—1350 (ob. št. 7) 12 3. ul. S. Zac-caiia 3, (cena 84 vin. kc). — Stara mitnica: št. 97?--n.S| 'ob. št. 7) 12. 3. ul. Solitario 10. štev. 11S2—1381 (ob. št. 7) 12. 3. ul. S. A\aurizio, štev. 138?— IV>2 (ob. št. 7) 12. 3. ul. Amalia 13. (cena «4 vlM kg). — Nova mitnica: št. 1701—1950 (ob. št ') 13. 3 ul. Acque 20, št. 1951—2150 (ob št. 7) 13. 3. ul. S. Franccsco 2. št. 2151—2650 (ob. št. 7) i2. 3. ul. Scussi 12, (cena 84 vin. kg). — Sv. Jakob: St. 3^44—3753 (ob. št. 6) 12. 3. ul. D. Bramante 12, 5t. 3754—3903 (ob. št. 6) 12. 3. ul. Tesa 5, št. 3904-40?3 (ob. št. 6) 12. 3. ul. Giuliani 12, št. 4024—4303 (ob. št. 6) 12. 3. ul. Olmo 9, št. 4304—4563 (ob. št. 6) 12. 3. ul. Conti 2. št. 4564—4*49 (ob. 5t. 6) in £t. 1—35 (ob. št. 7) 12. 3. ul. Saiice 7, (cena *4 vin. kg). — Sv. M. M. zgodnja: št. 542—599 (ob. št. 3) in št. 1—52 (ob. Št. 4) 13. 3. Bivio 8, (cena 86 vin. kg). — Škorklia: št. 1—200 (ob. Št. S) 12. 3. ul. Carpison 10, (cena 84 vin. kg). — Vrdela: št. 801—865 (ob. št. 5) 12. 3. Scoglietto 45, št. 866— 1035 (ob. št. 5) 13. 3. S. Cillino 2. (cena 84 vin. kg). - Rojan: §t. 761—957 (ob. št. 4) 12. 3. ul. Squero nt-ovo 15, št. 1—204 (ob. št. 5) 13. 3. uL Squero nuovo 15, (ccna 84 vin. kg). Kok. 10 kg tta rumene Izkaznice. Staro mesto: št. 981—1180 (ob. št. 5) 12. 3. ul. Pornelli 1. št. 1181—1320 (ob. št. 5) 12. 3. ul. Ca-vazzeni 3, št. 1321—1440 (ob. št. 5) 12. 3. ul. Ma-donnina, št 1441—1551 (ob. št 5) 12. 3. ul. P. d. Forno 4. Št 1552—1741 (ob. št. 5) 12. 3. Fontanone 18, (cena 20 vin. kg). — Rocol: št. 121—328 (ob. št. 5) 12. 3. ul. Settefontane 250 (cena 20 vin. kg). Koks. 10 kg na tnodre Izkaznice. Sv. M. M. zgornja: št. 106—299 (ob. št. 11) 12. 3. ul. Rocol 730. (cena 22 vin. kg). — Kjadin: št. 1—24S (ob. št 20) 13. 3. ul. Farnetto 46, (cena 20 vin. kg) Premog (losslle). 20 kg na modro izkaznico. Nova mitnica: št. 134—641 (ob. št. 30) 13. 3. ul. S Francesco 2, (cena 1 K 46 vin. za 10 kg). — Barkovlje: št. 1—211 (ob. št 12) in št. 1—211 (ob. št. 13) 12. 3. Barkovlje 234, (cena I K 66 vin. za 10 kg). Umetniški veter. Danes, v torek, ob bo prvi umetniški večer, ki ga priredi »Mednarodno društvo tržaških In r i-morskih časnikarjev« v gledališču »Politeama Ros- settt«. Pri tem večeru bodo sodelovali: AHce Andrlch-Florlo, -Toinon Enenkel, Estela Kusmanlč, Marija Pofla, Cesare Barison. Anton Beber, Evzebij Cu-relllch fn Carme.'o Dangell. Vstopnina: lože v pritličju 40 K, I. reda 20 K. sedeži v pritličju 5 K, stojišča v pritličju 2 K, galerija 1 K. Vstopnice se prodajajo v inseratnem ttradu lista »Lavoratore«, Piazzetta S. Giacomo 2, Odbor za Krekovo proslavo. Odbor bo imel svojo sejo v sredo, 13. t ul, ob 4 popoldne v prostorih »Edinosti«. Prijateljski sestanek, ki so ga priredili sodelovale! pri Krekovem slavju sebi in svojim gostom v nedeljo zvečer v gledališki dvorani Narodnega doma, se je razvil v tako prisrčno domačo zabavo, kakor ie že nismo kmalu imeli v Trstu. Izprego vorilo je več udeležnikov, a pred vsemi se }e predsednik odbora za Krekovo slavje, dr. Wilfan, zahvalil vsem sotrudnlkom, ki so tako ali drugače dtl na polju socijalne zakonodaje — ki jo je pospeševal z vnemo — je vzbuialo občudovanje tudi pri njegovih političnih nasprotnikih. Program, ki je obsecal različne kaj lepe zbore In en naj-uspeleje simboličen prizor, se je Izvajal z resnim in odličnim umetniškim smislom v vseh in tudi najmanjših podrobnostih. Specijelno zbori so vzbsi-jali splošno občudovanje zbog močnega in mo-gočnefia skladu glasov, moških in ženskih... V teh pesmih, ki jih preveva globok človečanskl čut, je izražena vsa vidna bolest slovenske duše — Z največim občudovanjem moramo omeniti pevo-vodje Mahkote, ki je znal s sigurno roko povzdigniti do zaželjene višine. In simbolični prizor slovenskega pesnika dra. Lovrenčiča — pravi literarni biser nežnih, fino Izceziliranih verzov. Prizor so izvajali z veliko vnemo, verzi so bili dobro deklamirani, z žarom ganjene duše. Velik efekt je imel ples vil, slovanskih rojenic, ki opevajo lepoto zemlje in.nje bodočnosti. Izkratka: najuspe-leja »matineja«, ki dela čast nje organizatorjem. Poslanec prof Spinčič in dr. La-glnja sta stavila dne 7. marca t L do celokupnega ministrstva vprašanje, je-U c. kr. vlada voljna odrediti: 1. da bo prebivalstvo Istre redno dobivalo najpotrebnejo hrano, posebno moko in koruzo; 2. da se okraji ne bodo zapirali medsebojno z o-zirom na promet s hrano; 3. da se bo seme (mo-mentanno sosebno ktopirjevo) pravočasno razdeljevalo med poljedelce. V podkrepitev vprašanja navajata točne podatke vsega, kar je dobila in mogla deliti aprovizacija v Kastvu tekom leta 1918. Rodo!:ubeu zgled. V stanovanje tajnika šentvid-ske CM podružnice Je prišel deček iz 3. razreda, Rudolf Jeranče, prinesel 10 kron in dejal: »Nate. gospod, sem prinesel pet goldinarjev za našo slovensko solo.« Bog te živi, mali Rudi. — In 5e e-den. Pol ure kasneje Je vstopila 7>£letna deklica 2. razreda, Ljubimira Borlak In rekla: »Hvaljen Jezus! Prosim, sem prinesla za novo Šolo 5 kron; 2 kroni je dala mama, 3 lcrone pa Jaz od svojega stipendija.« Koga ne bi ganili ti prizori? Otročiči si trgajo od ust, da — darujejo! Tak rod ne propade. Odbor šentvldske podružnice družbe sv. Cirila In Metoda bo tmel v petek dne 15. t m. ob 8. uri zvečer svojo sejo v navadnem prostoru. Vabijo se tudi neodborniki, ki bi hoteli dati kak uasvet Jugoslovanska deklaracija. Podpisovanje za Jugoslovansko deklaracijo se definitivno zaključi s 15. t m, katerega dne se oddajo podpisovalne pole. Ona, ki ni še napravila svoje narodne dolžnosti, naj se požuri, da njeno ime ne izostane iz Imenika narodnega preporoda. Kako izvršujejo Italijani v »odrešenih pokrajinah« justlčne čine! Prejeli smo: Jasno in razločno luč na vedenje Italijanov v ozemljih. Id so jih zasedli in — .po njihovem razumevanju — »odrešili«, meče način, kakor so izvrševali pravne čine med nesrečnimi prebivalci teh krajev. Ker nastopni opis razkriva tako nezaslišane stvari, da bi mogle pri nepristranskih ljudeh vzbujati dvome, bodi resnica že v naprej podkrepljena z navedbo, da so bila vsa dejstva sporočena na podlagi zapisnikov, ki so jih orožniki stražmojstri Julij Gej-dos, Fran Korello in Leopold Leser sestavili z o-čevidci Šteianom Gabršekom, Andrejem Gregorčičem. Franom Pitamiccm in Melincem. — Dne 4. junija 1915. so Italijani vse moške prebivalce krajev Smast in Kamne, kolikor so jih mogli doseči, zgnali skupaj, ker so jih obdolzevali špijo naže, ter sd Jih spravili — okoli 66 po številu — v Idrsko. Vzrok suma špijonaže je bil — kakor se ie pozneje izkazalo iz izpovedb prič — v tem, da so italijanski vojaki, ki so streljali na kokoši, na uvedeni preiskavi izpovedi!, da je tiste strele oddalo civilno prebivalstvo proti nJim. 2e na potu v Idrsko, tik pred vasjo Smast, so naenkrat 43-letnega Ivana Ruona, o katerem so Italijani vedeli, ker so ga poprej preiskali, da ima pri sebi okoli 3n00 K, potegnili izmed nesrečnežev, ga postavili ob neko drevo in ga na ukaz nekega častnica kar ustrelili, na kar so mrtvecu tistih 3600 kron kar odvzeli. Ostale može so odvedli potem dalje v Idrsko, kamor so zgnali skupaj tudi može iz vasi Kamno in Labra. Da se to ni izvršilo brez izdatnega števila batin s palicami In kopiti pušk, tega ne treba šele omenjati. Potem so po formelno izvršenem zaslišanju, ki ie seveda ostalo brez uspeha, postavili vseh 66 mož na nekem travniku v dve vrsti in so vsakega desetega, ki ga Je zadel žreb, vzeli Iz vrste. Nesrečneže so postavili v eno vrsto in sta jih na ukaz navzočega častnika dva moža postreljala. Zastonj je bila njih opetovana prošnja, naj bi vendar uvedli natančno preiskavo in naj bi kaznovali krivce — če jih Je sploh bilo med njimi — ne pa nje, ki so bili pripraviieni s prisego potrditi svojo nedolžnost. Italijani pa se niso menili za besede svojih žrtev. Druge, ki Jim je žreb prizanesel, so ob ponovnih batinah in udarcih s kopiti zasramovali, opljuvali, tepli do krvavega in jih odvedli v Čedad, kjer so ostali 2 meseca, a od tam so Jih Internirali posamezno v razne kraje Italije. Večim možem so Italijanski vojaki ob grožnjah odvzeli denarne zneske. Ta kratki, v zapisnikih zabeleženi opis od strani očevidcev, katerih imena so zdaj znana javnosti, ne potrebuje nikakega nadaljnega komentarja. »Vae vietis«, ali, v tem slučaju: »Gorje u-bogim pokrajinam, v katerih nastopajo Italijani ket odrešeniki«! Nu, dobro je, da ni več nobenih takih pokrajin! Slovesua Izročitev Izjav slovenskega Ženstva za deklaracijo predsedniku Jugoslovanskega kluba se izvrii v nedeljo 24. t m. in sicer ob 11. dopoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. Svečanosti bodo prisostvovali narodni voditelji. Ljubljansko slovensko ženstvo pripravlja za to priliko sijajno narodno maniiestaciio in računati je predvsem na mnogoštevilno udeležbo požrtvovalnih tiabiralk podpisov. Premestitev uradov za obnovo v Gorico. Na-mestništveni oddelki za obnovitev Goriške in Gradiščanske in sicer upravni, stavbnotehniški ter poljedelski in gozdarski oddelek, ki so se po namest-nikovem ukazu premestili v Gorico, so pričeli svoje delovanje v Gorici 11. t. m. Deputacija tržaških državnih uradnikov pri namestnika. Namestniku baronu Fries-Skeneju se je včeraj predstavila deputacija državnih nameščencev v Trstu, da bi s ozirom na skrajno težavne življenjske razmere prosila za uvedbo pomožne akcije z dovolitvijo enkratnih denarnih pomoči. Namestnik je obljubil, da izročeno mu spomenico takoj, najtopleje priporočeno, sporoči vladi. Pri tem Je izražal prisrčno priznanje požrtvovalnemu in plodonosnemu delovanju tržaških državnih uslužbencev tekom vojnega Časa ob kar najtežavnejših razmerah. Izjavil je, da bi ga posebno veselilo, če bi mogel pripomoči uresničenju upravičenih želia tržaških državnih nameščencev glede zboljšanja njihovega materijalnega položaja. Pošta vest Vse z 21. februarjem t L vpeljane omeiltve pri sprejemanju poštnih zavitkov so z današnjim dnem zopet razveljavljene. Oddaja vina v IstrL C. kr. namestnik razglaša: Z namestnlštvenim razglasom, izdanim 20. novembra 1917, dež. zak. In naredb. 5t. 38, določeni rok, do katerega mora vinski urad za Istro prevzeti v smislu namestnlštvene naredbe, Izdane 14. septembra I917r dež. zak. in naredb. št 32, v nakup mu ponujene količine vina, se podaljšuje do 31. majnika 1918. Tobak za nosljanje. V sredo dne 13. t m. zjutraj se da na prodaj tobak za nos v porcljah po 10 okg in sicer v sledečih tobakarnah: uL Ponte della Fabbra št 1, ul. Madonnina št 1, ul. del Rivo št 44, ul. Montorsino št. 5, uL Giulia št 34, ul. Bo-schetto št 14, uL Riborgo št 20, uL Lazzaretto vecohio Št 44, ul. istituto št 28, uL S. Giacomo in monte št. 22. — Za nakup tega tobaka ni treba nikake ^tobačne izkaznice-f. — Ta tobak se bo. prodajal le odraslim in sicer dobi vsak t porcijo. Ustanovni občni zbor podružnice »Ljubljana I« zveze jugoslovanskih železničarjev se bo vršil dne 19. marca letos ob 3. uri popoldne v restavracijskih prostorih »Narodnega doma« v Ljubljani. Jugoslovanski klub se udeleži po svojem zastopniku tega važnega zborovanja. Zavod sv. Nikolaja bo imel odborovo sejo v sredo, 13. t. m., ob K5 pop. • Izgubil je Anton Stolfa na nabrežinskem kolodvoru v nedeljo zvečer pri osebnem vlaku, ki vezi proti Trstu: dve državnoželezničarskl legitimaciji s sliko (svojo in svoje žene), vojaško od-pustnico. potno dovoljenje (prehodnico) za Barkovlje, poblastilo za hojo po železniški progi, oprostilno izkaznico glede vojaške službe ter 24 K v denarjih. Pošteni najditelj naj prinese ali dopoSlje te stvari v naše uredništvo, ali pa lastniku, ki stanuje v ul Carradori št 15, U. »ladstr., vrata 14. Podpore »Amerikancem«. Z ozirom na to, da Iz raznih krajev našega juga prihajajo pritožbe, ker se rodbinam, katerih vzdrževatelji so v Ameriki, ne izplačujejo zakonito določene podpore, je naslovil posl. Spinčič s tovariši na ministra za notranje stvari vprašanje, je-li voljen brez odloga odrediti, da se dotične podpore nakažejo brez vsakega zatezanja? Tržaška kmetijska družba naznanja kmetovalcem, da si je priskrbela deteljo lucerno. Ker uspe va ta detelja na lahki, peščeni, suhi zemlji In gor kem podnebju in. ker ima ista po več metrov dolge, globoko v ženijo segajoče korenine, po kate rih dobiva vlago in hrano, ii suša ne škoduje. Lu-cerna Je zelo r >oovitna ter daje 3—4 košnje ia leto. Razun tega ima Tržaška kmeti ska družba tudi krmilno peso In mešanico detelie s travo, ka kor tudi razna druga semena. Kmctovalci, ki r*-meravajo kupiti semena, naj se o«;iasi?o v uradu Tržaške kmetijske družbe, v ulici Vienna 10. L Društvu »Jubilejska Samopoiro*« je treba tekom 14 dni poslati letnino za 1918. In za 53. smrtni slučaj nadučitelia-ooročnika Janka Muhe, ki je žrtvoval svoje mlado življenje cesarju in domovini na hribu Sv. Gabrijela 11. sept. 1917. — Člani prejmo položnice z napisanimi zneski letnine, 53. smrtnega slučaja, upravnih troškov in evcat. zaostankov. le eno Češko Budjevićka Restavracija (Bosd-fcova uzorna češka gostilna v Trstu) s? nahaja v ul. CL OaUtti (zraven glavne pošte.) SJoven&ka postrežba in slovenski jedilni listi. in črno, Opol prve vrste, za krčmarje tudi izven Trsta prodaju FHfiifC APOLLOmG Trst, ulica Amalia ti 10. JADRANSKA BANKA Trst, Via Cassa dl RIsparmlo 3 (Lastno postopjo) Kapital ki rtz«rva K 13,200.000.— FTLIJALKE: Dua a) TeRdbolsti asm 7-9, Dubfovoik. Kotor, LJublJsna. Aetkovtt. Opatij« Split Šloenlk. Zada*. VLOGE NA KMJlZlCB 31 O ■ 2 O ... .— DAROV!. — Za šentvidsko šolo ]e- podarila r. Pavla Mer-5nik iz sv. Ivana 3 K, deček Rudolf Jeranče lu K, deklica Ljubimira Borlak 3 K. gospa Borlak 2 K, Denar hroni tajnik, — Benjamin terjal in vesela družba Jugoslovanov, zbrana v Boliuncu. 10. t. m., darujejo K 50 za moško CM D. Denar hraniu prava. — Vekoslav Volčič daruje, ker se ni mosel u-deležiti Krekove slavnosti, 4 K za Krekov spomenik. — Za Krekov spomenik Je darovala družina Urbančič-Gruntar 50 kron. od dneva vloge do do«r» vzdiha. Kentoi dra«m jeziku aa odi!. Ed aostl. I.>06 f-j^i?!",?!*! 8e j® v nedeljo v ulffla'ilču Poli-l^^liUilU t"ama Roasetti žtlezuHfta legitimacija pol nas ovoin Marij* Be~čar. Pob eui 11 tj i-telj naj jo prinese proti p;lintsr:it a.<.0. -di Ins. o Id Kdno»ti, 1916 * MM-feB „ S Trs? - Via Slndiort ID - Trsi pri 8'2 mumml \ vstopnina s ^iHCjmCjJ zeralj 4 a Dob le hnino in htinova rje. Naslov: Ludvik, pošta Miran.tr 191(5 Ssidna drsuess: drevje izbra e vr.-to p;o .aja Josip Štrekelj v Fo n* (Goriško)* 3145« »ode kupujem r v^aki množini. TI Sam VliiJUG £0 i ajviAjih danaSnjih cenah Znider-ić, Opčine št. iS-T Greče v«ake vrste kupuje Rabič Franc, ilolino grande JO lci'.i3 tlnnonfk! voia^ teli t^nanoiu i gol 'O dlUVClUnl dično v tvrho učenja i-uliiat^čine in ple«>a proti primarnemu j lač lu Ponudbe po XT. A r—M M P.Unn^*; .Vojak 38:ia na In^. o ld. Edino^. 1917 E/ttAA*K( Anton Jerkič po«:nje v evojem ateljefa ruiosnil r Trstu. Via deli« Po*te št 10 40 Iščem (po možnosti oženjenesa) za malo posestvo v bližini Trsta (Žavlje) Ugodni pogoji. PannđUe prt: 1. G. na Ins. oddelek Edinosti r I % vsak! vežer g ob 9 V, vari2i2f:u pvMn I MT Vstopnina K ŽMi gob KONJAK destiliran iz vina lastnega pridelka. Pri oslabelosti od starosti in želodčnih težkoć&h ie Iz vina destiliran star konjak Žc stoletja znaco preizkušeno okrepčilo. 12 let stareca v 4 pollitr-skih steklenicah pošljem franko za K 80 mlađeg* 3 letnesa. čudovito bolečine tolažeče vdrgavaln • sredstvo zoper trganje v udih. 4 pollitrske steklenice K 60. — Vino od 56 litrov naprei. — H ' "rizling K 4.80 in rdeči burgurider K 5.20. BENEDIKT HERTL, vele? scstnPi graščina Goliče pri Konjičak, ^taierslo. Zlatarnica ^ G. Pano v Trsta te Je preselila na Corso it. 15 v hivfto zlatarnico d Zereow1tz & Flgllo. VelikE izbera srebrnih In zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne.