Pri svojem bratn. Spisala Lavoslava. Mati mi je pisala, da se je Mirku bolezen shuišala in da je moral v bolnišnico. V zadnjem pismu prosi, naj bi ga vsaj jaz ob božičnih praznikih obiskala. Še isti dan, ko smo sklenili šolo, odpeljala sem se proti Dunaju. Ah, kako veselo je bilo pri nas, ko še je Mirko hodil v gimnazijo, jaz pa v učiteljišče, in ko sva skupaj zahajala domov k dobrim starišem! Srečnejših časov ne bom reč imela, kakor sem jih preživela s svojim bratcem v brezskrbnih počitnicah! Bil je tako živ, tako šaljiv, tako ijubezniv in ah, tako dober! Da, dober, blag človek je bil! Toda, ko je odšel na Dunaj, kako je postalo ž njim Tse drugače. Ne, ne, imel še je vedno dobro, zlato srce, toda krivi prijatelii so mu vlili strupa vanj. Veselega družabnika so vabili povsod v svoje društvo, razvadili so ga, zapeljali ga na kriva pota . . . Mirko pa v svoji zaupnosti ni slutil pretečih nevarnosti, in ko je bil v vrtincu življenja, bilo je že prepozno. Mirko, dragi Mirko, ko bi bila jaz ali pa mamica vedno ob tvoji strani, kaj ne, ti bi ostal, kakorSen si bil? Ko sem izstopila na dunaiskem južnem kolodvoru, vse polno dijakov je čakalo na prihodnji vlak. Peljajo se k svojim stariSem! Naš Mirko pa leži bolan .... Tudi slovenski Tseučiliščniki so bili med množico. Moj rojak medicinec Kidrič me je zagledal ter prišel pozdravit. »Gospica, k Mirkotu? Izražam svoje globoko sočutje!« »Hvala, ali mu je hudo?« >Hudo, gospica, dobro bo mu djalo, da ste prišli. On toliko govori o svoji sestrici!« »Ubogi Mirko!< in solze so mi silile v oči. Naglo sem se poslovila. Postrežljiva sestra mi je pokazala sobico. Vstopila sem. »Mirko!« »Slavka!« in plakale sva oba glasno in dolgo. Mirka pa je jok utrudil in začel je težko hropsti. Prestrašena ga pogledam. »Ali ti je zelo hudo?« Mirko mirno zapre svoje oči ter reče: »Umrl bom, Slavka, umrl bom!« In okoli ustnic mu je zatrepetalo, kakor ob pritajenem joku. Jaz pa vskliknem ob teh besedah: »Mirko, nikar!« in z novimi solzami v očeh mu vroče poliubljam visoko, bledo čelo. Zdaj uprav sem opazila, kako bled je bil Mirko, kako bolesten izraz je plaval v potezah njegovega obraza! Od nekdanjega izrazitega obraza komaj slab odsev! One velike oči, jasne in svetle kakor sokolove, bile so motne, in utrujeno so jih sedaj odkrivale, sedaj zakrivale sanjave trepalnice. Nekdaj črešnjevo-rdeče ustnice bile so sedaj brez krvi in malodane prozorne. Izginil je z njih isti poreden, hudomuSen usmešek, ki se mu je tako rad zibal v prikotih in ki je storil, da ga je moral vsakdo zaljubiti.... Legel pa je v prikotke bridek izraz velikega trpljenja. Prsi so se mu nemirno vzdigovale Tsled težkega dihanja in tuintam ga je posililo votlo, zadonelo kašljanje .... Oh Bog, kaj če bi res že moral umreti . .. .? Vso me je prevzela ta strašna misel. Mirko je moj edini brat, in njega naj izgubim ? Njega, katerega toliko ljubim ? S kom naj govorim tako odkrito, ko njega ne bo več ? Kdo me bo tolažil, kadar bom nesrečna, kdo zadrževal moje veselje, kadar bo sreča prevzela moje srce? Nobenega srca ne bom ˇeč imela, kateremu bi lahko brez bojazni odkrivala svoje srce. Ne, ne, Mirko ne sme umreti, Mirko mora živeti. In vendar . . . Poglej ga, poglej ta obraz! Zivljenje izginja, mrtva utrujenost lega nanj. Neizmerna žalost se mi je naselila v duSo. Pri srcu mi je postalo tako tesno. Rada bi jokala, a ni šlo. Kakor da bi se vsa žalost izlivala le v srce in bi ne hotela na svetlo ! v oči. Naslonila sem roko ob njegovo posteljo ter nagnila v dlan svojo glavo, polno mračnih, težkih misli. Videla sem Mirka mrtvega . .. Par sveč }e brlelo ob mrtvaški postelji. Bel kakor marmor je bil njegov obraz. Blažen smehljaj se mu je igral okoli ust. Koščene roke so bile trdno sklenjene, okoli prstov se je ovijal molek .... Molek . . . . ? Ko sem gledala v duhu ovit molek okoli Mirkovih prstov, vstresla sera se. Nove misli so mi prihajale. Molek .... Kako je z razmerjem med Mirkom in Bogom? Neka bojazen me je prevzemala. Mamico bi umorilo, ako bi izvedela, da je umrl brez sprave z Bogom! Pogledala sem ga tiho ter poklicala: »Mirko !« »Kaj, Slavka?« me vpraSa počasno in niti ne odpre oči. »Ali res misliš, da je tvoja bolezen nevarna?« >Nevarna«, pravi bolnik. »Mirko, izpolni mamici neko željo!« »Mamici? Kaj hoče mamica?« in nasmehljal se je tako lepo, milo, pri teh besedah! >Mirko, spravi se z Bogom!« Ozrla sem se nanj. On pa je nevoljno zaječal in kakor da bi ga zbodlo, spačil svoj obraz. Na to se je ječaje obrnil proč od mene proti steni ter nevoljno rekel: »Slavka, prosim pusti me, spal bom nekoliko .... Truden sem!« Nikdar še v resnobi ni tako mrzlo z menoj govoril. Mirko! Meni je postalo temno pred očmi. Tako daleč je torej na§ Mirko? Mamica, da bi ga ti slišala! Ljubi Bog! Solze so se mi vdrle z oči, vstala sem ter obupna zapustila sobico .... Zunaj je stala sestra, ki mu je stregla. »Sestra ....!« prijela sem jo za roko, naslonila se na njo ter jokala kakor sestra pri sestri. Kako nesrečna sem bila! Dobra usmiljena sestra pa me je gladila z roko čez čelo. Kako dobro de človeku, če najde v nesreči človeka, ki ima šočutje ž njim! Sestra me }e puslila, da sem se nekoliko izjokala. Potem pa mi je rekla: >Gospica, vem, zakaj jokate! Potrpite in molite!« »Bil je tako dober, sestra, a tukaj v tujini so ga zapeljali !< »Postal bo zopet dober! Umirite se!« >Skoro ne verjamem!« »Gospica, jutri je božični večer in usmiljenje božje rosi obilneje na zemljo ko drugekrati!« >Sestra, ali naj upam?« »Upajvi in molivi!« In sestra me je poljubila v čelo ter izginila v bratovo sobico. Oh, kaka tolažba so bile besede usmiljene sestre za moje nesrečno srce! Nikdar te nisem videla prej, in koliko ljubezen mi izkazujeS! Kako sem to zaslužila? Vem, da tega nisem zaslužila. Ljubezen do bližnjega, ki te je prizvala v tesne samostanske celice in ki ti izvira iz srca, polnega ljubezni do Boga, velevala ti je, da si tudi z menoj, neznanko, iskrena, dobra! Kako velika je naša sveta vera, ki vzgaja take plemenite značaje! Drugi večer je bil božični večer. Se sestro sve napravili božično drevesce v Mirkovi sobici. In nakupila sem za Mirka par neznatnih, božičnih daril. PriSel je večer. Povabila sem sestro, naj pride, da zažgemo božično drevesce. Prišla je. Ko pa so brlele vse lučice, pokleknila je.. Tudi jaz pokleknem In moliti je začela z lepim svojim glasom, da bi se »ljubi JezuSček milostno ozrl na ubogega bolenika....« Meni se je trgalo srce in komaj sem molila trepetajoče za sestro. Tretji očenaš je naslovila, >za srečno zadnjo uro, ako je tako božja volja«. Jaz sem glasno zaihtela .... A čuj... .! Komaj je pričela sestra češčenomarijo, sliSal se je priglušen Mirkov jok iz postelje .... Poslušam, poslušam .... istina! Jaz bi zavrisnila! Nevem ali je bila molitev že končana ali ne, jaz planem k Mirku ter ga strastno objemam in poljubljam. Vedela sem, da je Mirko zopet naS, da }e Mirko zopet moj in mamičin. »Kaj ne, Mirko, da boš mamici izpolnil željo?« »Bom, Slavkica! . . .. Kako dobra si ti, moja Slavkica ....!« in pogladil je moje liee, v velikem očesu pa so mu lesketale solze  To je bil zopet naš Mirko! Mirko je umrl, a umrl je spravljen z Bogom. Mamica je bila vsa raztopljena v žalosti, ko je izgubila Mirka. A ko sem ji pripovedovala, kako lepo je umrl, se je srečno nasmehnila .... Pogosto še mislim na svojega bratca Mirka in vsa nesrečna sem ob teh mislih. Toda če zopet pomislim, kako vdan v božjo voljo je umrl, začutim v srcu neko veselje, kajti nevarno je bilo, da bi šel nespravljen s sveta. In ni Sel. .. . Tako lepo je umrl!