PRIMORSKI DNEVNIK
PoSimnu plačana v gotovini g •>	>1/1
Abb Dostale I grup Do	- VjCUA 4(1 IlF
VARŠAVSKI RAZGOVORI FANFANI-RAPACKY
Leto XXII. Št. 169 (6456)
TRST, sreda, 27. julija 1966
Skupna dobra volja Poljske in Italije za rešitev perečih vprašanj miru
Obširno so razpravljali o vseh perečih mednarodnih vprašanjih in o medsebojnem sodelovanju - Nenni v Londonu na seji izvršnega odbora laburistov
VARŠAVA, 26. — Dopoldne so se nadaljevali razgovori med »unanjima ministroma Fanfanijem in Rapackym, ki so se pričeli že včeraj, tako da so danes predvsem poglobili splošna vprašanja.
Minister Fanfani je govoril predvsem o stališču italijanske vlade o najvažnejših mednarodnih vprašanjih. Ocenil je negativne posledice zaskrbljujočega stanja v Vietnamu tudi glede urugih mednarodnih vprašanj,
W zanimajo Italijo in Poljsko,
*°t so razorožitev, varnost, odnosi Vzhod-Zahod ter gospodarska in politična vprašanja v Evropi.
Italija je mnenja, da morajo vse crzave napraviti vse napore, pa čeprav z omejenimi rezultati, da »e prispeva s pogajanji k politični rešitvi_ vietnamskega vprašanja v spoštovanju načel ženevske Konference.
Z italijanske strani je bilo izraženo priznanje vlogi Poljske v o-aviru odnosov med Vzhodom in ^shodom ter za njene napore v ■ a*',cnih mednarodnih organizaci-*3{j- Fanfani je govoril tudi o raz-nin vprašanjih nuklearne oboro-?l,,e. o Nemčiji ter o različnih “lokih v Evropi in na svetu. Ob
deljiv ^ ugotovi1, da ie mir ne'
Iz dosedanjih razgovorov izhaja Kupna dobra volja obeh držav,
? pomagajo prijateljem in zavez-_ Kom pri reševanju vietnamske-sa spopada in da poglobe razpra-® m proučitve vprašanj evrop-e varnosti in splošnih vprašanj "*«d Vizhodom in Zahodom. Glede
bske konference je prišlo do »otovitve nujnosti primerne in Poglobljene priprave o tematiki,
_> ruU in o konkretnih vpraša-0 katerih se naj na konfe-»•i101 razpravlja, ter končno o na-J dela, kar lahko odločilno *y'va_ na zaključke konference, istočasno so gospodarski stro-,,fj;njaki obeh delegacij razprav _ ali o dvostranskih odnosih, tako govorili o gospodarskem sode-ovanju in predvsem o zniževanju
Tretja obletnica skopske katastrofe
SKOPje, 26. — S polaganjem i 7®ncev in cvetja na spomenik žrtev Katastrofalnega potresa na grobo-v Butelju in z drugimi spo-S™*Klmi slovesnostmi so danes v “*°Pju komeimorirali tretjo obletnico skopske katastrofe. Istočasno r° 88 prebivalci Skopja spomnili iskrene pomoči, ki so jo ob po-:™*u prejeU iz raznih krajev sve-Za obnovitev Skopja je bilo vloženih 200 milijard dinar-cJJ- V veliki ljudski dvorani se bo S“čel° nocoj tretje «srečanje solidarnosti«, na katerem bo do 2. "''Eusta sodelovalo okrog 1200 u-jhetnikov, ansamblov in športnih “kupin 13 držav Amerike in Evrope.
zaprek pri izmenjavi, o sodelovanju pri Kennedyjevi rundi, o skupnem zanimanju pri poljskem sodelovanju v G ATT, o industrijskem, tehnično znanstvenem, kul turnem in političnem sodelovanju ter končno o možnosti sporazuma glede zračnega in pomorskega prometa.
Fanfani je dopoldne položil venec na grob neznanega vojaka na Trgu zmage, po razgovorih z zunanjim ministrom pa ga je sprejel predsednik vlade Cyrankie-wicz, kasneje pa predsednik republike Ochab.
...
LONDON, 26. — Podpredsednik vlade Nenni je danes prisostvoval seji izvršnega odbora britanske laburistične stranke. Prisotni so bili predsednik Walter Padlev, generalni tajnik Len Williams ter številni ministri. Ob tej priložnosti. so predvsem razpravljali o političnih vprašanjih, ki zanimajo o-be stranki in tako tudi o socialističnem združevanju v Italiji.
Nenni je po skupnem kosilu z vodstvom laburistov prisostvoval v zbornici delu zasedanja, ki je bilo_ posvečeno vprašanjem.
Včeraj je Nenni v razgovorih z Wilsonom, Brownom in Padleyem razpravljal o mednarodnem položaju in predvsem o odnosih med Vzhodom in Zahodom, vietnamskem spopadu in možnosti britanskega vstopa v Evropsko gospodarsko skupnost. Govorili so tudi o britanskem gospodarskem položaju im o ukrepih, ki jih je napo-vedal predsednik vlade. Danes je Nenni v razgovoru z angleškimi novinarji dejal, da zaupa v mož-5osti napredka britanskega gospo-darstva, kar bo pomagalo k vklju-citvi Velike Britanije v evropsko skupnost. Ta Vključitev je bistve-nega pomena in največje težave ne izhajajo iz gospodarskih, tem-veo iz političnih vprašanj, ter ie potrebno napraviti vse, da se rešijo.
odgovorne za vietnamsko vojno, j nutku, ko Sovjetska zveza najbolj Tako se je zgodilo, da sta oba očitno sodeluje z ameriškimi im-
ministra razgovor zaključila z ugotovitvijo, da ne moreta doseči nobenega sporazuma.
Med razgovori sta se dotaknila tudi vprašanja varnosti japonskih ribičev na Severnem Pacifiku, kakor tudi prepovedi širjenja jedrskega orožja. Jutri se bo Gromiko sestal s predsednikom japonske vlade Satom, ki je izjavil, da bosta razpravljala o prepovedi širjenja jedrskega orožja ter o morebitnem sodelovanju Sovjetske zveze pri banki za azijski razvoj, ki jo nameravajo ustanoviti in ki bi imela eno milijardo ameriških dolarjev kapitala.
Seveda napada kitajski tisk tudi Gromikove razgovore in trdi, da gre za ((podpiranje ameriških imperialističnih spletk, da bi se vsilila mirovna pogajanja s pomočjo bombardiranja«. Tisk piše, da je Gromiko obiskal Tokio »prav v tre-
perialisti pri napadu na Vietnam.« Isti tisk očita Gro-miku, da v svoji izjavi ob prihodu v Tokio ni obsodil ameriškega bombardiranja Hanoja m Hajfonga.
VOJNA V VIETNAMU
Krvavi boji ob 37. vzporedniku v Vietnamu in partizanski napad na štab 25. ameriške divizije
Ballovi razgovori v Londonu - Hošiminh ponavlja pogoje za dosego miru - Kitajski tisk nadaljuje z napadi na voditelje SZ in Indiro Gandi
Sestanek de Gaulle-Johnson?
PARIZ, 26. — V Parizu krožijo vztrajne govorice o možnosti sestanka med de Gaullom in predsednikom Johnsonom. Q tem je že pisal neki ameriški tednik, sedaj pa piše progolistični list »Pariš Jour», da je to srečanje možno, če se bodo uresničili nekateri pogoji in predvsem, da morajo ZDA prenehati s sabotiranjem generalovega potovanja v južno-vzhodno Azijo. Pisec ugotavlja, da imata državnika o mnogočem govoriti. Tako o ameriških bazah v Franciji, predvsem pa o konceptih odnosov med Vzhodom in Zahodom ter o razvoju spopada v južni Aziji.
NEW YORK, 26. — Severno vietnamski predsednik Hoši-mdnh je poslal ameriški televizijski mreži «CBC» poslanico, v kateri je odgovoril na vprašanje glede pogojev, na podlagi katerih bi se lahko vzpostavil mir v Vietnamu. «ZDA naj prenehajo z napadom, umaknejo naj iz Vietnama svoje čete in mir bo takoj vzpostavljen,« je poudaril Hošiminh. Glede ameriških ujetnikov pa je dejal, da ne predvideva za sedaj nobenega procesa. Dodal je: ((Ameriška vlada pošilja čete za barbarsko vojno proti vietnamskemu ljudstvu in povzroča neizmerno trpljenje, smrt in uničevanje.«
Ista televizijska družba je objavila tudi odgovore predsednika se-vernovietnamske vlade Fam Van Donga in odgovore odbora za vietnamski mir, in sicer na brzojavki, ki sta jih poslali profesor Bernard Fell in žensko gibanje za mir iz Los Angelesa. Predsednik vlade se je zahvalil za »simpatijo za naše ljudstvo in za našo borbo« in dodal. «Kar pa se tiče vaše želje, da obiščete našo deželo, sem prepričan, da vam je znan odgovor pred-
sednika Hošlrrunna, ki lahko odstrani vaše vznemirjenje zaradi vprašanj, ki vas skrbijo.«
V Moskvi -je agencija TASS objavila razgovor Hošiminha z zastopstvom mednarodne novinarske organizacije, kateri je Hošiminh izjavil, da trenutno ni nobene potrebe da bi Sovjetska zveza in njeni zavezniki uresničili obljubo glede pošiljanja prostovoljcev v Hanoj. Nato je rekel, da je za ponudbo zelo hvaležen, »vendar pa se bo vietnamsko ljudstvo osloni-lo na svoje lastne sile in se sedaj junaško in učinkovito bori.« «Vprašanje, kdaj in v kakšni obliki bo ponujena pomoč lahko koristna, bomo še prav posebno proučili«, je izjavil Hošiminh, ki je dodal, da je ameriški družbi «CBC» glede ameriških ujetnikov, izjavil: »Pravi zločinci niso piloti ki smo jih ujeli, temveč tisti, ki

DANES
Morda je med včerajšnjimi vest-vj1 najbolj razveseljiva novica, da f; delo vesoljskega odbora OZN, v1 Sa sestavljajo delegati 28 držav, ?e tako uspešno napredovalo, da J,“ praktično dosežen — glede bistvenih določb — sporazum o mi-icljubnem izkoriščanju vesolja. Od. “*eJ bodo obravnavali samo še fer-malna vprašanja, ki zadevajo pod-P>s sporazuma in ratifikacijo. Od-“°r zaseda v Ženevi, kjer pa je oelo razorožitvene konference Še vedno na mrtvi točki tako glede sporazuma o prepovedi širjenja je-•irskih poskusov, kakor tudi glede Prepovedi podzemeljskih jedrskih eksplozij, za kar je brazilski dele-gat včeraj predlagal ustanovitev Posebne komisije znanstvenikov iz nevezanih držav.
Tragične vesti pa prihajajo še vedno iz Vietnama, kjer se ameriško bombardiranje nadaljuje, par-"*ani pa p0gUmno napadajo ame-Jvske napadalce. Hošiminh je po-"Ovd izjavo, da ne bo procesa pro-•? ujetim ameriškim pilotom. Po ”rURi strani pa so o vietnamski *ojni razpravljali: Gromiko v To-j u' v razgovorih s predsednikom Japonske vlade ter U Tant v Mo-«kvi v razgovorih s predsednikom sovjetske vlade. Predstavnik vlade i “JA pa je dal v VVashingtonu iz-Javo, iz katere se lahko sklepa, da s« ne strinja s predlogom predsednika sajgonske kvizlinške vlade Keneralom Kijem, ki je zahteval napad na Severni Vietnam in ta-»ojšnji obračun s Kitajsko.
Zunanji minister Fanfani je imel ?*nes daljši razgovor s poljskim "Olegom Rapackym, s katerim "‘a razpravljala predvsem o pere-■b mednarodnih vprašanjih. Iz po-vOcii iz italijanskih virov izhaja, ?* sta prišla glede mnogih vpra-aan,i do soglasja in do podobnih stališč, čeprav vedno v okviru »obstoječih zavezništev«. Tako so govorili o vojni v Vietnamu, ki ima vesne posledice tudi na odnose na ”ruKih področjih in o naporih, da ?? najde s pogajanji politična re-s,tev. Govora je bilo seveda tudi Jj. vseh drugih perečih mednarod-!"n vprašanjih: varnosti, miru, raz. Vložitvi, atomski oborožitvi, Nem-eiJ* in podobno.
, Fo posredovanju ministra za de-o Bosca sta se delegaciji sindika-"v kovinarjev in državnih podjetij •Ogovorili, da bodo pričeli s poga-YanJi za obnovitev delovne pogod-.’*■ S tem se je verjetno zaključil , ' gotrajni sindikalni spor, zaradi "Hterega je bila dalj časa vrsta S‘ttvk.
Včerajšnji Gromikovi razgovori v Tokiu
TOKIO, 26. — Današnji razgovor sovjetskega zunanjega mini, stra Gromika z japonskim zunanjim ministrom Slino je trajal več kot dve uri. Po včerajšnjem in današnjem razgovoru je japonski zunanji minister izjavil, da je Japonska vlada mnenja, prav tako kakor vse zainteresirane države, da je njena dolžnost storiti vse, kar je v njeni moči, da se pozovejo obe strani v vietnamski vojni, naj z boji prenehajo. Sovjetska zveza in Japonska morata uporabiti ves svoj vpliv v ta namen, šiina je izjavil, dalje, da se glede spora v zvezi s Kurilskimi otoki, ki je glavna sporna točka med obema državama, sovjetsko stališče ni spremenilo. Sovjetska zveza se je obvezala, da bo vrnila Japonski dva od štirih Kurilskih otokov, ko bo podpisana mirovna pogodba, toda smatra, da je dokončno določen status drugih dveh otokov — Etorofu in Ku-naširi.
Iz krogov japonskega zunanjega ministrstva pa se je zvedelo, da je Siina zahteval od Gromika, naj Sovjetska zveza uporabi ves svoj vpliv za dosego miru v Vietnamu, toda Gromiko je baje odgovoril, da je edino sredstvo za rešitev spora v tem, da ZDA umaknejo svoje čete iz Vietnama. Japonski krogi imajo vtis, da je Gromiko vztrajal pri ostrejšem stališču, ki je posledica ameriškega bombardiranja Hanoja in Hajfonga. Tudi japonski zunanji minister meni, da se je sovjetsko stališče od januarja letos, ko je obiskal Moskvo, spremenilo. Takrat Sovjetska zveza ni hotela dati nobene pobude, ker ni bila neposredno vmešana v vojno, medtem ko Je sedaj Gromiko jasno povedal, da so ZDA
..........1..................".......................
PO POSREDOVANJU MINISTRA ZA DELO
Dosežen okvirni sporazum za kovinarje državnih podjetij
Obsežno delo poslanske zbornice v prvem polletju - Polemike in pojasnila okrog programa združene socialistične stranke
RIM, 26. — Po posredovanju ministra za delo Bosca sta se danes delegaciji sindikalnih predstavnikov kovinarjev in predstavnikov državnih podjetij dogovorili, da se v petek 0bno-ve pogajanja za delovno pogodbo, s čimer se seveda tudi prekinejo vse že napovedane stavke. Med današnjimi razgovori so ugotovili, da obstajajo možnosti za koristen pričetek po ga janj.
Minister za reformo javne u-prave Bertinelli bo jutri ob 10. uri sprejel skupno s predstavnikoma ministrstev za proračun in zaklad vodilne funkcionarje sindikatov javnih uslužbencev CGIL, CISL, UIL in CISNAL,
UNSA in DIRSTAT.
Sindikalni predstavniki bodo ministru izročili skupno resolucijo, v kateri so obrazložena njih stališča v zvezi z reformo uprave, preureditvijo organikov, plač, socialnega skrbstva in glede sindikalnih svoboščin.
Poslanska zbornica se je v prvi polovici letošnjega leta na zasedanjih od 12. januarja do 21. julija sestala 96-krat, komisije pa so zasedale 471-krat. Odobrili so 218 zakonov (49 v skupščini in 169 v komisijah). Razpravljali so o devetih resolucijah, 42 interpelacijah in 249 ustnih vprašanjih. Poleg tega je bilo poslanih 2965 pismenih
odgovorov
Minister za Jug Pastore je danes popoldne na zasedanju komisije za proračun poslanske zbornice obrazložil oni del petletnega gospodarskega načrta, ki se nanaša na koordinacije ukrepov v korist Juga.
V zvezi z različnim pisanjem o politično ideološkem programu, ki ga je izdelala posebna podkomisija paritetične komisije sestavljene iz predstavnikov PSI in PSDI, je danes Santi (PSI) dejal novinarjem, da je povsem netočno, da so ta program odobrila vodstva PSI in PSDI. Nenni je izročil Lombar-diju osnutek programa, da ga bo lahko proučil in o njem razpravljal v četrtek, ko se bo sestala pa-ritetična komisija. Tudi ko bo pa-ritetčna komisija ta program odobrila, ni povsem jasno, kako bo o njem razpravljalo vodstvo PSI in bo verjetno padla končna odločitev šele na zasedanju centralnega komiteja v začetku septembra. Poslanec Lezzi, prav tako član vodstva PSI, je potrdil, da gre za sedaj samo za načrt.
Danes Je prispel v Bočen notranji minister Tavani, ki bo jutri prisostvoval pogrebu ubitega finančnega stražnika Salvatora Cabitta. Finančni stražnik Giuseppe DTgno-•ti, ki je bil med napadom hudo ranjen, pa je izven nevarnosti po zapleteni kirurški operaciji.
Nenni v Londonu med razgovorom z ministrom Brownom
Karabinjerji, agenti javne varnosti in vojaški oddelki nadaljujejo s preiskavo, čeprav so izgubili upanje, da bi lahko našli atentatorje, ki so verjetno pravočasno zbežali čez mejo Na mestu atentata so našli 78 tulcev za naboje nemške brzostrelke, 17 izstrelkov istega tipa pa so našli v avtomobilu Fiat 850, ki so ga napadalci prerešetali. Napad je obžaloval pokrajinski odbor, ki mu predseduje dr. Magnago. V poročilu pravijo, da pokrajinski odbor soglasno obsoja ta novi zločin. Podobno stališče je zavzel tudi list ((Dolomiten«, ki pravi, da so navdihovale! ip izvrševalci dveh kriminalnih atentatov in to lanskega kot tudi letošnjega nedvomno iste osebe. ((Dolomiten« pravi, da so prišli napadalci preko meje in v tej zvezi govori o ukrepih avstrijske vlade, ki je za za-stražitev meje uporabila tudi helikopterje.
Veliki in generalni svet republike San Marino se bo sestal 2. avgusta, ko bo razpravljal o treh resolucijah, ki so povzročile vladno krizo. Predvsem gre za stališče socialdemokratske stranke, ki je krizo povzročila. Zahtevala Je nam. reč ukinitev pismenih volitev državljanov republike, ki prebivajo preko oceana. Položaj je še vedno zapleten, ker praktično ne obstaja drugačna večina z izjemo sodelova-nja med vsemi levičarskimi laičnimi strankami, kar je pa težko verjetno.
in Maleziji in bodo lahko umaknili čete iz Azije. Istočasno bodo zahtevali bistveno znižanje števila Čet v Zahodni Nemčiji, v koliko* Nemčija ne bo v celoti krila za to potrebne valutne izdatke.
Kaže, da bo odločilno vlogo v-gralo 47 laburističnih levičarskih poslancev, ki se upirajo politiki • dohodkov in* z njo povezanim začasnim «zmrzmjenjem plač*. Odločilno besedo bo imelo zasedanje izvršnega sveta sindikalnega kongresa, za katerega menijo, da bo sjcer s težavo in kritiko, a vendarle odobril ukrepe.
Upor v Kisanganiju
KlSASA, 26. — bkupina katan-Skih najemnikov je v nedeljo na padla rečno lad'o kongoške družbe «Otraco». Ubili so podčastnika in težko ranili kapitana. Na padalci so odpeli čolne, v katerih je bilo blago, ki so ga prevažali.
Danes je prispelo iz Kisangam-ja v Kišaso 41 belcev, med katerimi štirje Italijani, ker so se u maknili pred sponadi po sobotnem uporu orožnikov. Med begunci so povečini misijonarji, ki so dejali, da upor še ni povsem zatrt, saj so se včeraj še čuli streli Y Kisanganiju je ostalo o-koli 400 belcev, ki pa niso v ne-
varnosti. En-te belih najemnikov nadzorujejo ttrateške točke, niso pa se vmešali v spopad. Fotrdili so, da so uporniški vojaki ubili polkovnika Tsoatshlja, ki je pove-ljeval kongoški posadki v Kisan-;an:ju.
VČERAJ V PRAGI
Dc Murvillovi razgovori z Lenartom in Davidom
PRAGA, 26. — Francoski zunanji minister Couve de Murville, ki je včeraj prispel na uradni obisk v CSSR, se Je sestal danes s predsednikom vlade Jožefom Lenartom. Pogovarjala sta se o francoski politiki zboljšanja odnosov s socialističnimi državami, pri čemer je de Murville poudaril, da obstajajo možnosti razširitve sodelovanja na področju Industrije, jedrske e-nergije, znanosti in tehnologije. Pred tem se je pogovarjal z zunanjim ministrom Vaclavom Davidom o evropski varnosti s posebnim ozirom na nemško vprašanje, o Vietnamu in o OZN. Danes je bil praktično zaključen politični del obiska in de Murville si je ogledal Prago, jutri pa bo obiskal Bratislavo, glavno mesto Slovaške. V petek bo odpotoval v Budimpešto.
Jih pošiljajo v naš zračni prostor: Johnson, Rusk, McNamara in ameriški imperialistični krogi.«
V Južnem Vietnamu pa traja ob 17. vzporedniku tako imenovana operacija »Hastings« že devetnajst dni. Po ameriških vesteh znašajo izgube osvobodilne vojske in severnih Korejcev več kot 1.300 mrtvih, medtem ko naj bi bile izgube ameriških «marinesov» «lahke» Vendar Je ameriški predstavnik priznal, da partizani napadajo «ma-rinese« z avtomatičnim orožjem tudi ponoči. Napadi prenehajo proti jutru, ko se pojavijo ameriški helikopterji.
Ameriški letalci so tudi včeraj bombardirali Severni Vietnam, čeprav so bile nad Tonkinškim zalivom vremenske razmere slabe, tako da so opravili le 71 napadov. Ameriški vojaški bilten poroča, da ni bilo nobeno letalo sestreljeno, čeprav so letalci opazili šest izstrelkov zemlja-zrak v letu. Toda sever-novietnamska tiskovna agencija je sporočila, da Je bilo sestreljeno eno ameriško letalo, tako da znaša skupno število vseh doslej sestreljenih letal 1252.
Pekinški «Ljudski dnevnik« piše, da je »Indira Gandi aktivna propagandistka ameriške zločinske akcije, s katero se hoče prisiliti Vietnam na mir s pomočjo bombardiranja«. List obsoja njen obisk v Moskvi, ki je baje dokazal, da so ((sovjetski revizionisti izdajalci.«
Vietnamski partizani so nocoj z minometalci in bazookami več kot pol ure napadali štab 25. ameriške pehotne divizije v Kučiju, ki leži 35 km severozahodno od Sajgona. V tem mestu se nahajajo sedaj tri brigade, ki sestavljajo to divizijo. Američani so odgovorili s topništvom in s helikopterji oboroženimi z raketami. Trenutno povzročena škoda ni znana, vendar ameriški predstavnik trdi, da «izgube niso velike«.
V	Londonu se je ameriški podtajnik George Bali pogovarjal danes s predstavniki britanske vlade predvsem o Vietnamu, dalje o a-tlantskem paktu ter o angleških stališčih glede evropskega tržišča. Poseben razgovor je Imel z Geor-geom Thomsonom, ki je minister za evropske zadeve in atlantski pakt, pozneje pa tudi z zunanjim ministrom Stewartom. Gre za prve Ballove razgovore po Wilsonovem obisku v Moskvi. Kot je znano, bo Wilson vodil razgovore o Vietnamu in drugih mednarodnih vprašanjih z ameriškim predsednikom Johnsonom prihodnji petek.
V	VVashingtonu je danes predstavnik državnega departmaja dal izjavo, iz katere se sklepa, da ZDA ne odobravajo zahteve L/iz-linškega predsednika južnoviet-namske vojaške vlade generala Kija, da je treba tudi s kopensko vojsko nanasti Severni Vietnam in že sedaj takoj obračunati s komunistično Kitajsko. Omenjeni predstavnik vlade ZDA je namreč izjavil, da je bilo že večkrat
Sestanek posebne komisije NATO
PAKIŽ, zo. — Danes se je se_ stala posebna komisija NATO, v kateri sodeluje 10 držav in niso zastopane Francija, Norveška, Por-tugalska, Luksemburg ter Islandija. Razpravljali so o poročilu delovne skupine o zvezah, izmenjavi informacij in o splošnih atomskih vprašanjih zavezništva. Celotno poročilo se nanaša na atomska vprašanja. Zanimivo je, da je prišlo do svojevrstne polemike, govoric na hodnikih in kasnejših demantijev glede poročil, da se niso sporazumeli glede bistvenega vprašanja, če naj se ta podkomisija pretvori v stalni organ NATO.
Po nemških vesteh sta se danes popoldne sestala nemški obrambni minister von Hassel in McNamara, ki sta razpravljala o možnosti premestitve sedeža poveljstva ameriških čet v Evropi v Zahodno Nemčijo. To poveljstvo je sedaj v Des Logesu v bližini Pariza.
Razprava o britanskih gospodarskih ukrepih
LONDON, 26. — V britanskem parlamentu se je pričela razprava o gospodarstvu in o vladnih u-krepih, ki se je pričela zaradi nezaupnice, ki jo je predložila opozicija. Oster govor je imel voditelj konservativcev Edward Heath, ki je obdolžil vlado nesposobnosti, češ da je odgovorna za krizo funta, ker je sprejela deflacioni-stične ukrepe prepozno in na hitro. Poleg tega je ugotovil, da obstajajo v okviru vlade resna notranja nasprotja. Odgovoril je Callagham, ki je dejal, da ukrepi omogočajo utrditev valute in izravnavo plačilne bilance v prihodnjem letu. Velika Britanija bo lahko znižala vojaške izdatke, ker se je končala kriza v Indoneziji
.............................................„„„„„.„„(„,.i.i.n
USPEŠNO DELO VESOLJSKEGA ODBORA OZN V ŽENEVI
V bistvu je dosežen sporazum za miroljubno izkoriščanje vesolja
Sedaj bodo razpravljali še o načinu podpisa in ratifikacije pogodbe ■ Razoroiitvena konferenca še vedno na mrtvi točki
poudarjeno, da se vojna ne sme razširiti. Nato je dejal da bo stala v tem pogledu ameriška politika nespremenjena, ker da ZDA
•	nočejo groziti nobenemu režimu*. Vendar pa omenjeni predstavnik ni hotel odločno zavrniti zahtev generala Kija. Zdi se, da je le u-pošteval številne proteste članov parlamenta. Vodja demokratične večine senator Mansfield je namreč zahteval, naj se vlada ZDA
•	takoj in popolnoma ogradi od izjav generala Kija ter ja'no poudari obveznost, ki so jo ZDA prevzele do južnovietnamskeg* ljudstva*.
Medtem pa je iz New Yorka odpotovala v Kambodžo skupina petih Američanov, med katerimi je tudi ravnatelj »Kongresa za rasno enakost« Mc Kissick. Gre za zaseben obisk, med katerim bodo Američani poskušali ugotoviti, v kakšni meri se vojna v Vietnamu širi in ali so resnične trditve, da enote osvobodilne vojske uporabljajo Kambodžo kot ((pribežališče ljudi in sredstev«. Poglavar Kambodže Norodom šihanuk je Američanom obljubil sodelovanje m dostop do meje z Vietnamom. Skupina Američanov uživa podporo de mokratičnega senatorja Morseja, ki spada med najostrejše kritike «Johnsonove liniie« v Vietnamu O-menjeni ravnatelj Floyd Mc' Kissick ie na tiskovni konferenci, med drugim izjavil, da je sedaj v Vietnamu od 300 tisoč Američanov, o-krog 60 tisoč črncev ali 20 odst, medtem ko Je v ZDA samo 11 odst. črncev. Poleg tega pa znaša odstotek padlih črnskih vojakov 18,3 odst. Zato ‘e Mc Kissick poudaril, da se bo zavzel tudi za to, da bi se število padlih črnskih vojakov zmanjšalo.
Moskovski razgovori U Tant-Kosigin
MOSKVA, 26. — Generalni tajnik OZN U Tant se je danes dve uri pogovarjal v Kremlju s predsednikom sovjetske vlade Aleksejem Kosiginom. Tass poudarja, da so bili «razgovorl prisrčni in prijateljski« ter da sta obravnavala »vprašanja, ki zadevajo delovanje OZN ln nekatera vprašanja mednarodnega položaja« Opazovalci trdijo, da je U Tant predložil Ko-siginu svoj načrt za dosego miru v Vietnamu. Po razgovoru je povabil Kosigin U Tanta na kosilo. Med udeleženci sta bila tudi pod-predsednika vlade Vladimir Kiri-lin in Vladimir Novikov.
Prezidij vrhovnega sovjeta je danes sporočil, da je bilo ustanovljeno osrednje ministrstvo za obrambo javnega reda, ki ima nalogo koordinirati delovanje vseh organizmov obrambe javnega reda za pobijanje kriminala. Opazovalci menijo, da gre dejansko za ponovno ustanovitev notranjega ministrstva, ki je bilo razpuščeno 14. januarja leta 1960. Pristojnost tega ministrstva so takrat prevzeli razni organizmi petnajstih sovjetskih republik. Ustanovitev novega ministrstva spada v okvir tistih sklepov, ki jih je sprejel najprej CK KP SZ, nato pa še prezidij vrhovnega sovjeta In sovjetska vlada. Med drugim je bilo sklenjeno, da je treba zelo naglo sodnijsko postopati proti ((huliganom«. Zadevni odlok preži-dija poziva vse državljane, naj sodelujejo v borbi za pobijanje kriminala.
ŽENEVA, 26. — Danes se je nadaljevala razprava na zasedanju Vesoljskega odbora OZN, ki ga sestavljajo zastopniki 28 držav. 2e v preteklih dneh so dosegli preliminarni sporazum glede nekaterih važnih to6k. Med temi je tudi sporazum:
1.	da se v vesolje ne izstreljuje jedrsko orožje;
2.	da se ne ustvarjajo vojaške vesoljske postaje;
3.	da nobena država ne dela v vesolju kakršnih koli vaj, da bi se na ta način zagotovila demilitarizacija vesolja in pomoč kozmonavtom.
Danes pa so se na seji sporazumeli še glede drugih točk, ki naj bi jih vseboval načrt sporazuma za miroljubno izkoriščanje zunanjega vesolja. Predvsem so sklenili, da se združita dva člena predlogov sporazuma Sovjetske zveze in ZDA ter da se sprejmejo nekateri japonski spreminjevalni predlogi. Sporazumeli so se tudi glede osnovnih potez določbe, na podlagi katere mora biti dejavnost v zunanjem vesolju in na vesoljskih telesih v skladu s spoštovanjem koristi posameznih držav.
Na ta način je bila zaključena razprava o bistvenem delu sporazuma. Sedaj bo vesoljski odbor OZN začel z diskusijo o določbah, ki se tičejo predvsem podrobnosti sporazumov in drugih predpisov, ki zadevajo podpis, ratifikacijo in druge formalnosti v zvezi z začetkom ve-
ljave bodočega sporazuma o miroljubni ureditvi delovanja vesolju, na Luni in drugih telesih. Pri tem so za sedaj pustili razpravo za pozneje o predlogu ZAR, naj se v sporazum vključi tudi določba, ki obsoja zlorabo sredstev za sovražno propagando s pomočjo vesoljskih satelitov.
Medtem pa je razorožitvena konferenca ie vedno na mrtvi točki. Danes je delegat Brazilije predlagal, naj bi se sporazumeli vsaj glede prekinitve podzemeljskih poskusov, kor v bistvu ne obsta jajo glede tega vprašanja osnovne razlike med ZDA in Sovjetsko zvezo. Brazilski delegat je poudaril, da se obe delegaciji strinjata glede prepovedi teh poskusov in njuni stališči se razlikujeta samo ko se govori o nadzorstvu. Predlagal je, naj bi se ustanovila neodvisna skupina znanstvenikov iz nevezanih držav, ki bi imeli nalogo ugotoviti, ali je ali ni potrebno nadzorstvo in če obstajajo sredstva za ugotovitev vseh podzemeljskih poskusov. Delegat je poudaril, da bo le na ta način možno rešiti spor glede tega vprašanja.
Pred tem pa se niso megli sporazumeti glede ameriškega predloga o prepovedi širjenja jedrskega orožja, čeprav je italijanski delegat Cavalletti dejal, da je delegacija ZDA v marsičem popustila. Sovjetski delegat Aleksej Rošin je izjavil, da se o stališču ZDA ne more razpravljati, dokler bo njihov delegat vztrajal na »o-
lastništvu jedrskega orožja v o-kviru zavezništev. Sicer se Sovjetska zveza ne strinja glede nujnosti primerjanja sovjetskega načrta z ameriškim. Isto stališče sta zavzela tudi delegata Bolgarske in Poljske.
«Skupina desetih» o plačilnih sredstvih
HAAG, 26. - Zaključilo se je zasedanje «skupine desetih«, na Katerem so bili prisotni ministri in guvernerji narodnih bank desetih razvitih industrijskih držav. Dogovorili so se za nadaljnjo vrsto srečanj, ki jih bodo razširili v okviru svetovnega monetarnega fonda, da se sporazume za poseben načrt izrednih ukrepov v primeru izrednega pomanjkanja likvidnih sredstev za mednarodno izmenjavo. Pri tem kot tudi glede drugih vprašanjih je prišlo do različnih stališč zlasti med ZDA in evropskimi državami, ker je izstopila Francija, ki se z ne. katerimi priporočili ni strinjala.
V uradnem poročilu o sestanku ugotavljajo, da sedaj ne obstajajo težave, ker so sredstva zadostna, vendar pa izključno zlato ne more nuditi za bodočnost dovoljnih Jamstev in je treba ustvariti dodatna sredstva, ki pa ne smejo služiti za kritje deficitov plačilnih bilanc, temveč morajo po splošnem mnenju služiti potrebam sveta v celoti.
VS razpravlja o sporu med Izraelom in Sirijo
NEW YORK, 26. — Včeraj je Varnostni svet razpravljal o protestu Sirije proti izraelskemu bombardiranju sirijskih naprav na reki Jordan. Proti tej razpravi je protestiral delegat Jordana, podprl pa ga je sovjetski delegat Fedorenko, češ da gre za «mahinacijo». Delegat Sirije je nato poudaril, da gre za rasistično politiko Izraela, ki ustvarja napetost in ovira razvoj arabskih držav. Delegat Izraela se je izgovarjal, da je bila njegova vlada prisiljena uporabiti bombardiranje, ker so bili ((neuspešni vsi drugi napori, da se odvrne Sirija od napadov« ter dejal, da je njegova vlada pripravljena začeti razgovore z vlado Sirije.
Sovjetski delegat Fedorenko pa je obtožil Izrael, da opravlja ((mednarodno piratstvo« ter da je kršil mednarodno pravo in sporazum o premirju. »Militarizem Izraela ja odraz neokolonialističnih sil, ki vo. dijo tajne akcije na Srednjem vzhodu, zlasti pa proti neodvisni politiki Sirije,« je dejal Fedorenko. Izjavil je, da je ameriška delegacija sodelovala na zasedanju pakta CENTO. Delegat ZDA je odgovoril, da njegova vlada nima drugih namenov kot ((prispevati k ohranitvi miru in ohranitvi dobrih odnosov z vsemi državami na Srednjem vzho. du.» Nato je bila seja prekinjena.
U Tanlovo pismo za svdovno razstavo
LJUBLJANA, 26. — V pismu, Ki ga je generalni tajnik Organizacije združenih narodov U Tant poslal umetniškemu paviljonu v Slovenjem Gradcu ob svetovni razstavi v tem mestu, sporoča med drugim, da je bit vedno prepričan, da umetnost premaguje vse ovire in da je to eno najuspešnejših sredstev medsebojnega spoznavanja narodov sveta, za dosego miru ln sodelovanje. Mednarodna raz-stava »Afir, humanizem in bratstvo med narodi» bo odprta 23 oktobra
2 —
27. julija 1966
Vreme včeraj: najvlšja temperatura 24.4, najreižja 20.2, ob 19. uri 22.6; zračni tlak 1010.6 narašča, vlaga 60 odst., veter 15 km severovzhodnik, nebo pooblačeno, morje razburkano, temperatura morja 24 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 27. julija
Natalija
Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.41. Dolžina dneva 15.00. Luna vzide ob 16,59 in zatone ob 1.06
Jutri, ČETRTEK, 2». julija
Zmago
POMEMBEN JUBILEJ BRAZILSKEGA SKLADIŠČA KAVE V TRSTU
50 ladij in 3 milijone vreč kave v sedmih letih uspešnega delovanja
Največ kave so pripeljali iz Brazilije v Trst leta 1963, in sicer 734.633 vreč, letos pa, do prihoda zadnje ladje, 199.625 vreč
Pred skladiščem št. 51 v novem ti prišla na misel, da bi postavila
pristanišču j- —:j  ‘ —.............
ladja «Lloid
je zasidrana brazilska ie Guatemala», ki je pripeljala čez Atlantik 75 tisoč vreč kave za tukajšnjo stalno zalogo Instituta Brasileira do Cafe. To je petdeseta ladja, ki je pripeljala brazilsko kavo v naše pristanišče, ta mali jubilej pa slučajno sovpada z drugim, pomembnejšim jubilejem, da je namreč prav v teh dneh zaloga dosegla *starost» sedem let. Prvo vrečo brazilske kave so pred skladiščem št. 51 izkrcali z ladje «Vegaland» 25. julija 1959; pošiljka je znašala 3i..000 vreč po 60 kg. «Vegaland» je plula pod švedsko zastavo, in tudi drugo pošiljko so pripeljali s tujo ladjo, ki jo je Instituto Brasilei-ro do Cafe nalašč najel za to priložnost; vseh preostalih 48 pošiljk, vštevši pošiljko, ki jo pravkar izkrcavajo te dni, pa so pozneje o-pravili z brazilskimi ladjami, v skladu s prevozno politiko te južnoameriške države, ki načelno ne uporablja tujih ladij za prevažanje domače kave, da bi tako podpirala lastno pomorstvo.
Pred prihodom »Lloide Guate-tnala» so statistični podatki izka zovali, da je znašal dosedanji dovoz 2.959.566 vreč; z novo pošiljko bo po vsem tem dosežen še tretji jubilej, saj bo z njo skupen dovoz presegel 3 milijone vreč (ali 1.800.000 stotov). Dovoz kave *e je v prvih sedmih letih skladiščnega poslovanja razvijal takole
138.916 vreč 370.904 vreč 350.871 vreč 259.915 vreč 734.633 vreč 620.016 vreč 284.680 vreč prihoda Lloide 199.625 vreč
nekje v Italiji stalno zalogo kave, da bi ta bila tako bliže tržišču, ki sicer ne troši zelo velikih količin tega blaga, a ki je vendar interesantno za njeno gospodarstvo in na katerem je bilo občutiti v tistih časih precejšnjo mlačnost, do brazilskega blaga.
17. dan stavke delavcev kamnarske industrije
Delavci kamnolomov nadaljujejo s stavko. Tudi včeraj je bila stavka, ki traja že 17 dni, popolna. Včeraj dopoldne sta se sindikalna predstavnika Criscenti za CGIL in Degrassi za CISL ponov-
no sestala z deželnim odbomfkom za delo Del Masom in funkcionarjem odborništva Callegarijem, katerima sta obrazložila težak položaj stavkajočih delavcev.
Pogajanja za obnovitev delovne pogodbe gradbenih delavcev
Jutri se bodo začeli v Rimu razgovori med sindikalnimi organizacijami in delodajalci za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe gradbenih delavcev. Tržaške delavce bosta zastopala Criscenti za CGIL in Degrassi za CISL.
Vprašanje poslanke M. Bernetlč o slovenskih šolah
Poslanka KPI: Marija Bemetič je postavila ministrstvu za šolstvo vprašanje, da bi zvedela, zakaj pet let po odobritvi zakona štev. 1012 od 19. julija 1961, ki urejuje šolske ustanove v gpriški pokrajini In na Tržaškem ozemlju, niso še bili razpisani usposobljenostih izpiti za profesorje srednjih šol s slovenskim učnim jezikom. Vprašala ga je nadalje, ali ne namerava sprejeti ustreznih ukrepov, da bi ta zakon čimprej uveljavili, da bi zagotovili šoli s slovenskim učnim jezikom redno delovanje.
Poslanica Marija Bemetič je postavila vprašanje tudi zakladnemu in finančnemu ministrstvu glede bivše uslužbenke ZVU Marije Trampuž, ki še vedno čaka, da bi jo uvrstlH v stalež državnih mezdnih uslužbencev, saj jo je tržaška finančna intendanca leta 1949 s pooblastitvijo ZVU sprejela v službo kot snažilko.
OB STOLETNICI OSVOBODITVE FURLANIJE
Slovesna seja deželnega sveta v dvorani «furlanskega parlamenta-
Govor predsednika de Rinaldinija, ki je v bistvu poudaril nujnost dobrih odnosov s sosedi
S Danes ob 12.15 bo pri Domju javno zborovanje PSIUP, na katerem bo govoril član pokrajinskega vodstva Franco, ob 19. uri pa bo v Podlonjerju govoril član pokrajinskega vodstva Monfalcon.
leta 1959 leta 1960 leta 1961 leta 1962 leta 1963 leta 1964 leta 1965 leta 1966 (i Guatemala)
Pred prihodom zadnje ladje je bilo na zalogi še 113.579 vreč kave, od tega pa je uprava Instituta že prodala okoli 63.000 vreč. Instituto Brasileiro do Cafč ima v Milanu glavno vodstvo, stalno zalogo kave pa ima samo v Trstu. V Genovi in Neaplju ima le manjši zalogi že ocarinjenega blaga, to pa zaradi tega, da bi bila kava čim bliže velikim potrošniškim središčem v državi. Manjšo zalogo ocarinjenega blaga ima zavod tudi v našem mestu izven pristanišča. Blago nakladajo na ladje najčešče v Riu, Santosu rini. Paragvaju, iz tržaške zaloge pa ga prodajajo skoraj izključno v notranjost Italije. Brazilija je pred sedmimi le-
NA POBUDO MINISTRSTVA ZA JAVNA DELA
Petdnevna kampanja za pospešitev testne vzgoje avtomobilistov
Včeraj je bila na prefekturi tiskovna konferenca, na kateri je prefekt dr. JVIazza pozval krajevne oblasti in ustanove na sodelovanje
Ministrstvo za javna dela v Rimu je te dni najavilo kampanjo za pospešitev cestne vzgoje avtomobilistov, ki bodo v teh dneh zapuščali mesta in preplavili ceste. Kampanja bo trajala od 2. do 6. avgusta in jo bodo izvajali z vse mi razpoložljivimi komunikacijskimi sredstvi. V ta namen je ministrstvo pripravilo tudi gesla, ki opozarjajo avtomobiliste, naj bodo previdni pri prehitevanju in pri dajanju prednosti. V tem okviru je ministrstvo poslalo vsem prefekturam in zadevnim ustanovam okrož. nico, v kateri poziva tudi krajevne oblasti, naj sodelujejo pri tej kampanji, ki ima namen preprečiti, v kolikor je mogoče, cestne nesreče in smrtne žrtve.
V ta namen je bila včeraj popoldne na prefekturi tiskovna konferenca,' "kateri je predsedoval prefekt, Mazza.,. Konference so se udeležili podprefekt Miceli, kvestor Ubertis, poveljnik karabinjerjev
•iiHiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
V RIMU RAZPRAVLJAJO 0 TRŽAŠKI PRISTANIŠKI USTANOVI
Zakonski osnutek kmalu pred ministrskim svetom
Sedaj proučujejo to vprašanje strokovnjaki raznih ministrstev
Zakonski osnutek o uresničitvi tržaške pristaniške ustanove bo v najkrajšem času prišel pred ministrski svet. Sedaj ga proučujejo skupno strokovnjaki zakladnega ministrstva, ministrstva za finance, za proračun in za javna dela, no-trajnega ministrstva, ministrstva za industrijo in trgovino ter ministrstva za promet. Kakor znano, predstavlja realizacija pristaniške ustanove precejšnje finančno breme tudi za državo, ki bo morala prispevati ustanovi letno poldrugo milijardo Ur, in sicer poleg kritja dosedanjega finančnega primanjkljaja Javnih skladišč, ki se danes suče skoraj na višini dveh milijard lir. Javna skladišča pridejo namreč v smislu zakonskega osnutka, ki ga pravkar proučujejo, v sklop pristaniške ustanove. Ta bo predstavljala določeno finančno breme tudi za deželo Furlanijo -Julijsko krajino, ki bo morala priznati ustanovi iz lastnega proračuna letni prispevek v višini 500 milijonov Ur.
Po zakonskem osnutku, ki pride v najkrajšem času pred ministrski svet, bo pristaniška ustanova morala skrbeti na lastno pest za izvajanje regulacijskega načrta, za redno in izredno vzdrževanje pristaniških naprav in za podobna dela, medtem ko bo ministrstvo za javna dela še naprej krilo stroške za gradnjo novih pomorskih naprav v njegovem okviru.
Pristaniška ustanova bo po svoji ustanovitvi prevzela nase vse naloge, ki jih sedaj opravljajo Javna skladišča; poleg tega pa bo morala skrbeti za primeren razvoj pristaniškega poslovanja in za njegovo upravljanje, za stike z javnimi in zasebnimi ustanovami in koristniki pristaniških uslug, za urejevanje pristaniškega dela v skladu s pomorskim zakonikom, za oskrbovanje mehaničnih naprav in za upravljanje pomorske postaje. Poleg tega pa bo morala ustanova skrbeti tudi za gradnjo železniških naprav znotraj pristanišča in vzdrževati železniški promet. uprava državnih železnic pa bo morala kriti zadevne stroške. Ustanova bo lahko sklepala posebne sporazume za določanje tarif za prevoz potnikov in blaga po železnici, cesti m z letali, v kolikor bo to koristno za razvoj pristaniškega delovanja.
Nadzorstvo nad pristaniško ustanovo bo imelo ministrstvo za trgovinsko mornarico, ki bo tudi predložilo državnemu poglavarju, sporazumno z drugimi prizadetimi ministrstvi, primerna zakonska pravila. Ta se bodo morala izdati v teku enega leta po realizaciji pristaniške ustanove. Avtonomno u-pravljanje pristaniške ustanove predstavlja predpogoj za nadaljnji razvoj pristaniških dejavnosti na našem področju in za uspešno konkuriranje tujim pristaniščem, ki so si po zadnji vojni priborila posebne olajšave ali izkoristila u-godnejše poslovne pogoje. Tudi v primerjavi z Italijanskimi prista-
nišči je Trst v zadnjih letih precej zamudil in to zamudo bo moral zdaj čim prej nadoknaditi.
Katalog uvoznikov in izvoznikov iz tržaške pokrajine
Zakaj ne tudi v slovenščini ali srbohrvaščini?
Tržaška trgovinska zbornica Je te dni izdala «Katalog uvoznikov in izvoznikov iz tržaške pokrajine« v štirih jezikih (italijanščini, francoščini, angleščini in nemščini). S to publikacijo je zunanjetrgovinski oddelek zbornice, kateremu načeluje dr. Maurel, hotel izpolniti vrzel v krajevni informacijski publicistiki, poleg tega pa Je nameraval z njim dati zunanjetrgovinskim zainteresiranim tujim partnerjem ažurirane podatke o zunanjetrgovinskih operaterjih iz tržaške pokrajine. Katalog obsega dva dela: prvi obsega seznam blagovnih vrst, ki so predmet zunanjetrgovinskega poslovanja na našem področju, drugi pa obsega seznam podjetij, ki se ukvarjajo z zunanjo trgovino, in ki so v publikaciji navedena v abecednem redu. Publikacija navaja 555 tvrdk, med katerimi prevladujejo podjetja, ki uvažajo meso in živino, ter zlasti les in lesne izdelke, in podjetja, ki izvažajo stroje in kemične proizvode, kavo, plastične mase, ter nadomestne dele in pritikline za avtomobile.
Katalog Je koristna publikacija, ki bo prišla prav številnim domačim in tujim operaterjem; njegova korist pa bi bila lahko še znatno večja ko bi bili njegovi podatki objavljeni tudi v slovenskem ali srbohrvatskem jeziku, saj Je Jugoslavija eden izmed najvažnejših italijanskih partnerjev, na našem področju pa prav gotovo najvažnejši trgovinski sodelavec. Sicer je katalog precej pripravno sestavljen, ter navaja dovolj izčrpne podatke o posameznih tvrdkah. Kdor želi, si katalog lahko nabavi kar na zbornici; cena knjigi Je 1300 lir.
Obvestilo
zavarovancem INAM
Tržaški INAM opozarja svoje za. varovance, da morajo spričo nadaljevanja stavkovnega gibanja zdravnikov splošne medicine sporočiti svoji sekciji, če ne morejo delati zaradi bolezni, in sicer najkasneje tri dni po obolenju, kakor določajo veljavni predpisi.
Zavarovanci morajo tudi sporočiti sekciji vsak teden, ali se bolezen nadaljuje, ter ko ozdravijo, dan, ko se zopet vrnejo na delo.
Greco, poveljnik cestne policije Gaggero, inšpektor za civilno motorizacijo Balsamo, podpoveljnik gasilcev Rivera, skrbnik za javna dela Arrica, 'šolski skrbnik Tavel-la, pokrajinski zdravnik Scerrino, predsednik RK Hausbrandt, občinski odbornik Venier, predsednik tržaškega ACI Bassani, podpoveljnik občinskih stražnikov Grison, miljski župan Millo in še drugi predstavniki oblasti in občin v pokrajini ter predstavniki tiska.
Prefekt Mazza je prisotnim pred-očil okrožnico ministrstva za javna dela in omenil, da ima ministrstvo s to kampanjo za cestno vzgojo, ki jo bodo izvajali preko radia, televizije in časopisja, namen opozoriti avtomobiliste, naj bodo previdni na cestah. Zal je opaziti, da so šoferji zelo nedisciplinsko in da' i&‘,iie 'držijo predpisov oestne-ga . zakonika' in cestnih znakov. Smoter kampanje za cestno vzgojo pa je, da bi se vsi avtomobilisti zavedali svojih pravic in dolžnosti na cestah ter bili previdni pri šo-firanju. Oblasti bodo tudi poskrbe, le, še posebno v dneh velikega šmarna, za povečanje policijskega nadzorstva, ministrstvo za obrambo pa bo dalo na razpolago sredstva in s tem izpopolnilo varnostno službo na zelo prometnih cestah.
Prefekt je vprašal prisotne in še posebno predsednika ACI, ali so pripravljeni prevzeti določene u-krepe in prispevati k uspehu kampanje. Predsednik ACI Bassani je obljubil pomoč in prispevek ustanove ACI, ki pa bo ukrepala v skladu z ukrepi osrednjega vodstva v Rimu. Prisotni so nato dali še nekatere predloge glede izvajanja kampanje za cestno vzgojo na našem področju. Prefekt Mazza je na koncu zaprosil predstavnike tiska, da bi se zavzeli za pobudo in opozarjali avtomobiliste na previdnost in korektno obnašanje na cestah, ne samo v dneh, ko bo trajala kampanja, ampak tudi naprej.
Sestanek znanstvenikov o najnovejših študijah astronomije in fizike
Te dni se je v Trstu sestala skupina znanstvenikov iz raznih držav, med katerimi so bili prof. Arthur Clarke iz Londona, dr. H. Sulzer iz Francije, ameriški pisatelj Harri-son ter prof. Margherita Hack,
ravnateljica tržaškega astronomskega observatorija, ki so razpravljali na podlagi najnovejših študijev a-stronomije in fizike o možnosti življenja izven Zemlje. Govorili so med drugim o meteoritih in znakih življenja na njih o fotonih, hibernaciji in antimateriji ter o tezah raznih znanstvenikov o možnosti življenja na bližnjih planetih in neskončno oddaljenih sistemih. Med drugim so znanstveniki v diskusiji poudarili, da se ne more izključiti možnost, da bi pred mnogimi milijoni let obstajale oblike življenja na Marsu, sicer pa znanstveniki izključujejo možnost obstoja razvitih bitij na planetih našega sončnega sistema. Glede možnosti življenja na oddaljenih sistemih, kjer gre za milijone in milijone zvezd in planetov, pa veljajo do sedaj le ugibanja. Strokovnjaki so ob koncu sklenili, naj bi bil tak študijski sestanek tudi prihodnje leto v Trstu.
Včeraj so v starodavni dvorani ((furlanskega parlamenta« na videmskem gradu svečano proslavili 100-letnico osvoboditve Vidma izpod avstroogrske oblasti. Na ta dan pred sto leti so namreč vkorakale v Videm čete nove združene Italije, porojene v treh osvobodilnih vojnah Risorgimenta. In prvi vojak, ki je vkorakal v glavno mesto Furlanije, je bil prav Vldemčan Bernardino Berghinz, poročnik konjeniškega polka (dancieri d’Aosta», kot je rekel v svojem govoru predsednik deželnega sveta dr. de Ri-naldini, ki je tudi dejal, da so njegovega potomca G. Battista Berghin-za, ki je bil tudi častnik, sežgali nemški nacisti v tržaški Rižarni.
Proslave so se udeležili predstavniki najvišjih civilnih in vojaških oblasti v deželi ter parlamentarci in zanjo se je preselil iv Trsta v Videm ves deželni svet, ki je imel v omenjeni dvorani izredno slovesno sejo.
Prvi je spregovoril o važnosti tega dne predsednik videmske pokrajine Burtulo, ki je hkrati predsednik odbora za proslavo stoletnice osvoboditve Furlanije. Burtulo je na koncu prebral tudi brzojavni pozdrav predsednika vlade Mora.
Po običajnih sejnih formalnostih je imel proslavitveni govor predsednik deželnega sveta de Rinaldi-nl. Orisal je tedanje zgodovinske dogodke ter plebiscit, ki je sledil 21. oktobra 1866 in ob katerem je bilo kar 105.386 glasov za Italijo in le 35 proti. Zatem je de Rinal-dini dejal, da se ni uresničilo vse, kar so takratni patriotje pričakovali, saj je znano, da je med ideali in stvarnostjo vedno precejšnja razdalja. Omenil je počasni gospodarski razvoj dežele in izseljevanje Furlanov, ki so morali in še morajo hoditi po svetu s trebuhom za kruhom, ter izrekel upanje, da bo nova deželna ureditev temu odpomogla. Zatem je naštel številne ugledne furlanske može, ki so se odlikovali v raznih panogah kulturne in drugih dejavnosti. Med drugimi je omenil Pacifica Valussija, ki je sredi prejšnjega stoletja zagovarjal deželno ureditev ob spoštovanju etničnih, zemljepisnih in zgodovinskih posebnosti. Zatem je omenil važne naloge dežele in rekel, da je treba premostiti vse zapečkarstvo ter se odreči vsaki malenkostnosti in ustvariti tu na meji novo visoko civilizirano sožitje.
Na koncu je dejal, da je treba
..........odi '
gledati v bodočnost ter da se ne smejo vprašanja meja in manjšin urejevati z vojnami marveč v duhu
Prva komisija za zadeve predsedstva, finance in obračun: predsednik Cocianni Giovanni, podpredsed-
Mii(i(titlMii(iimiiiiiiiiiiil(lmiiiilillt(i(llilltllliiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiifiiiit(iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiitiiititiiiiiiiiiiia(iiiiiiiiii,iiiiiiniitii(mMil(iiii(ii(iiiiiiiii(ii
Evrope kot skupne domovine, v kateri ne bosta Furlan in Julijec proti Korošcu in Slovencu napadalca ali napadenca, marveč preprosta in vljudna soseda. Le v tej perspektivi miru imajo smisel žrtve živih in mrtvih.
S tem plemenitim duhom pa niso bile žal ubrane besede, ki jih je izrekel predsednik de Rinaldini malo prej v zvezi z ((izgubo beneških istrskih mest« v zadnji vojni, češ da je odločitvam ob sklepanju miru botroval isti oblastni in vsiljeni duh, ki je navdihnil vlado (mislil je pač Mussolinijevo op. ur.), ko je ob zanemarjanju vseh načel narodnosti hotela in sprožila napadalno vojno. S tem je zašel predsednik v očitno protislovje, kakor da bi hotel morda zadovoljiti desničarske kroge v lastni stranki, ki pač že mislijo na prihodnje volilne račune. Mnogo lepše bi na primer bilo, če bi predsednik omenil kaj o priznanju pravic beneškim Slovencem, saj so leta 1866 glasovali vsi, razen enega, za Italijo v prepričanju, da jim bo priznavala tiste avtonomne pravice, ki so jih že uživali 70 let prej pod Beneško republiko, ter ni bilo med njimi med prvo svetovno vojno niti enega vojaškega beguna. To ljudstvo bi torej vsaj zaslužilo nagrado za svojo zvestobo in ne zapostavljanja, zlasti če pomislimo, da so na primer v čisto italijanski Cortini leta 1866 glasovali za Avstrijo ter ostali pod njo do leta 1918. Zal ni zgodovina vedno učiteljica narodov.
Po de Rinaldinijevem govoru se je seja končala in je sledilo slovesno polaganje vencev pred mali tempelj, posvečen padlim vojakom. Nato je videmski župan Ca-detto spregovoril na županstvu o pomenu včerajšnje obletnice in priredil zakusko.
Nova sestava deželnih komisij
Včeraj se je sestalo vseh pet stalnih komisij deželnega sveta. Komisije so izvolile predsednike, podpredsednike in tajnike. Vsaka skupina svetovalcev je že prej predložila svoje stalne predstavnike v komisije za drugo dvoletje sedanje zakonodajne dobe deželnega sveta.
Sedaj so komisije sestavljene takole:	J
nika dr. Karlo šiškovič in Del Gobbo Emilio, tajnik Salvatore Va-risco, člani svetovalci raznih skupin.
Druga komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo: predsednik dr. Giobatta Angeli, podpredsednika Antonio Moschio-ni in Mario Virgolini, tajnik dr. Luigi De Biasio, člani svetovalci raznih skupin.
Tretja komisija za šolstvo, delo, socialno skrbstvo higieno in zdravstvo: predsednik prof. Renato Ber-toli, podpredsednika odv. Daniele Morpurgo in Giuseppe Urli, tajnik odv. Josip Skerk, člani svetovalci raznih skupin.
Četrta komisija za industrijo, trgovino in obrt: predsednik G. Battista Metus, podpredsednika Ar-naldo Pittoni in prof. Paolo Šema, tajnik dr. Luigi Blsol, člani svetovalci raznih skupin.
Peta komisija za javna dela, urbanistiko, prevoze in turizem: predsednik prof. Michelangelo Ribezzi, podpredsednika Aldo Rigutto, tajnik Rino Bianchini, člani svetovalci ranih skupin.
V sestavi komisij za drugo dvoletje je nastalo nekaj sprememb.
Predvajanje filma o vojni v Vietnamu
Vodstvo Ljudskega kinematograf, skega krožka «Umberto Barbaro« sporoča, da bo danes ob 21. uri prvič predvajalo «Le ciel e la ter-re», dokumentarni film o vojni v Vietnamu, katerega je zrežiral Jo-ris Ivens. Film bodo predvajali v dvorani v Ul. Madonnina štev. 19. Vstop je prost.
Natečaj za barvne posnetke
Založništvo tržaškega tiska — ZTT — razpisuje natečaj za barvne fotografske posnetke — diapozitivi — s sledečo motiviko:
panoramski posnetki vasi in naselij na Tržaškem in Goriškem,
tipične stavbe in detajli, motivi iz življenja na podeželju, narodne noše, stari običaji.
Format od 24x36 mm naprej. Prva nagrada 15.000, druga 10.000, tretja 5.000 lir.
ZTT bo nagrajene posnetke uporabilo za reprodukcijo v razglednicah, brošurah itd. ZTT si pridržuje pravico, da tudi druge posnetke uporabi za reprodukcijo proti primerni odškodnini.
Posnetke, ovite v prozornem papirju, je treba poslati v pismu, v katerem mora biti drugo zaprto pismo s šifro ali geslom, v njem pa naslov avtorja.
Pisma je treba poslati na naslov: Založništvo tržaškega tiska ZTT Ul. Montecchi 6 — Trst.
Rok natečaja zapade 30. oktobra 1966.
Založništvo tržaškega tiska
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Jugoslovanski folklorni festival pod geslom «Zemlja-človek-ples»
Festival se začne drevi na glavnem koprskem trgu - Predstavniki italijanskih glasbenih založb obiskali radio Koper
Koper je že ves v znamenju naj-večje vsakoletne poletne prireditve — tradicionalnega jugoslovanskega folklornega festivala. Po mestu je vse polno lepakov, ki vabijo domačine in turiste k prireditvam, na festival pa opozarjajo tudi številni predmeti po izložbah,. Popoldne so v prostorih koprskega muzeja odprli razstavo primorskih narodnih noš. Posebno močno so zastopane narodne noše iz okolice Kopra in Trsta. Po mestu pa je v posameznih izložbenih oknih opaziti tudi narodne noše iz južnih predelov Jugoslavije.
Slovesni začetek festivala bo danes zvečer na glavnem koprskem trgu. Pod naslovom «Zemlja - človek - ples« bodo nastopile folklorne skupine domačega turističnega društva Piran-Portorož in folklorne skupine iz raznih krajev Hrvat-ske Istre. Izvajali bodo plese in pesmi iz Slovenske in Hrvatske Istre. Portoroška skupina ho pri-
iiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiamiiiiiiiiiiiii
POTEM KO SO GA AGENTI ZAMAN ISKALI
Moški, ki je streljal na žensko se je včeraj sam prijavil policiji
Vergoz je star znanec policije - Sedaj je v koronejskih zaporih
Napadalec, ki Je predvečajšnjim zjutraj v Ul. Catraro blizu stavbe štev. 3 streljal na 55-letno Natalio Samitz vd. Saba iz Ul. Flavia 8 ter jo hudo ranil, se je včeraj zjutraj ob 9.45 sam prijavil na karabinjerski postaji v Skednju. Gre za 42-letnega Giuseppa Vergoza iz Domus Civica 13, starega znanca policije. Karabinjerji v Skednju so Vergoza pospremili na karabinjersko postajo v Istrski ulici, kjer so napadalca zaslišali. Popoldne pa so ga pospremili v koronejske zapore, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Karabinjerji so bili pri tem zelo zadržani in ni bilo mogoče izvedeti pravih razlogov, ki so Vergoza privedli do tega, da Je počakal na Samitzovo, jo najprej začel zmerjati in biti s pestmi ter nato streljal nanjo Iz pištole «flo-bert« kal. 6 z dvema nabojema. Znano je samo, da je Vergoz imel pištolo pri sebi, ko se je včeraj zjutraj javil karabinjerjem.
Kot smo poročali včeraj, je nesrečna Samitzova po streljanju hudo ranjena obležala na cestišču. Toda med prevozom v bolnišnico in preden Je padla v nezavest, je imela še toliko moči, da je izrekla ime svotega napadalca. Na podlagi tega podatka so agenti letečega oddelka, ki so prevzeli preiskavo, zastražili Vergozov dom, saj so si bili že na jasnem, s kom imajo
opravka. Iskali so ga vso noč, vendar brez uspeha, Vergoz sam pa se je po 24 urah javil karabinjerjem. S tem je upal, da se bo izognil prijavi z obteževalnimi okoliščinami, ker je preteklo precej časa po krvavem dogodku.
Sinoči smo zvedeli, da se je zdravstveno stanje ranjene Samit-zove nekoliko izboljšalo. Po prvih podatkih se je zdelo, da je izstrelek zadel žensko v levo sence in izstopil iz desnega, po zadnjih informacijah iz nevrokirurškega oddelka bolnišnice, kjer so Samitzovo sprejeli na zdravljenje, pa je prvi izstrelek Ostal v ženskini glavi, rano na levem sencu pa je povzročil drugi izstrelek, ki jo Je samo oplazil. Zdravniki upajo, da bodo ženski rešili življenje, vendar jo bodo morali operirati, da Ji iz lobanje odvzamejo izstrelek.
Sele ko sl bo ženska opomogla, bo mogoče izvedeti podrobnosti krvavega dogodka, ki je v mestu in še posebno v Ul. Catraro vzbudil precejšnjo vznemirjenost med prebivalci.
Omenili smo, da Je Vergoz star znanec policije. Pred devetimi leti je bil obsojen zaradi tatvin in je odsedel nekaj let v zaporu, lani avgusta pa je pri Sv. Ani s steklenico v rokah napadel gostilničarko. Po tistem dogodku, ga je policija iskala dva dni, Vergoz pa se je sam javil karabinjerjem.
kazala tudi nekaj novosti iz okolice Kopra in Trsta. Folklorna skupina iz Ruda se bo predstavila z raznimi istrskimi melodijami, med. tem ko bo skupina iz Raše prikazala ples «balon», najbolj razširjen v Istri. Zanimiv bo nadalje nastop folklorne skupine Iz Meduli-na, ki bo nastopila predvsem s karnevalskimi plesi. Spored bosta zaključili skupini iz Vodnjana in Galežana, ki bosta prikazali ples Furlanov In stare galežanske plese ob spremljavi arhaičnih instrumen. tov.
Naslednja prireditev folklornega festivala bo 28. julija zvečer v Kopru pod naslovom iiMladost-ritem-pesem-plesv). Ta večer bo posvečen slovenski in hrvatski folklori. Ljub. ljanska folklorna skupina France Marolt bo prikazala več koroških plesov, značilne belokranjske in go-renjske plese in plese iz Glamača, Fokloma skupina Zora iz Opatije pa bo v svojem pestrem sporedu prikazala več značilnih istrskih plesov ter plesov iz Slovenije in s Posavja,
Zaključna festivalna prireditev bo 30. julija zvečer na koprskem trgu. Po tradiciji bodo nastopili vsi trije najboljši Jugoslovanski poklicni folklorni ansambli — Lado iz Zagreba, Kolo iz Beograda in Taneč iz Skopja. Prikazali bodo vrsto najpopularnejših jugoslovanskih plesov, obogatenih z novimi vložki. Spored bo poživil Slovenski oktet, na koncu pa bodo razne zabavne prireditve v okviru folklorne noči.
* * *
Koprski radio so obiskali predstavniki italijanskih glasbenih založb. Vsega skupaj so zastopali 11 založb, med njimi Ricardi, RCA, Voce del padrone In drugi. Med razgovori so gostje izrazili željo po tesnejšem sodelovanju na področju glasbe In glasbene reklame.
* * ♦
Tradicionalna portoroška noč bo letos 13. avgusta. Na sporedu bodo številne prireditve, med drugih1 Jadralna regata, bengalični ognji in druge. Višek prireditve bo nastop znanega Italijanskega pevca Tonyja Littla in Ljubljančanke Berte Ambrož.
Od drugih prireditev v avgustu naj omenimo tradicionalne tekme osličkov, ki bodo 18. avgusta. Za te tekme je iz leta v leto večje zanimanje. Naj omenimo samo, da je tekmam v Juliju letos prisostvovalo nad 5 tisoč gledalcev.
• • »
Na Istrski obali beležijo rekorden ulov plave ribe. Največ je inčunov in skušic. Inčunov Je toliko, da so morali ulov začasno prekiniti, kajti v Izoli ne zmorejo sproti predelati vse nalovljene ribe.
Izola je dobila nov 1000-kubič-ni rezervoar za vodo. S tem so rešili velik problem rezerve vode za mesto in okolico.
Tolpa tatičev za zapahi
Agenti letečega oddelka policije so te dni spravili za zapahe organizirano tolpo mladoletnih ta-tičeVj ki je od prvih dni junija izvršila vrsto tatvin na avtomobilih. Skupimo tatičev je vodil 25-letni Bruno Colombi brez stalnega bivališča — izjavil je, da stanuje v Ul. Udine 18 — ki pa je na zaslišanju zanikal, da bi bil organizator tatvin. Pod obtožbo tatvin z obteževalnimi okoliščinami, sodelovanja in sprejemanja ukradenega blaga so ooleg Colombija a-genti prijavili še 16-letnega Wal-terja Z., 17-letnega Paola R. in 19-letnega Borisa S. Poleg teh so prijavili sodišču še tri druge ta tiče in jih pustili na začasni svobodi.
Colombi si je za izvrševanje tatvin izmislil posebno tehniko. I-skal je mladoletnike in jih prepričal, da so začeli krasti. Potem je svoje podložnike v avtu, katerega lastnika agenti niso še našli, peljal v določene ulice, jim pokazal avte, ki si jih je že prej izbral ter se nato umaknil. Mladoletniki, ki so si pridobili veliko prakso v kraji transistorjev, so nato kradli radijske aparate in jih nosili Co-lombiju. Colombi je nato vozil svoje pomagače na kraj, kjer su lahko prodali ukradeno blago, jih skrit počakal, da so mu prinesli denar in ga nato razdelil.
Tolpa tatičev je v dveh mesecih izvršila 29 tatvin im ukradla 23 radijskih aparatov Policistom je uspelo dobiti nazaj za nad 400 tisoč lir ukradenega blaga, morajo pa še dobiti nad 200 tisoč lir.
«Triesle Economica» štev. 3-4
Izšla je št. 3-4 1966 revije «Trie-ste Economica», ki jo izdaja tržaška trgovinska zbornica. Revija prinaša kakor običajno tri daljše razprave z gospodarsko tematiko, ki so jih to pot prispevali Mino Laurini (uTrst, italijansko pristanišče za srednjo Evropo»j, Dante Lunder (Nadaljnji ražvoj specializacije tržaškega velesejma») in Giovanni . Palladini («Zakon o 45 mijijardah, njegova dosedanja jz-, vedba»), poleg tega pa prinaša revija še običajni pregled poslovanja 'tfff&cinsKe zbornice 'v marcu 'in aprilu letos. Dvojna številka revije (marec-april) stane 800 lir.


Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu,
k' ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, je vpisovanje za šolsko leto 1966-1967 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada d) Guardiella št. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1966. Navodila za vpisovanje so razvidna na oglasni deski v zavodu.
Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja sporoča svojim cenjenim članom, da je od ponedeljka, 25. julija do vključno v četrtek, 11. avgusta t. 1. urad odprt od 8. do 12. ure.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 26. Julija 1966 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 5 oseb.
UMRLI SO: 58-letna Agnese Mikol vd. dr. Costantini. 73-letna Caterina Balde vd. Antonioli, 72-letni Varlo Valente, 77-letni Umberto CaUigaris, 57-letni Emilio Sulligoj.
Iraški državljan žrtev dolgoprstnežev
36-letnemu iraškemu državljanu Kaku Hannu Petrusu iz Bagdada so neznani tatovi izmaknili iz av ta fiat 1800, ki ga je pustil v Ul Trento, nogavice in druga oblači la, radijski transistor zjnamke Sa njo, tri zavitke za snemalno ka mero, šest bankovcev po 100 tur ških lir, nekaj bolgarske im jugo slovanske valute, 25 iraških dinar jev in vozniško dovoljenje. Tatvino je prijavil osrednjemu komisariatu javne varnosti.
Nesreča na delu
Ob 8.55 so sprejeli na nevrokirurški oddelek bolnišnice s prognozo okrevanja v 10 dneh 57-let-nega tesarja Giorgia Prodana iz Ul. Geppa 12
Prodan, ki so ga pripeljali v bolnišnico z zasebnim avtom, je povedal, da je delal na stavbišču v Ul. Cumano, ko je iz nepojasnjenih vzrokov padel vznak z. visoke lestve na tla. Pri padcu se je pobil po desni temenici im dobil pretres možganov.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
AlTAngelo d’orc. Trg Goldoni 3; Ct-polla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Mianl, Mlramar-sk! drevored 117 (Barkovlje).
DNEVNA SLUŽBA LEKARN AHa Basilica, Ul. sv. Justa 1: Bu-solini, Ul. P. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzonl, Ul. Seitefontane 2.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob svojega člana Danila Jakliča daruje prosvetno društvo Slavko Škamperle 3000 lir za Dijaško Matico.
mm na
Miramarski park Danes tedenski odmor. Jutri nadaljevanje sugestivnih predstav .Luči In zvoki«. Ob 21.30 v nemščini «Der Kaisertraum von Miramare« in ob 22.45 v Italijanščini «MassimiJiano e Carlotta«. Izredne vožnje avtobusa «M» od barkovljanske postaje.
Nazionale 16,00 Zaprto zaradi počitnic.
Excelsior 16.00 «FBI contro Al Capo-ne» Prepovedano mladini pod 1*. letom.
Fenice Zaprto zaradi počitnic.
Eden 16.00 «La morte arriva strl-sciando« Technlcolor. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Grattacielo 16.30 «Dalla terrazza« — Technlcolor. Paul Nevvman. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Alabarda 16.30 ((Tempo dl vlvere« Co-lorscope. Liselotte Pulver.
Fllodrammatico 16.30 «Extraconluga-le» Liana Orfei, Renato Salvatorl. Prepovedano mladim pod 14. letom.
Aurora 17.00 »Mondo perduto«.
CristaHo 16,30 «Un'idea per uo flellt-’(6» Prepovedano mladini pod 14. letom,
Garibaldi Zaprto zaradi počitnic.
Capitol Zaprto zaradi počitnic.
Impero Zaprto zaradi počitnic
Moderno Počitek.
Vittorlo Veneto 17.00 »Piano piano dolce Carlotta« Bette Davis. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra Zaprto zaradi počitnic.
Ideale «11 trlonfo di Tom e Jerry» Technicolor. Barvne slikanice.
Abbazia 16.30 * Le nevi del Kčliman-giaro« Technicolor. Gregory Pečk. LETNI KINO
Satelltte 21 15 — blagajna ob 20 30 «L'intrlgo» Technlcolor. Shirley Jones, George Sanders, Georgia Moll.
Izleti
Prosvetno društvo Andrej Cok priredi 31, tm. izlet v Skotjo Loko in na Jezersko. Izletnik! sl bodo v Škofji Loki ogledali škofjeloški muzej v tamošrijem gradu. Vpisovanje v pekarni Drašček,
SPDT priredi 14. In 15. avgusta tz-let na Triglav z izhodiščem iz Vrat in s povratkom v Trento. Ostali izletniki bodo prenočili na Vršiču in naslednjega dne bodo lahko obiskali Izvir Soče, «Alpinetum Jullana« in muzej v Trenti.
SPDT priredi 7. avgusta ob otvoritvi planinskega doma «Zorko Jelinčič« na Crnl prsti, izlet v Podbrdo Vpisovanje v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20.
Mali oglasi
PARKETISTI, tzdelava, popravila in strganje ter lakiranje podov — brezplačni proračun Tvrdka Abatange-lo et Gaspari, Trst, tel. 90-497.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
lr»< »Ul. »v. 1'runčlška 2U IHrlon 61-711 a
Novo:
SLOVENSKI PROTE. STANTSKI PISCI 3.200 Ur
wmm-
predvaja danes, dne 27. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film v Totalscope
CA VALCA UCCIDI
(JEZDI IN UBIJAJ)
Igrajo:	ALEX NICOL, RO-
BERT HUNDAR, MARGARET GRAYSON, LAVVRENCE PAL-MER in PAULINE BAARDS
KINO PROSE^KOjNTOJEL
predvaja danes, dne 27. t. m. z začetkom ob 19.30 barvni film
IL PELO NEL MONDO
(DLAKA V SVETU)
Prepovedano mladini pod 18. letom
3 —
27. julija 1966
VEČJA KRITIČNOST PRI NOVEM NAČRTOVANJU
Ekonomski razvoj Egipta v luči težav in uspehov
Prvi petletni načrt ni bil v celoti izveden ■ Drugi petletni načrt se bo podaljšal na 7 let ■ Ko bo ta zaključen, bo Egipt pripravljen na bolj harmonični nadaljnji razvoj
KAIRO, julija. Čeprav je od ^rušenja kraljevske vladavine in od osvoboditve dežele izpod britanskega »tutorstva« minila že cela vrsta let, se Egipt Se vedno bori s težavami prvenstveno gospodarskega značaja. Mnogi zahtevni načrti, ki so se porodili v vzdušju revolucionarnega poleta, se niso uresničili v obsegu, kot so bili zamišljeni, kot so bili zarisani v grafikonih in vnešeni v statistične stolpce. To velja za minuli petletni načrt (1960—1965), ki je bil prvi gospodarski načrt, ki so se ga v Egiptu lotili.
V obračunu, ki se je po poteku tega razdobja napravil, se je ugotovilo, da je v petih letih Egipt prvič v svoji zgodovini povečal nacionalni' dohodek nad prirod-nim prirastkom prebivalstva. To je vsekakor lep uspeh, ki ga pa kvari nadaljnja ugotovitev: da je bil načrt proizvodnje izpolnjen le za 81,5 odstotka, to se pravi pod Postavljenimi pogoji. Ta podatek postane še bolj izrazit, če povemo, da se je povečanje v neposredni proizvodnji uresničilo le za 77 odstotkov, medtem ko so javne službe porabile kar 90 odstotkov. Nadaljnji podatki o teh relativnih uspehih povedo še sledeče: nacionalni dohodek se je povečal za 37 odstotkov, namesto načrtovanih 30, v primerjavi z osnovo iz leta !960. Ker pa nam le odstotne Primerjave ne povedo vsega, bomo te obetajoče, vendar pa le relativne uspehe prikazali tudi v absolutnih številkah:	egiptovski
nacionalni dohodek je v prvem letu petletnega načrta znašal 1.285 milijard funtov, v zadnjem letu pa 1.762 milijard. Uspeh je neizpodbiten in če razliko teh številk porazdelimo po letih, vidimo, da se je nacionalni dohodek dvigal za 7 odstotkov na leto. V isti dobi pa je naraščanje prebivalstva znašalo Po 2,5 odstotka. Z drugimi besedami, povprečni dohodek posameznega državljana Egipta je znašal leta 1960 okoli 50, leta 1965 pa se je povzpel na 60 funtov.
Ce nihče ne oporeka določenega uspeha, se vsi zavedajo tudi pomanjkljivosti. Vzroke tega iščejo. Strokovnjaki pravijo, da je vzrokov več. Predvsem je gotovo, da J6 bil prvi petletni načrt izdelan nekoliko v naglici in ne dovolj strokovno; nadalje da je pri izdelovanju načrta bilo premalo izkušenj. To še ni vse. Zaradi zelo naglih in globokih družbenih sprememb v deželi je potrošnja prenaglo rasla in že prekoračila proizvodne možnosti dežele. K temu j« treba dodati še katastrofalno slabo letino bombaža v letu 1961 do 1962, kar je logično vplivalo na rezultate petletnega načrta. Nadalje je treba dodati še gospodarski pritisk Zahoda na Egipt. Končno ne smemo pozabiti »demografske eksplozije«, ki je nihče ni pričakoval. Sicer je res, da se rojstva niso povečala v tolikšni meri, zato pa se je na račun novih zdravstvenih in higienskih pobojev manjšala smrtnost. Dejstvo je, da je Egipt leta 1960 štel 26 milijonov prebivalcev, proti koncu Petletnega načrta pa že 29 milijonov in se bližamo sedaj že 30 milijonom.
Po teh izkušnjah se egiptovski vodilni krogi lotevajo drugega e-konomskega načrta v povsem drugačnem vzdušju. Osnovne teze novega načrta so se pripravljale poldrugo leto in kljub tako dolgi pripravi jih tako politično vodstvo kot posebna komisija socialistične zveze ponovno proučujeta in to bolj kritično. Ti krogi posebno kritično sprejemajo določene statistične podatke iz prvega petletnega načrta, kjer je bilo «vse v najboljšem redu«, še posebej kritično obravnavajo tisti del novega ekonomskega načrta, kjer se napovedujejo izredni uspehi.
Iz vsega tega bolj kritičnega obravnavanja drugega načrta se je izcimilo nekaj ugotovitev, kot na primer ta, da bi ne bilo realno
v	roku 10 let, kot je bilo predvideno s prvim in drugim petletnim načrtom — podvojiti nacionalni dohodek. Nadalje se ugotavlja, da sedanja raven potrošnje ob istočasni . demografski eksploziji spravlja v nevarnost že samo načrtovanje.
Ob vseh teh ugotovitvah se postavlja nujna potreba po preosno-
vi	gospodarskega in državnega a-Parata nasploh, hkrati se ugotavlja, da brez ustreznega političnega vzdušja in brez ustrezne organizacije množic ni računat na izpolnitev gospodarskih nalog, gospodarskih načrtov
In prav na račun tega sedaj ni bil izdelan več petletni, pač pa sedemletni načrt, tako da se bo izpolnitev nekdanjih okvirnih nalog desetletnega načrta (prvi in drugi petletni načrt) podaljšal za dve leti, do 1972.
Iz predvidenega sedemletnega načrta povzemamo, da bodo skupne investicije v prihodnjih sedmih letih dvakrat večje kot so bile v prvem petletnem načrtu. Znašale bodo 3 milijarde 100 milijonov vtem ko so v prvem petletnem načrtu znašale poldrugo milijardo funtov. Nadalje se iz novega načrta opaža, da bodo investicije sproti naraščale, tako da bodo v prvem letu znašale 343 milijonov, v zadnjem pa že 522 milijonov funtov. Ce je nacionalni dohodek v minulih petih letih naraščal po 7 odst. na leto, bo v prihodnjih sedmih letih — po novem načrtu — naraščal z 8 odstotki na leto.
Samo ob sebi se razume, da bo levji delež vzela industrija, ki bo porabila tretjino razpoložljivih sredstev. Prvenstveno bodo ta sredstva šla za povečanje proizvodnje jekla in železa, za uspo-
sabljanje rudnikov železa v oazi Baharija, nadalje za petrolejsko industrijo in za industrijo strojev. Poseben delež odpade tudi na nove električne kapacitete, ki bodo porabile 250 milijonov funtov. Pri tem bo precej odšlo za gradnjo Asuanskega jezu, katerega dograditev sovpada z zadnjim letom sedemletnega načrta. Asuanski jez bo «vzel» 42 milijonov funtov v<-ndaj; se Pričakuje, da bo dajal P?.,,1972 leta dal1e Po 10 milijard kWh električne energije na leto.
Ce je bil obračun prvega petnega načrta nekoliko kritično obdelan na račun zapostavljanja kmetijstva, je logično, da se bo kmetijstvu posvetila sedaj večja pozornost. Zato novi načrt predvideva 290 milijonov funtov za o-svajanje novih 250.000 ha puščavskega zemljišča. Poleg tega bo kmetijstvo dobilo ustrezna sredstva za ureditev namakalnih naprav, pa tudi ustrezna sredstva za bolj intenzivno obdelovanje
Ce upoštevamo sedanje ekonomsko stanje dežele in hkrati breme demokratske eksplozije, je logično, da vseh teh bremen Egipt sam ne bo zmogel. Zato novi sedemletni načrt računa tudi s tujimi sredstvi, predvidevajo 40 odst. tujega deleža v finančnem kritju novih del.
Ukrepi, ki jih vladni krogi povzemajo v zadnjih časih na podeželju, v mestih in v sami državni upravi, so v skladu z osnovnimi postavkami sedemletnega načrta. Vlada pa se je vendarle postavila na stališče, da so kljub ne povsem izdelanem načrtu osnovne proporcije tega bistvene da pa je zato treba načrt od leta do leta vsklajati z dejanskim stanjem. Ko bo drugi sedemletni načrt zaključen, bo Egipt, kakor računajo v Kairu, premagal kritično razdobje svoje modeme zgodovine in si ustvaril vsaj osnovo za bolj harmonični nadaljnji gospodarski razvoj.
Svetovno nogometno prvenstvo se zaključuje, še dve tekmi in »gornja« razvrstitev bo dokončna. Za-to se v športnih (in tudi drugih) krogih govori le o tem. Hkrati pa se pogrevajo vzroki za neuspeh ital. moštva, ki se je slabo izkazalo. Čeprav se je prvotno ogorčenje že poleglo, so kritike še vedno ostre. Na sliki vrnitev nekaterih ital. nogometašev v Genovo, kjer so jih dočakali ogorčeni navijači in njihov avtomobil obmetavali z vsem kar jim je prišli) v roke
...................................m,....................
PRED DNEVI JE MINILO STO LET OD BITKE PRI VISU
«Ne šalim se, kriv je bil samo veter»
Admiralu Carlu Pellioneju tistega dne zvezde niso bile naklonjene - Ko je sovražnik z veliko brzino hitel v eno smer, je on ukazal hiteti s še večjo brzino... v drugo smer
(Nadaljevanje In konec)
Obtoženec: To sem imel za vojno zvijačo; zaradi tega je nepričakovani pojav sovražne flote naslednje Jutro ob zori učinkoval name, kakor da bi mi trda strešna opeka padla na glavo. Kaj naj storim? Kateremu svetniku naj se priporočim? Takoj sem obrnil hrbet viškim trdnjavam in mislil samo na to, kako bi se postavil v obrambo. Dejansko sem ob približevanju avstrijske flote že postavil v bojni red devet svojih oklepnih ladij, puščajoč kakih dvanajst manj pomembnih ladij v rezervi za vsak primer. Med odsotnimi ladjami sta bili Terribile in Varese, ki sta ostali v Komiži, da bi izkrcali čete pod poveljstvom viceadmirala Albini ja. Ladje Castelfidardo, Re dl Portogallo in Ancona je sovražni ogenj bil prav hudo razdejal. Formidabile pa je izgubila polovico moštva in se je komaj še držala na vodi. Kljub vsemu pa so bile sile sovražnika glede števila in solidnosti ladij ter glede števila topov mnogo manjše od naših.
Branilec: Gospod predsednik, zabeležite si izjave obtoženca; so namreč tako tehtne, da jih ni smeti pozabiti za dober izid procesa.
Obtoženec: Preden so topovi zagrmeli...
Državni tožilec: Gotovo ste se potrudili in sporočili svoj načrt svojim podrejenim organom. Saj tako predpisuje pravilnik.
Obtoženec: Ne, pazil sem, da tega ne storim, kajti sicer bi mi pokvarili moj načrt. Da bi bolje nadzoroval in vodil boj, sem zapustil admiralsko ladjo in se pre-krcal na ladjo Affondatore...
Tožilec: V tem primeru bi vam služila zelo hitra ladja, da bi prihiteli, kjer bi bilo potrebno, a vi ste vedeli, da Affondatore zaradi svoje težke oborožitve ni imel te prednosti. Vsekakor je moralo ladjevje biti obveščeno o prekr-canju svojega vrhovnega poveljnika.
Obtoženec: Dovolite mi, gospod tožilec: ko sem se prekrcal, sem imel tudi namen, da se osebno udejstvujem. Hotel sem uporabiti ta težki vojni stroj, da napadem sovražne ladje vsako zase in jih sunem s kljunom v boke ter jih tako drugo za drugo potopim. Kdo si je mogel misliti, da je bilo nam usojeno, da se seznanimo z morskim dnom! Kar se tiče tega, da bi moral obvestiti
ladjevje o svojem prekrcanju, se ne strinjam z državnim tožilcem. Eden izmed neštetih razlogov, ki me je napotil k temu, da sem zapustil ladjo Re dTtalia, je ta: mornariško ministrstvo me je iz Firenc obvestilo, da je Thegetthof javno razglasil, da me hoče dobiti živega ali mrtvega, meni pa je bilo na tem, da ga sramotno postavim na laž. Zato sem pazil, da ni nihče Zvedel, kje sem med bojno vihro. Zaradi tega sem pri svojem prestopu na Affondatore vzdignil skromno viceadmiralsko zastavo.
Predsednik: Morda zaradi tega niso vam podrejeni častniki opazili vaših poveljniških znakov
Obtoženec: Ne, gospod predsednik, to se je zgodilo iz drugega razloga, ki ga bom pozneje obrazložil. Moja zvezda, ki je v zodiaku med Ovnom in Kozorogom, je tistega dne sklenila, da se mi ne bo naklonjeno smehljala. To-da ne maram vas nadlegovati z nadrobnim popisom vseh dogodkov, ki so bili značilni za morsko bitko pred Visom. Te nadrobnosti sem zbral v eleganten snopič, ki je pravkar izšel iz tiska in ki ste ga gotovo že prebrali. Omejil se bom samo na ugoto-
vitev, da smo 20. julija bili gospodarji bojnega polja. (Vzkliki zanikanja iž klopi senatorjev).
Obtoženec: Noben «oh» ali «ah» ne drži. Ponovno trdim, da je po končani bitki bilo morje naše. Seveda smo tako pomemben u-speh plačali prav drago, stal nas Je dve bojni ladji prvega reda in kakih tisoč junakov.
Tožilec: Želel bi, da bi obtoženec ocenil izgube, ki jih je imel sovražnik.
Obtoženec: Sovražnik je zbežal, to je vse.
Predsednik: Ne da bi pustil za sabo nobene ladje?
Obtoženec- Tega ne bi mogel povedati z vso gotovostjo.
Branilec: Opozoril bi gospode sodnike, da je tedaj bila tema in da se ni videlo
Predsednik: ln tedaj je vaše blagorodje nedvomno začelo zasledovati sovražnika!
Obtoženec: Bravo! Da bi potopili še Affondatoreja! Nekoliko pozneje, morda že!... Ali ne veste, gospod predsednik, da mi slabo misleči ljudje že tako očitajo kakih tisoč žrtev! Hudiča! Saj jaz nisem kak Neron! Znam ceniti odgovornost,
----- —ki leži na ramah armadnega poveljnika. Kljub
....................m,.....................................................
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Mario Zuian v «La Bora»
Letošnja enajsta razstava v galeriji «La Boras je namenjena mlademu slikarju iz Vidma. Je to štiriindvajsetletni Mario Zuian, ki dokončuje arhitekturo v Benetkah. S tem torej sledi tradiciji mnogih starih mojstrov, ki so se v preteklosti italijanske umetnosti odlikovali na obeh področjih. Kako bo s tem pri Zuianu, bo pokazal šele njegov bodoči razvoj, ker je za sedaj razstavljal le v Padovi in Vidmu in se torej tokrat prvič predstavlja tržaškemu občinstvu.
Priznati moramo, da tu njegova krepko in v močnih barvah zasnovana olja ustvarjajo že videz slikarsko precej dozorele osebnosti. Slike se predstavljajo skladno uglašene druga k drugi in v
njih je čutiti zaporednost neprekinjenega ustvarjanja zadnjih dveh let. Toda boljšemu poznavalcu slikarstva ne uide, da se je Zuian izoblikoval v marsičem po vzorih zgodnje ustvarjalnosti svojega rojaka Giorgia Celibertija, znanega slikarja, ki se je v zadnjih letih povzpel do vidnega položaja v italijanski sodobni umetnosti.
V trinajstih podobah, desetih tihožitjih in treh pokrajinah se uspešno približuje in oddaljuje dojemanju oblikovnosti raznih francoskih slikarjev predzadnje dobe, in ravno zato tudi zgledom iz povojnega furlanskega slikarstva. So pa tu obenem lahne raz-MILKO BAMBIČ
(Nadaljevanje na 4. strani)
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila; 7.30 Jutranja glasba in koledar; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Glasbila in barve; 12.15 Turistični razgledi; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 17.00 Orkester Casamas-sima; 17.20 Glasbeni kaleidoskop;
18.00	Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Haydnova komorna glasba; 19.15 Sodobne bolezni;
19.30	Motivi, ki so mladim všeč;
20.00	Šport; 20.35 Zvočne razglednice; 21.00 Simfonični koncert; v odmoru: Iz pesniških gajev: Niko Grafenauer; 22.00 Ljudska rapsodija; 22.45 Sentimentalne pesmi.
Trst
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
12.15	Juke box; 13.45 Drugo dejanje Luzzatove «Judlth»; 14.05 Pac-chiorijevi solisti; 14.40 Sto let Furlanije v Italiji.
Koper
6.30, 12.30, 14.30, 15.30, 20.30 — Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 8.15 Jutranja glasba; 9.00 Popevke; 9.30 Pod senčnikom; 10.15 Glasbeni spored;
10.30	Srečno poletje; 11.00 Program pesmi; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.50 Trije avtorji; 14.15 Tfletja stran; 14.40 Operna panorama; 16.00 Glasbeni vrtiljak; 16.45 Slov. narodne; 17.15 Pevci lahke glasbe;
18.00	Operna glasba; 18.45 Ansambli Italijanske unije; 19.00 Prenos
SREDA, 27. JULIJA 1966
RL; 20.00 šport; 20.30 Prenos RL;
23.15	Shearing pri klavirju; 23.35 Chopinova sonata za klavir.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila; 8.30 Glasbeni spored; 8.45 Neapeljske pesmi; 9.30 Haydn; in Brahms; 10.05 Popevke; 10.30 Za šolarčke na počitnicah; 11.00 Narodni plesi; 11.30 Jazz; 13.30 Lahka glasba; 15.15 Gospodarska rubrika; 15.45 Ital. skladatelji;
16.30	Spored za najmlajše; 17.45 R. Strauss; 18.00 Knjižne novosti in umetnost; 19.10 O morju in pomorščakih; 20.25 Zaščita zgodovinskih središč; 20.45 Ferrari: «Premetena vdova«.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila; 8.30 Mali koncert; 9.00 Poje L. Altieri; 9.15 Orkester; 9.40 Nove pesmi; 10.00 Operni zbori; 10.35 Nove plošče; 11.35 Vesela glasba; 14.00 Pevci; 15.15 Izbrani motivi; 15.35 Najnovejše plošče;
16.00	Rapsodija; 16.38 in 17.35 Glasbeni spored za mladino; 18.15 Enciklopedija; 18.35 Plesna glasba; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Pisana glasba; 21.40 Plesna glasba.
III.	program
18.30	Bucchijev kvartet za godala in Casellov nokturno; 19.00 Francoska kultura; 19.45 Koncert;
21.30	Romantične sonate.
Slovenija
7.05, 8.00, 13.00, 14.00, 16.00 in
20.30	— Poročila; 9.05 Glasbena
matineja; 10.00 A. Popovič: Mali bon-ton; 10.15 Otroški in mladinski zbori; 10.30 Godala v ritmu;
11.15	Recital klarinetista I. Karlina; 11.45 Človek in zdravje; 12.00 Turistični napotki; 12.15 Nimaš prednosti!; 13.05 Blaž Arnič; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Iz narodne zakladnice; 14.30 Priporočalo vam...; 15.05 Lahka glasba; 16.20 Zabavni intermezzo; 16.30 Madžarske narodne pesmi; 17.00 Vsak dan za vas; 17.05 Obisk pri Griegu in Sibeliusu; 19.00 Aktualnosti;
19.15	Ansambla B. Lesjaka in M. Sepeta; 19.50 Naš razgovor; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 «Glas-ba ne pozna meja«; 23.10 Melodije za lahko noč; 23.50 H. G. Wells: Biser ljubezni; 24.05 Plesni orkester.
Ital. televizija
18.15	Spored za najmlajše; 19.45 športne vesti in ital. kronike;
20.30	Dnevnik; 21.00 Zdravstvo: Na pragu neznanega; 21.55 Iz Dantejeve Komedije; 22.15 Nokturno z beneškega Lida; 23.10 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Tolstoj-Laz-zari: »La felicita domestica«; 22.25 Novo v Argentini.
Jug. televizija
18.35 Poročila; 18.40 Pesniki revolucije; 19.10 Obzornik; 19.25 Ob dnevu vstaje — Studio Sarajevo; 20.25 Turistična oddaja; 20.50 Cikcak; 21.00 Dnevnik; 21.30 Zabavnoglasbena revija; 23.00 Poročila.
temu pa se nekateri drznejo in mi očitajo, da se nisem spravil na ladjo Kaiser, ki je bila že na pol razbita od naših krogel, in ji nisem z našim kljunom zadal milostnega sunka. Samo to je še manjkalo, da bi zaslovel po svoji nečlovečnosti! Jaz, gospodje, imam mehko srce in sem na to ponosen; zaradi tega nisem krenil z Affondatore jem na levo, kakor bi zahtevah D'Amico, Chinca in So-laroli 5), ki so pravi ljudožerci, temveč sem se obrnil na desno in sem tako opustil sunek v sovražno admiralsko ladjo, ki je bila po tej moji velikodušni potezi rešena, rešena, čeprav je zaradi tega meni pretila nevarnost, da zadobim hud udarec v bok.
Predsednik: Razumem! Začeli ste zopet obstreljevati Sv. Juraj
Obtoženec: Kajpak! Spričo trdnjavskih topov, ki so zadevali v črno nisem niti mislil na to. Brz ko sem se prepričal, da je sovražna flota, ko se je odtrgala od nas, plula s hitrostjo desetih vozlov na uro, sem jaz, zavedajoč se, da je rešitev v premiku, poskrbel, da je naša flota premagala sovražno tudi v hitrosti; zato sem jaz, gospodje, plul s hitrostjo 12 vozlov... hiteč v nasprotno smer. Storil nisem nič drugega, kakor general La Maribora, ko je po bitki pri Custozi, ki jo je v trenutku slabega razpoloženja imenoval poraz, ukazal naši kopni vojski, da se umakne za Mmciom. In ne brez razloga imam dan pri Custozi za zmago-vitega, kajti po zanesljivih virih vem da se je sovražnik po tej bitki v polnem neredu umaknil v trdnjavski četverokotnik.
Predsednik: To sem pričakoval iz vaših prs. Toda nečesa ne morem razumeti. Vi trdite, da so bile naše sile mnogo večje od sovražnikovih, in priznavate, da je bila disciplina posadke izvrstna m da je bilo moštvo navdušeno Rekli ste tudi, kar mi je bilo sicer znano, da se je naša nacionalna mornarica v tej bitki odela v slavo. Poudarjam, da nisem nikdar niti najmanj dvomil o vaši sposobnosti, ki ste jo vedno pokazali kot vojskovodja. Spričo teh ugotovitev pa si vendar nismo na jasnem, zakaj smo pred Visom mi utrpeli tako težke izgube, sovražnik pa nobene.
Obtoženec To se mora ugotoviti...
Branilec: Bila je tema, gospod predsednik.
Predsednik: Ne prekinjajte me, prosim. Vem, da se poleti vidi do sedme ure.
Branilec: In dim?
Predsednik: Naj si še tako razbijam glavo, si vendarle ne morem pojasniti, zakaj je sovražnik zbežal.
Obtoženec: Vidite, gospod predsednik: da si pojasnite nekatere pojave, ki so v zvezi z vojno, je treba imeti veliko znanja,' ki je vam popolnoma tuje. Treba je predvsem vedeti, koliko gumbov je potrebnih za delovno obleko, koliko žebljev za par čevljev in koliko paličic za paradni ovratnik; treba je vedeti, kako se obuvajo čevlji, kako se dviga roka h kapi za pozdrav, kako daleč smeta štrleti konca stopal, kadar se postavljate v vrsto, ter na kateri strani in v kakšni višini mora biti zapona na slavnostnem klobuku. Treba se je tudi učiti na pamet člen za členom naš disciplinski in ladijski pravilnik. Vse to znanje si morejo osvojiti samo tisti, ki so, kakor mi, rojeni in zrastli v vojašnicah in na ladjah. Treba bi bilo za presojanje stvari z absolutno sigurnostjo tudi temeljito poznati navtiko, morsko taktiko in vojaško strategijo. Toda v tem pogledu hočem biti popustljiv, če bi le vedel, da tisti, ki se postavlja za sodnika v naših zadevah, bi znal kričati «Pozor!» s tistim poudarkom in tistim ostrim glasom, ki vojaku vsiljuje slepo uboganje. Ce bi vse to vedeli, potem bi takoj razumeli, zakaj je 20. julija mnogo naših ladij ostalo izven akcije, medtem ko ni nobena sovražna ladja bila nedelavna; zakaj ni italijansko ladjevje ves dan prejelo nobenega povelja od svojega poveljnika in tudi ne nobenega navodila, preden se je pričela bitka, in, končno, zakaj so našo bojno vrsto lahko prebili in jo obšli, tako da se je morala vsaka naša ladja biti osamljena in po lastnem navdihu, ter da ni nihče od nas, čeprav je morda to želel, mogel hiteti na pomoč ladjam Re dTtalia in Palestro, ki
sta zaprti med tremi ognji, morali v nekaj urah podleči, skupaj z vso posadko. Tedaj bi, ponavljam, razumeli, da je vse to imelo svoj popolnoma naravni vzrok, ki je čisto jasen in prepričljiv. Veter je bil, gospoda moja, močan veter z jugozahoda (libeccio), ki si je, prisegam, nadel nalogo, da naše ladje stalno ločuje drugo od druge in jih spravlja v nered, a da sovražne ladje drži lepo skupaj in v redu. Ne šalim se, kriv je bil veter, izključno samo veter, kajti polnil je z dimom oči meni podrejenih častnikov, tako da niso mogli razbrati znakov, ki sem jih stalno dajal z ladje Affondatore... Ne smete misliti, da smo varčevali s kroglami. Nasprotno, razsipali smo z njimi. Kljub temu so le redkokdaj dosegale cilj in tudi v teh redkih primerih ga povzročale le neznatno škoiio sovražniku. Obratno na s ti hudičeve krogle Thegetthoffa skoraj vse zadevale in so nas metale v zrak ali nas pogrezale v morske globine Vi boste nedvomno mislili. da bi se tudi v takem primeru morale uveljaviti spretnost, izurjenost in drznost tistega, ki je vodil bitko. Niti od daleč ne, dragi moji, to je bilo samo vprašanje sreče, bilo je preprosto naključje, nasprotna nam usoda, kruta fatalnost, skratka, ta prekleti jugozahodnik, ki je prenašal ladje in izstrelke, kamor se mu je zahotelo, si je postavil nalogo, da nam prizadene največjo škodo.
Branilec: Gospod predsednik, to je druga okoliščina, ki se bo morala v korist mojega klienta resno pretresati. Priporočam jo tudi pozornosti državnega tožilca.
Tožilec: Ne dvomite, gospod odvetnik. da sem si stvar že zabeležil.
Predsednik: Težka, nrav težka so razmotrivanja, ki jih je ta nepričakovana faza procesa vzbudila v moji glavi in gotovo tudi v glavi mojih častitljivih kolegov. To razberem iz njihovega zamišljenega zadržanja. (Veliko senatorjev se je nenadno zbudilo in skušalo stegovati ude. odrevenele od spanja). Zato smatram za u-mestno, zaključiti sejo, da morejo vaše duše, ki so globoko ginjene, zopet dobiti običajni mir, da tako z zrelim premišljevanjem presodijo dogodek, ki je tako rekoč prvi v analih parlamentarnega sodstva. Gospodje senatorji, lahko odidete. Gospod grof, za danes ste prosti.
5) častniki italijanske mornarice.
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zelo ve-liko obljub, na katere pa se ne zanašajte preveč. Priložnost, ki je ne smete izgubiti.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Imeli boste opravka z zahtevnim delovnim tovarišem. Zaupanja, ki vam ga ne-kdo kaže, ne smete razočarati
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) S taktom in previdnostjo boste zadevo vendarle uredili. Tudi v ljubezni nesoglasje.
RAK (od 23.7. do 22.8.) Pravočasno se pozanimajte, s kom boste imeli opravka. Več razvedrila bi potrebovali. Poiščite si primemo družbo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Napredovali boste, vendar ne toliko, kot mislite. Od vas bodo terjali žrtve
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Velh ko dela in težav brez ustreznega uspeha. Večer boste preživeli v domačem miru.
TEHTNICA (od 23.9. do 2310 ) Zmenki in sestanki, veliko govorjenja, bolj malo pa učinka. Vesti od daljnega sorodnika.
ŠKORPIJON (od 24.10, do 22.11.) Odlične ideje delovnega tovariša ki pa ne bodo rodile sadu. Prijetno razpoloženje.
STRELEC (od 23.11. do 20.12) Zvezde vam sicer kažejo veliko dobrega, toda na vas je, da to uresničite. V ljubezni ne boste želi uspehov.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne rinite v svojih načrtih predaleč. Potrebujete nekoliko počitka, predvsem duševnega.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaše izvirne ideje bi znale prodreti, vendar ni še gotovo. Skušgjte si najti novo prijateljstvo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Težave finančnega značaja, vendar pa le prehodnega značaja. V ljubezni veliko zadoščenje.
DR. FRAN VATOVEC
Cankarjeva publicistika
s.
in Trst
Ne glede na vse to pojasnjuje Cankar svoj položaj kleno in bistveno: «Jadca sem poslal 'Narodu’ za to, da sem dobil par forintov.« (goldinarjev — piš. op.). 39)
Tudi krščansko socialnemu tedniku »Slovenski list« (1896-1903) ni prizanašalo Cankarjevo publicistično pero. V Cankarjevih očeh je bil SL «eden najneumnejših listov na svetu.# 40) Bratu Karlu piše: «Ali, dragi moj, v 'Slovenski list’ ne morem pisati. Res ne!« O tem časniku sodi Cankar, da je »ves otročji.« Tu ni nič realnega. Ne bo se dolgo obdržal, ker se ne razločuje dovolj od drugih strank. Moral bi nastopiti radikalno, oholo, prevzetno. Ta list bi moral nadalje zatrjevati, da «hoče razrušiti vse dosedanje gnile politične razmere in napraviti nov zarod, nove misli... Vidiš, tak list bi vztrajal pri nas. Zmerom kaj novega, nenavadnega, pretres, ljivega, zakaj našj živci si žele tega, ker gnijejo in se vsmrajujejo v naši slovenski mlaki. S. L. pa je nastopil pohlevno in pohlevno izgine.« 41)
Ko prinese «Slovenec» nekatere ugodne ocene o njegovih spisih, je Cankarju prav nerodno.
V krogu buržoaznih političnih časnikov je Cankar zastavljal svoje pero tudi za sarajevski «Hrvatski dnevniku, osrednje glasilo hrvatskega katoliškega gibanja v Bosni. Urednik HD je bil namreč msgr. Karol Cankar, njegov brat. Razmerje je bilo med obema bratoma kljub bistvenim nazorskim razločkom tudi na publicističnem, časnikarskem področju prijateljsko. Cankar je na bratovo prošnjo prispeval za HID več črtic, ki so bile vse objavljene v hrvatskem prevodu: 1. «0 domovino, ti si kao zdravlje!« »H. D.» (velikonočna štev. 30. III. 1907), pozneje priobčena v slovenščini v zbirki »Za križem«, 1. 1909. — 2. «Zdravo!» v božični štev. »H. D.» (25. XII. 1907), pozneje v zbirki «Za križem«. — 3. «Krivica», v božični štev. 24. XII. 1906, v velikonočni štev. 22. IV. 1908.42) Po naročilu brata Karla je napisal Cankar med drugim za »Hrvatski dnevnik« legendo o Kristovi suknji, ki pa ni bila objavl jena. 43) Sarajevska cenzura pa je deloma zaplenila črtico «Krivica» v božični štev. «Hrvatskega dnevnika«. Razen tega je Cankar poročal za HD o zasedanjih dunajskega državnega zbora.
Štefki Lofflerjevi je sporočil Cankar 13. septembra 1908 na Dunaj, da je bil brat Karol zaradi nekega članka obsojen na tri mesece ječe. — Pojasnjuje ji, da je bil brat že večkrat obsojen na denarne globe, da pa je bil sedaj zaradi člankov, naperjenih zoper madžarski kurz v bosanski upravi, obsojen na zapor. Cesarjeva kabinetna pisarna na Dunaju pa je spremenila zaporno kazen v denarno. 44)
Cankar se je v zvezi z obsodbami nekoliko pošalil z bratom Karlom: »Kaj pa počenjaš z listom?« ga sprašuje v pismu. «Jaz sem bral nekoč«, navaja dalje, «sodbo iz časov Nikolaja L, da ie navadno le piičeva nerodnost kriva, če se ujame v past « Na kraju opozarja Cankar svojega brata na praktično stran časnikar* skega »namigovanja.» Obrača se nanj z retoričnim vprašanjem: »Kaj Tvoji bralci ne razumejo namigovanja?«
Cankarjevo dunajsko časnikarjenje
Na Dunaju, kamor se je odpravil študirat, je Cankar životaril. Ni šlo drugače, ko da se je v življenjskih stiskah oprl na svoje najmočnejše, najkvalitetnejše orodje:	na svoje sijajno literarno
in tudi publicistično pero. Ko je nsmreč prišel Cankar na Dunaj in se je vpisal na filozofijo mu je šlo «skrajno trdo«. V igralni sobici kavarne «Wien» nasproti univerze je pisal feljtone: v zabuhlem lokalu, nasičenem s plinom: tu so kvartali dijaki, izvoščki m postreščki. Regali poroča, da je bil Cankar že zaposlen po nekaj ur na dan v uredništvu Grafovega agencijskega časnika «Die Information«. Tedaj je že stanoval pri Lofflerjevih v Otta-kringu na cesti Lindauerstrasse. Bil je tu podnajemnik. Stanoval je v temno rdeče poslikanem kabinetu. Rad je «poantirai« nemščino malo po dunajsko. Sicer je živel bolj zase. Pojavljal pa se je tudi v_ Zupančičevi literarni družbi v kavarni Beethoven, ter v budjeviški pivnici na cesti Alserstrasse. 45)
Za Cankarja je bila realna le pot v žurnalistiko. Četudi »e mu je to upiralo. Zaslužil je vsaj za stanarino. Govekarju piše: »Ali kakor sem životaril prej, tako vendar ni več. Delo, ki ga imam pri čifutu Grafu, obstoji v tem, da mu referiram o interesantnih člankih iz s'ovenskih, hrvatskih m srbskih listov. To mi vzame kako uro na dan. Poleg tega pišem časih nekaj notic za bedasti 'Siiden: Honorar 50 fl. (flori,ntov t. j. goldinarjev — piš. op.) mesečno.« 48) Prva Cankarjeva priložnostna časnikarska zaposlitev na Dunaju je bila namreč pri tedniku «Der Siiden», ki ga je urejeval Jakob Pukl. Cankar piše Karlu Slancu, ko se je kot reven gost poslovil od J. Puklbve hiše v Maria Etizersdorfu pri Dunaju in se je nastanil pri Lofflerjevih v Ot tak ringu: «Vjel sem na vso srečo neko opravilo, tako da bom pozneje morda pošteno izhajal (mišljen je Grafov dnevnik «Die Information« — piš. op.)
Tudi br3ta Karla obvešča o tem svojem časnikarskem delu:
«Dobil sem opravilo pri nekem listu <«Die Information« — piš. op.), referat o jugoslovanskih stvareh. Prečitam na dan po deset časopisov in poročam, če je kaj interesantnega To mi vzame kako poldrugo uro na dan, a plače imam za sedaj 35 fl. (florjntov, goldinarjev — piš. op.) na mesec.« Razloček i5 goldinarjev je najbrž v zvezi s sočasnim stranskim zaslužkom pri Puklovem tedniku «Der Siiden«. 48)
Cankar se je za svojo publicistiko in časnikarstvo dobro pripravljal. Na Dunaju je nenehno stikal p0 revijah in časnikih. Iz njihovih stolpcev je prisluhnil tedaj sodobnim idejnim, duhovnim in literarnim tokovom časa. Z vnemo je prebiral revijo «^1» ^ackeU. Izdajal jo je Karl Kraus, izhajala je trikrat mesečno. Cankarju Je godila ostra, polemična, neizprosna, jedka dikcija. Marsikaj 'je apliciral Cankar na slovenske razmere. Pri tem časopisu pa Cankar verjetno ni sodeloval. Ob pregledu vseh letnikov, ki so izšli v času Cankarjevega bivanja na Dunaju, nisem našel Cankarjevega imena. Pri študiji o nekaterih jezikoslovnih vprašanjih z našega področja ne gre za njegovo avtorstvo, ker se Cankar s takšnimi problemi ni ukvarjal. Tudi monakovsko »Ute Jvgvnd* je zelo cenil, saj je dihalo iz nje pravo moderno življenje: ironija, sarkazem in kritičnost. V svoji notranji strukturi je podobna dunajski »Die Backel«.
Bratu Karlu omenja «odlični» dunajski časopis »Die Zeit« : »Ta list je najboljši, kar jih doslej poznam: v politiki je demokratičen, v znanosti napreden in zabaven; v veri lojalen, v literaturi skrajno moderen.« — Tudi «Smiplicissimus» mu je všeč. Podoben je monakovskemu časopisu »Die Jugend«, vendar po Cankarjevem okusu že (opreskrajen, da se skoro bliža karikaturi«. 49)
Cankarjevo dunajsko časnikarjenje bi lahko zajeli iz njegovih odnosov do časnikov »Der Siiden«. «Die injormationn ter ».ii-beitcr Zeitungv, Njegovo publicistiko iz njegovih odnosov do revije »Oesterreichische Rundschau«, časnika «Wiener Journah ter časopisa »Die Zeit«.
Cankar »Der Siidenn. Tu gre za Cankarjevo sodelovanje pri dolgočasnem, toda značilnem časniku «Der Siiden«. Najprej je bil polmesečnik, nato desetdnevnik, od 1. aprila 1900 pa tednik. Na svetlo je prihajal od 1. julija 1898 do 1. julija 1901. List «Der Siideni) je bil glasilo «političn.h, kulturnih in gospodarskih koristi Hrvatov in Slovencev«. Izdajal ga je Jakob Pukl, ki je sicer živel v Maria Enzersdorfu pri Dunaju. Pri njem je stanoval v septembru in oktobru 1899 Ivan Cankar, ki si je tukaj »oddahnil« in popravil zdravje. Ni dvomiti, da mu je Cankar pri uredniškem delu pomagal. Dokazano je po njegovem pismu Aškercu, da je napisal Cankar v Puklovem listu sestavek »Die slovvenische Literatur seit Prešeren«, ki je vzbudil v slovenskem kulturnem življenju živahne odmeve. Ker ni mogel Ivan Cankar misliti na to, da bi v takšni razdalji od Dunaja smel upati na uspešen študij, mu je Pukl priskrbel z.aslužek pri dunajskem listu »Die Inf or-matiorZa «Siiden» je prispeval poročila tudi pozneje, ko je bil pri »Informaciji«.
O Cankarjevem celotnem sodelovanju pri tedniku «Qer Siiden« in ostalih periodičnih tiskih bo še sledil zgoščen pregled. Vsekakor potekajo njegovi stiki z J. Puklom, ki je bil predsednik dunajskega društva za podpiranje revnih slov. visokošolcev. v tistem času, ko se je znašel Ivan Cankar v najhujši stiski, ko je živel svoje najtežje dunajske dni. Se skodelica črne kave ga je upijanila. Puklova nečakinja Marica Krušič ki je živela pri stricu, pač še slutila ni, da nosi zajtrk največiemu slovenskemu pisatelju. Pričevalna je njena pretresljiva izpoved: #Kako je bil ubog takrat (Cankar — piš. oip.). ko ga ie moj stric (J. Pukl — piš. op.) pripeljal v Mari* “ Enzersdorf ter mu ponudil stanovanje, hrano in mu potem priskrbel službo pri takratnem parlamentarnem listu «Die Information«. Cankar sam pa je pisal bratu Karlu, da se ie v Maria — Enzersdorfu kar «oddahnil ter si popravil zdravje.« 50)
39)	Prav tam. Dom in Svet 1920. Str. 19.
40)	Pisma Ivama Cankarja. II. Str.. 65.
41)	Karol	Cankar: Iz pdsem	Ivana	Cankarja.	Dom	in	Svet
1920. Str. 22.
42)	Karol	Cankar: Prav tam.	Str. 51.
43)	Karol	Cankar, prav tam.	Str. 8.
44)	Pisma Ivana Cankarja. III. Str. 92.
,„45> Dr- Jos’ Re*alli: »Večerni koncert« im drugo. Dom im Svet 1920. Str. 20.
46)	Pisma Ivana Cankarja. I. Str. 231.
47)	Prav tam. I. Str. 231 in 327-8.
48)	Karol Cankar: Iz pisem Ivana Cankarja. Dom in Svet 1920
«)	Karo01	Cankar: Iz pisem	Ivama	Cankarja.	Dom	in	Svet
Mr. 23.
50) Iurvodi časnika «Der Siiden«, kolikor so mi bili dosegljivi v dunajska Nacionalni ter univerzitetni knjižnici.
Edinost, 29. dec. 1898.
Pisma Ivana Cankarja. I. Str. 86-7.
Cankarjev zbornik. Str. 65, 90 in 103
W*v«rS££fii, c“k,ri* Li"bl"””11
U. decembra ImS®"* Cankar “ časnikarstvo’ Ljudska pravica
Slavko Fras: Cankarjevo delovanje pri časopisu »Der Siiden« Jezik in slovstvo 1956-7. Str. 21.	” '
o ii?,ainko Fras:, Cankarjevo novinarsko delo na Dunaju. Večer a. Ln iu. maja 1906.	*
(Nadaljevanje sledi)
ZADNJA POLETNA SEJA POKRAJINSKEGA SVETA V GORICI
SAFOG bo postal vodilno podjetje ustanove IRI za livarska dela
Izvolitev predstavnikov v razne ustanove ■ Prispevek za zatiranje bruceloze med govejo živino
Pokrajinski svet v Gorici je v petek zvečer zaključil svoje spomladansko zasedanje in se bo ponovno sestal Sele septembra. O počitniškem vzdušju je priča odsotnost precejšnjega števila svetovalcev.
Glavna točka petkove seje je bil odgovor pokrajinskega predsednika na interpelacijo komunističnih svetovalcev o stanju v gorlški tovarni SAFOG. Interpelacijo so o-pozicijski svetovalci predložili že maja meseca, tik po odobritvi proračuna in pred znanimi Petrillije-vimi izjavami o reorganizaciji podjetij IRI v naši deželi in v državi na splošno. Odgovor je bil tak, da je svetovalce v precejšnji meri zadovoljil, kot je potem naglasil svetovalec Papais. Sedanje stanje v Safogu je boljše od lanskega, ker •edaj vsi delavci delajo polne ure, medtem ko je bil lani delovni urnik občutno skrčen. Kar se bodočnosti tiče, je dr. Chientaroli dejal, da je po informacijah, ki jih je dobila pri predsedstvu IRI v Rimu pokrajina, stališče IRI tako, da se potencira oddelek livarne in da se preosnuje oddelek za izdelavo tekstilnih strojev. Oddelek za izdelavo tekstilnih strojev bo prešel pod vodstvo genovske tovarne Nuova San Giorgio, medtem ko bo goriška SAFOG postala vodilno podjetje koncema IRI za livarska dela; temu podjetju naj bi bilo priključeno tudi podjetje Mecfod iz Neaplja in v zadnjih dneh so prišle govorice da bi iz Pistoie prenesli v Gorico drug oddelek IRI. Interpelant papais je izrekel svoje zadovoljstvo nad temi vestmi, naglasil pa je potrebo, da naše oblasti spremljajo proces integracije podjetij IRI, da ne bi prišlo jutri, do nevšečnih dejanj.
Pokrajinski svet je nato volil ne-
(tortca
VERDI. 17.30:	«Lo sheriffo non
špara«, M. Hagitajr in A. Nana; barvni film.
VERDI. 17.00: «Le cittk proibite«, barvni kinemaskopski dokumentarni film o privlačnosti; mladini pod 18. letom vstop prepove
dan.
CORSO. 17.00: «La cittš senza leg-ge», D. Andrews in T. Moore; ameriški barvni kinemaskopski film.
MODERNISSIMO. — Zaprto.
VITTORIA. «Sexi che scotta«, Noel Sheldon in Franca Leri; Italijan ski barvni film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. — Zaprto.
Tržič
AZZURRO. 19—22: «La tortura del le Irecce dei Sioux in guerra«, R. Moeker in X. Montiel, kinemaskopski film.
EXCELSIOR. 17.30—22: «Pugni, pu-pe e pepite«, J. Wayne in S. Granger; barvni kinemaskopski film.
PRINCIPE. 18—22: «11 vento non sa leggere«, D. Bogarde in Yoko Tany; barvni kinemaskopski film.
S. MICHELE. 19.30—22: «Passaggio di notte«, James Stewart in A. Murphy; barvni film.
Ronke
EXCELSIOR. 19.30—22: «11 corpo«; japonski film.
RIO: Zaprt.
katere predstavnike v razne ustanove. V prefektumi nadzorni odbor (Giunta provinciale ammini-strativa) so na mesto odstopivših bili izvoljeni Sergio Bozzi (PSI), dr. Domenico Munafč (KD) in Ita-lo Chiarion (KPI). V upravni odbor ustanove »Matile Vollat« je bil izvoljen Giorgio Dellago (PSDI), v pokrajinski šolski odbor prof. Au-lo Rubino (PSI), v konzorcij vzhodnofurlanskega vodovoda geom. Antonio Poian (KD) in v konzorcij za zaščito ribolova Ezlo Botte-garo (KD).
Svetovalci so nato odobrili nekaj točk, ki zadevajo kmetijstvo. Najprej so odobrili izdatek 100.000 lir trgovinski zbornici za njeno delo v korist živinoreje v letu 1965. Nato so odobrili študijsko nagrado študentu agronomije Guerrinu Pi-nese.
Pokrajinski svet je z vzdržanimi
glasovi komunistične skupine odobril izdatek 1,375.000 lir za borbo proti živinski brucelozi. Ta izdatek je le del večjega izdatka v skupni vrednosti 11,000.000 lir (o-stanek bo prispevala dežela) in je namenjen borbi proti brucelozi (ker je vlada letos izdala denar le za borbo proti tuberkulozi), da bi se ta dokončno pregnala iz goriške pokrajine. Vedeti je namreč treba, da je na tem področju goriška pokrajina na prvem mestu v državi, to ker je pokrajinska uprava z vladno pomočjo in z razumevanjem kmetovalcev in živinorejcev v preteklih letih vodila odločno borbo proti živinskim boleznim. Za pravilno uporabo tega denarja bo jamčil konzorcij živinorejcev, ki mu načeluje dr. Marsano. V kratkem bo ta konzorcij pričel z letošnjo akcijo pod načelstvom pokrajinskega živinozdravnika.
iiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiimiiiiiimttiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiHiiimiii
V LEPEM FORMENTINIJEVEM PARKU
V. deželno slikarsko tekmovanje bo 28. avgusta v Steverjanu
Na zadnjem bienalu «ex tem poro je sodelovalo 158 slikarjev - Izdatne denarne nagrade
Peta izdaja slikarske nagrade v Steverjanu bo letos 28. avgusta v Formentinijevem parku. Kakor prejšnja leta bo «ex tempore» tudi letos privabila v Brda najboljše slikarje naše dežele. Kakor je znano, je oblika «ex tempore» dvoletna. Na zadnjem tekmovanju leta 1964 je sodelovalo 158 slikarjev, ki so izročili razsodišču 200 del. Udeležencem poprejšnjih tekmovanj bodo poslali posebno povabilo. Ze nekaj časa deluje odbor, ki mu predseduje dr. Formentini in v katerem je tudi predsednik APAI odv. Devetag, predsednik pokrajinske turistične zveze Peternel, dr. Polesi, prof. Fulvio Monai. Tajniške posle vodi lastnik kavarne Teatro De Nicolo.
Dasiravno manjka še en mesec do tek/novanja, je prirediteljski odbor prejel od dežele 150.000 lir,
50.000	lir od ustanove za manifestacije v Gorici, 50.000 od koncesionarja FIAT Comollija in drugi, tako, da se bo višina nagrad su-
SPD priredi 7. avgusta, ob otvoritvi planinskega doma «Zorko Jelinčič« na Cmi prsti, izlet z lastnimi sredstvi ali z vlakom z odhodom iz Nove Gorice ob 2.28 uri zjutraj do Podbrda, nato peš do planinskega doma. Povratek z vlakom ob 19. uri iz Podbrda. Podrobnejše informacije na sedežu SPD v Ul. Ascoli 1/1.
kala blizu milijona lir. Tekmovanje bo v nedeljo 28. avgusta, od 7. do 20. septembra pa bodo nagrajene in pohvaljene slike razstavili v sPiccola Permanenten v kavarni Teatro.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO«, Korzo Italija št. 89, tel. 24-43.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 22 stopinj ob 16. uri, najnižjo 18 stopinj ob 6.30; povprečne dnevne vlage je bilo 78 odstotkov; čez noč Je padlo 5,8 mm dežja.
Zborovanje aktivistov PSIUP v Gradiški
Tiskovni urad PSIUP nam Je sporočil, da je bilo v nedeljo v Gradiški zborovanje aktivistov, ki sta se -ga udeležila tudi vsedržavna predstavnika,..Marcello AjO in Ezio Martone. Marcello AjO je dejal, da se v sedanjem trenutku krepi levi center, da so delodajalci v ofenzivi in da se pripravlja socialdemokratska združitev. Cumpeta je govoril o razmerah v naši pokrajini medtem ko je Rizzi govoril o nalogah ob združitvi PSI in PSDI. Martone je dejal da so podjetja IRI v krizi zaradi podrejanja velikim monopolističnim skupinam. Sledila je obsežna diskusija.
RAZVESELJIVA VEST ZA BAUNCARJE
Ferfolja-Gergolet osvojila prvo mesto in pokal Turjaka
V nedeljo v Doberdobu tekmovanje dvojic
V nedeljo zvečer se Je naglo razširila po Doberdobu vest, da je domačemu balincarskemu krožku končno uspelo prinesti domov prvi pokal. Za lepo presenečenje, je spet poskrbela dvojica Evgen Fer-folja in Evgen Gergolet, katera sta v letošnji sezoni že večkrat zablestela. O osvojitvi zlate kolajne v Tržiču smo že poročali. Po tem tekmovanju je osvojila še četrto mesto na pokrajinskem tekmovanju, ki je bilo letos zadnje dni junija v Tržiču. Tokrat pa si je privoščila kar prvo mesto in pokal občine Turjak. Ob udeležbi najmočnejših 64 ekip sta na osmih igriščih ves dan navduševala gledalce, ki so vsako zmago naših igralcev sprejeli s ploskanjem. Ta zmaga bo nedvomno ugodno vplivala na celotno društvo in je dobrodošla posebno v tem tednu, ko se domače društvo z vnemo pripravlja na novo tekmovanje.
Za nedeljo 31. julija organizira namreč domače društvo balin-carski turnir za dvojice, na katerem bo tekmovalo 64 ekip iz nacionalne C kategorije, včlanjene v U.B.I. Izločilna tekmovanja so predvidena na osmih igriščih v Doberdob", Ronkah in Tržiču, finala pa bo v Doberdobu «Pri Viktoriji«, kjer imajo organizatorji tudi svoj sedež. Predvidene so lepe nagrade. Prva nagrada bo pokal občine Doberdob. Razdelili bodo še tri druge pokale in več zlatih kolajn do vštevši osmega mesta. Za nagrade so v veliki meri prispevali domači in tuji trgovci, za kar Jim je odbor društva zelo hvaležen.
Domačini upajo v zmago svoje najboljše dvojice, ki Jim Je prinesla ta teden pokal iz Turjaka. Tudi brata Gerin imata precej prednosti posebno ker je Marino pred časom osvojil naslov in zlato kolajno društva.
Javne službe v občini Tržič
Zaradi naraščajočih potreb trži-škega prebivalstva, ki šteje 9.911 družin (27.368 oseb) si občinska uprava prizadeva ukrepiti javne službe, ki jih je prevzela v svojo upravo. Te službe so vodovod, mestna snaga, reklamni oddelek, pogrebni zavod, pozneje pa bodo pridružili tudi mestni avtobusni promet.
Mestna snaga Je pasivna za 40 milijonov lir, ker zaradi prenizkih pristojbin občina prejme od občanov samo nekaj nad 12 milijonov lir. Aktiven je pogrebni zavod (3.5
MiiiiiiitiimiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMilifttiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SMRTNA NESREČA V RONKAH
Cementni drog podrl in ubil delavca iz Mester
V družbi je razkladal cementne nosilce s tovornjaka
Na dvorišču zgradbe ENEL v Ronkah se Je včeraj zjutraj pripetila smrtna nesreča, v kateri je izgubil življenje 30-letni Giorgio Mar. ton iz Mester. Nanj se je prevrnil cementni tram, ki mu je prebil lobanjo; umrl Je v bolnišnici v Tržiču, nekaj minut po prihodu.
Marton in Leone Plstolato, star 48 let, prav tako doma iz Mester, sta za podjetje Giovanni Santin iz Mester pripeljala s tovornjakom cementne električne nosilce, dolge
okoli deset metrov in težke 12 stotov. Ob stranico tovornjaka sta pritrdila dva trama, po kateri sta s pomočjo vrvi spuščala nosilce na tla. Na vsem lepem je popustila zagozda pod enim izmed nosilcev, ki je začel drseti proti tlom. Prevrnil je nesrečnega Martona ter mu prebil lobanjo. Na kraj nesreče je prišel sodnik dr. Finazzer; preiskavo vodijo ronški karabinjerji. Pokojnik je bil poročen in Je zapustil 5-letno hčerko.
milijona letno), prav tako tudi Javna reklama, ki je lani prinesla občini 600.000 lir čistega dobička. Z dobičkom posluje tudi vodovod, ki so ga pred časom razširili, tako da more zadostiti vsem potrebam občanov. V prihodnje bodo ustanovili občinsko podjetje za mestne prevoze. Delovanje te službe bodo zaupali konzorciju z okoliškimi občinami, da bi čimmanj obremenili občinske finance.
Občina ima v načrtu izgradnjo obrata, ki bo sežigalo odpadke. Občinski svet je že sprejel sklep za njegovo izgradnjo (stal naj bi okoli 90 milijonov lir), vendar ga je pokrajinski upravni odbor razveljavil. Občina je določila v proračunu po 7,8 milijona lir letno za njegovo amortizacijo.
Izgubljeno-najdeno
V uradih mestnih stražnikov v Ul. Mazzini 7,'II hranijo naslednje najdene predmete:
Dve denarnici z denarjem, štiri pare naočnikov za vid in en par naočnikov za sonce, dve moški kolesi, žensko zapestno uro, otroško jopico ter dve otroški torbici.
Kdor lahko dokaže, da je lastnik katerega od navedenih predmetov, ga lahko dobi v omenjenem uradu.
flllllllllllllllllllllllilllllll lili lili IIIIIIIIIIIIIIIIIHHII lil
Mario Zuian v «La Bora»
(Nadaljevanje s 3. strani)
like osebnega tolmačenja. V svojih oljih se Mario Zuian gotovo ne laska lepotnim občutjem ne v oglatosti oblik podane stvarnosti, ne v njih močnih barvnih na-sprotsivih bolj zamolklo-temačnih prehodov. Razporeja pa Zuian v svojih zasnovah slik, posebno v tihožitjih, vrče, steklenke, čaše in citrone v takih odnosih ravnotežja, da stoje že v položaju tik pred razrušenjem stalnosti, kar daje slikam izredno dramatičnost, ko jih gledamo. S tako svobodo pa, si seveda Zuian še ne upa slikati pokrajine, ker jih pač stvarno poimenuje po njih zemljepisni legi furlanske krajine o-krog Nadiže.
Zaključni vtis, ki nam ga razstava posreduje, je ta, da Zuian nedvomno poseduje pristne slikarske kakovosti, ki se kažejo v zasnovi del in njih barvni obdelavi. Vprašanje je le, ali jih bo v bodoče tudi tako polno izkoristil, da se bo v javnosti, poleg dobrega arhitekta, v njem vidno družil tudi uspešen predstavnik furlanskega slikarstva.
m na. ■j		EA p j IR HHBiRvsMili		
	V SOBOTO ZASTOR	NA	SVETOVNO 1	»RVENSTVO 1966
Anglija - Nemčija za pokal Rimet
ANGLIJA-PORTUGALSKA 2:1
STRELCI — Bobby Charlton v 31’ p. p. in v 34’ d. p., Eusebio v 37’ d. p. iz enajstmetrovke.
ANGLIJA — Banks, Cohen, Wilson; Stiles, J. Carlton, Moore; Bali, Hurst, B. Charlton, Hunt, Peters.
PORTUGALSKA — Pereira, Festa, Baptista, Carlos, Hilario; Gra-ca, Coluna; Augusto, Eusebio, Tor res, Simoes.
SODNIK: Schwinte (Francija). STRANSKA SODNIKA:	Zečevič
(Jugoslavija) in Yamasaki (Peru).
KOTJE — 11:6 za Portugalsko.
LONDON, 26. — Anglija je izšla kot zmagovalka iz dvoboja s Portugalsko in se tako uvrstila v finalno tekmo, med katero si bo skušala v spopadu s trdoživimi Nemci osvojiti pokal Rimet. Zmaga domačinov Je popolnoma zaslužena, ker so pokazali ne samo fair igro, temveč tudi odlično kondicijo, precejšnjo dozo fantazije in predvsem izredno obrambo, v kateri se je posebno odlikoval vratar Banks. Ta je prvič klonil v letošnjem prvenstvu, vendar le iz enajstmetrovke, ki jo je izvedel Eusebio. V napadu je bil Bobby Charlton nedosegljiv, zelo gibčen in neusmiljen strelec. Oba gola nosita namreč njegov podpis. Charlton je tudi danes pretekel kilometre in kilometre in je bil povsod prisoten: tako v kazenskem prostoru kot v napadu ali pa v obrambi središčne cone igrišča.
Portugalci, pa čeprav se niso nikoli predali, so bili le senca moštva prejšnjih tekem. Človek je imel vtis kot da bi jih tlačil nekakšen manjvrednostni kompleks. Bali so se stikov z obrambo in prav zaradi tega so skušali le od daleč, pa čeprav z močnimi streli, raniti Banksa. Se enkrat se je v njihovih vrstah izkazal Eusebio, ki pa je tokrat prevzel nehvaležno vlogo zalagatelja drugih z bolj ali manj nevarnimi žogami. Večkrat je poskušal s streli, a nikoli (ali pa redkokdaj) ni izvedel svojih nevarnih prodorov z driblingi, s katerimi bi gotovo vnesel v kazenski prostor belih zmedo. Res pa je tudi, da tokrat Simoes, Torres in Augusto skoraj nikoli niso bili v pomoč Eusebiu, kar je šlo na škodo celi reprezentanci.
Brez dvoma bo tudi ta tekma rodila polemike, ker ni sodnik pet minut pred koncem, ko je bilo stanje 2:1, prisodil zaradi očitne roke Mooreja.. v kazenskem prostoru najhujšo kazen. Morda se bodo sklicevali na nenamerno roko, vendar je dejstvo, da so bili Portugalci, ki jih je Eusebio vodil k množičnemu napadu, zelo blizu izenačenja.
2e po prvih minutah igre so Angleži prešli v napad, medtem ko so Portugalci odgovarjali s streli Eusebia s precejšnje razdalje. Najnevarnejši je bil v 28’ a je ostal brez posledic. Ni pa ostal nepričakovan napad Angležev, ko je 3 minute kasneje prodrl med branilcema. Tik pred strelom pa se mu je Pereira hotel vreči pod no-
iiiniiiiimiiliiiiiiiiiliiillilliiiMiiiniiillliiiiiumuiiiiiiiiiiiriiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiufiiiiiiiiiiiiii
DREVI 00 SLOMŠKOVEM DOMU
Otvoritev športnega igrišča v Bazovici
Drevi bo v Bazovici sicer preprosta, vendar kljub temu zelo po membna slovesnost: odprli bodo namreč športno igrišče Slomškove ga doma. Slovesnost, ki bo ob prisotnosti predstavnikov oblasti, CONI in slovenskih športnih društev, se bo začela ob 20.30. Sledila
bo prijateljska tekma med moški- ----------------------
ma odbojkarskima šesterkama Bora in tržaške Libertas.
Novo bazoviško športno igrišče je urejeno po vseh predpisih in bo nudilo možnosti igranja tako odbojke kot košarke. Prostor Je ogra.
| jen z visoko mrežo, ima pa tudi
ge, a se Je verjetno prestrašil bližnjega nasprotnika in Je žogo raje odbil, sicer v padcu, z nogami. Žoga je prišla pod noge Charltonu, ki jo je brez oklevanja poslal mimo številnih nog portugalskih branilcev naravnost v mrežo. Odgovor Portugalcev je nosil podpis Eusebia, čigar siloviti strel je skoraj
z glavo prav tako za las zgrešil cilj.
V 10’ drugega polčasa se je Moore na Simoesov strel dotaknil žoge nehote z roko, kar je sodnik hote prezrl. V 34’ pa je Anglija podvojila. Hilario je preveč zadrževal žogo, kateremu je Hunt spretno odvzel in jo nemudoma predložil prostemu Charltonu. še nekaj korakov in močan strel, ki je presenetil Pereiro, ki se je zaman in predvsem prepozno pognal za žogo. Tri minute kasneje se je Eusebio otresel dveh tekmecev in poslal žogo Torresu. Ta je žogo usmeril v mrežo, a Jackie Charlton jo je, da bi preprečil goto« gol, ustavil z roko. Enajstmetrovka in osmi gol Eusebia na letošnjem prvenstvu. Se nekaj silovitih napadov Portugalcev z Angleži v obrambi in zopet Moorejeva roka. Tokrat pa ni bilo sodnikovega žvižga, kar bodo nekateri smatrali (bolj ali manj upravičeno) kot nova pomoč domačinom do zmage.
oplazil prečko in Torresa, ki je
llllllimilll***IIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII**l*****M**,*,***l*!H****H **•*!■** *************** ^il***!**** ********
.UPOR JUŽNOAMERIŠKIH NOGOMETNIH ZVEZ
Nujnost nove formule za svetovna prvenstva
LONDON, 26. — Izvršni svet juž- morda manjka psihologije, noameriške nogometne konfedera- dar zelo resen.
ven-
lepo urejene slačilnice s prhami Ker Je tudi primerno osvetljeno, bo igrišče služilo za športno udejstvovanje tudi v večernih urah. Jasno je, da se ga bodo posluževali tudi za kulturne prireditve in za večere zabavnega značaja.
cije je na današnjem sestanku ob tožil disciplinsko komisijo svetovnega prvenstva, da je prekoračila meje svojega delovanja s tem, da je predlagala prepoved igranja argentinske reprezentance na svetovnem prvenstvu 1970. leta
Isti svet je nadalje zahteval naj disciplinska komisija FIFA pokliče na odgovor trenerja Anglije Ralfa Ramseya, zaradi sobotnih izjav na televiziji in zaradi žalitev argentinskih igralcev, ki jih Je primerjal z živalmi.
Končno Je izvršni svet sklenil sklicati kongres južnoameriške kon. federacije, kjer bi se domenili za enoten nastop proti vodstvu FIFA. Kongres bo 9. septembra v Buenos Airesu.
Toliko napovedovani upor predstavnikov južnoameriških nogometnih zvez proti vodstvu FIFA se je danes porodil v zadnjem nadstrop-ju Royan Garden Hotela v Londonu, ki je tudi sedež glavnega štaba World Cupa. Med sejo predstavnikov nogometnih zvez z onkraj Atlantskega oceana, je podpredsednik južnoameriške konfederacije Juan Goni izjavil, da bo zahteval, verjetno že jutri, naj vodstvo FIFA prekliče ukrep proti potrebi kaznovanja nediscipliniranih igralcev, vendar ne moremo sprejeti zahteve po zagotovitvi, da se bodo Argentinci med prihodnjim prvenstvom bolje obnašali. Oni so atleti kot vsi ostali in zaradi tega ne sme biti diskriminacija do njih.« Odbor bo tudi zahteval disciplinsko kazen za angleškega trenerja. Zadnje sklepe bodo sprejeli na kongresu Južnoameriške konfederacije Ce vodstvo FIFA ne bo hotelo sprejeti njihovih zahtev, v dobro obveščenih krogih ne izključujejo možnosti preloma v svetovni nogometni zvezi
Tudi «vojna» proti Argentincem se nadaljuje. Tokrat se je oglasil k besedi tajnik FIFA dr. Helmut Kaeser, ki je pripomnil, da so sicer Argentinci najboljši nogometaši na svetu, vendar ne igrajo samo z nogami, temveč tudi s pestmi. Kaeser Je izjavil, da so spoznali značaj Argentincev že med tokijsko olimpiado. Ko so Argentinci zvedeli, da so poverili organizacijo svetovnega prvenstva 1970. leta Mehiki, so vsi jezno in brez pozdrava zapustili sejno dvorano in za seboj zaloputnili vrata. Dr. Kaeser je končno izjavil, da je l Kreitlein resen človek, kateremu
Številne polemike, ki so nastale ob letošnjem prvenstvu verjetno ne bodo ostale brez posledic. Številni izvedenci in predstavniki nogometnih zvez so se že negativno izrekli o letošnji formuli. Zadnji se je oglasil podpredsednik ma; džarske zveze Arpard Csanasdi pred odhodom domov. On je izjavil, da bo podprl predlog o izvedbi turnirja s prvenstveno formulo: to se pravi zbrati v finalu 8 in ne 16 reprezentanc, ki bi se morale vse spoprijeti med seboj. Lest. vica s točkami bo prav gotovo nagradila najboljšo S to formulo bi se izognili živčnim izpadom, ker reprezentance ne bodo igrale za izločitev in bodo zato prisiljene posluževati se bolj korektne in tehnične igre. S sedanjo formulo so bile reprezentance prisiljene igrati v nekaj dneh preveč tekem, zaradi česar je imela sreča glavno besedo. In na letošnjem turnirju sta imeli prav Madžarska in Brazilija najmanj sreče.
LIVERPOOL, 26. — Nekateri nogometni izvedenci — štirje Portugalci, trije Angleži, dva sovjetska predstavnika in dva Nemca — so sestavili najboljšo enajsterico sveta, ki obstaja seveda le v teoriji. Najboljšo enajsterico naj bi po sistemu 4—2—4 sestavljali:
BANKS (Anglija), PONOMAR-JEV (SZ), BECKENBAUER (Z. Nemčija), J. CHARLTON (Anglija), HILARIO (Portugalska), VORO-NIN (SZ), COLUNA (Portugalska), HALLER (Z. Nemčija), B. CHARLTON (Anglija), EUSEBIO (Portugalska) in SIMOES (Portugalska).
iitiili
mn "
SPLIT, 26. — V izločilni tekmi za vstop v consKO skupino teniškega turnirja za pokal Galea mla. da reprezentanca Jugoslavije vodi v srečanju z reprezentanco Luksemburga s 3:0. S tem se je prak tlčno že uvrstila v nadaljnje tek movanje skupno s Sovjetsko zve zo, Bolgarijo in Avstrijo. V današ njih tekmah Je Franulovič premagal Venglerja 6:0, 6:0, Minček Vol farta prav tako 6:0, 6:0. V igri pa rov sta Franulovič in Minček pre magala dvojico Vengler-Volfart 6:1, 6:2, 6:0. Tekmovanje za pokal Galea se bo pričelo 28. t. m. v Splitu.

JURIJ KOROLJKOV
Človek, za katerega ni bilo skrivnosti
Roman o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorgeju in Vukeliču
Pod »tropom je gorel velik lestenec, na pisalni mizi Je prav tako stala na težkem podstavku prižgana svetilka. Bila je prižgana tudi stoječa svetilka nad usnjenim divanom in naslanjači. V enem izmed njih Je sedel že starejši, belolasi veleposlanik von Dirksen. Ljubil je močno svetlobo in v nobenem kotu kabineta ni bilo nobene sence. V tako močni, dražeči svetlobi so se zdele gube, ki so brazdale Sorgejev obraz, še globlje in videti je bil za svojih dvainštirideset let znatno starejši. Zato pa so postale njegove oči zdaj mnogo bolj sive in so mladeniško zrle izpod širokih obrvi. Izraz njegovega obraza se je neprestano spreminjal — zdaj je bil to strog obraz Skita; nenadoma pa je postal otroško dobrodušen in potem je iz oči, ki so še pravkar razsipale bodičaste iskre, sijala mehka, dobra toplota.
Njegov sogovornik, Herbert von Dirksen, pedanten, izrazit diplomat stare nemške šole, je v presledkih vlekel cigaro ter spuščal obročke dima, ki so bili videti v močni svetlobi prozorni.
«2al pa sem jaz prikovan k naslanjaču, mizi, kabinetu,« Je rekel Dirksen. «Dopisnik ima več možnosti kot diplomati.«
«Pomagal vam bom,« se Je nasmehnil Sorge. «Veste, če me ubijejo na Kitajskem, vam bom zapustil svojo zbirko. Ali se strinjate?«
Von Dirksen je opozorilno dvignil roko;
((Poslušajte, gospod Sorge, jaz nisem praznoveren, vendar pa bi se na vašem mestu ne šalil pred odhodom... Zakaj izzivati usodo?«
«NoČete?» Je nadaljeval s šalo Sorge in v njegovih očeh so zaigrali veseli hudički. «V tem primeru ne boste izgubili celo, če ostanem med živimi! Podaril vam bom kipec Mitre. 2e jutri vam ga bom prinesel.«
«Cisto brez moči sem pred takšno neverjetnostjo,« se Je nasmejal von Dirksen.
Veleposlaniku Je bil všeč ta veseli, neugnani dopisnik, ki se Je znal odlično znajti tudi v najbolj zapletenih političnih položajih. Von Dirksen je bil dolgo na Japonskem, imel se Je za človeka, ki pozna stvari, toda vedno Je rad poslušal mišljenje frankfurtskega dopisnika, enciklopedično izobraženega člo-vekg.
«Dobro, kaj pa boste povedali o svoji poti?« Je vprašal von Dirksen. Razgovor, zavoljo katerega Je Sorge prišel k veleposlaniku, se je bližal svojemu višku. «Kako ocenjujete položaj na Kitajskem V«
((Preseneča me,# je odgovoril Sorge. «V vsakem primeru Je ravnanje Japonske logično, rezultat je njene celotne dolgoletne politike.«
«In ta je?«
«Vidite, petinštirideset let pred rusko-japonsko vojno Je imela japonska mornarica en sam parnik — izletniško jahto, ki jo Je angleška kraljica podarila mikadu. Pa tudi ta Jahta je bila na sidrišču, zato ker niso znali ravnati s parnim strojem. Na začetku dvajsetega stoletja pa je imela Japonska na voljo močno, sodobno vojno mornarico s stopetdesetimi zastavami in s tonažo skoraj tristo tisoč ton! V primerjavi s parno izletniško Jahto s štiristo tonami nosilnosti to vendar nekaj pomeni... Navajen sem operirati z dejstvi.«
«Da, toda zdaj se približuje že druga polovica našega stoletja.« Von Dirksen je rekel tako zato, da bi spodbodel sogovornika. Sorge Je to doumel in nadaljeval z večjo ognjevitostjo.
«Rad bi povedal, da vojne mornarice ne gradijo zaradi izletov, čeprav je japonski vojni mornarici položila temelj izletniška jahta. Kot potrditev za to nam lahko služi rusko-japon-ska vojna. Začela se je z napadom Japonskih ladij na rusko eskadro. To Je že dvajseto stoletje. Mar ni tako? Mornarica, kot tudi japonska armada, služita temeljni politiki ustvarja nja «sfere skupnega razcveta velike Azije«.
«8pomnite se: najprej zasedba Koreje, potem intervencija v Rusiji, okupacija Mandžurije in zdaj vojna na Kitajskem. Globoko sem prepričan, da se japonska ekspanzija ne bo omejila samo na Kitajsko. Mimogrede povedano, naš položaj je tam zelo zapleten. Na eni strani se zbližujemo z Japonci, na drugi pa pomagamo Kitajski, dovažamo orožje Cangkajšku in imamo v kitajski armadi svoje vojaške svetovalce.«
Von Dirksen je s čedalje večjo pozornostjo spremljal smer misli svojega ekspanzivnega sogovornika. Težko je bilo dopisniku priznati nelogičnost v političnih spopadih. Nemškega veleposlanika v Tokiu Je že zdavnaj vznemirjal položaj, ki je bil nastal na Daljnem vzhodu. Von Dirksen je imel velike diplomatske izkušnje, toda v danem primeru se še ni bil odločil, kako naj bi izšel iz zapletenega, celo otožnega položaja. Zdaj je bilo veliko odvisno od tega, kako bo on sam, von Dirksen, informiral zunanje ministrstvo v Nemčiji. Med razmišljanjem je veleposlanik rekel:
«Na Daljnem vzhodu bomo nadaljevali s politiko nevtralnosti.#
«Im hkrati imamo naše svetovalce na Čelu z generalom Folkenhausnom in njegovim štabom!« je ironično vzkliknil Sorge. Zaustavil se je pred von Dirksenom, držeč roko v žepu, z drugo pa Je ostro krilil s prižgano cigareto, ki jo je držal med prsti. «Nemški vojaški svetovalci so biji potrebni takrat, ko se je Cangkajšek boril proti kitajski rdeči armadi. Zdaj pa operirajo proti Japoncem. Prišel je čas, da se Folkenhausen vrne
v Berlin! Da, da! To je lakirani škorenj, ne pa človek. Naj koraka po Unter den Linden, tu nima kaj početi. Sicer nam bodo naredili še neprijetnosti...«
V kabinetu nemškega diplomata si je le redko kdo dovolil takšne izraze. Von Dirksena je malce presenetila Sorgejeva ne-zadržanost.
«Ce opustimo odvečno ognjevitost, najdemo v vaših besedah precej treznih sodb,« je mimo rekel von Dirksen. «Toda odpoklic našli-, vojaških svetovalcev bi okrepil ruske pozicije. Rusi bodo v tistem trenutku zavzeli mesta naših vojaških svetovalcev v kitajski armadi. In mi bomo na zgubi.«
((Rusi predvsem vedo, kaj hočejo, mi pa tega ne vemo,« je odvrnil Sorge. ((Kremelj noče krepitve Japonske, nastopa proti njeni agresivni politiki m zato, poleg svetovalcev, pošilja Kitajski tudi svoje letalce-prostovoljce... Rusko stališče je jasno. Spomnite se sovjetskega generala Bliherja, glavnega svetovalca kitajske armade, ki je odlično vedel, kaj hoče na Kitajskem — zmago ljudskih sil. Mi, kaj pa mi želimo? Morda pomagati Rusom? Tega ne razumem! Iz tega Je razvidno, da sodelujemo s Sovjeti v japonsko-kitajskem spopadu. Da, da! Videti je, da smo v istem taboru z boljševiki!...«
Sorge je prižgal ugaslo cigareto In se sprehodil mimo von Dirksena, ki ni odtrgal oči od njega.
»Cangkajšek pa vodi dvojno politiko, dvojno igro. Sovraži komuniste bolj kot japonske militariste. Japonska armada je močnejša od kitajske armade. Japonska bo z orožjem in s pod kupovanjem premagala podkupljive kitajske generale Ne bi se čudil, če bi podkupili samega Cangkajška. In kaj potem? Adi sl predstavljate, v kakšnem položaju se bo znašel Folkenhausen s svojimi sodelavci? Ne moremo več tvegati in deliti odgovornosti za poraz Cangkajška Njegov propad bodo zvalili na nemške svetovalce... Folkenhausen mora odpotovati in to brez odlašanja, dokler ne pade v blato in tjakaj zvali tudi naš generalni štab. Nikakor ne mislim, da bi ostal firer zadovoljen z izgubo vojnega prestiža Nemčije. Takrat pa bodo letele glave.
(Nadaljevanje sledij
LIKKDMSIVO TRSI - UL MONTEUGH1 B. 11., TELEFON «3-808 uj D4-HHK - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA; GORILA: Ulica Silvio PelUCO l II., Teieton 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37.338. »5-823 - NAROČNINA, mesn-na .c«' m Vnaprei Četrtletna 125(1 lir polletna i 400 ur, celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka » redno in nedeiio 50 para (50 starih dinarjev), meseftno 10 din <1.000 starih dinarjev), letno 100 din (lO.OOo starih dinarjev) - Poštni teko« raCun: Založništvo tržaAl iga tiska Trst 115374 - za SFRJ: ADIT. D2S. Ljubljana. Stan trg 31, telefon 22 207, teko« raCun pn Narudm nama v Ljubljani - 503-3 83 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 150, tlnanCno-upravnJ 250, osmrtnice 150 Ur - Mah oglasi 40 Ur beseda - Oglast tržaške in
goriške pokrajine se naročajo pri upravi. - U vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletš Pubbllcitš ItaUana«. — Odgovorni urednik: STANIs'.'V RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst