Katolisk cerkven list.
Danica ishaja vsak petek na celi poli, in velja po poJti /» celo leto 4 gld. -JO kr., za pol leta 2 gld. 1'Okr.. 7.1 »Vtert l< ta 1 p]«]. T V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. kr., za cVtert leta 90 kr.. ako zaden« j.:i ta d.-.i prr.zui].,
Danica dan poprej.
Tečaj XXIII.
V Ljubljani 11. sverana 1870.
List 0.
Občni cerkveni zbor.
(Dalje.)
V elikost greha, kterega bi vladar storil, ako bi se izpeljavam sklepov cerkvenega zbora zoperstavljal.
V nekterih deržavah so ljudje polni napačnih načel in zoperkatoliških predsodkov, ki mislijo, da zamore svetna vlada po svoji volji sklepe cerkvenega zbora sprejeti ali pa njih izpeljavo ovirati, in to svojo misel opirajo na neko pravico, kteri pravijo deržavljanska pravica, ali pa na navado, da se škofom in duhovnom prepoveduje sklepe cerkvenega zbora razglašati, učiti in jim postavno moč pridobiti. To je nasilstvo in v ker-šanskih deželah v resnici nezapopadljivo. Na Francoskem so zbornice polne sovraštva do duhovšine najprej tak strup zatrosile na dvor, potem v navade in na zadnje so ga s postavami raznaŠale, in od tod se je zlo vgnje-zdilo. Kake štiri do pet stoletij že spodkopuje katoliško vero in duh francoske domovine.
Imenuje se galikanizem, to je, francoski nauk. Ta nauk, ali bolj resnično, ta upor, je pač na Francoskem nastal, ali vendar ni verski nauk francoske dežele. Staro Francosko je katoliško, nikakor pa ne gali-kansko , kot naj starejši hči rimske cerkve je s svojo materjo popolnoma zedinjeno. Galikanizem je spaka, ki krepko trancosko deželo slabi, kakor skaza na rodovitnem drevesu , ki mu živilno moč jemlje. Galikanizem je bil in ostane široke vrata do vsih verskih zmotnjav in pregreh. Pod plaščem galikanizma se nekteri prav otročje domišljujejo, da cerkvenemu poglavarju, vesoljnemu zboru in sploh katoliški cerkvi se zamore po-koršina skazovati, ali pa tudi ne.
Papež ali cerkveni zbor zaveržc ta ali uni nauk. „Dobro", pravijo taki ljudje, „pa mi smo galikanci, nas izobčenje ne doseže, pa tudi ni za nas narejeno."
Papež ali cerkveni zbor določi kako postavo za cerkveni red (disciplino). „To je prav dobro, to je popolnoma", odgovorijo, „pa mi smo galikanci. Ta postava je v nasprotji z našo prostostjo, mi o nji nič ve-diti nočemo" itd.
Kako se zamore taka nedoslednost zapopasti? Ali ste katoličan je, ali ne? Ali priznate naj višo cerkveno oblast, veljavo cerkvenih zborov, vidnega poglavarja in namestnika združenega s škofi, ali ne ? Ali imate pravo vero in poleg nje še zdravo pamet? Iz česa sklepate, da vas je Bog izločil in vam ni treba pokornim biti papežu in cerkvi, ali morebiti zato, ker ste Francozje? Na vse te prašanja se zamore le dosledno odgovoriti, da smo namreč cerkvi dolžni popolnoma pokoršino. Cerkev ima skerbeti, da se popravi, kar je napačnega, verniki pa morajo naredbam dobre matere cerkve pokorni biti.
Kdor bi oviral sklepe vesoljnega zbora, bodi si tr.ki ali taki vladar, samemu Bogu pokoršino odreče in cerkev napada. To bi bila velika pregreha, pogubna nje mu samemu in podložnim, ki bi se cerkvi nepodvergli
^'oslušajmo še sv. Gregorija Velikega, kaj on o cerkvenih zborih govori. In njegov govor naj si vsi tisti dobro zapomnijo, ki bi morebiti sklepom sedanjega občnega zbora se ustavljali. Odgovor pa tudi ne velja samo za prosto ljudstvo, ampak ravno tako za kralje, cesarje, ministre, poslance, vradnike in sodnike, zakaj ti po svoji službi pred Bogom cerkvi niso nič manj podverženi.
„Ker je za zveličanje potrebno , ne samo v sereu verovati, ampak tudi z ustmi svojo vero spoznati, oznanjam, da enako štirim bukvam sv. evangelija sprejmem in častim štiri občne cerkvene zbore. (O njegovem času so bili še le štirje občni cerkveni zbori.) Vsak sam sebe pogubi, kdor se prederzne to razvezovati, kar so zavezal:
Nasprotno pa, kdor se derži vere teh zborov, ima mir Boga Očeta po njegovem sinu Jezusu Kristusu, ki enakega bitja z < )čctom v edinosti sv. Duha živi in kraljuje na vse veke!"
Čutiešna ciogotibn•
Iz Rima naznanuje več listov od inesca listopada čudežno dogodbo. — Neki mož, kteri je že več let ter pel na nogi neznan« bolečine ter je brez vsega vspeha poskušal vse mogoče zdravila, pride nazadnje tudi v Hira. Noga mu je bila, sosebno zavoljo vsakoverstnih obližev ter maž, kakor hrastov lub; — bolečina neizrekljiva. Le z velikim trudom je bil zmožen malo po malo šepaje se premikati. Komaj dospevši v sveto mesto, bil je tako srečen izprositi si posebno zaslišanje pri sv. Očetu. Podil se v Vatikan , bolečina pa je bila ta dan hujša kakor sicer. Ko stopijo sv. Oče v zasli-ševalnico, je skušal revež z vso silo poklekniti, toda bo lečina je bila tolika, da jc kar prebledel ter na glas zavpil. Sv. Oče ga priljudno kakor po navadi poprašajo, kaj mu je. Betežnik jim vse razloži. Reko mu Pij resnega obličja, da naj bo za trenutek pri miru, store nad revežem znamnje sv. križa s slovesnim glasom , rekoč r „V imenu Očeta in Sina in sv. Duha. Amen." Komaj izreko Pij amen, pa se jim spet sveti obraz tiste pri kupljive priljudnosti, ktera jim pridobi serce vsaeega prec pervi trenutek, in pomignivši revčeku, da naj se usede, pomenkovali so se dalj časa ž njim. Človeku pa je segal ta prijazni sprejem tako globoko do serca ter ga toliko ganil, da je na vse okoli sebe pozabil. Saj svojo razboleno nogo je bil iz nemar pustil, in ko ga sv. Oče naposled odpravijo, je koračil ves vesel skozi dolge verste soban ne misleč druzega, kakor na Pija IX. Tako pride domu. Tu pa se ne Čudi malo, da ne čuti
naj manje bolečine na bolni nogi. Zapre se v sobo, razgerne nogo, in kdo more popisati njegovo veselje ? ... Tam , kjer je bila še ravno kar hrastova, razdrapana koža, je bila zdaj koža lepa in gladka kakor novorojenega deteta. Nemudoma razglasi po vsi hiši čudežni dogodek. Žene ga kar naravnost spet k sv. Očetu, ter prosi na novo zaslišanja, kar se mu je tudi dovolilo. Komaj zagleda sv. Očeta, verže se na kolena ter pravi s solzami v oččh: „Sv. Oče! znano Vam je, v kakem stanu sem bil pervič pred Vami; zdaj sem popolnoma zdrav in sicer od tistega trenutka, ko sem Vas za-pustil, ne čutim ne naj manjši bolečine več. Vi ste me ozdravili, druzega ne vem , kakor na kolenih zahvaliti se Vara." »Ljubi sin," zavernejo Pij, „tu nisem jaz pomagal, temveč presveta Trojica, ki pač veliko več premore, kakor zaceliti bolne ude." Ker pa je ozdravljeni le terdil, da so ga sv. Oče ozdravili, mu pokažejo svojo lastno bolno nogo (znano je, da Piju IX že več let iz ene noge teče) in rečejo šaljivo: „Lej, ko bi jaz imel moč, bolne noge celiti, začel bi pač sam pri sebi. T<-bi je pomagala sv. Trojica.'4
Ženinom in nevestam.
Rad je pripovedoval to-le duhoven, kteri je pozneje d »spel do visocih časti: „Ko sem bil še duhovni pomočnik," imel sem necega jutra poročevati. Ženin in nevesta imela sta priti dobro uro daleč iz kmetov. Ob osmih, k:>kor je bila navada, sem jih že pričakoval. Toda ura bije pol devetih, bije devet, pol desetih , ženina in neveste ni od nobene strani. Lahko si vsakdo misli moje napeto pričakovanje. Ob desetih naposled me pokličejo nazaj v cerkev ; zaročena sta bila dospela. In kaj se je bilo pripetilo? „„Odpeljala sva se bila o pravem času od doma,"" pravi ženin, „„ali v tistem trenutku, ko der-drava čez potok , prečesne se most in midva se povezneva z vozom vred v vodo."" „„Padaje pa,"" seže mu nevesta v besedo, „„sem zavpila: Janez le dobro zatisni usta, moraš še k sv. Obhajilu,!"" In res, Janez je bil s svojo krepko nevesto „tešč" prišel iz potoka; znebila sta se bila doma mokre jutranje priklade (odtodi za-kasnjenje;, pristopita pobožno ter zbrano k mizi Gospodovi in potem k poroki pred oltar. Vsemu neprijetnemu pričetku navkljub je zrasel z onega jutra srečen zakon. Kaj Čuda; sej bilo mu je verno in pobožno serce podlaga, kar se iz tega ravno tako lepega kakor vestnega svarila nevestiuega razvidi. Le nad res bogabo-ječimi zakoni gospoduje blagoslov Božji.
v
Študent o rs ha.
Mlad Anglež je študiral v Lausani. Neki večer gre z ,,dijakoljubom," profesorjem Durandom, iz mesta na sprehod. Oscmnajstletnega mladenča neprevidoma obide misel, da bi naredil „eno študentovsko." Ob koncu njive l^že kožuh in čevlji kmeta, ki je delal na drugem koncu. Čevlje skriti in potlej za germom kukati in se sladko smejati, češ: kako bode kmetič v zadregi in kaj bo počel. Tako je bil skuhal študent, in povedal je učeniku svojo osnovo. Blagi mož pa reče mladenču : „Tega pa ne; iz britkosti ubozih ljudi si veselje delati, to ni lepo! Vi ste bogat, naredite „eno drugo ," ki vas ne bo nič manj veselila, pa veselila bo tudi ubogega moža : v vsaki čevelj denite terdnjak, in počakala bova tukaj za ger-movjera, kaj bo.w Zdajci ima vsak čevelj svoj tolar. Ni dolgo , delavec dodela in pride po čevlje in kožuh. < >blači se in ob enem smukne z eno nogo v Čevelj. Kosmata kapa, kaj je tu notri? Vzame, ogleduje, — terdnjak je! Se spet ogleda; — zares, terdnjak! Ozira se na vse kraje : pa uikogar ni viditi. Tedaj terdnjak smukne v žep. Ali glej, poskusi v drugi čevelj, in ravno
taka se mu naključi! Tudi tukaj terdnjak?! Premagan je. Verže se na kolena in gledavca ga slišita moliti: „Tako je tedaj res, o Bog, da ne zapustiš njih, kteri v tebe zaupajo! Brez pomoči in svčta sem šel, lačne otroke in bolno ženo doind pustil. Ti, o Gospod, si pomagal ; o preserčno bodi hvaljen! Njega pa, ki si ga izvolil za orodje svoje dobrote, blagoslovi z naj boljšim blagodarom!" — Silno ginjen je študent to gledal in poslušal; solzica mu je v oko pritekla. Rekel je : Še nikoli nisem tako živo Čutil, nikoli ne bom pozabil, da je bolje dajati, kakor pa sprejemati.
Tri mesce na Jutrovem.
XLVI.
Odhod iz Ake. — Turk je napredoval. — Kaktnsovje. — Ptole-majska ravan. — Pavola. — Planjava Batnf. — Seforije' ali Dio-(Jezarea. — Vodnjak Ebdevije in deček Said. — Kana-Galileja in ženitvanska palica. — Predrago genezareško jezero. — Vas Hattin iu mož s kladvom. — Mladina. — Šejh. — Prenočevanje na strehi.)
Iz Ake smo se obernili 5. majnika o '/a® zjutraj proti Tiberii. Odraaševal sem v frančiškanski cerkvi, serčno smo se poslovili s postrežnimi očeti in ozerli se po zvestih tovaršib svojih konjičih. Pomagavček našega spremljavca turk Mahmud je bil med tem nekoliko „avanziral;" v Aki je bil namreč za 10 napoleonov konja kupil in ga zajahal namesti svojega osliča, ki ga je ondi pustil.
Pustivši tedaj ob desni morski zaliv (zavetnik) in unstran za njim Kajto ter še delj zadej prijazni Karmel — zavijemo po ravni poti proti jutru med zelenimi verti s palmami, granati, mogočnimi kaktusi, ki po vsih ju-trovih krajih rastejo tako čokati in veliki , da goste meje in plotove delajo, pa tudi kakor precej velike in debele drevesa sera ter tje posamezno stoje. Ne verjel bi človek, ki ni vidil, kako silo veliko in debelo perje dela ta sadež. — Kaj zalo se je še o 1/iS mesto nazaj vidilo s svojimi belimi visokimi hišami, da bi mislil kdo, to je kraljeva stolnica. O koliko vojsk in bitev je bilo že na ptoleraajski ravnini, po kteri smo jezdili. Kako je pervi Napoleon od tod prežal na Ako, ki je pa vender ni mogel predobiti! —
Po rodovitnem polji so ravno sejali pavolo, koton, ki so rekli, da je v 40 dneh zrela in toliko visoka, kakor moja palica. Pšenica je bila veči del v klasji, pa Še vsa zelena.
Prestopivši po 10. uri rodoviten zelen hribec smo bili v drugi veliko dalji dolini Batuf ali Batauf, ktero smo še le popoldne okoli 4 zapustili. V njej pod hribom je Šefu rije', nekdanji Sephoris ali Dio Cesarea, ki je dandanašnji velika vas z revnimi hišami, v zgodovini pa je prav imeniten kraj , kjer je bil svoje dni tudi škofovski sedež. Mi smo ta kraj na strani pustili ter ga nismo obiskali.
Nekoliko dalje ob levi v hribu malo na višavi je Kana Galileja. Ostali smo pred poldnem v silni vročini pri vodnjaku, ki so ga nam imenovali Ebdevije (menda Kefr Menda, Asochis). Voda je v silni globočini in le s posodo na vervi se zamore dobiti. Kmali je bil kmetiški fantič pri nas. Na vprašanje: „Ismak-aj?" (Kako ti je ime?), mi je pokazal dve versti tako belih zobičkov kakor slonova kost in rekel je „Said" (Blaženi, menda Blaže). Spustil je vedrico v globočino in zajel nam je zelene vode, polne dosti velikih červov, sicer pa še precej dobre. Malo groza me je bilo, če mi ta merčes v drobu živ ostane in se dalje redi. Pri ti pijači tedaj smo opravili kosilce; Said, kterega oče je nekoliko uižej na širokem polji oral, je dobil spodoben bakšiš. Nagovarjal sem čednega dečka, naj gre nekoliko dalje z nami pokazat nam Kano; pa ni ga veselilo. Blezo se jc bal tujcev. Še zdaj molim za tega mi pri-
ljubljenega dečka, da bi mu Bog dal priliko se pokristja-niti, ker naj berže je mohamedan.
O »/.l sm0 ki^ že v Kani, ki jo imenujejo Kana-ed-Dželil (Kana galilejska) z razločkom od une pri Na-zaretu, ki se ji pravi Kefr-Kena ali Kana. Nekteri hočejo za terdno vediti, da je bil Zveličar v tej Kani svoj pervi čudež storil. Tukaj so res kaki trije vodnjaki, sicer same podertine, ki kažejo , da je bila precejšna vas svoje dni, zdaj pa živa duša ondi ne stanuje. V enem kraju je kotel z nadvisečo skalo, ki je bil lahko pripraven za kako svatovšino. Jama je z gosto smokovino zarašena in na dnu je lepo obdelan kamen. Ondi sem ure-zal lepo smokovno palico, v ktero sem dal v Ljubljani vdelati mnogoterih lesov iz svete dežele, kakor s Taboria, iz verta Getzemana, iz Cezareje Filipove itd. V dolb-lino znotraj pa je bila djana stekleničica z vodo iz Jordana. Že po poti sem tovaršem pravil , da s to palico iz Kane-Galileje želim razveseliti svojega pervega faj-moštra pri njih drugi cerkveni svatovšini. In to ženitno palico so sprejeli v dar o svoji drugi zaroki ali zlati masi moj pervi preljubljeni fajmošter gosp. Al. Jerala v Horjulu. Imeli so namreč zlato mašo tisto leto, ko sem se bil vernil iz sv. zemlje domu. Bog jim daj še dolgo živeti.
Kaki dve višavi smo še prestopili zapustivši kmali dolino Batuf, kar zagledamo zopet Safet in spodej ge-nezareško jezero na dveh krajih; šli smo namreč pod Zveličanskimi gorami, pa zdaj po drugi strani hribov bolj proti severu, ne po tisti poti, koder smo šli malo dni prej proti Karmelu. O kako sem se zaveselil tega jezera! „IIvala Bogu, da te zopet vidim! Pozdravljeno mi bodi —- vedna priča Jezusovih dobrot in čudežev!" — imam v dnevniku zapisano.
O '/jO smo šli v beduinsko vas Hattin (ravno pod verhuncem Korun-el-Iiattin-a), ki ima svojega šejha. Bilo me je nekoliko groza, ker marsikaj plašljivega so o tem kraju pripovedovali; toda evropejskim popotnikom in popisovaveem tudi ni vselej verjeti, kadar čez ta ali uni kraj ali zoper prebivavce zabavljajo. Ker skorej uo-beden ne zna jezika prebivavcev, torej ni čuda , ako eden druzega bolj čudno gledajo, ko skupaj zadenejo in se dostikrat bav-bav dela, kjer ga ni. Siloviti kaktusi, granati in drugo drevje in zelenje obdaja to persteno gnjezdo, ki je vender nekako opanljivo in prijetno. Pridemo v vas, in spehani iu žejni konji poželjivo pijejo vodo, ki teče čez pot. Pride zdajci star mož z velikim kladvom, rekoč: „Ta voda teče spod mojega verta." Mu rečem: „Ce teče spod tvojega verta, si ti pač priden." Smejal se je mož in bil s tim „bakšišem" zadovoljen; sej pohvala je dober kup, pa tudi nikogar ne zaskeli; brez tega bil bi nemara za drugi bakšiš nadlegah Veselih dečkov na trume — večih in manjših — dosti čedno oblečenih — je skakalo po igrajiših, in sicer nekoliko zunaj beduinske „rezidencije.u Sej h, nekako častitljiv starec, je ravno šel počasi po poti in mi mem njega. Na pozdrav „Essalame!" (Mir s teboj!) je ravno tako odgovoril. Tudi drugi možaki so odgovarjali. Skerbelo me je pa vender nadalje nekoliko, češ, kaj ? ko bi se za nami pridervili, zlasti, ker delal se je že mrak, in bilo je nas samo o oseb.
Po 7 že, po dolgih ovinkih smo prišli v preljubi Genezaret, in že znani pater pri cerkvi sv. Petra nas je sprejel priljudno ter postregel s kavo in vodo, pozneje pa z dobro večerjo, kar je bilo za nas kosilo. Bilo je to pot tukaj še nekaj več ljudi, prezident (gvar-dijan) iz Nazareta id., ki so se prišli zdravit v gera-zensko kopel, ktera je unkraj Jordana. Bilo je torej nekoliko težavno zastran prenočevanja, ker prostora je silo malo, pa toliko bolj znamenito za nas popotnike. Sli smo bili namreč spat na streho, to je, na ravno plan
verhi cerkve, ki ima ob krajih nekoliko ozidja, da se kdo na tla ne stermoglavi. Tako pod zvezdami prenočevati je precej navadno na jutrovem, pa tudi kaj mično; vender po noči se je treba dobro čez glavo odeti, ker velika rosa, ki pada, bi utegnila sicer škodljiva biti
IBgtett po Store nskent in rtov iti.
Iz Ljubljane Za Tirolcc se sliši tudi v naši deželi od vsih strani naj bolj živo sočutje, — za može, ki so s svojim narodom stebri vere in cesarstva, in so vender morali v deržavnem zboru take slišati, kakor da bi se njih zvestoba v sum stavila. — ,,Tiroler Stimmen" pišejo: „Napadi Tintijevi so bili tako razžaljivi, da je bilo treba z določilnim djanjem odgovoriti. Neoskrunjena častna zastava, ktero so Tirolci že več let pošteno ohranili in stanovitno branili, je bila neslišano oskrunjena. Tirolsko glasilko (Za „Boga, cesarja, dom") so s priterje-vanjem in „bravoklici" za neresnično izrekli. Tintijeve besede: „Vi in Vam enaki niste Nemci, Vi niste Av strijanec, Vaše kraljestvo je cerkev, Vaša domovina Rim, Vaš cesar papež," se bodo v tirolskih hribih ravno tako malo pozabile, kakor njegova misel o Tirolcevem značaju, da se bo k liberalizmu spreobernil, v svojem glasilu besedo „za Boga" izbrisal in namesto nje postavii: „za liberalizem." Tinti je postavil novo-novi stavek: Človek ne more biti zvest katoličan in ob enem dober Avstrijanec, kakoršnega si on in njegoviči mislijo in žele." — Udje novega kljuba so bili 27. pros. pod predsedstvom barona Petrina napravili tirolskim odhodcein večerjo za slovo. Bila je skupaj prava podoba naše Avstrije: v o jezikih se je Tirolcein priznanje izrekalo; nemške , italijanske, slovenske , rumunske in serbske napitnice so se glasile. Pričujoči so bili poslanci iz Stajarskega, Kranjskega, Goriškega, iz Dalmacije, Bu-kovine in zastopnika iz Tersta. Možje in narodi tedaj, kteri so za vero in ravnopravnost, niso tako redko na-sejani, kakor nekaj nadvladuhov želi, kteri predpraviee pobijajo drugim , za se pa jih z železno termo terdijo. „Vsakemu svoje !" To pravilo je terdil imenovani shod; vsakemu svoje kakor pravico njegovo, in ne kakor milost; — zakaj kar se danes iz milosti da, zamore milostnik jutri zopet uzeti. — Dopis iz Dunaja v „Tir. St." pravi dalje, da je v konservativnih krogih veliko veliko navdušenje za Tirolcc, in celo nasprotniki spoznajo, da v teh okolišinah niso mogli drugač delati. — V vseh dunajskih razdelkih se napravljajo katoliške družbe. Katoličani se bude, da je vsega dobrega upati. — Gotovo je, če kje, da na Avstrijanskem se lažnjivi in cerkvi sovražni liberalizem zastonj napihuje. Vi uskoki, prisegolomci, izdajavci svoje cerkve, zastonj je vaše upanje!
V \oveni mestu je pretočeno nedeljo <<». sveč.) za vodenico umeri č. o. Generoz Maršal, učitelj na ondotni normalki, in bivši vodja začetnih šol v Kamniku, v 60. letu svojega življenja. R. I. P.
kostanjev i *ki samostan (nad Gorico) je 1. t»>br. zgubil Br. Raj m. Jančarja, osmošolca. Koliko ie povedano s tem imenom, je znano pač le onim, ki so bili z njim v ožji zvezi. Tiho je živel v svoji celici, pa tim bolj delal.
Kako mu je gorelo serce za vse dobro, za ljubi narod slovenski, je bilo živ dokaz vse njegovo življenje. Se v šoli novomeški v pervih razredih zgornje gimnazije se je poprijel z naj večo marljivostjo jezikov slovanskih; posebno se je uril v slovenščini, hervaščini in staroslovenščini. Budil in priganjal je tudi svoje tovarše k enakim vajam. Temu dokaz je pisan listič, kteremu je bil vrednik ranjki. V samostanu na Tersatu se je jel učiti tudi ostalih slovanskih jezikov. Enako delaven
je bil zadnji dve leti na Kostanjevici z naj boljim vspe-h-jin. Sam sem vidil lepe izdelke bistrega uma mladih samostanskih bratov, ki so se urili po njegovem prizadevanji. — Posebno je podučeval ranjki Rajmund to-varše zadnje leto v staroslovenščini, ki je ni imenoval drugač, kakor „sv. jezik slovanskih aposteljnov."
Tolkla mu je pri tem tudi pesniška žilica. Res, da v svoji mladosti še ni bil dosegel popolnosti, ali živi čut, povzdignjena domišljija, ljubezen do „tužne domovine'4 so vendar dragoceni kras njegovim pesniškim izdelkom.
Ako mu je bila pri sercu domovina , je pa še vse bolj ljubil sv. vero. On je pač dobro vedil, zakaj se je pri svojih velicih zmožnostih prostovoljno zaperl v samostansko zidovje. Bilo mu je zveličanje po smerti nad vse na svetu.
Bil je ranji vroče kervi: navdušil se je precej za lepo, blago misel (idejo); toda pri tem tudi stalen kakor skala. Namen, ki si ga je postavil, je hotel doseči vsikdar, naj bode trud še toliki. Dane besede ni nikoli prelomil. Prijatelje je ljubil odkritoserčno, goreče, pa nikdar s slepo ljubeznijo. Sovražnikom ni mogel od-pusati, kajti: ni jih imel.
Zgubil je tedaj samostan z njim blago dušo, — zgubila tudi Slovenija, cerkev prihodnjega delavca. Sicer se javno še ni pokazal nikjer: .,treba je nabirati si vednosti, izuriti si jezik, ugladiti si pisavo, — potem še le naj se stopi med svet z delom svojega uma," je reka val, ako ga je kdo opominjal, naj se očitno pokaže. N>gov trud ni zgubljen, posebno kar je storil za vero in čednost. To je ostalim tolažilo v britki žalosti po njem. Olajšaj jo nekoliko ti, Danica, s tim, da mu postaviš s temi besedami spodoben, pa zaslužen spominček.
V prijateljski hvaležnosti ga priporočani Slovencem v molitev in blagi spomin, posebno pa njegovim znancem in prijateljem.
J. M—o v imenu prijateljev umerlega.
Iz fiorioo, 4. sušca. Po Sloveniji in veliko dalje si vi ime č. g. profesorja St. Kocijančiča. Prcbivavci Slovenije ga poznajo po raznih spisih njegovih. Avstrija sme ponosna biti na takega učenjaka, in svet ga čisla enega izmed pervih orijentalistov. Čislamo ga pa tudi goriškega semenišča bogoslovci, tim bolj, ker se nam je z novo posebno dobroto zopet prikupil. Začel je namreč razlagati staroslovenščino, od začetka eno uro na teden, ko nam pa dojdejo knjige, za ta uk primerne, učil bode dve uri na teden. Veliko bogoslovcev iz ter-/aške in veljanske škotije rabi slovanski jezik pri Božji službi, torej bi bilo treba, da se za stanovitno vstanovi taki uk. To potrebo spoznavši je g. prot. Kocijančič prevzel podučevanje. Poslušat ga hodi nad 40 bogoslovcev Slovencev in Hervatov. Naj pač tisti nasprotniki slovenskega jezika, ki se toliko boje njegove vpeljave v >ole kot učni jezik , pridejo poslušat in vidili bodo, da slovenski jezik ravno tako gladko teče s katedra, kakor latinski ali nemški. Nam poslušavcem se to toliko bolj prileže, ker smo navajeni pri vsih predmetih le na latinsko razlaganje zarad raznih narodnost. Kakor nam je g. profesor naznanil, urili se bomo večidel djansko, zraven pa učili se slovnice, kar bo potrebno, in tako, ako Bog da, bomo konec šolskega leta korak napravili v učenosti in si vednosti pridobili v cirilici in glagolici.
Na Vodnikov rojstni dan smo bili napravili majhno ,,besedo." Program je imel X točk in tombolo. Med petjem se je predstavljala dramatična Bilčeva pesem ,.SIoveuija oživljena." Ilervaški govor se je zavoljo nenadoma obolelega govornika moral opustiti. Veliko pozornost je včinil vvodni govor, kterega je govoril če-tcrtoletnik g. Ivan Stres. V gladkem jeziku je govoril
o domoljubji sploh in posebej dokazoval, zakaj mora duhoven ,,naroden" ali z narodom biti.
Dopis iz Dunaja. L. P. — (Konec.) Zdaj pa vam še povem, da nas to zabavljanje mora kervavo žaliti, in zato prosim predsednika in to tudi zahtevam, da naj poslanca Tintija k redu kliče. (Pravo! na desnici — Oho ! na levici.)
Predsednik pravi, da ne ustavlja rad govornikov in misli, da naj to pravico govornike fc redu klicati predsednik le redko rabi; reče pa tudi, da spozna, da Tinti ni v spodobni podobi govoril, vender pa misli slednjič, da ne zasluži klicanja k redu. In pa res, kako bi Hopfen mogel že na pol ministra Tintija k redu klicati! — Mislilo se je do teh dob, da bo Tinti minister kmetijstva.
Poslanec baron Giovanelli pravi nato: Jaz sem take razsodbe pričakoval in tudi priterjenje une stranke mi ni bilo novo. Ne predsedstvo, ne zbornica toraj ne najde v Tintijevih besedah kaj nespodobnega, kaj razžaljivega.
Jaz samo izrečem v pričo zbora, da se tukaj taka godi, obžalovati pa moram. Za nas Tirolce v ti hiši ni več nobenega varstva (Klici na levici: Oho!) zoper napade na naše naj globokejše versko in politiško prepričanje. Tedaj je nam premišljevati, ali je mogoče, da še dalje ostanemo udje te tovaršije, ktera toliko več na svoji časti terpi, kolikor manj svoje ude spoštuje. (Klici na levici: Oho!) Naše sklepe bote prihodnjič slišali.
Predsednik še enkrat ponavlja , da mu Tintijeve besede niso po volji, da ga pa vendar k redu ne more klicati.
Preden se v 14. seji 27. pros. obravnava dnevnega reda začne, prosi zopet bar. Giovanelli besede, ter pravi vpričo ministrov Giskre, Ilerbsta in Bresteljna: „Jaz sem prosil besede , da zboru nekaj naznanimo, namreč to , da Tirolci izstopimo iz zbora. Mi tirolski poslanci: Profesor Greuter, profesor Jiiger, dr. Planer, opat \Viesler, opat Brader in jaz naznanimo zboru, da z današnjim dnevom poslanstvo za deržavni zbor odložimo. Zakaj da to storimo, bom razložil v tirolskem deželnem zboru, od kterega smo poslanstvo prejeli (Pravo na desnem sredisu), ako pa predsednik dovoli, bom tudi tukaj nekoliko razložil vzroke našega izstopa.
Kar se je včeraj zgodilo, moja gospoda, vam je znano. Predsednik je na koncu izrekel, da ta reč je končana. Jaz se moram nato ozirati, kar se je včeraj pripetilo, ako hočem vzroke naznanjati, kteri so nas nagnili k izstopu. Moram reči, da že davno smo spoznali, da je naš stan v ti hiši zmiraj t e-žavniši. Vedil i smo, da mora čas našega izstopa priti, vedili smo, da se naš daljni ostanek v tem zboru nevjema z našim prepričanjem, z našim poštenjem in s pravicami dežele, ktero zastopamo.
V včerajšnji seji pa se je reklo, da mi Tirolci nismo Avstrijanci, da nimamo nobene domovine v tem cesarstvu, da naša domovina je Rim (Cujte ! v desnem središču) iu da naš cesar je papež.
Jaz sera tirjal govornika k redu klicati, pa to za-dostenje se nam ni dalo. To zabavljanje ne zadeva samo naji, ampak ravno tako in še bolj ljudstvo, ktero mi tukaj zastopamo. (Ni res! na levici.) To zabavljanje žali naj globokejše, naj svetejše, naj lojalnejše občutke tirolskega ljudstva. Mi smo zato stopili zoper vstavo in druge postave, ker smo prepričani, da delajo veliko krivico, da so zoper zgodovino in pravice posameznih dežela, ker vemo, da jih ni mogoče izpeljati, ker vemo, da bo tisti, kdor bi jih skušal izpeljati, deržavo na kraj pogube pripravil. (Oho! na levici.)
Mi ne moremo tukaj naši deželi nič več koristiti, mi nočemo dalje več gledati, kako se tukaj pravica in vera, kako se tukaj žertvujejo naj svetejša čutila in ne-
znebljiva prepričanja človeškega serca na oltarju liberalne ministerske brezmišijenosti. (Oho in gibanje na levici.)
Predsednik: Jaz moram govornika vendar prositi, da naj se saj zadnje trenutke nekoliko premaguje in bolj mirno govori, ker bi mu rad dovolil, da prav prosto govori.
Poslanec baron Giovanelli govori na dalje: „M i nočemo, da bi kdo le misliti mogel, da mi kakor koli s svojo pričujočnostjo kratko-dnevni obstanek novega ministerstva podpiramo, kterega konec nam še pred njegovim rojstvom pred očmi stoji.
Kakor Tirolci in poštenjaki, kterih serce ne bije le za našo tirolsko domovino, ampak tudi za obstanek in srečo vsega cesarstva, stopimo iz te hiše z občutkom v sercu, da, čeravno nismo nič dosegli, smo saj svoje poštenje in poštenje tirolsko brez madeža ohranili. (Pravo! na desnem središču.)
Moja poslednja beseda v ti dvorani naj bode stara tirolska beseda: Vse za Boga, cesarja in domovino! (Pohvala v desnem središču.)
Tirolci zapustijo dvorano. Levica osupnjeno gleda, polna gnjeva v sercu.
Iz Rima (VII pismo.) — 18. janvarja. Danes smo v Rimu praznično obhajali dan prestola sv. Petra. Povabljeni so k slovesni sv. maši vsi očetje vesoljnega zbora v baziliko sv. Petra, in prišli so v obilnem številu. Tudi množica pričujočih vernih iz vsih krajev sveta je bila silno velika. Ko so se škofje sošli, in je kardinal Monacco de la Valette že tudi v mašni obleki stal pred oltarjem, so z navadno slovesnostjo prinesli sv. očeta na njih prestolu v baziliko med prelepim petjem papeževih pevcev ter so se usedli na svoj tron, ki stoji ravno pred velikim oltarjem.
Papežev oltar stoji pod kuplo, tam kjer veliki čoln cerkve stranskega prekriža — in od tam jc še daleč iti do omenjenega velicega oltarja, ki je v dnu — ali prav na koncu čolna. Prostor med papeževim oltarjem, ki je pod kuplo, in med velikim oltarjem, ki je v dnu cerkve, kjer je sploh veliki oltar tudi v vsaki drugi cerkvi, — je po mojem štetji 28 sežnjev dolg in 10 širok, tedaj enak prostoru velike cerkve. Na tem prostoru imajo škofje svoje prostore v klopeh, ki so po dolgem ob zidu tako postavljene, da verste škofov enega kraja gledajo proti versti škofov druge strani in ravno pred velikim oltarjem imajo sv. oče svoj sedež, ki stoji tako, da oni doli po cerkvi, to je proti oltarju gledajo, ki je pod kuplo, in ki se papežev oltar imenuje. Na tem oltarju le sv. oče sv. mašo berejo in kardinali po njih posebnem pripuščenji.
Ker je v tacih priložnostih zlo težko kaj viditi za-volj silne množice ljudstva in zavolj mnozih stražnikov (sosebno taki možje težko kaj vidijo , ki so Cahejcve postave), torej sem si sicer težko, pa vender le pridobil „biljet" pri avstrijanskem poslanstvu, da imam od zdaj naprej lep prostorček, komaj dva sežnja daleč od sv. očeta, ter sem vse dobro vidil, in bom tudi za naprej pri vsaki cerkveni slovesnosti vse od blizo gledal.
Sv. Oče so kakor „assistens" kardinala sv. mašo pričeli, potem pa na svojem tronu sprejeli ,,hoinagium" (počastenje s kušljejem njih roke in priklonom) od vsih pričujočih kardinalov. Sicer so bili zmerom, kmalo stoječi pri svojem prestolu, kmalo na tistem sedeči, — so brali epistelj, evangelij iz bukev, sicer pa molili mašue molitve iz glave prav skoraj glasno. Oblečeni so z dolgim pluvijalom, z zlato mitro na glavi.
Okoli njih prestola, ki je več stopinj višej od tla cerkve, je na desni, levi in spodnji strani — na vsaki
po pet škofov, štirje izmed njih z velikimi bradami, sedelo na pervi zgornji stopnji, po druzih stopnjah pa so sedeli — tajniki „rotae;" — prav zraven prestola sta bila vsaki na eni strani dva kardinala, zraven njih dva rimska senatorja, štirje konservatorji rimski, zraven tih dva vojaka rimske plemenite straže, štirje S vaj carji,
—	vsi ti z golimi mečmi in sulicami (precej zraven tih sera imel svoj prostorček).
Po klopeh pa, ki se od tukaj doli do „konfesije" razprostirajo, so sedele velike množice škofov, nadškofov , kardinalov, patrijarhov — vsi oblečeni v svojo „cappa magna" (kožuhovino hermelinasto), — pogled, ki je neizrečeno ginljiv!
Po izpetem evangeliju je stopil na lečo , v sredi omenjenega prostora med škofi, mlad „protonotar" — tudi oblečen v „eappa magna" — po mojih mislih kakih 25 let star, velik in lep mož, po imenu „Ludovik Karaciola," rojen knez Kastagneta, in je zbrauim očetom vesoljnega zbora govoril o resnici: da brez prestola rimskega ne velja nič noben zbor; nasproti pa, da vesoljni zbor s presiolom rimskim ima vso podlago iu veljavo; zahvalil je potem pričujoče očete za njihovo vdanost do rimskega prestola in poslednjič je klical na pomoč za vesoljni zbor sv. Duha, Marijo, sv. Petra. Govornik zavoljo slabega glasii se ni dobro slišal, brali smo še le potem natisnjeni njegov govor.
Po govoru so sv. oče s povzdignjenim glasom blagoslov podelili vsim pričujočim z navadnimi odpustki. In lejte! ko se je mladega govornika glas komaj slišal, ko petja in molitev kardinala, ki je sv. mašo pel, skoraj celo nič ni bilo razločiti, se je pa glas papeža, sivega starčka že blizo *U let, razlegal med oboki cele cerkve tako, da ga je vsaki lahko razumel, in »icer od konca do konca velikanske bazilike. Konec sv. maše so v novic dali navadni blagoslov.
Med sv. mašo so po navadi papeževi pevci prelepo peli. Po sv. maši so zopet sv. očeta v procesi i nesli po cerkvi do kapele, iz ktere derže stopnjice v njih dvorano.
Na večer je bilo več dvorov po mestu razsvitljcnih v znamnje, da Rimljani častijo z živo vero rimski pre stol, kterega praznik smo obhajali ta dan. In res, kdo katoličanov bi ne praznoval spomina tistega sedeža, ki ga je sv. Peter po povelji Kristusovem postavil, z njega vladal vesoljni keršanski svet V Sej vemo, da jc Kristus sv. Petru rekel: „Tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva." (Jan. 21, 15.) „Pasi moje jagnjeta, pasi moje ovce!" (Mat. 18, 18.) Tedaj sv. Peter s svojega prestola in za njim po ravno tistem Kristi >vein povelju nasledniki so vse ude keršanske cerk\_, jagnjeta, to je vse ude cerkve, in tudi ovce , to je škofe ravno tiste čede, vodili, učili in v imenu Kristusovem vse dvomljive reči razsojevali. Zato pravi sv. Inocencij I, da med druzirai skerbmi in opravili apostoljskega prestola je njetnu na vprašanja iz vsih delov sveta odgovarjati in razsojevati (Kpist. 30. apud Constantium col. 895;,
—	in v drugem kraju pravi ravno ta papež, da iz vsih dežel se posvetujejo z njim, kakor z glavo in ver-hom cele cerkve, da apostoljski prestol izusti, kaj jc v dvomljivih rečeh gotovo in dognano, in kaj je storiti 37. coll. Din«. In sv. Leon govori ravno od tega (M. ep. i»». 1. coll. I>34 ed iJallcriai in dokaže, da |e bil apostoljski prestol v vsih rečeh popraaevan , tedaj, da je on tudi določeval, in da so ga vsi rado volj no pra-šali in vbogali. —
Kakor tedaj mi pričujoči tukaj pri apo*toIj*kr>m sedežu, tako tudi vsi pravoverni, ki so blizo iu daleč, vera, da vsi smo počastili ta dan apostoljski sedet s ponovljen jem žive vere v pervaatvo, ki ga imajo oče v naši cerkvi, in s sklepom sinovske pokorščin«- \
vsih verskih rečeh , ktere oni sami, in pa sklenjeni s svojimi brati, to je, s škofi katoliške cerkve določujejo.
Kongregacije, ali zbirališa vsih Škotov razun sv. očeta v vatikanski cerkvi ali baziliki sv. Petra so zdaj skoraj vsaki dan. V tih zbirališčih govorijo mnogoteri škotje o zadevah tega, kar se ima v vesoljnem zboru določiti.
V	verskih :ečeh, to je o tem, kar se ima v sedanjem vesoljnem zboru v verski zadevi določiti, so pomenkovanja, pretresanja in govori očetov zbora dover-šeni. To, kar so očetje sklenili, je izročeno odboru škofov, kterih imena sem naznanil že mesca decembra. Zda j v posameznih zborih pretresajo določbe vsih zbranih Škotov; po tem bodo misli odbora zopet prišle pred občni zbor, tam bc bodo naredili dotični dekreti, in k zadnjemu sv. oče izustijo svoj: „da", ali pa „ne."
Med tem pa so se očetje vesoljnega zbora poprijeli disciplinarnih reči, ter se pogovarjajo in pretresajo, kaj je določiti o cerkvenih šegah in pravicah.
Imejmo vse zaupanje v vesoljni zbor. Med tu zbranimi s sv. očetom zedinjenimi skoti biva sv. Duh. Sej je to „verska resnica" naše katoliške vere, da škofje pod rimskim škofom in z njim zedinjeni se motiti ne morejo; — resnica tako gotova, da nebo in zemlja preide, — resnica ta ne preide.
Prav satanovo delo tedaj zopet počenjajo pisatelji taki, ki vsaktere reči kvasijo in nezaupljivost trosijo med ljudstvo, da bi ne zaupalo vesoljnemu zboru. — Ako Škotom, zbranim pod enim poglavarjem, ki je rimski papež, upali ne bomo, komu pa še hočemo in za-moremo upati? Ako bi tudi v občnem zboru morebiti sem ter tje posamezni škofje za reči glasovali, v ktere drugi ne privolijo; ako bi se tudi kaki dekreti ali določbe v občnem zboru nasvetovali, ki bi vsem ne dopadli, godilo se bo vse po dopušenji sv. Duha, in sklepi ob koncu zbora bodo gotovo taki, da bodo cerkvi v povišanje in razširjanje, posameznim pa v njih dušni prid.
Besede Kristusove „kar bote zvezali (vi škofje zbrani, zedinjeni sklenili, zapovedali, določili; na zemlji, bo zvezano (sklenjeno, zapovedano, določeno^ tudi v nebesih," — so prišle iz božjih ust, in ne morajo biti nikdar lažnjive.
V	semenišču „della propaganda tede", v kterem se mladi duhovniki in kleriki pripravljajo za misijone, so n;., 17. in IS. pros. imeli jezično slovesnost, kakorvsa-ko leto. Povabljeni so bili tudi vsi škotje vesoljnega zbora, ki so v obilnem številu prišli. Govorilo se je tu .štirnajst jezikov jutranjih in v šestnajst evropejskih. Vmes so bile slišati lepe pesmi in izverstna godba. Kaj tacega je viditi in slišati le samo v Rimu , ker nikjer drugje ni v eni hiši mladib mož toliko raznih jezikov in tako razločnih dežel skupaj, kakor tukaj. Kako živo to Kaže, da je naša cerkev vesoljna, katoliška ter vstanovljena od našega Zveličarja za vse narode in vse jezike vesoljnega sveta! (U znotranji opravi tega znamenitega vstava drugikrat, kadar bom imel priložnost vse na tanko ogledati.)
11). pros. Danes se je namerilo, da smo vidili in počastili ostanite sv. Križa, na kterem je Jezus Kristus svoje življenje za grehe sveta dal. Kakor se zborni pre-častit' očetje sprehajajo sleherni dan popoldne drugi tu, drugi tam, tako sta bila naša dva prevzv. škofa v cerkvi sv. Kriza (s. Croce in Geruzalemme).
Ta cerkev je blizo mestnih vrat, skoz ktere se gre proti Napulju, — „porta maggiorezraven mestnega obzidja zunaj vsih hiš , obdana od vertov in polja, ki ga je v tem kraju precej veliko več znotraj omenjenega obzidja. (Mesto Rim je obdano z močnim visokim obzidjem, ki je 24 laških milj dolgo, vrat je 12, pri vsakih stoji vojaška straža in po noči so vse vrata zaperte.)
— Duhoven reda kamaldulencev, ki imajo svoj samostan poleg te cerkve, ktera ji je v Božjo službo pripu-ščena, nam je odperl skrivno kapelico za velikim oltarjem, ki je z mnogimi vrati zlo zlo zavarovana. V ti kapelici stoji oltar, na kterem po dolgem leži podolgasti tram križa sv. Dizma, ki je še prav dobro ohranjen in lepo okinčan ; na njem pa stoji križ, zložen iz ostankov sv. križa, na kterem je Jezus umeri.
Ta križ ima tri dele (dva eden za drugim na višavo, eden počez), vsaki po pet do šest palcev dolg — in palec širok — ta leseni sv. križ je vložen v stekle-nastega, ki je na voglih obdan s srebrom in z zlatom, okinčan z drazimi biseri. Na obeh krajih tega sv. križa stoje druge svetinje, n. pr., eden žebljev, štiri palce dolg, s kterim je bil Kristus na križ pribit; napis „Jezus Nazarenski," ki pa je komaj brati , dva tema iz Jezusove ternieve krone; perst sv. Tomaža, s kterim je bil segel v Jezusovo presv. stransko rano.
Svetinje vse so v drazih posodah. Potem ko smo molili pred temi dragimi svetinjami, so prevzvišeni nadškof štolo vzeli, ter ž njo obdani s svetinjo presv. križa blagoslov podelili. Mislil sem si o tej priliki: gotovo oni zdaj-le mislijo na svoje ovčice, ki so od njih po zunanjem odločeni, njih serce pa je zmirom med njimi, ter so jim v duhu zanesljivo poslali svoj blagoslov s predrago to svetinjo.
Molila sta oba prevzv. škofa še dolgo pred dragimi svetinjami, vidno ginjena se ločila s tega sv. kraja.
Tu je navada, da obiskalci tih svetinj seboj prinesejo kake spominke, postavim molek (roženkranec), ter se jih z njimi dotaknejo in tako imajo vedni spomin na ta sv. kraj seboj.
MPeUnovec.
Farizeji, ki kričijo „naprej, naprej! se pa pri Cerkvi z vsirai kitami ustavljajo vsakteremu razvitku in razcvitu katoliškega uka in življenja. Pojdite se solit! Kaj pomeni ves krič in lagoj zoper vesoljni zbor druzega kakor nevošljivost teh farizejev, da se Cerkev katoliška noče zadelati v polževo hišo, temuč dela in ne-prestrašeno napredva bolj kot vsi „liberalni" vekači? Veseli bodimo, katoličani! V tem ko prestoli padajo, ko 5>e mavtarji in laži-liberalci vsak dan globokeje v temo in blato pogrezvajo, Cerkev častitljivo napreduje.
Dvoboji — ta peklenska vojska se tako razširja, da je groza tudi posvetnjake in premišljujejo, s kakimi pomočki bi se dalo pomagati. Zares, ktera rodovina se ne čuti naj globokejše oskrunjena, užaljena, osramotena, ako se kaj tacega nji primeri? Ollivier v Parizu hoče predložiti postavodajništvu, da naj se postavi 100.000 lir kazni, in „Kolnerica" svetuje, naj se odpravi na Pruskem akademiška pravda, ki streže v ohranitev dvo-bojstva na Nemškem. — Vse to bi pa morda toliko ne zdalo kakor kak horaeopatiški pomoček. Dvobojniki so napihnjeni junci, ktere ošabnost tira, da se med seboj streljajo in mesarijo. Poišite sredka zoper napuh. Naložite dvobojnemu kračuhu , da naj ga za kazen skoz tri mesce vsak teden enkrat berič ali cigan z oslovskimi ušesi vodi dve uri po Dunaju, Berlinu in Parizu in kliče pred njim: „Lejte ga junaka dvobojca!" Vidili bodete , da bo pomagalo več kot vse druge kazni. — Al, pustimo fantazijo. „Unita cat." samo od vatikanskega zbora upa kacega zdravila zoper ostudno navado, ktero je satan na svet privlekel, da s telesi vred tudi duše pogubljuje.
Veda in učenost pred koleni sv. Očeta. Kakor sploh človeštvo, tako se podverže tudi razs vitij ena veda sveti cerkvi, le napihnjena veda gre svojo pot, zato pa tudi zabrede v gošave, da si ne ve več pomagati. „Unita" pripoveduje, da učene družbe pogosto po-
šiljajo poklone in adrese sv. Očetu, v kterih naznanu-jejo, da se v vsem in popolnoma podveržejo temu, kar bode vatikanski cerkveni zbor sklenil. Okoli srede pros. je bilo 17 poslanstev od gojitelstev vede pred sv. Očetom, ki so tako pokoršino izrekle.
Razgled po svetu.
Zoper vesoljni zbor hinavci in pa bedaki še zmiraj kričč, dasiravno se vladarjem cerkve nikoli ni bilo in se ni bati. So pa drugi koncili, kterih se je treba vladarjem bati, in ti koncili ravno naj huje kriče zoper cerkev. Zakaj? Zato, ker cerkev oznanuje pokoršino do svetne vlade, kakor tudi do cerkve. V lažnjivem koncilu v Napulji so precej jeli kričati zoper Napoleona lil in bobnati za republiko ; policija sama je bila prisiljena ta step razgnati? Kdaj se je slišalo kaj tacega v cerkvenem zboru? Celo „liberalci" si dozdaj še niso upali lagati, da se zoper vlade v zboru kaj počenja, dasiravno so že toliko druzih laži trosili. —
Iz Rima, 29. pros. Cerkveni zbor dela veliko, z močjo, z molčečnostje, z veličastvom: čuti^se ondi po-stavodajstvo, ki obsega svet in stoletja. Škofje imajo prav neobmejeno prostost v besedi. Sv. Oče, ki pozna nezmerni vpliv, ki bi ga imela le ena njih beseda, se nočejo vmes vtikati. (U. c.) Naj se skrijejo svetni parlamenti pred zbornico sv. Cerkve.
Nezmotljivost. Smešno je, kako se nekteri nemški učeni borijo za to, da bi se papeževa nezmotljivost za versko resnico ne razglasila. Ali veruješ, ali ne veruješ da so sklepi vesoljnega cerkvenega zbora delo sv. Duha? Oe veruješ,^kaj se bojiš? Si ti strešek marmodrejši od Boga? — Če pa ne veruješ, kaj te to briga? Pojdi opicam žvižgat, in pusti naše reči pri miru!
Pišejo, da prošnje zbornih očetov, da naj 6e papeževa nezmotljivost za versko resnico razglasi, so se 30. pros. sv. Očetu izročile, in podpisanih je 500 zbornih očetov. Nekaj škofov ni podpisalo; okoli 140 pa jih meni, da to ni času primerno in nasproti prosijo, da naj se to na stran dene. Med temi poslednjimi pa jih je veliko, ki bodo glasovali za nezmotljivost, ako se pri vsem tem ree predloži, in — poslušajte liberaluhi — med temi poslednjimi je toliko kakor gotovo tudi Dupanloup, na kterega se vi zastonj zanašate , da bi v vaš rog trobil; on sam je menda to rekel o drugi priliki. Ako mislite, da bi taki steber katoliške cerkve cerkev podiral, ste bedaki. Oe se reč predloži, utegnejo naj veči del za to glasovati, kakor kaže.
Kaj pa nemški „kandelabri ali svetilnjaki, ki hočejo po vsi sili zbrane očete v Rimu s sijanjem nemške vede razsvetliti? So ti mar „lučinosci," ki bodo nad zvezde stavili stolček svoje modrosti in^ sv. Duha mojstrovali, ki govori po vesoljnem zboru? Čakajte malo. O Dollin-gerji pravi „Unita catt.", da je sad srednje vede , ze-dinjene z obilno nečimernostjo. Temu lučnjaku so poslali pohvalo nekteri brati slavski „lampaši" med kte-rirai sta dva Baltzerja in nekteri drugi od kvasa „her-mezijanske zmote." Kaj čete s tacimi? O svetilnjaku Mihelis-u pravi „Unita", da je učen in učenik, ali v njegovem umovanji ni ne uma (logike), ne zgodovine, ne dobrega kusa. Tudi nekaj praških vseučitlinišnih profesorjev je Dollingerju z adreso priterdilo ... „Scientia intlat", — to je neoveržena resnica. Pa pustimo to in čakajmo cerkvene razločitve, kteri se bodo naj veči del tudi tistih podverglo, kteri zdaj po svoje modrujejo.
V Rimu je 2*. pros. umeri Leopold II, veliki vojvoda toškanski, s 73 leti svojega življenja. Bil je od-kritoserčen katoličan, pravi ,,Unita;" pa ministri — včasi nespametni, včasi izdajavci — so odvračali, da bi se bil Leopold sklenil z Rimom sledivši svoje pobožne čutila, ter popravil zmote svojih prednikov. Večkrat je bil pre-
slepljen k zakletvi sam zoper sebe. Njegova Toskana odperta rogoviležem , se je zaperla jezuitom. Njegova vera je premagovala mnoge zalezbe do neke točke, toda zakletva je bila osnovana s tako peklensko bistroumnostjo , da je nekterkrati omagal. Tri zakletve so doveršile njegovo nesrečo: Brezbožna zakletev sovražnikov sv. Cerkve — pod zagrinjalom (maschera), da brani deržavine pravice; hudodelska zakletev republi-kanov — pod zagrinjalom konštitucijonalcev, in poslednjič izdajavska zakletev hudodelnikov — pod zagrinjalom italijanskih domorodcev (Italianissimi). Zapeljan od lažnjivih konštitucarjev je dal razglasiti laž-njive baže vstavo, češ, da bi ljudstvu vstregel; pa od tistega časa dežela ni prišla do pokoja, in Leopold je bežal poslednjič pred republikanci. Vernil se je, pa zopet je moral zapustiti Florencijo 1. 1859, in ni več prišel na svoj prestol. 21. mal. serp se je v prid svojega sina Ferdinanda IV odpovedal prestolu. Bil je Leopold II sin Ferdinanda III, velikega vojvoda toškanskega in brat Marije Terezije, matere Viktor-Emanvelove.
V Londori-u so o začetku prosenca skoz 12 dni imeli v blizo sto cerkvah misijone , kakor piše Baltiin. „Volksztg." Veste kdo? Ne katoličani, ampak anglikanski „obredovci" (ritualisti), to je taki, ki so na pragu v katoliško cerkev; — pa tudi drugi protestantje so jih imeli. — Kaj poreče „Tagblatt" k temu ? Ali bo tudi te misijone psoval in pobijal, ali pa svojim prijatlom svetoval, da naj tudi oni posnemajo svoje brate ? Pa še več. Obredovei so si jemali zlasti katoliške misijone v zgled, in poglavitno tehtnost so stavili na to, da so razkazovali, kake potrebna in koristna je spoved, ter so naznanovali, da so o vsaki priliki pripravljeni spovedovati. Verh tega so se po njih cerkvah vsak dan maše brale in čez dan se obhajale še posebne opravila, litanije, himne in procesije. Sklep misijonov je bila po-nova kerstne obljube in slovesen „Te Deum." — O ne bojte se, katoličani! Velika je katoliška cerkev in vsak dan večji. Njene naprave so Božje naprave, in kaže se zmiraj bolj živo, da so Božje — v olikanje in zveličanje narodov: krivoverci spoznavajo , da brez njih živeti ne morejo.
Xa Radenskem so bili pred nekimi tedni v drugi zbornici hude borbe, in sicer med drugim zastran civilnega ali posvetnega zakona, ki se po pravici zakon imenovati ne more. Sedanja tako imenovana narodno-liberalna, v resnici pa laži-liberalna stranka so pritlikavci despoti (nasilniki), ki se ne menijo zavoljo ljud stva, ne za vterjene pravice in za pametno prostost, ampak le za svojo lastno voljo, ki jo hočejo v veljavo pripraviti. Posvetni zakon — to je mlin teh umazancev, s tim menijo bi cerkev zgubila vpliv do očitnega življenja. Pa v tem so se močno zmotili. Trezno l|udstvo „šteklačarskega zakona" nikoli ne bo poterdilo, ker „pankertov" je že tako preveč, in pri vsakem pametnem človeku mora sleherni vso veljavo zgubiti, kdor koli se za to poganja, da bi se take zopernravne naprave vstanovile. „Ljudski časnik" v Baltimori pravi k temu: „Komur je zakon sveto, resno in prav tehtno djanje, njemu je silno zoperna pot v svetnico k županu ali k srenjskemu pisarju, ki je k temu še dostikrat ro-bavsast. Na Badenskem so zdaj prišli v taki „blaženi stan," da deržava zgolj cerkveni zakon ima za nečistost. Ako pa narodno-liberalci menijo s tim ljudstvo pridobiti, so slepi kakor gosta noč." To naj bi si tudi v k atoliški Avstrii tisti dobro zapomnili, kteri morebiti zopet mislijo v zakon drezati.
Razne novice. Novi ministri so: Pml. Wagncr za deželno hrambo, dr. Streemayer za bogočastje in nauke, dr. Banhans za poljedelstvo. Predsednik je Hasner. Pravijo, da njih stranka sama jih ni vesela. — V veliki
kongrrgacii 27. pros. so se pečali očetje z nalogo: de vita et honestate claricorum. Od 14. do 25. pros. se je obravnavalo „o cerkvenem redu" (de rebus disci-plinae eccles'asticae) in govorilo je 37 govornikov , kakor piše „Unita." — V Florcncii se je zgodilo en sam teden i<> samomorov. Uboge deržine! Časniki raz-glasujejo zdaj 21 določil, ki imajo bili kakor prediogi, da se poterdijo v cerkvenem zboru. „Unita" si jih še ne upa naznaniti.
Iz Ljubljane. (Nektere „blatovske" za Pust.) Un-dan smo govorili o pisačih , ki za denar iz Kima po svetu laži trosijo. , Laibaherici", ki ni ravno lena ber-navslja, tacega gnjilega sadu, se je to pod nos pokadilo; nekoliko je otrob povezala in na Daničine besede locenj ali prašaj nataknila- Kavno ob tistem času je pa „Ljud-ski časnik" v Baltimoru pisal ravno to, toda ojstrejše kakor Danica. Pravi n. pr. v daljšem spisu: „Neslišano je, k r o konciliju in papeževih ukazih pišejo dnevniki starega in novega sveta! V Rimu samem po gostilnieah leno preži cele trope lačnih pisačev , ki naj ostudniši laži v svet pišejo, da dobe svojo plačo. Vsak teden bi mi svoj list lahko od konca do kraja napolnili, ako bi hotli vse te laži tudi le čisto kratko omeniti in ovreči" itd.
„Laibaheriea" se kaj pridno vdeležuje cerkvenega zbora v „liberalneni" in ,,erc-liberalnem" pomenu. Zlasti se boji papeževe nezmotljivosti. Sej pa tudi res: kako če papež nezmotljiv biti, ko se je sama učena ,,Laiba-herica" undan tako bila zmotila, da po njeni modrosti tudi nezmotljivost vesoljne sv. cerkve ni druzega kakor „nekteri možje , Jci so se sošli in menijo , da so neko božanstvo V" — Človeku bi se glava zmešala, ako bi vse bedarije bral, ki jih neslani mavtarji po svetu trosijo; ravno s tim pa prav jasno spoznavajo moč sv. cerkve, ktere se boje. Toda z lažmi in obrekovanjem cerkve ne bodo zmagali, kakor jc cesar .Julijan s svojimi zvijačami zmagal ni. Laži pridejo na dan in laž-niki c ianejo na sramoti. Lord Denbigh naznanuje iz Kima, da vse, kar se je po „Pall-Mall-(jiazzetti" (pač tudi po druzih) kvasilo o hudih besedah škofa Stros-majera zoper jezuite, so iznajdeni kremlji. Več Angležev je lordu zaterdilo, da veliki angleški časnik „Times" (r. T.jms) v London-u tudi^ n e ene resnične dogodbe o zboru ni naznanil. — Če je tudi morda res , da se kaj posameznega raztrosi, kar se je v zboru reklo ali dogodilo, je pa gotovo, da se tisto veči del vse skaženo po svetu pošlje. Se ve, da tukaj govorimo o tacih zadevah, ki so molčečnosti podveržene.
Liberaluhi pišejo tako o cerkvenem zboru, kakor žele, da bi res bilo. Kdor postavim to bere, kar ljublj. „Tagblatt" iz dunajskih „judovičev" in „blatovičev" rabuta, bi mislil, da škoi Strosmajer n. pr. je možak, ki jezuite ravno tako podi iz Kima, kakor bar. Tinti Tirolce iz deržavnega zbora. In kako „zvesto ga je Dupanloup bojda poslušal in se veselja jokal, da še „zasopsti" ni imel časa! — Škot llajnald, piše „Tagbl.", je strahovito germel zoper „ultramontanske časnike", češ, da ti listi škofe in koncil obrekujejo!! — Kaj pravite k tem novicam?.. Prihodnjič nam utegne „Tagbl." povedati, da je dve tretjini očetov iz cerkvenega zbora v ljubljansko ,,krnštitucijonalno" društvo se zapisalo!
Undan bi bil ,,Tagbl." pa skorej od nevošljivosti počil, ko je vidil v „Danici" zaznamnjane nektere darove za sv. Očeta. Ne vem, kaj ga je bilo še ozdravilo? Morebiti vesela misel, koliko milih goldinarskih pe-takov bode Korl Vogt nesel tje gori v „rajh," ki so mu jih „libera!ci" podarili zato, ker jim je povedal, da so afne ali opice.
Pa kaj je še „Tagblatt" povedal ? Undan je v Rimu neki duhoven po gostilnieah žljice kradel!? — V Rimu bi imeli morebiti pa z veči pravico naznaniti, da ljubljanski Tagblatt" duhovnom po gostilnieah poštenje krade.
Kdo ugane, kakošen „redetheil" je „Tagblatt?" — „Ilauptwort" že blezo ni , ker tako ,,pataglavo" piše; berže bode kak „anzeigendes Fiinvortker zopet je duhovšino vladi „anzeigal" (ovajal), kako je „renitent" v novi šolski postavi. — R°je bode prihodnjič nasveto-val, naj se duhovnom v „svobodni Avstrii" natakne tisto železje, ki so ga nedavno tatovom sneli.
,,Tagbl." dvomi, če priznava Danica deržavi pravico skupnega jezika, kakor ima cerkev latinskega? Kdo si ve , ali „Tagbl." namerja vstanoviti kako der-žavo nadvladuhov, ki bi se razširjala po vsi zemlji ? Izvolil si je pa slabo primeren zgled oziraje se na cerkev, kajti blezo ne ve, da cerkev ima povsod za pervo dolžnost naučiti se jezika vsaeega naroda, ki ga želi olikovati.
Na Tersatu je 7. svečana umeri častiti o. Vil. Ricoli, ondotni gvardijan, prav dobra duša, goreč raz-širjavec bratovšine ss. Ciril-Metota za spreobernjenje naših preljubih nezedinjenih bratov na Jutrovem in druzih pobožnih bratovšin. „Bog mu daj večni mir in pokoj!"
Na Dunaju svetuje Rechbauer, naj se zbornica spremeni v nekak zoperkoocil — kaj-li, kteri naj se zopet zažene v versko reč ter dožene posilni (obligatorni) civilni zakon , to je, da bi se vsi morali dajati poročati na „rotovžih" in pri županih, — še le potlej gre k poroki pred altar Božji, komur se poljubi; — in drugo, da naj se konkordat popolnoma odpravi, to je, da naj vladar prelomi besedo, ktero je obljubil spolno-vati kakor mož in kakor cesar. To je nasvetoval Rechbauer v deržavnem zboru. Kdo si ve, če meni s tim ogugano cesarstvo podpreti, deržavni dolar zbrisati, nezadovoljne avstrijanske narode vroiriti, ali celo Tirolce nazaj v zbor priklicati? Nam se veliko bolj podobno zdi, da ta nasvet je primeren še ostale katoličane iz zbora pognati, kolikor jih še je; zakaj vsak skušeni ve, da slehern, ki ima še iskro vere je zoper taki predlog in da naj boljši podložniki cesarstva bodo 3 tim na novo znemirovani. Sliši se pa k sreči, da vlada Rechbauero-vega predloga ne bo podpirala. —
Možje pismarji in farizeji, ki so vedno delali za „subtrahiranje" (odšipovanje) pri ubogi Avstrii, ji zdaj hočejo „adirati" (pridjati; ; precejšen kos bližnje par-ske dežele, ktero bi radi „dividirali" (delili); zato pa bi
Earskega kralja posadili na poljski prestol, ki se jim oče ga povzdigniti, — ne mara zato, da bi še ostale slovanske dežele ložej „dividirali" in drobili. Ta kaša, ki jo neki „brošurovič" k ognju pristavlja, se pa menda Rusu in Prusu že zdaj prevroča zdi; kaj še le , ko bi zavrela?
Iz Riuia nam je došel tudi že 8. zanimivi dopis, ki ga Dan. prinese prihodnjič.
MBuhorshe spremembe.
V ljubljanski skolii. Duhovnija Cerknica je razpisana 29. pros.
Uobrotni tiar vri.
Za afrik. misijon. Iz Horjula 6 gl. Z Verhnike 6 gl. — Iz Vogelj 3 gl.
Pogovori z gg. dopisorarci.
G. G. —o: Posebno vstregli; prosimo večkrat kaj. Pri založn. vravnano. G. St. Moz.: Povedali pri zal. — G. Mih. P—oh: Naročeno. — G. J. P—h: S« bode zgodilo. — G. d. Š—t: Opravili. G. o. Ol.: NaroČili pri odprav — G.—1—: Preserčna hvala! — G. J. Gl. v Rimu: Pismi od tod 20. in 28. oddani. V zadnj. omenj. dvom rešen.
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blazoik v Ljubljani.