8354 AA 6 O i O u l •J O OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126 66001 KUP lR Primorski c novink ^uiiiid piačana v gotuvun i* * Abb. postale 1 gruppo CiGIia. 4UU lir Leto XXXVI. St. 272 (10.792) TRST, nedelja, 23. novembra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. OB DANAŠNJEM OBČNEM ZBORU SDGZ ^ Mali dvorani Kulturnega do-^ se bodo danes zbrali na svo-,ern 13. občnem zboru člani Slo-inskega gospodarskega združe-n]a’ da pregledajo delo, opravlje-”° °d zadnje skupščine, ki je bi-a v istih prostorih 4. decembra 7”« nastale premike v krajevni ,n širši gospodarski stvarnosti, j1, da začrtajo smernice za na-“ijnje delo. Na 12. občnem zboru je združe-n% med drugim sprejelo vrsto *jatutarnih sprememb na podlagi Katerih so bile njegove organizacij-*'e strukture okrepljene in prilagojene novim potrebam gospodarnega razvoja slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julij: krajini; organizacija je zado-širše razsežnosti in okrepila noje delovanje na celotnem ozemeljskem območju, na katerem ži-v> naša narodnostna skupnost, se Pavi v tržaški, goriški in videm-ni pokrajini. Današnji občni zbor °° torej priložnost za izmero stvar-Kih učinkov te preosnove in za tri-t^ni obračun okrepljenega delova-nja organizacije. V časovnem presledku, ki nas J** od zadnjega občnega zbora “hGZ, so v mednarodnem, držav-nern in krajevnem merilu nastali fojnembni premiki, ki se posredno neposredno odražajo tudi v gozdarskem snovanju naše manj-. ilne in ki bodo pogojevali našo Vjfspodarsko in siceršnjo rast tu-p prihodnje. Kar zadeva doga-}dnja v krajevnem merilu je treba Poudariti, da se gospodarski polo-*ai v tem času ni bistveno izbolj» temveč da se je na nekaterih Področjih celo poslabšal. Tako so katere proizvodne dejavnosti na "riaškem zabeležile še nadaljnje “Padanje, prav tako kritičen je po-na nekaterih področjih goričkega gospodarstva, širša območja v*demske pojcrajine pa si še vedno **° opomogla od naravne ujme, k' jih je prizadela maja in sep-tembra 1976. leta. Gre za nega-jivne dejavnike, ki povzročajo ve-skrbi vsem gospodarskim, sin-“jfcalnim in stanovskim organiza-c'jam v Furlaniji - Julijski kraji-n* in ki iz razumljvih razlogov še ® večji meri otežujejo delovanje movenskega deželnega gospodarnega združenja, ki se mora poleg ®Se0a stalno soočati z vrsto do-°°tnih problemov, ki izhajajo iz niegovega svojstva gospodarsko -Kiudikalne organizacije slovenske manjšine r teh krajih. Na današ-niem občnem zboru zaradi tega Pra« gotovo ne bo manjkala po-“robna analiza teh lejavnikov in možnosti, ki jih ima naša narod-Postna skupnost, da kljub vsem ^vedenim težavam nadaljuje svo-10 Pot postopne rasti, napredka in “Prijavljanja v krajevnem in šir-“em merilu. Kar zadeva dogajanja na med-Porodni ravni, je treba na tem mestu posebej zabeležiti nedavni Podpis in ratifikacijo novega spo-*azuma o gospodarskem sodelo-Vanju med Evropsko gospodarsko ‘kupnostjo in Jugoslavijo. Ta spo-r o-pozori! na potrebo po hitrejšem u-veljavljanju obmejnih sporazumov ter izrazil pričakovanje republike, da bodo globalni zaščitni zakon za Slovence v Italiji čimprej sprejeli. Dino Del Medico, predsednik koordinacijskega odbora za obnovo je hato podelil priznanja jugoslovanskim oblastem, podjetjem in posameznikom. Večer so sklenili z nastopoma domače folklorne skupine in pevskega zbora. Povsem izven programa )e prof. Milko Matičetov v veliko zadovoljstvo domačinov predstavil mlado rezijansko pesnico Silvano Paletti ter prebral dve njeni deli. Za veselo razpoloženje j» n-to poskrbel ansambel Lagos iz Nove Gorice. GORAZD VESEL Na sliki otvoritvena svečanost ZAKLJUČEK II. KONFERENCE NA POMORSKI POSTAJI RAZVOJ TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA ODVISEN TUDI OD VEČJE ENOTNOSTI Izčrpna razprava razkrila številne hibe, obenem pa nakazala razne možnosti za preporod pristanišča «Tržaško pristanišče ne sme biti obravnavano kot objekt razprave, temveč mora postati subjekt. Poklicano je, da prispeva znaten delež k razvoju našega mesta, mesto pa mu mora pri tem pomagati*. S temi besedami je predsednik pristaniške ustanove Michele Zanetti sintetično sklenil svoj dolg in izčrpen zaključni poseg med včerajšnjim zasedanjem II. konference o tržaškem pristanišču, o kateri lahko rečemo, da je bila konstruktivna. S temi besedami je dejansko poudaril po eni strani to, kar je bila osnovna ugotovitev vseh, ki so v teh dveh dneh konference pose gli v razpravo (skupno 21 ljudi, vseh udeležencev konference pa je bilo nad 200), in sicer, da je pristanišče eden bistvenih temeljev tr- Volitve v deželno šolsko komisijo V torek, 25. novembra, bodo slovenski šolniki na Goriškem in Tržaškem volili svoje predstavnike v deželno šolsko komisijo. Goriško in tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole je v ta namen sestavilo enotno kandidatno listo. Za učitelje kandidira Anton Korošec (Gorica), za didaktične ravnatelje Stanislav Škrinjar (Trst), za profesorje srednjih šol Kazimira Paulin (Gorica), za ravnatelje srednjih šol Edmund Žetko (Trst), za profesorje višjih srednjih šol Samo Pahor (Trst) in za ravnatelje višjih srednjih šol Egidij Košuta (Trst). nec je posebej opozoril udeležence konference na resolucijo, ki jo je pred časom osvojil italijanski parlament in s katero se vlada obvezuje, da bo izdelala zakonski o-snutek za razvoj tržaškega pristanišča. Tržaška politična in gospodarska javnost je na to obvezo že pozabila in nanjo so očitno pozabili tudi predstavniki pristaniške ustanove, čeprav je predsednik Zanetti v svojem zaključnem posegu dejal, da ustanov; pripravlja ustrezno dokumentacijo, s katero naj bi utemeljila omenjeni zakonski osnutek Italijanska država je dolžna podpreti pobude v korist tržaškega pristanišča, ki izpolnjuje mednarodno vlogo v okviru splošnega italijanskega gospodarstva, je bilo z več strani poudarjeno. To trditev je še posebej podprl sam Zanetti, ko je ugotavljal, da kar dve tretjini donosa od tranzitnega prometa realizira tržaško pristanišče. Prav zato je njegova vloga drugačna od drugih italijanskih pristanišč in to morajo vladni organi upoštevati v večji meri kot doslej. Upoštevati je treba tudi dejstvo, je dejal Zanetti, da se bo s prihodnjim letom pridružila Evropski gospodarski skupnosti tudi Grčija, ki je nekako že dala razumeti, da namerava pošiljati svoje blago, namenjeno srednji Evropi, skozi tržaško pristanišče, ki se mora za takšno možnost tudi usposobiti, če je pomanjkanje denarnih sredstev ena glavnih težav pristanišča, kot je izšlo iz te konference, potem se je treba nasloniti tudi na pomoč, ki jo v smislu finansiranja določenih pobud lahko nudi tudi Evropska gospodarska skupnost. Precejšnjo pozornost so udeleženci konference posvetili sodelovanju med pristanišči severnega Jadrana. V tem okviru gre za uresničevanje gospoda -ske-ga dela osimskih sporazumov, ki zadevajo sodelovanje med pristanišči. Drugi javni organ, ki je bil na konferenci poklican, da zagotovi svojo podporo za razvoj tržaškega pristanišča, je dežela, ki jo je na konferenci zastopal odbornik Rinal-di Le-ta je v svojem posegu omenil zlasti vprašanje velikih prometnih infrastruktur, kot so ponteb-ska železnica in červinjansko železniško središče. S tem v zvezi je napovedal, da > bodo v kratkem izvedli nekatera dela. K sodelovanju so nadalje poklicane krajevne, uprave, s pokrajino in tržaško občino v prvi vrsti. Na račun slednje je bilo izrečenih več kritik, zlasti s strani sindikalnih predstavnikov Fonde in Sibelje, ki sta opozorila na imobilnost občinskih upraviteljev, kar zadeva gradnjo hitre ceste, ki bo povezovala pomol VII. z državno cesto 202. Odbornik Gambassini, ki je včeraj posegel v razpravo, ni s tem v zvezi veliko povedal. Raje je vso krivdo, po svoji navadi; naprtil rimskim oolitikom. V Končni oceni je bodoči razvoj tržaškega pristanišča odvisen od učinkovitosti pristaniške ustanove, ki bo morala temeljito preosnovati svoje strukture. Zanetti je napovedal razne pobude, ki zadevajo o-krepitev strokovnjega kadra in skladnejše programiranje, obenem pa je izrazil tudi zaskrbljenost zaradi bližnje podražitve pristaniških tarif ter obnovitve delovne pogodbe za pristaniške delavce. Ne nazadnje pa bo razvoj odvisen od notranjih odnosov v pristanišču. Poleg splošne ugotovitve, da so se odnosi med delavstvom in ustanovo v zadnjem času znatno izboljšali, je bila izrečena tudi želja, da bi po tej poti nadaljevali. • Ravnateljstvo konzorcija za prevoze obvešča, da jutri zjutraj. 24. t.m., ne bo vozil openski tramvaj, zaradi običajnih vzdrževalnih del na progi. Tramvaj bo spet začel voziti ob 13.28 iz Opčin in ob 14.02 iz Trsta. POZIV SINDIKATOV Vložiti prošnje za vpis v vrtec v industrijski coni Vprašanje otroškega vrtca v industrijski coni je še vedno odprto. Kljub številnim pritiskom demokratičnih in družbenih sil na pristojne organe, je vrtec še vedno zaprt, kljub temu, da je že v celoti dograjen in opremljen. Razpletu problema je stalno sledila tudi enotna sindikalna zveza, ki se je odločno zavzemala za premostitev nerazumljivih zamud in stalnih odlašanj ter opozarjala na nezadostno prizadevanje občinskih upraviteljev za rešitev problema, ki je velike važnosti za delavce industrijske cone. Po zagotovilih občinske odbornice Boschinijeve, naj bi vrtec predvidoma odprli v prvi polovici meseca januarja prihodnjega leta. Zaradi tega se enotna sindikalna zve-! za obrača na vse zainteresirane delavce, nai brez vsakega odlašanja vložijo — na občinsko upravo — ustrezno prošnjo, pri čemer morajo vedeti, da mora ta struktura najprej služiti potrebam vseh delavcev iz tega področja, ki se je nameravajo poslužiti. Na eni svojih zadnjih sej je deželni odbor soglasno odobril zakonski osnutek o ustanovitvi Deželne ustanove za turizem, ki ga je predstavil deželni odbornik za turizem in trgovino Bomben in ki ga bo sedaj moral odobriti še de želni svet. Omenjena ustanova bi morala nadomestiti delo pokrajinskih turističnih ustanov, ki so jih pred kratkim ukinili. Razvoj turizma v deželi Furlani ji - Julijski krajini narekuje čim prejšnjo ustanovitev Deželne turistične ustanove, ki naj bi imela svoj sedež v našem mestu. V glavnih obrisih naj bi bile funkcije novega turističnega organa sledeče: širjenje turistične propagande o naši deželi in to v Italiji in v inozemstvu: usklajevanje in organizacija raznih prireditev turističnega značaja, ki bi propomogle k ovrednotenju d.eželnih turističnih zmogljivosti: proučevanje problemov na turističnem področju in posredovanje ustreznih predlogov za razvoj iiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiimiiranmiuummiumHMUHmEmMiuiiiiimimmuimniuuiimmmiHnHmHmHHmummmmui Z VČERAJŠNJE KONFERENCE NA SEDEŽU KPI V drugačni vlogi državnih udeležb prihodnost tovarne Velikih motorjev Odkloniti je treba vsako obliko podporništva, reorganizirati delo, okrepiti proizvodnjo in posvetiti večjo pozornost raziskovalni dejavnosti * Ostre kritike na račun sedanjega vodstva PRED KRATKIM NA SEJI DEŽELNEGA ODBORA Zakonski osnutek o ustanovitvi Deželne turistične ustanove žaškega gospodarstva, po drugi strani pa podčrtal ravno tako splošno mnenje, da se morajo okrog pristanišča mobilizirati vse tržaške politične in družbene sile. «Enotnost sč gradi na pristanišču*, je na predvčerajšnjem zasedanju dejal predsednik tržaške pokrajine Car-bone in po vsem, kar smo slišali v teh dveh dneh razprave, bi lahko rekli, da je druga konferenca o problemih tržaškega pristanišča o-svojila to misel. Problemov je nešteto. Iz uvodnega Zanettijevega poročila in poročil treh delovnih komisij, ki so bile zadcjžepe, ,da obdelajo^jprašanja produktivnosti dela v tržaškem pri-staffiŠČu, o konkretnih • dbsežkih pristanišči ter o reorganizaciji struktur pristaniške ustanove,-Ije izšla dokaj jasna slika o hudih problemih, ki pestijo celotno strukturo. Sliko so med razpravo dopolnili predstavniki delavstva ki so bili zelo kritični, vendar konstruktivni ter razni drugi predstavniki tržaške politično - gospodarske javnosti, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s problematiko pristanišča. Med njimi poslanca Cuffaro (KPI) in Tombesi (KD), od katerih si je konferenca pravzaprav največ obetala, ker sta poleg drugih parlamentarcev naše dežele poklicana, da predstavita vprašanje tržaškega gospodarstva pozornosti državnih organov. Oba sta se v tem smislu tudi obvezala. Komunistični posla- NA TISKOVNI KONFERENCI, KI JO JE VODIL CLAUDI0 T0NEL Delovanje katinarske bolnišnice povezano z vrsto perečih vprašanj Upravljanje tako velikega kompleksa bo izredno zahtevno in drago - Velike pomanjkljivosti v urbanistični povezavi Kakšna je prihodnost tovarne Velikih motorjev? Kako se bo zaključil sindikalni spor o notranji dopolnilni delavni pogodbi? Kje tičijo razlogi kriznega stanja, v katerem se nahaja obrat? Kakšni so predlogi sindikatov in tovarniškega sveta in predlogi komunistične partije za premostitev takega stanja? Predvsem pa, kakšna bi morala biti vloga državnih udeležb, pod okriljem katerih je tudi boljunska to varna? O vseh teh in še drugih vprašanjih je bil govor na včerajšnji konferenci, ki jo je priredila KPI v sklopu posvetovanj in preverjanja z bazo pred vsedržavno konferenco o vlogi državnih udeležb, ki jo bo stranka priredila meseca decembra. Bila je torej priložnost za temeljit pregled ne le vprašanja tovarne Velikih motorjev, ampak tudi širšega gospodarskega položaja v tržaški pokrajini, ki ima v obratu GMT enega glavnih1‘temeljev. Ne gre pozabiti, da tovarna zaposluje približno 2.800 uslužbencev, torej le malo manj kot pristaniška ustanova. Za razliko od pristanišča, ki mu družbenopolitične in gospodarske komponente posvečajo vso pozornost, pa je vloga tovarne GMT precej zapostavljena. Glavno poročilo je imel tajnik komunistične sekcije GMT Bezzi, ki je v skopih obrisih orisal zgodovino tovarne in nanizal vrsto predlogov, ki jih sicer predvideva dokument kovinarskega sindikata FLM o notranji delovni pogodbi, za premostitev kriznega stanja. V obširno in zanimivo razpravo so posegli pred- Tržaška federacija KPI j? včeraj priredila tiskovno konferenco, na kateri so pokrajinski tajnik Tonel, člana upravnega sveta Združenih bolnic Diana De Rosa in Guido De Rosa ter občinski svetovalec Fran-cescato podali oceno obiska, ki so ga pred kratkim naredili kot delegacija KPI na gradbišču katinarske bolnice. Tonel je v svojih izvajanjih poudaril, da KPI ne misli ustvarjati žolčnih polemik na račun tega zdravstvenega objekta, ki ga gradijo že dolga leta po že zastarelem načrtu, zadnja dela pa bodo predvidoma končana prihodnje leto. Naglasil pa je, da so raznovrstne težave, ki jih izgradnja in upravljanje takega zdravstvenega kompleksa predstavljata, tako obsežne in zapletene, da jih ne kaže potiskati v ozadje, čeprav jih nekatere politične sile obidejo. In to še posebno tiste, ki so še najbolj odgovorne za zavlačevanja pri njegovi izgradnji in za neustrezne rešitve ter za izbire, ki so bile s tem v zvezi. Da omenimo le pronir canje vode skozi zidove, ko stavba sploh še ni bila izkoriščena. Samo za to popravilo, je dodal Tonel, so potrošili naknadnih 000 milijonov lir. Vendar so poleg teh še druge, veliko bolj pereče plati. Dokončna dograditev katinarske bolnišnice, za katero bodo morali vsi odgovorni organi napeti še veliko sil. ne pomeni namreč konca težav. Nasprotno; jasno postaja, da bo zahtevalo upravljanje tako načrtovanega kompleksa veliko finančnih sredstev in vsestranske sposobnosti upraviteljev. Že sedaj je namreč razvidno, da so prostori za oddelke neprimerno načrtovani, da manjka laboratorijev in drugih struktur za didaktično dejavnost medicinske fakultete, medtem ko so drugi prostori slabo ali neučinkovito izkoriščeni. Tu je Tonpl omenil obsežne centrale za termično ogrevanje in aklimatizacijo, ki zahtevajo za brezhibno delovanje mnogo specializiranih tehnikov. Teh pa v Trstu ni v takem številu in zato se upravni svet bolnice že nagiba k možnosti, da bi upravljanje teh central poverili strokovnim tvrdkam kar bi seveda močno bremenilo proračun. Drug problem, ki ga katinarska bolnica načenja, je ukinitev ali pre-osnova tistih zdravstvenih objektov, ki zahtevajo velik strošek, in so v bistvu nepotrebni. V skladu z zdravstveno reformo je že pred leti prevladalo stališče, da je treba zdravstvene strukture razpršiti po teritoriju, bolnice pa naj služijo le za skrajne primere, pri katerih je potrebna visoko specializirana tehnika. Zato nima smisla graditi novih bolnic, saj ima itak Trst po vsedržavnih statistikah preveč bolniških postelj. Trenutno pa ne kaže, da bi odgovorni konkretno načrtovali preosnovo glavne bolnice, prostore za kronične bolnike pri Sv. Ivanu in podobno. Obstaja torej nevarnost, da bomo poleg številnih bolnic imeli še eno, najlepšo, najdražjo, a sicer nefunkcionalno v okviru sodobnih načrtov razvoja v zdravstveni politiki. KPI se spra-šujje, kako bodo upravni organi krili izredne izdatke nove bolnice, saj je znano, da bodo državni fond v prihodnjih letih še znižali. Ob tem je predsednik zdravstvenega konzorcija tržaške pokrajine Passato tudi predočil nevarnost, da bo dežela krila predvsem ogromne stro ške katinarske bolnice (govori se O približno 25 milijardah lir letno) s tem pa bodo prikrajšane vse preostale zdravstvene službe, ki že delujejo na teritoriju. Komunistični predstavniki so ob vsem tem poudarili še eno perečo stvarnost, za katero pa je odgovorna tržaška občina. To je urbanistična povezava z bolnico, ki je sedaj izredno pomanjkljiva in neustrezna za kompleks, kjer bo zaposlenih 6 tisoč oseb, vsak dan pa jo bo obiskovalo veliko število dobaviteljev in svojcev bolnikov. Za rešitev vseh teh izredno zaskrbljujočih vprašanj, ki bodo po mnenju KPI eksplodirala zplo kmalu, predlagajo komunisti vrsto konkretnih in specifičnih pobud, ki bi jih odgovorni organi morali čim-prej vzeti v pretres. stavniki tovarniškega sveta GMT, VM, deželni tajnik in zastopnik tržaške FLM, član pokrajinskega tajništva KPI Poli, dolinski župan Švab, zaključke konference pa je povzel posl. Antonino Cuffaro. Na dan je prišlo veliko problemov, ki jih ne bo lahko rešiti. Največ besed — tudi zelo ostrih — je bilo izrečenih na račun sedanjega vodstva tovarne, ki nosi največji del odgovornosti in ki so ga skoraj soglasno označili kakor povsem nezmožnega. Sicer pa je vprašanje vodilnega osebja skupno vsem podjetjem državnih soudeležb — je bilo rečeno — saj je le-to v službi tistega birokratskega in konservativnega sistema, ki ga je treba preosnovati. Za vodenje take tovarne so potrebni moderni manažerji z dalekosežnimi pogledi, ne pa ose- be^ki ča^sapvrJHJ&rektive z; Ipjjjj S0 ySe n0{reje organe enotne «kompanije Med glavnimi točkami ;notranje plat^ornje, kiji.sindjkalpe pfggpiz.a-, cije posvečajo največjo važnost, je sanacijski načrt: lahko rečemo, da celotna platforma praktično sloni na načrtu za sanacijo proizvodnega sistema. Med drugim je bilo na konferenci podčrtano, da je treba proizvodnjo okrepiti, pri čemer pa je treba upoštevati težnje ne samo na notranjem, ampak tudi na mednarodnem tržišču. Odločno je bila zavrnjena vsaka oblika podporništva, ki je značilna za poseganje državnih soudeležb, istočasno pa je bilo tudi poudarjeno, da je treba imeti kontrolo nad uporabo državnih prispevkov, saj gre za javni denar. Večjo pozornost je treba v GMT posvečati tudi raziskovalni dejavnosti in pritiskati na odgovorne organe, za čimprejšnjo odobritev področnega načrta za ladjedelstvo, v okviru katerega je treba pozitivno rešiti tudi vsa tista vprašanja, ki neposredno zadevajo boljunski obrat. Lahko pa rečemo, da je bila na včerajšnji konferenci na zatožni klopi predvsem tržaška industrijska kultura, ki je popolnoma zastarela in ne ustreza sedanjim potrebam: zato ni čudno, da se v nekaterih krogih zapostavlja vprašanje obrata GMT, medtem ko se pristanišču in emporijski vlogi mesta posveča največja pozornost. Za splošni in industrijski razvoj mesta pa je potrebna — je ob zaključku poudaril posl. Cuffaro — čim tesnejša povezava med vsemi temi sektorji. Jutri zasedanje pokrajinskega odbora KD Po vsej verjetnosti se bo v demo-kristjanskih krogih jutri končala široka razprava o poročilu pokrajinskega sekretarja Coslovicha, ki je predlagal vrsto tem — v analizi o krajevnem političnem položaju*^,na osnovi katerih bi bilo mogoče oblikovati enotno politično linijo znotraj tržaške KD. V pozivu na enotnost, ki je bil predvsem namenjen fan-fanijevski in dorotejski. opoziciji, je Coslovich med drugim podčrtal važnost programskega, ne pa političnega sporazuma s KPI na pokrajini ter voljo, da bi se taka oblika sporazuma ne raztegnila tudi na občino; istočasno je potrdil, da KD ni alternativa Listi za Trst, s katero je sicer pripravljena sodelovati, toda le v primeru, da bi se lista odrekla demagoškemu, muhastemu in razdraženemu vedenju. Doslej so v razpravo v tajnikovih predlogih posegli predstavniki vseh notranjih struj, jutrišnja seja strankinega pokrajinskega odbora pa bo brez dvoma pokazala, kako je stranka odgovorila na poziv enotnosti. » Z izvedbo balotaže za izvolitev še dveh vicekonzulov, osmih svetovalcev ter dveh predstavnikov v svetu za pristaniško delo, je dobila enotna «kompanija» pristaniščnikov iz tržaške , luke -vse notranje organizme za'obdobje 1980 - 81. Sestava le-teh je taka: konzul Paolo Hikel; vicekonzuli Elio Petrič, Claudio Bračel in Giulio Seri; svetovalci Marino Nemaz, Germano Švara, Claudio Torcello. Marcello Menegon, Carlo Chert, Vincenzo E-sposito, Gualtiero Grabar, Antonio Cleva; revizorja (za obdobje 1980 -82) Arduino Huala, Silvano Chersi-ni, turizma v naših krajih deželni u-pravi; ustanovitev primernih struktur za oddajanje turističnih informacij, skrb za turistično propagando po tisku in širjenje primernih dokumentarcev: usklajevanje dejavnosti raznih avtonomnih turističnih ustanov na občinski ravni in dejavnosti združenj «pro loco»; deželna turistična ustanova bo morala tudi izvrševati vsako nalogo glede turizma, ki ji jo bo določila dežela. Doslej sta bila za turizem v naši deželi značilni fragmentarnost ponudbe in pomanjkanje zadružni-ške tradicije med delavci na tem področju; prav zaradi tega so pristojne oblasti izbrale ustanovitev deželne ustanove za turizem pod neposrednim upravnim nadzorstvom dežele kot najprimernejši način za nadaljni razvoj turizma Obvestilo SDGZ Do 1. dec. letos morajo vsi državljani, čigar letno davčno vplačilo je preseglo 100.000 lir za davek IRPEF in 40.000 lir za davek ILOR, plačati 90 odst. predujma. Kot vsako leto je Slovensko deželno gospodarsko združenje tudi letos na razpolago članom in podjetnikom za plačilo tega predujma. Iz tehničnih problemov pa sprejema Združenje plačilo le do četrtka 27. nov. Zato pozivamo vse. ki so že dobili sporočilo na dom, naj se najkasneje do tega dne javijo v uradih Združenja, kdor pa tega sporočila ni še dobil naj se pozanima če je dolžan kaj plačati ali ne. Vsi tisti podjetniki, ki so na dan 31.10.1980 imeli na zalogi več kot 500 litrov žganih pijač in likerjev pa morajo najkasneje do 30.11.1980 prijaviti zalogo na pristojne urade UTIF in do 28.2.1981 doplačati razliko v davku na proizvodnjo, ki znaša 170.000 lir za vsak hektoliter čistega alkohola, ki ga omenjene pijače vsebujejo. Za pojasnila in pomoč se lahko zainteresirani obrnejo na urade Združenja v Trstu ali Gorici. Z novim zakonom o izdelavi in prodaji jestvinskih proizvodov so bile postavljene tudi nove obveznosti v zvezi z zdravstvenimi dovoljenji (licenze sanitarie). Zakonodaja predvideva za nekatere kategorije izdajo novih dovoljenj, zlasti za gostinske obrate. Ker rok za predložitev prošeni zapade 14. dec. bomo o tem problemu obširno poročali v eni izmed prihodnjih številk. Ob smrti Maria Sedmaka izreka iskreno sožalje svojcem VZPI-ANPI iz Križa. Z motociklom je podrl žensko S trimesečno prognozo okrevanja ,so sprejeli včeraj, ob 21. uri, na ortopedski oddelek glavne bolnice 80-letno upokojenko Albino Deino-vich iz Ulice Madonizza 7. Žensko je malo prej v višini kinodvorane Alcione v Ul. Madonizza podrl motociklist, ko je le-ta prečkala cesto. V nesreči se ,je poškodoval tudi motociklist, 17-letni Bonaldo Murat-ti. doma v Ul. Belpoggio 2. V nenadni paniki je mladenič zbežal s prizorišča nesreče, kmalu potem pa se je v spremstvu matere sam predstavil. V bolnici so mu nudili prvo zdravniško pomoč, potem pa so ga odpustili. ZANIMIVA POBUDA KD IGO GRUDEN Danes otvoritev razstave o nabrežinskih kamnolomih Nastopila bosta moška pevska zbora Igo Gruden in Fantje izpod Grmade Pugled ua kutin.«■ -.ko bolnišnico Danes dopoldne bodo v prostorih društva Igo Gruden v Nabrežini odprli zanimivo razstavo o nabrežinskih kamnolomih. Gre za izvirno pobudo, ki ima predvsem namen, da seznani širšo javnost z zgodpvino nabrežinskih kamnolomov od razcveta kamnarske dejavnosti v prejšnjem stoletju pa do današnjih dni. Razstavo bi lahko razdelili na dva dela: prikazano bo namreč bogato dokumentarno gradivo slike, fotografije, stari dokumenti — in način obdelovanja kamna nekdaj in danes; tako bo razstavljeno tudi staro kamnarsko in kamnoseško orodje, s katerim so naši dedje in pradedje delali še v preteklem stoletju. Razstava je zelo pomembna predvsem zato, ker gre za prvo tovrstno pobudo in bo torej predstavljala izhodišče za nadaljnje preučevanje zgodovine nabrežinskih kamnolomov. O teh je bilo namreč doslej zelo malo napisanega in gra divo, ki je zbrano v knjižnicah in inštitutih, nikakor ne daje verne podobe te pomembne kraške gospodarske dejavnosti. Ob današnji otvoritvi bosta pela moška pevska zbora Igo Gruden in Fantje izpod Grmade. Razstava bo odprta do prihodnje nedelje. SINOČI V BOUUNCU Koncert godbe od Korošcev V boljunskem kulturnem domu «France Prešeren» je sinoči gostoval ansambel *Filliarmoniko od Korošcev». Godba na pihala s tega kraja nad Miljami je tržaški javnosti že dobro znana, saj spada med boljše godbe pri nas. Prednost ansambla pa je predvsem v mladosti godcev, ki bodo z leti brez dvo ma že napredovali, saj jim ne manjka talenta, kar so dokazali tudi sinoči v Boljuncu, kjer je občinstvo z odobravanjem sledilo njihovemu sporedu. Godba je pod vodstvom dirigenta Liliana Corettija zaigrala več zahtevnih, pa tudi lahkotnih skladb, tako da so poslušalci preživeli lep večer. Poudariti gre tudi dejstvo, da so bili prostovoljni prispevki namenjeni tržaškemu Centru za diagnozo in zdravljenje raka. Decembra zasedanje o varstvu morja Na pobudo tržaške pokrajinske u-prave in v sodelovanju z navtičnim inštitutom bo v Trstu od 2. do 5. decembra mednarodno zasedanje na temo: »Poklicno usposabljanje, varnost na ladjah in varstvo morskega okolja*. Zasedanje bo na sedežu mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Miramaru. Zasedanje je naravno nadaljevanje kongresa, ki je bil februarja letos v našem mestu in na katerem so znanstveniki iz sredozemskih držav razpravljali o poučevanju na navtičnih šolah in na katerem so sprejeli sklep, da se tovrstne pobude nadaljujejo. O tem so spregovorili včeraj na tiskovni konferenci tudi predstavniki pokrajine Zaslišali tudi štiri dekleta Sobotni le na pol delovni dan je namestnik državnega pravdnika Staffa, ki vodi preiskavo o tržaški in milanski skupini razpečevalcev kokaina, izkoristil za zasliševanje štirih deklet, ki so se udeleževale koka-veselic v stanovanju Riccar-da Daineseja v Ulici Buonarroti 36 Kar so mlade Tržačanke povedale dr. Staffi, je za zdaj stroga preiskovalna tajnost. Kaže pa, da so s svojimi pričevanji potrdile govorice o razgibanih zabavah, na katerih imovitim udeležencem res ni bilo dolg£gs. Ob smrti bivšega uslužbenca Rudija Jagodica izrekata ZTT in Pomorski dnevnik iskreno sožalje družini. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin Maria Sedmaka SVOJCI Trst, 23. novembra 1980 (Občinsko pogrebno podjetje) Ob smrti Rudija Jagodica izrekajo družini iskreno sožalje Ivan, Slavica in Dragica Jagodic. Ob izgubi naše predrage Marice Antoni vd. Bisiani se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Sin Marino z družino Trst, 23. novembra 1980 Zapustil nas je naš dragi RUDI JAGODIC Pogreb pokojnika bo jutri, 24. novembra, ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. žalostno vest sporočajo žena Vida, sin Krešo, vnuka Valter in Luka, brat O-skar z družino, svak Milko in drugo sorodstvo Trst, 23. novembra 1980 24. 11. 1978 24. 11. 1980 Ob 2. obletnici smrti MARIA FURLANA se ga z žalostjo spominjajo brat Vinko in vsi znanci Prosek, 23. novembra 1980 ‘I* * •>«*!» ZAHVALA Ob izgubi naše drage J0SIPINE KRMEC por. PEČENIH se iskreno zahvaljujemo sorodnikom ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Trst, Dolina, Boljunec, 23. novembra 1980 ZAHVALA Ob izgubi naše drage MARIJE FERLUGE por. BERDON se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala dr. Simoniču in dr. Slavcu, duhovnikoma msgr. Živcu in dr. Kosmaču ter osebju III. gerontološkega oddelka bolnišnice pri Magdaleni. SVOJCI Lakotišče, Dolina, 23. novembra 1980 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki , so z nami ob izgubi našega dragega sočustvovali JOŽEFA PIPANA Posebna zahvala dr. Sardagni, župniku Breclju, sorodnikom, nabrežinski godbi, sosedom, cerkvenim pevkam, darovalcem ■vetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoča družina Nabrežina, 23. novembra 1980 ZAHVALA Ganjena ob tolikih izrazih sočutja, ki sem ga bila deležna ob prerani izgubi svojega moža JOSIPA SUBANA (gostilničarja iz Bajte) se vsem prisrčno zahvaljujem. Posebna zahvala sorodnikom, sosedom, pevskemu zboru Fantje izpod Grmade, nabrežinski godbi, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoča žena Brigita Sesljati, Tffidvca, 23. novembra 1980 OB PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV OBLASTI V NEDELJO ODPREJO V KRIŽU OBNOVLJENI DOM ALBERT SIRK» Na sporedu pester kulturni program - Veliko pričakovanje v vasi za nove prostore Prihodnjo nedeljo bodo v Križu °dprii obnovljeni prosvetni dom ^lbert Sirk». Ob prisotnosti pred-s avnikov oblasti in gostov bo ob ib uri slovesno odprtje objekta, v Popoldanskih urah pa bo v priredbi j Vesna kulturni program z nastopom moškega in dekliškega zbo-j®' baletne skupine ŠD Mladina in domačih recitatorjev. Ob tej priložnosti bo v obnovljenih prostorih Po vsej verjetnosti fotografska razstava Marija Magajne in pa razdava o delu in raziskovalni dejavni™ kriških srednješolcev. " Križu vlada veliko pričakovalo za odprtje doma, ki bo rešil Prostorsko stisko KD Vesna, ŠD Mladina in Konzorcija pridelovalcev vw tržaške občine in tako veliko Prispeval k družbeno - političnemu ■tapredku vasi. Vzdrževanje doma Pa nalaga upravnemu odboru in organizacijam poleg velikih odgo-ornosti tudi finančno breme, ki ga P° mogoče v celoti kriti le s solidarnostjo in pomočjo vseh vašča-r°v- V ta namen upravni odbor ooma «Albert Sirk» sporazumno z ouborom KD Vesna in ŠD Mladina Popri denarni sklad za vzdrževanje bjakta. Prispevke sprejemajo od-Po^niki obeh društev ali pa vsak eter v obnovljenem domu. Seznam Prispevkov bosta kriški organizaci- i.,redno objavljali v našem dnev-mku. (St) Zanimiv tečaj o zasvojenosti od mamil Pokrajinski zdravstveni konzor-v sodelovanju z deželo Furlani0 - Julijsko krajino bo priredil tečaj za socialne in zdravstvene operaterje o problemu zasvojenosti od mamil. Tečaj je od-Pft za vse, ki jih ta problem zalima. Predavanja bodo ločena po Argumentih ter bodo trajala eno “fo, sledila pa bo razprava. .Informacije in vpisovanja na sede-CMšS v Ul. S. Cilino 16 (tel. V?"48 - 567867) ob delavnikih od do 13. ure ter na sedežu zdravstvenega konzorcija. Ul. del Tea-r? 5, od ponedeljka do četrtka w 15. do 17. ure. , Predavanja se bodo začela v torek, 2. decembra, ter bodo vsak j ..raznovrstno domačo ustvarjalno-.1° in ustvarjalci. Obema umet-nitoma se uajlepše zahvaljujemo. mladinka Pavla Starc, ki je tudi napovedovala in povezovala celotni kulturni in politični program večera. V imenu pokrajinskega vodstva KPI sta spregovorila Boris Iskra v slovenščini in Ezio Mart one v italijanščini. Oba sta poudarila velik zgodovinski pomen oktobrske revolucije, sedanje politične razmere v državi in se zaustavila predvsem pri vlogi komunistične partije v boju za mir, za delavske in naše slovenske narodnostne pravice. Navzočnost številnega občinstva jima je dala priložnost, da sta poudarila tudi velik pomen udeležbe na proslavi vaščanov, ki niso člani KPI, kar je lep dokaz enotnosti in politične zrelosti, ki vlada v obeh vaseh, ki se zavedata, da bodo lahko samo z enotnim in skupnim bojem dosegli svoje narodnostne in socialne pravice. Proslava se je zaključila ob kozarcu vina in slovenski pesmi. s. š. Pisma uredništvu Gledališča O bralnih značkah Spoštovano uredništvo V petkovi številki Primorskega dnevnika ste objavili članek o bralnih značkah, ki pa ni povsem točen. Ko je pisec sporočal o bralnih značkah na srednjih šolah, se šole Igo Gruden iz Nabrežine sploh ni dotaknil. Resnici na ljubo naj povem, da tekmujejo naši učenci za Grudnovo značko že od leta 1975. Značke nosijo podobo pesnika Iga Grudna, po katerem je tudi poimenovana naša šola. Ob koncu pouka pa nagradimo med zaključno prireditvijo vse tekmovalce. Tako je bilo tudi lani, ko je v domači dvorani tržaški pesnik Miroslav Košuta razdelil značke našim otrokom. Profesor M. Trčelj s srednje šole Igo Gruden v Nabrežini Spomin na profesorja dr. Antona Kuhlja Spoštovano uredništvo V Primorskem dnevniku od 10. avgusta 1S80 je Emilija Sosič - Vremec objavila lep spominski članek o prof. dr. Antonu Kuhlju, openskem rojaku. K temu članku naj dodam nekaj popravkov ali dopolnil. Anton Kuhelj je v šol. letu 1912-1913 obiskoval pripravnico za srednje šole, ki je bila na Proseku in sicer v lUiiiiiiiiimimiiiiiiiimiimHimmtiiiiitfiiimimiiHiMiiitiiiiitiiiiiiifiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiii V PRIREDBI PD LIPA Večer s pesnico Marijo Mijot in s slikarjem Claudiom Clarijem Komunisti s Proseka in Kontovda proslavili obletnico oktobrske revolucije Sekcija KPI «Karel Starc — Jo-"fP Pertot» s Proseka - Kontovela f v četrtek priredila v dvorani »Portnega društva Primorje lep ve-ob proslavi oktobrske revolu-rie in praznika vpisovanja v par-Na prireditvi sta nastopila do-"*Ači harmonikarski ansambel pod /Pdstvom Loredane Kočevarjeve in Pevski zbor Vasilij Mirk pod vod-Ajvom Eugena Prinčiča. Številno ob-;’’nstV° je bogato nagradilo s plo-Aanjem mlade harmonikaše in do-Jhače pevce za lep program umet-•}lskih in udarniških partizanskih Pesmi. 9 Pomenu oktobrske revolucije je “ajprej na kratko spregovorila Slovo od barkovljanske rojakinje Pine Doles V soboto, 15. novembra smo v bazovskem domu imeli prav prijeten, lahko bi celo rekli za današnji način življenja izreden večer. Zakaj izreden? Ker si v družbi prijateljev in znancev, kpr se iz srca nasmeješ, ker obogatiš svoje znanje, ker spoznaš nove ljudi. Ali ni to vabljivo? In vendar ne dovolj. Nekaterih ljudi ne zvabiš iz udobnih foteljev, izpred televizijskih ekranov ali iz avtomobilov. Toda nekaj, čeprav zelo malo, nas pa je le takih, ki si želimo takih srečanj. V gosteh smo namreč imeli narečno pesnico Marijo Mijot in slikarja naivca Claudia Clarija. Gosta je pozdravila in predstavila Saška Mijot. Pevski zbor Lipa je ubrano zapel nekaj pesmi, ki smo jih prvič slišali. Na panojih so bile razstavljene slike s prizori iz narave in preprostega življenja. Slikar Claudio Clari. doma z Opčin, po [»klicu elektrikar, nam je povedal, da u-stvarja po končanem delu, včasih celo pozno v noč. Ta slikarska zvrst je najbližja njegovi umetniški čutečnosti. Večkrat je že razstavljal na Opčinah, na px tempore v Piranu, v Lipici, v Dobravi pri Ljubljani in na pokrajinski razstavi v Gorici, kjer je prejel četrto nagrado. Prijazno nam je razložil tehniko, ki jo kot slikar naivec u-porablja. Razstavo so si ogledali tudi učenci osnovne šole Primorž Trubar, ki slikarja poznajo že od lanskega leta. Nekaj otrok je bilo tudi na sobotnem srečanju. Ti so prišli še posebej na svoj račun ob poslušanju poezij narečne pesnice Marije Mijot, ki je nalašč zanje prebrala ali povedala nekaj pesmi. Iz srca smo se nasmejali, kako bi se tudi ne. saj prinaša osebnost naše pesnice med ljudi neizčrpen vir vedrine. Ob poslušanju njenih, v svetoivanskem narečju napisanih pesmi, se človek zares razvedri, a tudi zamisli. »Res je smešno to mote pisanje, ampak marsikaj je tudi res* pravi pesnica. Svoje pesmi je izdala v dveh knjigah z naslovom »Solze in smehu. Kulturno društvo Lipa želi z razstavami in srečanji seznaniti ljudi z raznovrstno domačo ustvarjalnostjo in ustvarjalci. Obema umetnikoma se najlepše zahvaljujemo. S.P. je treba ostreje nastopati proti tistim, ki zavirajo socializem in preprečujejo uresničevanje pravic delavskega razreda. Udeleženci sestanka so poudarili, da je treba mobilizirati vse sile pri reševanju težav in pri razčiščevanju problemov, sami pa bodo stali v tej akciji v prvih vrstah. Javni natečaj za smetarja v občini Zgonik Zgoniška občinska uprava je razpisala javni natečaj na podlagi naslovov in selektivne vaje za mesto smetarja. Rok za predložitev prošenj zapade, 18. decembra. Pojasnila pa nudi občinsko tajništvo. V drunno Žive Gruden in Bepina Krizetiča je privekal MIRKO Srečnima staršema iskreno čestitata, malemu Mirku pa želita, da bi rasel veder in zdrav uredniška kolektiva PD in AAA neki stavbi na borjaču Nabergoje-vih. Ta šola je bila v prvem nadstropju in smo v razred prišli po stopnicah in hodniku - ganku. Učil je učitelj Leban, imena ne vem več. Ena taka pripravnica je bila v Trstu, tam je učil Pretnar (?). Ta je bila za spodnjo okolico, proseška pa za zgornjo okolico. Seveda je bil le pouk jezika za prehod - izpit na srednjo šolo, nemško vsekakor. Na Prosek so hodili tako Openci kot Križani, seveda pa tudi Prose-čani in Kontovelci — peš. Med njimi je bil tudi Kuhelj, menda še neki Danev, tudi Openc, drugih se ne spominjam več. Kuhelj je šel na gimnazijo - Piaz-za lipsia, jaz na realko - Via P. Besenghi. Srečala sva se po 1945. letu v Ljubljani. V jeseni, na neki razstavi v SAZU sem ga vprašal, ali je dobil knjižico »France Bevk - Opčine*. Ker je ni imel, sem mu poslal en izvod iz svoje «zaloge». Napisal mi je pismo, kjer pravi: «... dragi Kontovelc . . . Knjižico sem z zanimanjem prebral, posebno spomine na F. B. Med prispevki Opencev so me najbolj zanimali spomini starejših, ki so bili moji vrstniki, ali pa so mi časovno ali kako drugače zelo blizu .. .» In se podpisal: Openc. Bogomil Gerlanc V Gročani Kokoši pravijo Velika grubla Spoštovano uredništvo! Rada bi dodala nekaj pojasnil v zvezi s pismom B. M. z dne 23. oktobra 1980 in njegovim popravkom z dne 2. 11. 1980. Vsebino pisma popolnoma odobravam, saj je namen pisca spodbujati k ovrednotenju in ohranjevanju domačih ledinskih imen ter vračanju izvirne oblike potujčenim imenom. Škoda le. da niso vse njegove trditve v zvezi z najvišjim vrhom v naši pokrajini do konca preverjene. Ni nam znano, ali se lokavsko ime Ožeg res nanaša na hrib Mon-te Concusso (ne pa Cacusso, kot je objavljeno v PD — medtem ko ga isti pisec v Gospodarstvu imenuje Cocusso), ki smo ga Slovenci poslovenili v Kokoš. Gročanci smo ostali presenečeni, ko smo brali, da ima naš hrib poleg popačenega italijanskega in grdo poslovenjenega imena še ime Ožeg, našega imena pa nihče ne upošteva. Jermane, ki ga pisec navaja, pa obstaja in ga tudi Gročanci dobro poznamo. Sam hrib Kokoš pa smo vedno poznali in imenovali e-dinole Velika grubla — ime, ki se v nespremenjeni obliki uporablja še danes. Tudi razlaga o nastanku imena Kokoš se nam ne zdi popolnoma verodostojna, saj, kot sem že o-menila, je le to nastalo iz italijanske oblike Concusso (za katero smo v Gročani prvič zvedeli 1. 1954, ko se je ob vznožju hriba pojavila tabla z napisom), ne pa obratno. Ne verjamem, da bi Slovenci zamenjali našemu hribu pristno ime s popa- MiMiiaiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiitiiiiHiiniiMiiiiiiiiitntiiiiiiinniiiiiiiimmtiiiiiiiiiiiiii NA GRETI UMRL JE RUDI JAGODIC pedagoškimi sposobnostmi kot pevovodja. Razen te bogate in požrtvovalne dejavnosti pa je bil Rudi Jagodic tudi med ustanovitelji slovenskega fotokluba v Trstu, saj je bila prav fotografija eden izmed njegovih hobijev. Žalovanju žene Vide, sina Kreša, brata Oskarja in vseh ostalih sorodnikov se pridružujeta tudi u-prava in uredništvo Primorskega dnevnika, pokojnemu Rudiju pa naj bo lahko domača zemlja, ki jo je nadvse ljubil in ji žrtvoval veliko svojih energij. čenko Kokoš le zaradi kokošjih o-stankov tržaških izletnikov, pa je tudi kaj malo verjetno, da bi si Italijani sposodili našo «kokoš» za «svoj» hrib. Razlago bi raje iskali v nepoznavanju ali zanemarjanju pristnih domačih imen. Pač pa pri nas pravijo, da so Italijani poimenovali vzpetino z mt. Concusso zaradi tega, ker je pod vrhom proti severu globlja kotlina (conca), ki ji mi pravimo Žlebi. Poleg tega je bilo dolga leta pred vojno in tudi še po njej ob vznožju hriba strelišče. Sicer pa so to le približne razlage in študij o nastanku imen raje prepustimo izvedencem. Razveseljuje nas, da kdo pokaže zanimanje za naša ledinska imena, kot nas moti neobčutljivost določenih krogov do njih. Vendar je iskanje ledinskih imen terensko delo. Zakaj se torej ne pozanimati tam, kjer Kokoš že stoletja imenujemo Velika grubla, saj spada hrib skoraj v celoti h gročanski srenji in le delno k bazovski, medtem ko se lokavska srenja začenja daleč za njim. Vaščanka OPTIKA - FOTO - KINO MARUŠIČ Ulica San Nicolo 33 - tel. 60227 vam nudi • Takojšnji in brezplačni pregled vida. • Recepte za nove leče pri obnovitvi vozniškega dovoljenja. • °čala za branje, barvanje leč in popravila naočnikov. • Konkatne leče. PD SLOVENEC Boršt - Zabrežec obvešča člane in prijatelje, da bo v petek, 28. t.m., ob 20.30 v prosvetni dvorani REDNI OBČNI ZBOR Vabljeni! V Prosvetnem domu na Opčinah gostuje danes, 23. t.m., ob 16.30 PEVSKI ZBOR «SLOVENSKI ŠCPEK* iz MAČKOLJ pod vodstvom Ljube Smotlak. KD VESNA - ŠD MLADINA KRIŽ vabita v nedeljo, 30. novembra, na ODPRTJE OBNOVLJENEGA DOMA ALBERT SIRK SPORED: ob H. uri slavnostno, odprtje ob 17. uri kulturna prireditev SSG Danes, 23. t.m., ob 15.30 bo Slovensko stalno gledališče iz Trsta gostovalo v Mestnem gledališču v Ljubljani s Pirandellovo komedijo «Človek, zverina in čednost*. AVDITORIJ Danes ob 16. uri za ciklus »štirje italijanski avtorji* bo zadnja predstava «Eros e Priapo* Carla Emilia Gadda s Patrizio de Claro. Informacije in abonmaji pri osrednji blagajni v Galeriji Protti ter pri blagajni gledališča Rossetti pred pričetkom predstave. Od 26. t.m. »Un marziano a Roma* Ennia Flaiana. * * * Danes, ob 11. uri bo ob sodelovanju s tržaškim sedežem RAI in deželnim Teatrom Stabile ter gledališčem Verdi drugo srečanje v okviru novega cikla. Po začetku z Vivaldijem se bo predstavil pihalni ansambel gledališča Verdi pod vodstvom Sergia Siccardija, ki se je že uveljavil v preteklih letih. Na programu so izvirna dela za tovrstne ansamble Johanna N. Hummla, Donizettija in Ludviga van Beethovna. Ansambel sestavljajo člani Verdijevega orkestra, ki so se združili pred dvema letoma za izvajanje pomembnih del iz komornega repertoarja, ki se poredkeje pojavljajo v koncertnih dvoranah. Za današnji koncert je prodaja vstopnic po enotni ceni 1.000 lir pri blagajni v Pasaži Protti. VERDI Danes, ob 16. uri abonma red D, peta predstava Pepelke Gioacchina Rossinija. Orkester vodi Gabriele Ferro. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča. V okviru ciklusa konferenc o o-perah, ki so letos v repertoarju, pa bo v soboto, 29. novembra, znani muzikolog Vito Levi v veliki dvorani CCA, ob 18.30 govoril o operi Salome. Kino Včeraj zjutraj so Barkovljam pospremili na zadnjo pot znano prodno delavko Pino Dolps. j Pina se je rodila pred 66 leti v lovilni in revni barkovljanski dru-~lhi. Že od mladih let se je bavila ?. Prosvetno dejavnostjo v Barkov-flAh. Kot zavedna Slovenka se je “riižila s Štempiharji. .. Takoj po osvoboditvi sp je ak-rivno vključila v PD Barkovlje: Predvsem starejši Barkovljani se " spominjajo, kako je na priredit-pela v duetu z Vido Jagodice-, ali nastopala v igrah, ki jih je uprizarjal dramski odsek barkov-rifinskega društva. S svojim lepim Sopranom je pela tudi pri tržaškem ^mornem zboru, ki ga je vodil **°f. Ubald Vrabpc, in v cerkve nem zboru barkovljanske župne ^rkve. V povojni dobi je bila **ekaj časa zaposlena kot uradnica oglasnem oddelku našega založništva. Zadnje čase ji je njeno zdravstve-"o stanje preprečevalo, da bi sp Aktivno udejstvovala na prosvetnem Področju, vedno pa je bila prisotna ®a vsaki prireditvi v Barkovljah, Posebno rada je tudi obiskovala gledališke predstave v Kulturnem domu. . Barkovljane in našo skupnost je !7Kuba Pine Dolps globoko prizade-*A; svojcem naše globoko sožalje, Začasna zaposlitev • cestarja na Repentabru Repentabrska občinska uprava bo začasno sprejela v službo delavca -cestarja za skupno 90 dni. Interesenti morajo predložiti prošnjo na navadnem papirju najkasneje do 28. t.m. V Kopru srečanje prvoborcev Sinoči so se v Kopru zbrali predvojni komunisti in nosilci spomenice 1941 ter narodni heroji obalne kraške regije. Seznanili so se z mednarodnim političnim položajem ter s trenutnimi razmerami v Jugoslaviji. Največ so se pogovarjali o gospodarskem položaju v Jugosla-viji ter o stabilizacijskih prizadevanjih. Dokaj kritično so govorili o pomanjkljivostih ter zahvali, da Vesna je povila Igorju prvo-rojenčka UROŠA Srečnima staršema iskreno čestitajo, malemu UROŠU pa želijo obilo sreče v življenju člani pevskega zbora Srečko Kumar. Čestitkam se pridružujeta KD Kraški dom Repentabor in balinarska sekcija t-rejšnjo noč je v bolnišnici umrl Rudi Jagodic z Grete, ki ga je v 72. letu starosti strla zahbrtna bolezen. Jagodic se je rodil 3. aprila 19C8 v Rojanu in njegova življenjska pot ni bila vedno z rožicami posuta, predvsem takrat ne, ko je v naših krajih divjal fašizem in Rudi ni mogel, zaradi svoje slovenske pripadnosti' ki jo je vedno izpričeval, dobiti dela, tako da je bil prisiljen izseliti se v Zagreb, od koder se je vrnil v Trst šele po osvoboditvi. Takrat, leta 1945, se je zaposlil pri ZTT in bil od vsega začetka vzoren in vsestransko požrtvovalen knjigovodja. Svoje delo je opravljal odgovorno, tiho in ob največji o-sebni skromnosti, tako da so ga vsi delovni kolegi cenili in marsikomu je bil tudi v zgled. V našem podjetju je delal vseskozi do upokojitve. Ob svoji poklicni zaposlenosti pa je Rudi Jagodic vedno našel čas tudi za drugo dejavnost, zlasti na glasbenem polju. Mnogim je še dobro v spominu izpred vojnih let, ko je sredi nevarnosti in težav poučeval našo mladino slovenščine in petja. Marsikdo se bo tudi še spominjal uprizoritve spevoigre »Kovačev študent* v Marijinem domu v Rojanu, ki jo je on pripravil. Pa tudi po osvoboditvi, ko se je vrnil v Trst, iz katerega se je pred začetkom vojne umaknil v Jugoslavijo, se je rad posvečal pouku petja in kadar je bilo treba, je priskočil na pomoč v Barkovljah s svojimi Na medicinski fakulteti v Trstu je z odliko diplomiral VASILIJ Dl LENARDO na temo o srčnih boleznih. Toplo mu čestitajo svojci, prijatelji in znanci. PD SLAVEC Ricmanje - Log priredi danes, 23. novembra, v Kulturnem domu v Ricmanjih II. RAZSTAVO DOMAČIH VIN Poskrbljeno za jedačo in pijačo. Zabaval vas bo ansambel »POMLAD*. Vabljeni! V OBČINI DEVIN-NABREŽINA Natečaj za tehničnega Konceptnega uradnika Občina Devin - Nabrežina razpisuje notranji natečaj na podlagi listin in izpitov za 3 mesta tehničnega konceptnega uradnika. Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki i-majo najmanj 18 in največ 35 let, razen izjem, ki jih določa zakon. Za kandidata v staležu pri občinskih, pokrajinskih in državnih u-pravah ni predvidena nobena starostna meja. Interesenti morajo imeti diplomo geometra ali gradbenega izvedenca, prošnjo pa morajo predložiti na kolkovanem papirju uradu za prevajanje in stike z javnostjo najkasneje do 14. ure, dne 20. 12. 1980. V četrtek, 27. novembra, ho ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v UL sv. Frančiška 20 POIMENOVANJE DRUŠTVA NARAVOSLOVCEV IN TEHNIKOV po TONETU PENKU Lik pokojnika bo orisal univerzitetni prof. Aleš Lokar. Vljudno vabljeni KD LIPA priredi v petek, 20. novembra, ob 20.30 v kinodvorani v Bazovici KONCERT moškega pevskega zbora F. VENTURINI - Domjo Vabljeni! f Čestitke Ariston 15.30 «Selvaggina di pas-so». Režija Fass Binder. Barvni film. Nazionale Zaprto. Eden 16.30 «Ho fatto splash*. Mauri-zio Michetti. Barvni film. Ritz 16.30 «L’aereo piu pazzo del mondo*. Barvni Ulm za vsakogar. Excelsior 16.00 «1 cavalieri delle lunghe ombre*. Barvni film za vsakogar. Grattacielo 16.00—22.15 »Mia moglie e una strega*. Renato Pozzetto, Eleonora Giorgi. Barvni film. Fenice 16.00 «Fieo dTndia*. Renato Pozzetto. Barvni film za vsakogar. Mignon Zaprto. Filodrammatico Zaprto. Aurora 16.00 «Zucchero, miele e pe-peroncino*. R. Pozzetto, E. Fe-nech, P. Franco. Barvni film. Cristalio 16.00 «American Gigolo*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom Vittorio Venelo 15.00 -[Kramer con-tro Kramer*. D. Hoffmap. M. Streep. BarvnLJSipi.lirr/fiU iotm Capitol 16.00 «Count down — di-mensione 0». Barvni film. Moderno 10.39 «Mazinga contro U-fo Robot*. Barvni risani film za otroke. Ob 15.30 «L’ultima coppia sposa-ta*. Barvni film za vsakogar. Volta 15.00 »Profesor Kranz, tede-sco di Germania*. P. Villaggio. Barvni film za vsakogar. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU razpisuje mesto elektrikarja Kulturnega doma. Pogoji: italijansko državljanstvo, obvladan; slovenščine, končana obvezna šola, pripravljenost opraviti izpit za kurjača. Pismene prošnje sprejema u-prava SSG, Trst, Ul. Petronio 4 (Kulturni dom), do 1. decembra 1980. Na Kontovelu praznuje ANDREJ STARC 70. rojstni dan. Obilo sreče mu želijo vsi, ki ga imajo radi. Jutri praznuje 7. rojstni dan naša KATJA POLH iz Boljunca. O-bilo zdravja in veselja ji želijo bratec Robert, mama in očka. Ob uspešno opravljenem izpitu iz harmonike čestitajo ALEKSU MAHNIČU nona in nono, tete in strici, sestrične in bratranci. PELUCCER1A CER VO priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA - JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST. Viale XX. settembre 16 Tel. 796-301 SLOVENSKI KLUB v Trstu UL. SV. FRANČIŠKA 20/H V torek, 25. novembra, ob 20.30 TEH NAŠIH 35 LET Pričevanje o naši usodi in naših ljudeh v povojnem času, kot ga je s poklicno zavzetostjo in ljubeznijo beležila kamera MARIJA MAGAJNE. Razstava obsega okrog 500 fotografij. JOGA Kultura orienta o duhovnem in telesnem ravnotežju današnjega človeka: o tem bo govoril dr. JURIJ ZALOKAR. STA TI VSEC FOLKLORA IN PLES ? Folklorna skupina «STU LEDI* sprejme nove člane, pred vsem fante. Pridi v Dijaški dom, jutri, 24. novembra, ob 20.30 ob 20.30. ilfi SLOVENSKO => STALNO. GLEDALIŠČE W V TRSTU EPHRAIM KISHON BIL JE ŠKRJANEC (vesela žaloigra v dveh delih) V torek, 25. novembra, ob 16. uri ABONMA RED H —(mladinski; V četrtek, 27. novembra, ob 16. uri ABONMA RED H -mladinski. GLASBENA MATICA TRST ODDELEK ZA STARO GLASBO Danes, 23. novembra, ob 10.30 v šoli Glasbene matice v Trstu bo predaval BOB MARVIN svetovno znani izdelovalec kljunastih flavt. Vstop prost! SPD IGO GRUDEN NABREŽINA priredi RAZSTAVO NABREŽINSKIH KAMNARJEV ki bo v društveni dvorani v Nabrežini cd 23. do 30. novembra. Urnik: nedelja od 10. do i2. in od ‘.5. do 18. ure; ob delavnikih od 16 do 19. ure. Otvoritev bo danes, 23, t.m., ob 10.30 Glasbena matica Trst v sredo, 26. t.m., ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma D U O VALETIČ - SANVITALE Marta Valetič — alt Anna Luci Sanvitale klavir Na sporedu Schubert, Faure, Čajkovski, šček in Dvorak, p&v .m- •• vabljeni! ‘:I Obvestilo Kmečke zveze vinogradnikom Kmečka zveza opozarja vse vinogradnike, da morajo prijaviti najkasneje do 29. novembra količino pridelka leta 1980. Prijave vina sprejemajo pristojni občinski uradi, za tržaško občino pa tudi občinske izpostave. Pridelek vina lahko vi nogradniki prijavijo tud v uradih Kmečke zveze ob uradnih urah. Za dolinsko občino sprejemajo prijave vina na županstvu, od 8. do 11. ure, v sobi številka 5. Obenem bodo vinogradniki lahko vpisovali tudi osmice za leto 1980 1981 Za nabrežinsko občino sprejemajo prijave vina na županstvu, soba 16, od 9. do 11.30. Kmečka zveza bo tudi v nabrežinski občini organizirala službo izpolnjevanja prijav po vaseh in sicer: V šempolaju, v starem otroškem vrtcu, jutri, 24. 11., od -16.30 do 18.30; v Nabrežini, v prostorih občinske knjižnice, v torek, 25. 11., od 16.30 do 18.30; v Cerovljah pri Antoničevih (št. 34), v sredo, 26. 11., od 16.30 do 18.30; v Mavhinjah, v prostorih občinske izpostave, v četrtek, 27. 11., od 16.30 do 18.30. V ostalih okoliških občinah sprejemajo prijave vsak dan v občinskem tajništvu, od 9. do 12. ure. V prijavi je treba med drugim navesti tudi davčno številko (codice fiscale) ter površino vinogradov. Prosimo torej vinogradnike, da ne pozabijo na te podatke. Tajništvo Kmečke zveze Šolske vesti Ravnateljstvo Državnega (»Klicnega zavoda za industrijo in obrt sporoča, da bo jutri, 24. novembra, ob 17. uri roditeljski sestanek na sedežu šole (Ul. San Cilino 16). Vabljeni vsi starši. Prosveta PD Primorec - Trebče priredi danes, 23. t.m., od 10. do 13. ure v Ljudskem domu v Trebčah »sejem knjige*. Vabimo te, da si knjige ogledaš! PD Rdeča zvezda obvešča svoje člane in prijatelje, da Je v teku nabiralna akcija za nakup novih o-blek pevskemu zboru. Koncerti •iiiiimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiinfiniiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiniiiiuiiiii Danes, NEDELJA, 23. novembra KLEMEN Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 16.27 — Dolžina dneva 9.11 — Luna vzide ob 17.55 in zatone ob 8.12 Jutri, PONEDELJEK, 24. novembra JANEZ Vreme včeraj: najvišja temperatura 10,4 stopinje, najnižja 7,2, ob 18. uri 9,4 stopinje, zračni tlak 1028,5 utb narašča, vlaga 82-odstotna, nebo skoraj jasno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 12,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Luigi Garbari, Paola Valli, Valentina Pizzarello, Alberto Zornada, Federico Sestan. UMRLI SO: 83-letna Pia Debar-bora vd. Previt, 76-letna Teresa Brescia vd. Rossi, 27-letni Pier Angelo Bassani, 78-lptna Giovanna Gezzi vd. Olivo, 9t-letna Vittoria Shivitz vd. Križman, 93-letna Div-ka Harlovic vd. Kraljevič, 73-letni Giovanni Antonini, 73-letna Brunilde Prodi por. Fabris, 53-letni Adone Crescia, 67-letna Vanda Pariš por. Castellucci, 71-letna Tranquilla Mi-gotto por. Bottan. 75-letni Mario Grio. OKLICI: finančnik Giovanni Mar-tullo in frizerka Antonia Mercan-del, uradnik Paolo Švara in.' 5tu- Včeraj-danes dentka Patrizia Zuzek, Alpssandro Matera in Mariacristina Strutti, šofer Dario Girelli in frizerka Rita Mitri, stražnik J. . Ettore Laghez-za in gospodinja Cinzia Gulli, uradnik Sandro Bordone in uradnica Luana Viezzoli, gorski vodnik Gino Comelli in gospodinja Rosalba Dan-tone, učitelj Riccardo Pergolis in učiteljica Alessandra Romano, kirurg Claudio Strarosti in kirurg Silvana Rizzo, podčastnik it. vojske Francesco Di Stefano in gospodinja Concetta Costanzo D’Agostino, finančni stražnik Francisco Marse-glia in otroška vrtnarica Gaetana Anglani, študent Danilo Rupel in u-čiteljica Viera Velgosova, uradnik Alessandro Cibin in uradnica Lu-cia Andriol, delavec Paolo Esposito in gospodinja Emanuela Borri, podtajnik Giancarlo Vallon in univerzitetna študentka Daniela Devescovi, delavec Casimiro Simoni in delavka Banca Mihovilcevich, učitelj Ni-cola Palatiello in uradnica Giuliana Marconi, uradnik Giuseppe de Dot-tori degli Alberoni in uradnica Mi-rella Di Donna, finančni stražnik Clemente Piscitelli in univerzitetna študentka Maria Pešce, pomožen Dario Biagi in otroška negovalka Franca Crevatin. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna slržba od 'L do 8. ure tel. 73267, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8, do 20. ure, tel 68441. LEKARNE V OKOLICI Boljunec; tel. 228-124; Bazovica, tel. 226-165, Opčine; tel. 211 001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel. 200 121. Sesljan: tel. 209197; Žavlje tel. 213137; Milje: tel. 271-124. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (ud 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2 Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50 (od 8.30 do 13. i,n od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastiea 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastice 44 LOTERIJA BARI 90 64 48 54 66 CAGLIARI 11 57 69 U 78 FIRENCE 21 88 36 7 45 GENOVA 71 1 86 78 77 MILAN 10 8 82 1 53 NEAPELJ 37 8 56 85 46 PALERMO 6 28 55 83 54 RIM 72 37 83 33 30 TURIN 88 2 68 14 85 BENETKE 31 62 65 63 23 ENALOTTO 2 11 2 1 X 12 2 X 1 X KVOTE: 12 - 12.914.000 Hr 11 - 474.700 lir 10 - 43.400 Ur Societa dei conccrti t iržaško koncertno društvo): jutri, 24. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert violončelista Heinricha Schiffa. Stisko skrbništvo Trst razpisuje natečaj za naslove in izpite za štiri mesta didaktičnega ravnatelja v osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom v tržaški in go-riški pokrajini. Na oglasni deski šolskega skrbništva je na ogled razpis natečaja. Rok za vložitev prošenj zapade trideset dni po objavi v uradnem listu Šolski skrbnik (Ottaviano Čorbi) Trst, 20. novembra 1980 Razna obvestila Krožek Zveze žensk Italije Sv. 1-van - Podlonjer vabi vse ženske na sestanek, kjer bo govor o družinski posvetovalnici. Sestanek bo jutri, 24. novembra, ob 15.30 v Ljudskem domu v Podlonjerju, Ul. Masactio 24. Vabljeni! Miljska občinska podporna ustanova (ECA) obvešča morebitne interesente, da je podaljšan rok vložitve prošenj za udeležbo na javni natečaj za eno mesto sela - čuvaja do 31. decembra 1980. Krožek Foto Trst vabi vse ljubitelje fotografije na sestanek, k: bo v torek, 25. t.m., ob 20. uri v prostorih Dijaškega doma »Srečko Kosovel* v Ul. Ginnastiea 72. Sestanek bo v starem poslopju, zgornji vhod, desna vrata Vabljeni so tako starejši fotoamaterji, kot tudi najmlajši. Naša vrata so na stežaj odprta vsem. S sabo prinesite svoje izdelke. V poštev pridejo črno-bele fotografije srednje velikosti ter dia 24x36. Nasvidenje! V sklopu športnega združenja Bor bo začel že v prihodnjih dneh delovati »Krožek za rekreativno udejstvovanje — Trst*, ki ga sestavljajo naslednje organizacije: Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu, Vsedržavno združenje partizanov Italije za tržaško pokrajino. Namen krožka bo nuditi članom vseh teh organizacij (v glavnem gre za starejše osebe) športno rekreacijo v obliki primerne telovadbe, balinarske ter šahovske sekcije ter še drugih rekreativnih dejavnosti, vse v interesu boljšega zdravstvenega in psihičnega počutja u-deležencev. Gre za zelo pomembno pobudo, ki bo po našem naletela tudi med aktivisti dovolj zanimanja. Zato naprošamo vse aktiviste, ki bi se želeli vpisati v omenjeni krožek, da se čimprej zglasijo osebno ali po telefonu na našem sedežu " Ul. Petronio 4. telefon 733086 vsak dan od 10. db 12. ure in na sedežu Vsedržavnega združenja partizanov I-talije za tržaško pokrajino v Ulici Crispi 3, tel. 730-306, vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure. GORIŠKI DNEVNIK«? OB ZAKLJUČKU PLENUMA KULTURNIH DELAVCEV OF Obisk v slovenskih kulturnih ustanovah v Gorici in Beneški Sloveniji Ogled gradbišča Kulturnega doma ter obnovljenih prostorov šolskega doma Srečanje na sedežu društva Ivan Trinko v Čedadu Člani plenuma kulturnih delavcev I zgradbo ob obratu stoletja s svoji-OF so se včeraj mudili na Gori- mi sredstvi zgradili goriški Sloven škem in v Beneški Sloveniji. V no- ci in da sta sedaj v njej sedeža vih prostorih Zveze slovenskih kulturnih društev v Ul. Croce jih je v imenu SKGZ pozdravil tajnik Al-do Rupel, ki je opisal značaj in vlogo naše krovne organizacije Tajnik ZSKD Marko Waltritsch pa je uglednim gostom povedal, da je v sosednji zgradbi na učiteljišču študiral France Bevk in da je v isti zgradbi med obema vojnama opravljal tudi časopisno in književ-niško dejavnost. Povedal je. da so slovenske prosvetne in glasbene de javnosti. V počastitev Bevkovega dela in življenja v Gorici so v veži zgradbe postavili pisateljev doprsni kip, delo akademskega kiparja Borisa Kalina. Člani plenuma so nato odšli na gradbišče slovenskega kulturnega doma, kjer so jih sprejeli člani od bora za gradnjo. Predsednik odbora Gorazd Vesel jim je ob tej pri-. Udeleženci 8. plenuma kulturnih delavcev OF na gradbišču goriškega Kulturnega doma Aaricola ’80 SEJEM KMETIJSKIH STROJEV IN PRIDELKOV TEKMOVALNA IN PRODAJNA RAZSTAVA DVORIŠČNIH ŽIVALI SREČANJA TEKMOVANJA • ATRAKCIJE 29. november — 8. december 1980 URNIK: od 9 do 17. ure S!” ZBORNICA ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO. OBRT IN KMETIJSTVO - GORICA gožizia. esposizioni J a 0**11' HiKCči. 15 ■ Tel 0481/33^40 TAJNIŠTVO 'IN GLAVNA OIREkClJA sejemskih-;. Priredit lv GORICA “'VIDEM FIRE FIRENZE.; , LIGNANO S orgalfi OBIŠČITE SEJEM! LESTAN NICOLO GORIC A- UL. GARZ AROLLI 105 TEL.81801 Ln d GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-C32 EKNOMEC b PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ T=t POHIŠTVO serijsko in . j meri Jaluu Sedež: STEVERJAN, Bukovl|e 15 — Tel. 31143 Skladišče: GORICA, Ul. Foscolo 24 — Tel. 31087 Stilno In moderno pohištvo — spalne sobe — otroške in mladinske sobe — dnevne sobe — sedežne garniture — kuhinje — opreme za kopalnice — pohištvo za urade — vrtne garniture SERVIS — PRAVA KAKOVOST — UGODNE CENE STEREOFONUA HI Fl: A R Ga«*) Ram Indiana L me Celetdum Akai Vamaha Sanyo RADIO TV COLOR:Nord Menda Slaupunkt Sc h au b Loren/ ITT - Grundtg Loewe Opta Radio Marelk Zoppae «Espobianco» GORICA-Ul.Cossar 23 Tel. 83823 GOSPODINJSKI STROJI Bo** Mk.1. Ar#o Shmiq Ariston sut* -NAJBOLJŠIH ZNAMK MATERIAL ZA OJAČEVALNE NAPELJAVE ložnosti povedal, da gradimo dom v sicer drugačnih zgodovinskih razmerah, ampak iz istih notranjih nagibov, zaradi katerih je Bevk vztrajal med svojim ljudstvom in zaradi katerih so se kulturniki 1941. leta vključili v OF. Gre za rdečo nit, ki povezuje hotenja po narodnem obstajanju in razvijanju. Po vedal je tudi, da so bili domovi ob zapadni meji simboli naše prisotnosti in so zato bili fašistom trn v peti. V Trstu so Narodni dom zažgali. v Gorici pa si Trgovski dom s silo prisvojili. Gradnja kulturnega doma v Gorici hoče zato simbolizirati našo prisotnost. Aldo Rupel je nato seznanil goste z zgodovino slovenskega športnega delovanja na Primorskem od orvih nastankov dalje, opisal pa jim je tudi živo aktivnost v telovadnici kulturno-športnega središča, ki tra ja že več kot eno leto. Popoldne so se udeleženci plenuma odpeljali še na obisk k rojakom v Beneško Slovenijo. Na sedežu kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu se je razvil pogovor, v njem sta sodelovala tudi dr. Josip Vidmar in dr. Joža Vilfan, o delovanju tega osrednjega društva ter drugih društev v številnih krajih Beneške Slovenije, za utrjevanje slovenske kulture, jezika in sloven stva nasploh. Po srečanju v čeda du so se kulturni delavci odpeljali še v vas Matajur, kjer so položili venec ob grobnico partizanskih bor Pismo uredništvu Kulturno društvo Oton Župančič iz štandreža nam je poslalo slede če pismo, s prošnjo za objavo. Pismo objavljamo v celoti. Resnici na ljubo Kar začudiš se, ko te sreča sovaščan. pa te ironično vpraša: «Kaj pri društvu "Oton Župančič” ste postali sami fiskulturniki?» Pozneje šele zveš, da po pisanju ka toliškega tednika, žleda, da .je pač tako. Sklicujemo se na članek v Katoliškem glasu z dne 6. novembra letos — Ob škofovih vizitaci-jah v slovenskih župnijah. Med drugim beremo, da sta v Štandre-žu dve prosvetni društvi, prosvetno društvo «Oton Župančič* in prosvetno društvo »Štandrež*.. (citiram) «Otje drtptvj $ta delavni, vsa ko na svojem področju. Eno se po sveča boij športu, drugo bolj izra žito goji kulturo.* Res je. da se je v zadnih letih pri društvu «Oton Župančič* razvila kotalkarSka dejavnost, ni pa zato še rečeno, da smo sedaj vsi na kotalkah. Za pisca omenjenega članka nedvomno ni novost, da se kdaj pa kdaj pojavijo pri posameznih društvih za časne vrzeli, rekli bi »krize* pri tej ali oni dejavnosti. Res je, a nam ni vseeno, da je dramska dpjavnost našega društya nekoliko okrnjena, vendar ne pozabljamo na Prešernove, Župančičeve. Cankarjeve proslave, za ka tere menimo, da niso nobene šport ne prireditve. Če bežno omenimo tudi razna predavanja in gostovanja moramo poudariti pevsko dejavnost društva. Preko sto pevskih vaj v eni sezoni, dvajset nastopov doma, v matični domovini, na Koroškem. v Benečiji, je tudi kulturna dejavnost! Upamo, da avtor članka ni Štan dreže, če pa je, so njegove' izjave še krivičnejše. Odbor GLASBENA MATICA - GORICA" ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV , ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vabijo v četrtek, 27. novembra, ob 20.30 na KONCERT KOMORNE SKUPINE IZ GCRICE A. Merni — sopran G. Marcossi — flavta L. Urdan — klarinet E. Plezzani — klavir Koncert, ki je prvi v letošnji abonmajski sezoni, bo v ATTEMSOVI PALAČI VČERAJ V AVDITORIJU Slovesnost ob 60-letnici goriškega zbora «Seghizzi» Ob 60-letnici ustanovitve pevskega zbora C. A. Seghizzi, so včeraj dopoldne v razstavnih prostorih deželnega avditorija v Gorici, slovesno odprli dokumentarno razstavo o nastanku in delovanju zbora. Slovesnosti sta se poleg najvišjih predstavnikov krajevnih oblasti, udeležila tudi vladni podtajnik Bressani in predsednik dež. sveta. Colli. V slavnostnem govoru je predsednik zbora, Giovanni Vezil, poudaril vlogo, ki jo ima zbor pri vzpostavljanju stikov z zbori drugih haredov, še zlasti z zbori v sosednji republiki in je tako v nekem smislu bil predhodnik političnih stikov na drugih ravneh. V kratkem pozdravnem pogovoru je goriški župan Scarano opredelil vlogo zbora pri oblikovanju kulturne podobe mesta, medtem ko je vladni podtajnik. Bressani govoril o pomenu vzpostavljanja dialoga s sosednjimi državami, kar se odraža tudi v dobrem političnem ozračju,-ki vlada ob naši državni meji. Podobne misli je izrekel tudi predsednik deželnega, sveta, Mario Colli. Na včerajšnji slovesnosti so pred nov ter predstavnikom sredstev javnega obveščanja podelili posebna priznanja. Priznanje sta prejela tudi naš list in RTV Koper. Sinoči je bil v avditoriju celovečem' koncert. stavnikom nekaterih goriških usta-1 zaključili. V četrtek prvi koncert letošnje glasbene sezone V četrtek, 27. t.m., ob 20.30 bo na vrsti prvi koncert v letošnji glasbeni sezoni na Goriškem, ki jo pripravljajo Glasbena matica, Zveza slovenskih kuliittnih društev in Zveza katoliške prosvete. V Attemsovi. palači se bo občinstvu predstavila Goriška kdmorna skupina, ki jo sestavljajo domači priznani glasbeniki A. Merni, G. Marcossi, L. Urdan in E. Plezzani. Prepričani smo, da 'bo zanimiv program, stilno skladnem okviru Attemsove palače ustvaril prijetno razpoloženje med poslušalci in tako prispeval k uspehu koncerta. Koncert sodi v abonmajsko sezono. V tej zvezi prireditelji• opozarjajo, da z vpisovanjem abonmajev še niso Ob prvi samostojni razstavi slikarke Iris Skubinove Kljub temu, da potiska neka skriva sreča» Solkance čedalje bolj, v prostorskem pogledu, proti pokopališču ( in še to je zadnje čase vedno bolj ogroženo), kljub temu. pravim, so Solkanci še vedno življenjsko čvrsti in kulturno živahni. Novemu prilivu na likovnem področju — tu je solkanski delež še posebno bogat — smo bili priča pred dnevi, ko je mlada akadem ska slikarka Iris Skubin odprla v galeriji osnovne sole Solkan, svojo prvo samostojno razstavo in se tako prvič predstavila domačinom. Prva stvar, ki obiskovalca posebno prevzame, je ta. da se je slikar ka — v času ko gospoduje in kaže biti grafika v slovenskem likovnem prostoru edina «.zakonita» govori ca. — popolnoma predala barvanju m olje in pri lem zahtevala zase čim večjo površino. Na razstavi prevladujejo namreč formati, ki po obsegu tekmujejo z (danes) izjemnimi platni soseda Silvestra Komela. Iz slikarske izkušnje svojih zadnjih treh let nam je slikarka v bi stvu predložila tri probleme oziroma tri barvna razpoloženja. Pri tem je pokazala, da ni le zmožna širokega zamaha, pač pa da ji je ta dejansko, prirojen. Pa tudi oljna tehnika kaže, da ji povsem ustreza. V raziskavi lastne govorice je slikarka pokazala, da je predvsem «Nives» tisti osnovni motiv, v katerem lahko razberemo najbolj izrazite momente in poteze njene težnje. Mimo svetovnih vzorov pa do domačih — začenši nekje pri Cezannu mimo Sternena pa tja v smeri proti Kregarju — je njena «Nives> naposled našla svojo duševno fiziognomijo v svojevrstnem barvnem interieru in se tu večkrat v zakonskem življenju Zveza sloveggfcjj^kulčurgjfc.društfiv in včlanjena društva', : POBUDA GORIŠKEGA ZDRUŽENJA ANFFAS ' N ' ’ ' ' Pomagajmo umsko nerazvitim otrokom v naši pokrajini V deželnem avditoriju prikaz dejavnosti združenja ANFFAS. pokrajinskega konzor. cija za rehabilitacijo ter delovanje zadrug La ruola in La felee O vključevanju umsko zaostalih otrok v šolo v delovno okolje, skratka v družbeno življenje, žal vse preveč govorimo, premalo pa se zmeraj storimo. Mogoče je zdaj napočil ugoden trenutek, da bi se stvari spremenile, izboljšale, da bi tudi tisti otroci, ki so bili ob rojstvu prikrajšani, ki so manj sposobni od nas in zato toliko bolj potrebni družbene pomoči, zaživeli kolikor toliko normalno življenje Prihodnje leto je svetovna organizacija Združenih narodov proglasila za leto handikapiranih otrok in prav to priložnost je izkoristilo goriško združen te ANFFAS, ki vključuje samo v Gorici okrog 70 družin z umsko prizadetimi otroci, za prireditev srečanja pod naslovom Pomagajmo handikapirancem. Pobudi se je pridružila tudi gori-ška občinska uprava, pokrajinski konzorcij za rehabilitacijo, predstavniki proizvodnih (in vzgojnih) zadrug La ruota in La felce. Naše združenje se je prvič predstavilo goriški javnosti pred enaj stimi leti, je na petkovem srečanju v avditoriju povedal predsednik G. Musulin. V tem času smo morali premagati marsikatero težavo, tudi psihološkega značaja, ustvarili smo marsikaj, naš cilj pa ostaja še zmeraj isti: s skupnimi močmi pomagati umsko prizadetim otrokom in njihovim staršem. Otrokom, da bodo sčasoma lahko zaživeli vsaj približno normalno in samostojno življenje, staršem da se ne bodo zaradi otrok izključili iz družbenega življenja. Leta 1972 je bil ustanovljen konzorcij. ki je statutarno prevzel skrb za vzgojo in rehabilitacijo umsko zaostalih otrok. Ustanova je imela prvo leto na skrbi 21 varovancev, danes pa že preko 300, kar na žalost dovolj zgovorno pojasnjuje, da je oseb, ki so potrebne specifične pomoči v pokrajinskem merilu, precej. O delovanju pokrajinskega konzorcija, pa tudi o težavah v tej ustanovi. kjer primanjkuje strokovno u-sposobljenega osebja (zaposlenih je okrog 100 ljudi) je spregovorila ravnateljica ustanove Maria Grazia Cusma. Poudarila je. kako je na tem področju nujno usklajeno delo socialnih služb krajevnih ustanov in konzorcija za rehabilitacijo ter o-pozorila na težave, s katerimi se srečujejo pri poskusih za vključevanje umsko mani razvitih v nor-matoo delovno okolje. Poskusi v tej smeri so slej ko prej obsojeni na propad! O tem vprašanju sta nekaj zanimivih podatkov in izkušenj povedala predsednika zadrug La ruo- ta in La felce iz Gradišča, Moise in Romanese, udeleženci srečanja pa so si lahko ogledali še dokumentarni film tržaškega filmskega amaterja Virgilia Cirellija «L’Ap-poggio*. Iz dela rajonskih svetov Jutri >b 20. uri se bo na ledni seji sestal rajonski svet v Ločniku Na dnevne; redu je razprava o programu dela rajonskega sveta, o predlog" spremembe načrta za preureditev poslopja nekdanje sred nje šole ter razprava o spremembah pravilnika o postovanju davčnega sveta Seja bo v prostorih Vile Nel la. v Pokopališki ulici 7. V sredo, ob 20.30 pa je napovedana seja ra jonskega sveta za Stražice. Na dnev nem redu bod > poročila komisij Se je se bosta predvidoma udeležila ob činski odbornik Damjan Tauli i ter poveljnik mestnih stražnikov, major Giorgio Gruden. V sredo seja občinskega sveta v Doberdobu Za sredo, 26. novembra, je sklica na seja občinskega sveta v Doberdobu. Poleg drugih točk. bodo svetovalci morali odločati o spremembah letošnjega proračuna, o prodaji občinskega zemljišča na Čukišču, o u-porabi sredstev odškodnine za gradnjo naftovoda ter o spremembi pravilnika medobčinskega konzorcija za pomoč ostarelim občanom. Sc.’a bo ob 15. uri. Razstave V galeriji Al Chiustro, v Lan-thierijevi palači na Trgu sv. Antona v Gorici je odprta razstava perzijskih preprog in drugih umetniških obrtniških izdelkov. Odprta bo do 12. decembra. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini so odprli zanimivo razstavo barvnih fotografij zagrebškega umetnika Željka Borčiča. Odprta bo do 10. decembra. Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence smučarskih izletov, da bodo avtobusi vozili po sledečem redu: prvi avtobus, odhod iz Gorice ob 7.30, drugi iz Štandreža ob 7.30 in tretji iz Sovodenj ou 7.30. Društvo naproša, da se upošteva skupinska razvrstitev; ker bo sicer prišlo do neljubih zamud in drugih nevšečnosti. Razna obvestila ZSŠDI prireja tečaj plavanja za osnovnošolsko mladino. Tečaj bo potekal v Novi Gorici in sicer ob sredah med 15. in 16. uro. Število udeležencev je omejeno. Podrobnejša pojasnila na sedežu ZSŠDI v Gorici. Doberdobska občinska uprava vabi predstavnike vseh kulturnih in športnih društev na sestanek, ki bo jutri, v ponedeljek, 24. t.m., ob 19. uri v občinski sejni dvorani. Razpravljali bodo o pripravi osnutka proračuna za prihodnje leto. Slovensko planinsko društvo vabi danes na jesenski družinski pohod v Brda. Za smer in cilj pohoda bodo udeleženci zvedeli neposredno pred odhodom. Zbirališče pri pevm-skem mostu ob 9. uri. Malica (za bolj zahtevne kosilo) iz nahrbtnika. V primeru slabega vremena pohoda ne bo. gradili vse načrtovane cestne P0-vezave. Sindikalni predstavniki so t»" predlagali, da bi kazalo načrt P1]0-metnih povezav pregledati in xl. boljšati. V tem smislu bo predsednik konzorcija za industrijsko cono * začetku decembra sklical sestanek predstavnikov Zveze industrije^' malih in srednjih podjetnikov, P0" činske uprave ter državnega poaN' tja ANAS, kjer bodo skušali poiskati najbolj primerne rešitve Prireditve Na pobudo Zveze kulturnih org*' nizacij občine Nova Gorica, bo ju' tri zvečer ob 20. uri v Kulturne® domu v Novi Gorici nastopila Voj' vodinska folklorna skupina. Kino (ior.ica VERDI 15.30—22.00 «L'avvertimen-to». G. Gemma in L. TrosceL Barvni film. CORSO 15.15- 22.00 »Un amore m vagone d' prima classe*. E. M°n' tesano in S. Kristel. Barvni fil*' VITTORIA 15.00-22.00 «Porno ibito*. Prepovedan mladini P0® 18. letom. Tržič EXCELSIOR 14.00 — 22.00 «Attacco piattaforma Jennifer*. PRINCIPE 14 00—22.00 «Ormai non c’e piu scampo*. Mora (.urica iti okolica SOČA 10.00 »Čarobni svet Jake Ra®" mana*. Risanka. 16.00 - 18.00 - 20.00 «Strah im* hitre noge*. Ameriški film. SVOBODA 16.00 »Neustrašni P * paj». Risanka. 18.00—20.00 »Nevaren prehod*. A-meriški film. DESKLE 17.00 - 19.30 «Zakonske skrivnosti*. Angleški film. 21.00 «Carstvo .trasti*. Japonski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in nonoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi 57, tel 28 79. Prispevki Za dograditev Kulturnega doma v Sovodnjah so prispevali: NN 40 tisoč lir, M.F. 2 tisoč lir. Ob martinovanju je mladinski odsek društva nabral 55.600 lir prostovoljnih prispevkov in jih namenil za dograditev Kulturnega doma. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA OBVEŠČA, DA BO VSAKOLETNA REVIJA PEVSKIH ZBOROV CECILIJ ANK A danes, 23. novembra, ob 16. uri v dvorani Katoliškega doma v Gorici, Drevored 20. septembra 85. NASTOPILI BODO: mladinski oktet «Primož Trubar*, cerkveni ženski zbor iz Bukovice, moški zbor «Fantje izpod Grmade*, dekliški zbor iz Devina, ženski zbor iz Ukev, izpod Grmade*, dekliški zbor iz Devina, ženski zbor iz Ukev, mešani zbor iz Števerjana, tržaški mladinski zbor, moški zbor iz Štmavra, mešani zbor iz Štandreža, mešani zbor iz Mirna, mešani zbor »Hrast* iz Doberdoba, mešani zbor «I,ojze Bratuž*, moški zbor »Mirko Filej*, moški zbor «Andrej Paglavec* iz Podgore. MLADINSKI CENTER -GORICA VABI V PETEK, 28. NOVEMBRA, OB 20. URI na PROSLAVO 29. NOVEMBRA SPORED: priložnostni govor, pevski zbor, recitacije. Sodelujejo tudi člani OK ZSMS iz Nove Gorice. Proslava bo v prostorih Dijaškega doma. KULTURA . RAZSTAVA OB 75-LETNICI MILETA KLOPČIČA rV Življenje posvečeno boju za lepši svet V težkih časih naše zgodovine je v slovensko kulturno zakladnico prispeval tehten ustvarjalni delež Veliko ljudi je prišlo v Prešernovo dvorano SAZU na ponedeljkovo otvoritev razstave o življenju in delu slovenskega pesnika, prevajalca in urednika Mileta Klopčiča, v počastitev jubilantove 75-letnice. Med gosti so bili tudi Josip Vidmar, Marijan Brezij, Janez Milčinski, Branko Kreft. Jože Vilfan, mnogi akademiki, predstavniki družbeno -Političnega, znanstvenega in kulturnega življenja. O Klopčičevi življenjski poti, ki se je začela 18- novembra 1905 v Spittalu v družini slovenskega rudarja, je spregovoril predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Janez Milčinski, razstavo pa je Predstavil Jaro Dolar. Na ogled so Klopčičeve objave iz časopisov in revij, pesniške zbirke, prevodi, zlasti iz ruske literature, bogato fotografsko gradivo, plaketa Prešernove nagrade, ki jo le Klopčič prejel 8. februarja 1961 2a pesniško in prevajalsko delo, diploma Sovretove nagrade za Prevajalsko delo, ki jo je prejel junija 1975 ter častno priznanje 2a udeležbo v organiziranem o-svobodilnem delovanju v Ljubljani med narodnoosvobodilnim bolem, ki mu ga je ljubljanska mestna skupščina podelila ob 30. obletnici vstaje in 25-letnici osvoboditve. Slavljenec Mile Klopčič je zbra-nim prebral najprej eno svojo pe-®om, nato pa še tri prevode iz Krilova, Puškina in Lermontova. V sproščenem nagovoru se je ^Pomnil svoje mladosti v Zagorju m orisal svojo pot v svet literature, pesniškega ustvarjanja in Prevajanja ter urednikovanja. Klopčič je 13. marca 1978 postal dopisni član SAZU, zato mu je ua.ivišja slovenska znanstvena lipanova, skupaj z Narodno in u-uiverzitetno knjižnico, pripravila razstavo ob jubileju. Mile Klopčič je leta 1824 izdal Pesniško zbirko Plamteči okovi. To je bila prva in edina naša zbirka, posvečena «Spominu Le-nma», napisal pa jo je sin rudarja, še dijak, skojevec in kultur-m delavec v Zasavju. Pesmi so pastale iz razpoloženja, ki je v tstem letu preraslo v trboveljske Protiorjunaške demonstracije. Delo. boj, trpljenje, upor in jetnika so osrednji motivi drobne. abirke. Posledica Klopčičeve revolucionarnosti je bila kasneje 'Ped drugim tudi znana zaplemba antologije jugoslovanske socialne krike Knjiga drugova (1929), ki dokazuje, kako je reakcionarni režim bdel nad literaturo. Kikind-ska sodna afera, v kateri so sodili tudi Miletu Klopčiču, Vinku Košaku, Alfonzu Gspanu in Tonetu Seliškarju, ostaja kot eden najbolj značilnih dokumentov režimskega Pastopa proti literaturi v našem stoletju pri nas. Pred vojno je Klopčič izdal še eno zbirko «Preproste pesmi* v tridesetih letih zelo znani in aktul-Pi zbirki Slovenske poti. V drugi Polovici tridesetih let pa je že prevedel izbor iz Puškina na željo 2aložnika Cirila Vidmarja. Prevajal je sicer že prej, a morda se je prav s Puškinom, ki je kasneje izšel tudi v zbranih delih v sestih knjigah, najtrdneje zapisal v naš spomin kot prevajalec. Ob Puškinu je kajpak še Lermontov, sto basni Krilova, obsežen izbor iz Heineja, pa ruskih klasičnih pravljic. Klopčič je posegel v javnost tudi kot esejist, na primer v študijah o Gradnikovem prevajanju kitajske lirike ali v oceni Voduškovega prevoda Goethejevega Fausta. Kot dramatik je Klopčič znan po svoji partizanski drami Mati. Kot jezikoslovec pa je bil osem let predsednik v glavnem uredniškem odboru Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Mile Klopčič ostaja trajno zapisan v slovensko literarno zgodovino ob vrstnikih iz svoje generacije, s katero je rastel v težkih časih naše zgodovine in skupaj z njo prispeval v slovensko kulturno zakladnico tehten ustvarjalni delež. Zgodovina ga je že ovrednotila in mu dala zasluženo priznanje. Razstava v Ljubljani je le skromen poizkus oddolžitve akademiku Miletu Klopčiču ob njegovem življenjskem in delovnem jubileju. MARIJAN ZLOBEC NOVA NAREČNA ZBIRKA PESMI S1DMVJA PIRONE «’Na noče ciara» (Jasna noč) Utrinki iz vsakdanjega življenja, bežni vtisi o Trstu, Krasu in morju, čustveni spomini na preteklost, ki živijo v moči neposrednega pesnikovega izraza Pesnik Mile Klopčič desni) v pogovoru z Bratkom Kreftom in Jarom Dolarjem DRUGI VEČER KONCERTNE SEZONE GLASBENE MATICE^ Glasbeniki «Ensemble di Venezia» dokazali izvrstno igro in visoko muzikalno kulturo Program obsegal predvsem manj znana dela sodobnih avtorjev »Epsemble di Venezia* med nastopom v Kulturnem domu Redki so komorni koncerti, ki bi vzbudili posebno pozornost tako po izbranem sporedu kakor po kakovosti izvedbe, pa tudi po nenavadnih sestavah. Tak je bil drugi redni koncert Glasbene matice v veliki dvorani Kulturnega doma dne 18. t.m. V gosteh je namreč bil Ensemble di Venezia s svojimi člani: violinist Giovanni. Guglielmo, violist Alerdo Savel-li, kontrabasist Mario Pitzianti, oboist Bruno Baldan in klarinetist Giorgio Brezigar. To so glasbeniki izvrstne igre in visoke muzikalne kulture, ki zaslužijo vso priznanje. Program je bil zanimiv z dveh .................................................... K LETOŠNJI REVIJI JUGOSLOVANSKIH SKLADATELJEV V OPATIJI Poleg domačih tudi tuji gostje Razprave v okviru kluba Tribune o ustvarjalnih težnjah današnjih tokov- Slovenska udeležba po številu skromnejša od lanske - Sodeloval je tudi Pavle Merku iz Trsta V nedeljo, dne 9. t. m. so v O-Patiji zaključili vsakoletno revijo del jugoslovanskih skladateljev Pod naslovom «Tribuna glasbenega ustvarjanja Jugoslavije*, H je Pila letos že sedemnajsta. Zastopani so bili skladatelji iz vseh republik in avtonomnih pokrajin. Na koncertih in z magnetofonskih trakov smo slišali okoli osemdeset del s področja solističnih, komornih, zborovskih in simfoničnih zvrsti šestdesetih avtorjev. Kakor vsako leto, je bilo tudi 'etos lepo število poslušalcev. Predvsem seveda glasbenikov, to je samih skladateljev, glasbenih izvajalcev, glasbenih kritikov, muzikologov, glasbenih urednikov radijskih in televizijskih postaj Jugoslavije. Poleg tega pa tudi petnajst inozemskih gostov iz sedmih držav — skladateljev, glasbenih izvajalcev kritikov, muzikologov ~~ iz ČSSR, iz Nemške demokratična republike, Švedske, Poljske, SSSR, Madžarske in s Kube. Zveza organizacij skladateljev Jugoslavije je organizirala zanimivo razstavo pod naslovom ^Glasbena ustvarjalnost narodov in navadnosti Jugoslavije na ploščah.* ki jo je s kratkim nagovorom od-Prt skladatelj in dirigent Slavko Zlatic. Predstavlja pregled programov in dosedanje uspehe na Področju popularizacije glasbene ustvarjalnosti iz preteklosti in sedanjega trenutka, ki proži pregled tudi najmlajših glasbenih prizadevanj in rezultatov iz tistih jugoslovanskih področij, ki so svoie narodno življen.je zadihale s polnimi pljuči v novi državi. Kot novost letošnje revije je bil uveden klub Tribune, v okviru ka- terega so bile razprave in ocene del, ki so se predhodno zvr tila na sporedih. Razprave so tile dokaj živahne in stvarne. V njih se je odražala volja, da bi opredelile čim bolj nazorno ustva-jalne težnje današnjih tokov in njihovih značilnosti v razvoju trenutne glasbeno umetniške prizadevnosti v Jugoslavij’ s kritičnim pogledom na umetniško nazorne silnice. Sicer pa je za letošnjo Tribuno značilno rojstvo, da je skoro splahnela avantgardistična prenapetost, ki je v zadnjih letih postala pri marsikaterem avtorju v svoji ozkosti in neinventivnosti umetniško neumeteljena, spekulativna, zato neprepričljiva. I-e močne osebnosti so ustvarile dela, ki nas osvajajo. Toda nekatere med temi so v 'svojih kreativnih intencijah krenile na pot novih spoznanj in s tern tudi novih, svežih umetniških vzgibov. Obeležuje jih stvarno i-skanie in koriščenje vseh izraznih sredstev, brez izrazitega opredeljevanja iščejo odraz lastne u,-stvarjalne volje v svojstveno pogojenem oblikovanju V iskanju u-metniške resnice,« v izogibanju od nepristnega, spekulativnega, je vsekakor znak napredka in ne vračanja na staro, kakor nekateri napačno opredeljujejo ta poj ki sledi pristnejšim utripom notranjega. doživljajskega dogajanja sodobnega človeka. V tem pogledu je letošnja Tribuna dovolj glas no nakazala, da je val modnega snobizma za nami in da se uveljavlja novi ustvarjalni duh, ki i-šče svojega pristnejšega umetniškega utelešenja in svoje humane odzivnosti. Če primerjamo udeležbo sloven- skih skladateljev v prejšnjih letih, je bila letošnja sorazmerno skromna, čeprav je nastalo v zadnjem letu precej novih del v slovenski glasbeni literaturi. To pa zaradi tega, ker je najboljše izvajalce odpeljala Slovenska filharmonija na dvomesečno turnejo po ZDA, poleg tega pa je zaradi nezgode enega člana odpadel nastop Klavirskega kvarteta RTV Ljubljana, ki bi moral izvajati dela Pavla Mihelčiča. Janija Goloba in Uroša Rojka, nadarjenega mladega skladatelja, ki se vse češče in z uspehom pojavlja v zadnjem času. Iz naše bližine moramo omeniti imeni Vladimira Lovca iz Kopra in Pavla Merkuja iz Trsta. Svoja dela so prispevali še Darijan Božič, Alojz Ajdič. Jakob Jež, Uroš Krek in Janez Matičič. Igor Štuhec nas tokrat ni mogel prepričati, še manj pa Bor Turel s svojo sicer simpatično skupino izvajalcev Med opaznejšimi so bila še dela Branimira Sakača, Vitomira Trifunoviča, Pavla Mihelčiča, iz elektronskega studia deli Janeza Matičiča in Lide Frajtove, dalje dela Borisa Papandopula, Nikše Niiri-ča, Z’atka Pibernika. Andjelka Klobučarja, Deiana Despiča Petra 07giiana. Vlastimira Trajkovi-ča. A'eksandra Obradovida, da imenujem le nekaj. Omenimo naj ob koncu še promocijo knjige Branimira Sakača. V njej so objavljeni izbrani rtje-govi spisi o teoretičnih in estetskih vprašanjih glasbenega ustvarjanja ter o odnosu glasbe in družbe. Izbrala jih je Erika Krpan. IVAN SILIČ vidikov: izbran je bil in sestavljen iz sodobnih del ali del iz bližnje preteklosti in pisan za redke sestave, kakor na primer za violino in klarinet ter violino in violo. To zahteva seveda ne samo izvajalce visoko kvalitetne, tehnično izčiščene igre ter skladnega sodelovanja dveh instrumentov, ki se morata po preciznosti ritma, intonančne neoporečnosti, odmerjenih dinamičnih relacijah in po barvitosti stekati v enotno delovanje, temveč tudi tiste muzikalne občutenosti, ki se odraža preko tonske iztanjšanosti v pristno doživetem kreiranju do kar najbolj umetniško prepričljivega ličinka. Tega smo bili deležni e zvrhani meri zlasti pri duu violine in klarineta (Giovanni Guglielmo - Giorgio Brezigar) v izvedbah del dveh tržaških skladateljev: v Duu za violino in klarinet Giu-lia Viozzija in skladbi Trije stavki Aleksandra Mirta. Poleg teh del so bila na sporedu še: Wiedmung Bruna Moderne, Trije madrigali Bohuslava Martinuja in Kvintet Sergeja Prokofjeva. Poudariti moramo, da je bil celoten koncert na visoki umetniški ravni. Saj sestavljajo skupino prvovrstni izvajalci, ki so zliti ter enotni v delovanju in istomiselno dojemljivi v oblikovanju. Te odlike skupne igre in poustvarjanja so se še posebej odražale pri izvedbi Kvinteta Sergeja Prokofjeva. Tu je svoje kvalitete potrdil tudi kontrabasist Mario Pitzianti. Koncert je obiskalo precejšnje število poslušalcev, kar je za komorni koncert in sodobno koncepi-ran spored presenetljivo, še bolj pa za neposreden učinek in odmev pri občinstvu. Nič čudnega! Saj je to ponovno potrdilo, da tudi sodobna glasba oziroma manj poznana ali večini celo nepoznana dela najdejo svojo pot do poslušalca, če so dobro izvedena. IVAN SILIČ Pred kratkim je pri tržaški založbi «1. Svevo* izšla tretja pesniška zbirka Sidneyja Pirone, ki smo ga bralcem našega Dnevnika že pred leti predstavili kot ene- GOSPA Trst, mesto, ki je kot otrok očaralo svet, je danes priletna gospa, ki nosi okoli vratu žametast pas in pajčolan na očeh iz strahu, da bi videla daleč, in tiho svojim najbližjim prijateljem šepeče o dragih otrocih, o piscih, pesnikih, vojakih preminulih. ga najbolj obetavnih pesniških u-stvarjalcev v italijanskem tržaškem narečju. Uspeh, ki sta ga prav tako pri kritikih kot pri bralcih doživeli prvi dve zbirki, nam priča, da je bila naša prva ocena pravilna, saj je pesnik res potrdil vse tiste dra- HOTEL SEM Hotel sem, da bi se sonce tisti dan ne pogreznilo v morje, da bi se čas ustavil, da bi zvonovi ne zvonili več le zame, ki sem bil živ, zdrav, vesel. Hip kasneje, samo hip, mi je srdit veter napolnil oči s solzami in suhim peskom. In tedaj sem razumel, da res ni bilo prav. In jezen sem bil nase. gocene pesniške značilnosti, ki smo jih zapustili že v prvih verzih, ki jih je objavil. Nova zbirka, ki je dobila naslov po prvi pesmi «’Na note da- ra* («Jasna noč*), pa nedvomno prekaša obe prejšnji bodisi po formalni dovršenosti bodisi po pesniški intenzivnosti kot tudi po vsebinski dramatičnosti, ki se ne naslanja več zgolj na razpoloženjsko vizijo, a se poslužuje tudi notranje dinamike, v kateri se lirični, izpovedni trenutek prepričevalno in včasih celo čudežno krije z epskim, pripovednim trenutkom. Tematika se sicer ni bistveno spremenila. Gre še vedno za utrinke iz vsakdanjega življenja, za bežne vtise o Trstu, Krasu in morju, za čustvene reakcije na ta ali oni spomin na preteklost in, na splošno, za pričanja o intimni drami, ki jo v vsakem človeku po- KONEC SEPTEMBRA Ko končno izgubimo vse lepe - barve, ki nam jih je dalo mlado poletje, porumenijo listi. In mi v vseh teh barvah smo že bledi od mraza vzroča minljivost vsega. Toda Pi-rona se ne zadovoljuje več z izpovedovanjem otožnih misli in čustev in s pevhostjo. ki mu jo omogoča tradicionalna uporaba narečnih pesniških izraznih sredstev. Pesnik se namreč zaveda, da so izrazne možnosti narečja, pa čeprav izredno bogate in v marsikaterem pogledu nenadomestljive, če hoče pesnik res prodreti v najbolj skrite kotičke svojega čustvenega sveta, dejansko le omejene, saj so shematično tako pogojene v strogo določenem in neizbežno majhnem krogu ljudi, da izven .njega takoj zbledijo in postanejo težko razumljive. Drugače povedano, se Pirona v tej svoji najnovejši .pesniški zbirki odpoveduje idealnemu pesniškemu izrazu, ki il ga lahko nudi le narečje, in skuša vzpostaviti — in priznati moramo, da- zelo uspešno — tesne stike s siru šim svetom, to je s svetom univerzalnih čustev, ki pa jih še vedno zmore narečni pesniški izraz, če ga očistimo nekaterih specifičnih in strogo krajevnih simbolov. V tem novem prijemu je Piro-... na, kot že pred njim Giotti, pesnik v narečju, ne; pa narepni pesnik in ima kot tak vse pravice, da ga odslej upošteva tudi vsa nacionalna literatura. Da je to res, nam lahko posredno izpričuje dejstvo, NA ŽEBLJU Z velikim kladivom sem močno zabil v zid velikanski žebelj in nanj sem jezno obesil zelo težko vrečico mojih sanj. da živi čar njegove poezije tudi v prpvodu, ne da bi.se izgubil bolj kot bi se lahko izgubil, če bi bile pesmi izvirno napisane v katerem koli drugem knjižnem jeziku. Prav gotovo pozna 5idney Piro-1 na vse najvažrtejše skrivnostne tipke, ki po čudežnih duhovnih in duševnih mehanizmih privabl.jajo nedoločljivo magičnost, poetičnih čustev in neposredno stopijo v sozvočje z bralčevo občutljivostjo; v kateri zmorejo sprožiti otožno ganjenost, a hkrati tudi duševno .olajšanje in čist'užitek. In prav v, tem je vloga poezije, ki se nikoli ne .sramuje čustev, ker slepo verjame le v pogovor s srcem. «’Na nbte ciara* je zato, vsaj po našemj najvažnejša pesniška zbirka v ftalijahskem narečju, ki je izšla v Trstut v teh zadnjih dveh desetletjih in upati je, da bo Pi- Kot lahko pero . je šel po mojih črnih laseh in po mojih mislih najlepših. Raztresen, nisem ga opazil, ko je igraje pomešali barve. In zdaj ■ imam belo- glavo in kup vedno bolj črnih misli. rena odslej čutil ne samo dolg, ki ga kot pesnik ima do samega sebe, marveč tudi dolžnost, da nudi svojim vedno številnejšim bralcem, kar od njega pričakujejo in sicer ponovno oživljanje vere v odrešilno moč poezije. J. TAVČAR .......................................................................m...ni.ii.iiMiimiiiiiiiiiiiiim.n.miH.>.i.mm..mm....n.iii.iiiiiimiiiimuiiii.iiii.iiiiiiiMiiiiiiiiii.il NOVA RAZSTAVA V GALERIJI -IDRIJA - j I ---- ■ v,- i—r,—. . 1 r j : *** .......... ........... ^ Uto • »rt. ^ jSfc*--' # 'j| Knjižne ilustracije Rudija Skočirja Tudi' bied mladimi umetniki se < še najdejo ljudje, ki želo resno pojmujejo svoj poklic, pa pri tem ostanejo pelo preskromni. Tak se nam kaže tudi dvaindvajsetletni profesor likovnega pouka na idrijskih srednjih šolah) akademski slikar Rudi (Skočir, ki do svoje Sedanje razstave v idrijski galeriji skoraj ni bil znan širšemu občinstvu, saj ob prebrani knjigi le nekateri bravci pogledajo «kolofon», da zvejo; kdo je ilustrator. Četudi se Skočir kot slikar že dolgo ukvarja z različnimi tehnikami od olj do kolažev, se vendar že od rane mladosti s pravo strastjo bavi z risanjem in prav v tej likovni zvrsti, ki je sam ne šteje za poglavitno, se je prepričljivo predstavil na svoji prvi samostojni razstavi. Razstava je bila kar nekakšna senzacija za mesto, v katerem že nekaj let živi ta mladi rojak spod krnskih planin. Njegovi predniki so bili namreč v sorodu s pesnikom Simonom Gregorčičem, sam pa se je rodil na Kamnem pri Kobaridu; naredil je gimnazijo v Idriji (na njej sedaj tudi poučuje) in akademijo v Ljubljani. V Idriji si je tudi u-stvaril družino, s svojo prvo razstavo pa je tudi Idriji pridobil novega «aktivnega» likovnega u-metnika. Iz okusno oblikovanega kataloga, ki mu ga je izdala idrijska galerija (Mestni muzej), po besedah Janeza Kavčiča lahko precej dobro spoznamo slikarja, ki je bil kot rečeno, doslej premalo znan, četudi so nekatera njegova dela na skupinskih razstavah zunaj domovine dosegla lepa priznanja. Od leta 1975 Skočir sodeluje z založbo Mladinska knjiga, za ka- Pričevanje o alžirskem osvobodilnem boju Pri založbi Partizanska knjiga je izšlo zanimivo pričevanje, ki posega v zgodovinska in politična dogajanja izpred dvajsetih let, pričevanje, ki ga je napisal Noel Favreliere, Francoz, alžirski borec. po svoje povezan tudi z Ljubljano in Slovenci. Knjigo je prevedel Vita! Klabus. Avtor knjige Noel Favreliere, doma na francoskem podeželju, je kot otrok preživel nemško okupacijo Francije in se navzel mržnje proti Nemcem,. proti okupaciji in proti vojni. Zato je bil toliko bolj prizadet, ko se je sam znašel v Alžiriji v podobni vlogi, kot so jo imeli Nemci med vojno v Franciji. Kot študenta umetnosti v Parizu so ga vpoklicali k vojakom, javil se je k padalcem in bil poslan v Alžir. Tu je kot vojak doživljal strahovlado francoske vojaške in politične uprave, mučenje alžirskih ljudi, osvobodilni boj ter se sam udeleževal spopadov z alžirskimi partizani. Noel Favreliere je spoznal kolonialni sistem, spoznal borbo za svobodo alžirskega naroda in se tudi sam pridružil borcem za svobodo. Ušel je, osvobodil pri tem ujetega Alžirca in skupaj z njim po sedmih dneh skrivanja prebegnil k partizanom. Nekaj časa je preživel pri sestri, poročeni v Ameriki, potem je dobil štipendijo za Jugoslavijo in zaneslo ga je v Ljubljano, kjer je na ljubljanski univerzi študiral umetnostno zgodovino. Tu je tudi diplomiral, postal nato v Alžiriji nadzornik muzejev, slednjič pa prišel ilegalno v Pariz, kjer so mu prijatelji organizirali razstavo. Pod naslovom «Na smrt obsojeni razstavlja* je ta zbudila veliko pozornost, vzburila pa je tudi javno mnenje v korist ti- stih francoskih vojakov, ki so se pridružili alžirskim osvobodilnim silam, in so jih francoske vojaške oblasti zaradi dezerterstva obsodile na smrt. Policija je vedela tudi za Favrelierovo bivanje v Parizu, vendar ga ni zaprla, ker se je bala škandala. Medtem pa se je vojna v Alžiriji končala, dežela je postala svobodna in Favreliere je bil slednjič tudi pomi-loščen. Vrnil se je v Pariz. To je življenjska zgodba mladega umetnika in diplomiranega umetnostnega zgodovinarja, ki jo spoznamo iz knjige Upornik. Toda knjige pisec ni napisal zaradi svojih doživetij, temveč zato, da bi prikazal resnico o alžirskem o-svobodilnem boju, da bi razkril divjanje francoskih vojaških o-blasti, prikazal protislovja alžirske revolucije in tako ohranil potomcem čas okrog leta 1960. Vse to je s svojim pričevanjem v knji-' ki Upornik tudi dosegel. Seveda pa je pri tem prikazal tudi svoja osebna doživetja, med drugim tudi v Ljubljani. Tako nam postane marsikaj, kar smo o alžirskem osvobodilnem boju vedeli ali ne vedeli, bolj jasno in ra-; zumljivejše. Tudi njegov pogled na Ljubljano in na nas Slovence je po svoje zanimiv, odkrit, včasih malce kritičen, sicer pa poln ljubezni do našega mesta, ki se mu je iz vsega srca priljubilo. Založba Partizanska knjiga je storila prav, ko je knjigo izdala. Knjigi je napisal uvodno besedo pisatelj Jože Javoršek, ki je v njej prikazal pomen tega dela za svet in za nas še posebej, poudarjajoč, da je bil avtorjev poglavitni namen povedati resnico o alžirskem osvobodilnem boju. Sl. Ru. tero' je , ilustriral precej, tijpnih knjižnih izdaj. Na'idrijski razstavi. ki- obsega 'skopaj' 70 .slik (v glavnem pprorisbe s tušem, «pra-skanke*), so prikazane ilustracije Jurčičevih ■ Rokovnjačev ter • njegovega Domna in Sosedovega sina, Tavčarjevega Cvetja v jeseni, Kranjčeve Povesti • o dobrih 3ju-1 deh, Svetinove Stene in še nekaterih drugih leposlovnih -del. Na , otvoritveni slovesnosti v i-drijski galeriji (14. 11. 1980) je avtorja temeljito in razumljivo predstavil njegov šolski kolega prof. Janez Kavčič, katerega glavno misel bi lahko takole povezali: Razstava ilustracij predstavlja: Skočirja kot umetnika, ki nadvse skrbno, temeljito in pošteno pristopa k svojemu delu. Skočirjeva' risba je izredno slikovita, igrivo sproščena, pa tudi, občutena in strastna. V delu mladega umetnika lahko zaslutimo ne le akademsko rutino, ampak tudi težnjo k novim izraznim možnostim. Ta razstava nudi gledalcu obetavna dokazila iskanja, ki še zdaleč niso izčrpala ambicij in talenta svojega avtorja. Zato nas navdaja z optimizmom. TOMAŽ PAVŠIČ Renato Ariosi v občinski galeriji Slikar, z doktorskim naslovom, Renato Ariosi, se je na vsaki izmed svojih razstav predstavljal kot odličen pokrajinar — spočetka z akvareli, a pozneje tudi z olji. Obojni način slikanja nam zdaj prikazuje tudi na novi razstavi v občinski galeriji. To. kar nas tam takoj očara v velikih listih akvarelov, je čudovito svetla prozorna zračnost nebesnega svoda, ki se sprošča bodisi nad ravninskimi lagunami, bodisi nad zasneženimi gorami. Pri tej ugotovitvi se nam nehote vrinja latinski rek «nomen ornem, ime že pove namen, kajti Ariosijovi akvareli so resnično «ariosi», zračni. Je na slikar tudi mojster oblikovanja oblakov, s katerih razgibano igro pač prepričljivo ustvaria videz rečene prosojnosti ozračja, ko se lagodno pode in dvigaio po širini neba. Ne more pa slikar zatajiti tudi v svojih oljih odličnost hitrega a-kvarelnega slikama s katerim u-stvarja ponekod titerarno-pesniško zasanjane razglede pokrajinskih izsekov prekipavajočih v stoterih odtenkih barv od sonca obsijanega zelenja dreves, trat in odsevov vode. Vse pa podaja zelo naravno, kajti posebnost njegovega slikanja teh pokrajin je v tem, da slikar res hodi slikat pod vedro nebo, tako kot nekdanji pleinairi-sti. Povsem razumljivo je torej, da v slikah tega odličnega tržaškega pokrajinarja, mojstra akvarela, ni najti ne deževnih ne zimskih motivov, ker pač nastajajo ob urah svetlobe in sonca. POGOVOR Z RAVNATELJEM PSiHlATfflČNE BOLNICE PROF. F. ROTELLIJEM NOVI DEŽELNI ZAKON 0 OSKRBI UMSKO PRIZADETIH OSNOVA ZA NADALJNJE DELO PO BASAGLIEVI POTI Zakon pa vsebuje tudi nekatere zelo hude pomanjkljivosti - Centri za umsko zdravje potrjeni kot nosilne strukture psihiatrične oskrbe - Problem otroške nevi opsihiatrije , Deželni svet je na četrtkovi seji odobril nov zakon o psihiatrični oskrbi, s katerim daje organizacijsko vsebino, pa tudi finančno osnovo načelom iz državnega zakona 180, zakona, s ka-terim je bila uresničena psihiatrična reforma v Italiji. Deželni zakon prihaja z enoletno zamudo, saj je bil zakonski osnutek enake vsebine zavrnjen v deželnem svetu točno pred enim letom, sedaj pa ga je deželni odhor spet predstavil (razlike v primerjavi 's prejšnjim osnutkom so neznatne) deželni svet pa ga je z ve cino glasov odobril. Odobren je bil tudi sporni člen 13 o vlogi u-niverzitetne psihiatrične klinike, zaradi katerega je bil zavrnjen prejšnji osnutek. Ali je bila torej eeo'etna zamuda res potrebna? In kateri so njeni resnični vzroki? To vprašanje smo zastavili ravnatelju tržaške pokrajinske psihiatrične bolnice prof. Francu Ro-telliju, ki ima pri nas odgovor- no in težko nalogo, da nadaljuje delo pokojnega Franca Basa-glie. «Človek ima vtis — pravi Ro-telli — da je zakon 180 v naši deželi, pa tudi drugod po Italiji, v določeni meri presenetil del političnih strank, in da je zato prevladala težnja k čakanju, k odlaganju, da bi videli, kakšne bodo posledice tega zakona, pa tudi, ali bi ga ne bilo mogoče vsaj delno revidirati. Samo ko je postalo jasno, da je zakon 180 že stvarnost, ki ni dopuščala povratka nazaj, se je morala dežela sprijazniti s tem dejstvom in pripraviti svoj deželni zakon. In mo ram ugotoviti, da je pripravila kolikor toliko resen zakon.* Kljub temu pa ostaja dejstvo, da ni bilo vprašanje psihiatrične univerzitetne klinike rešeno na osnovi predlogov demokratičnih, levih sil, pa tudi samih psihiatričnih delavcev. «To je nedvomno glavna in zelo huda pomanjkljivost novega aiHiMMiiilimiiiMtitimuuiMMiiimitiiiiitiitiiinaiiiirtiiiMimiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiuim Akupunktura kot alternativa uradni medicini Zadnja leta je prišlo do zmeraj globljega spoznavanja ali ponovnega odkrivanja tako imenovanih alternativnih metod zdravljenja. Med njimi se v zahodnem svetu uveljavlja dandanes predvsem kitajska akupunktura. Vračanja k antičnim, naravnim zdravilom, dokazuje, da se med zdravniki zadnje časa pojavlja nezadovoljstvo nad uradno medicino, ki ne daje več zadovoljivih odgovorov na vprašanje zdravja. Medicina, pravijo kritiki, se vedno bolj oddaljuje od človeka postaja čedalje bolj tudi nečloveška in tehnološka. Zato so se mnogi zdravniki. predvsem mladi novodiplomi-ranci, posvetili študiju naravneje ih zdravilnih sredstev. Veliko popularnost je v Evropi doživela predvsem akupunktura kot alternativno zdravljenje, ki hoče podreti vsa stara in tradicionalna pravila zahodne zdravilne kulture. Fred tremi leti pa so zdravniki m mednarodnem kongresu v Firencah odklonili naziv — alternativa — in pod imenom Integrirana Medicina združili vse medicine, ki so sedaj v uporabi in imajo znanstveno podlago, To so uradna medicina. akupunktura, ay ur vedimo medicina, homeopatija in antropozof ska medicina. Vse te medicine imaio skupno teoretično podlago. izhajajo iz iste (stare) tradicije, vendar se razlikujejo po zgodovinskem razvoju in po metodah zdravljenja. V pogovoru z edinim zdravnikom v Trstu, ki študira tradicionalno, ti. energetsko akupunkturo, dr. Keviom Sfiligoiem. smo se pozanimali za zgodovino te medicine, njeno teoretsko podlago in njeno uporabo. Akupunktura je antična znanost, ki se je rodila pred približno 3000-5000 leti na Kitajskem. Akupunktura spada v široko obzorje vzhodne medicine, ki združuje med drugim tudi fitoterapijo (zdravljenje z rastlinami) in makrobiotiko (naravni riačin prehrane). Na Kitajskem so jo prakticirali stalno vse do danes. Težko je prodrla na Zahod, vendar se je od leta 1600 dalje začela širiti po Evropi zaradi arabskih infiltracij, mongolskih invazij v vzhodni Evropi, itd. Definitivno se je uveljavila v našem stoletju, v letih '60 - '70 in jo v sedanjem času spoznava in se ji približuje zmerom več ljudi. > Da dobro razumemo osnove le medicine, moramo poznati tudi temelje kitajske filozofije in miselnosti, ki sta precej različni od naših. Najprej je treba poudariti, da se za Kitajce filozofija in znanost medsebojno dopolnjujeta in se razvijala po istih smernicah, medtem ko sta na zahodu popolnoma ločeni med seboj in sta se razvili v nasprotni smeri. "trugi osnovni pojem je induktivna metoda štutfija. značilna za vzhodno kulturo, ki se razvija analo-gično po intuicijah, popolnoma nasprotna zahodni deduktivni metodi, ki se razvija analitično po razumu. Za Kitajce sta pojem časa in prostora vedno združena, nikoli ločena. Use je relativno, nič ni absolutnega. Svet in realnost sta podjarmljena zakonom yin-a in yung-a. to sta dva pojma, ki se izmenjujeta, ki sta si nasprotna, a komplementarna: v medsebojni harmoniji v dinamičnem in cikličnem smislu (kot na primer luč in tema, mož in žena, centrifugalna in centripetalna sila. trdo in mehko, itd. do neskončnosti). Ytn in yang sta podslat vsega stvarstva in čutnega sveta. Človek (mikrokozmos) je del vesoljstva (makrokozmos) in živi po njegovih zakonih -f«Tao» — pot, uso-čtp.) in če ne bo sledil pravilom življenja po zgledu narave, bo zbolel tako fizično kot psihično in bo nesrečen. Človek zboli torej, ko se ne prilagaja zakonom narave. Moral bi zato živeti na enostaven in bistven način ( . .. bodi zadnji, da boš prvi; višja je gora, daljša je njena senca . . .) ter paziti na to, da je vedno v ravnovesju med nebesom (duh, energija) n zemljo (materija). Gledati mora vedno k nebesom, mora pa stati tudi vedno trdno z nogami na zemlji, zato da ne preide ne v najbolj skrajni materializem, ne’ v misticizem. Bog, v resnici Kitajci ne govorijo nikoli ne posredno o bogu, je bit, ki je ne moremo dojeti, lahko pa ga čutimo posredno v vseh stvareh, v vsem vesoljstvu. Vesoljstvo je polno in nasičeno z energijo. Vsi ti pojmi nam služijo, da razumemo, kaj je pravzaprav uku-puklura. Akupunktura ima kot terapija osnovo v človeški energiji, (viikro-kozmos) in deluje na lak način, da bo ta energija v harmoniji 2 makrokozmosum. Energija se v človeškem telesu pretaka po dvanajstih nevidnih •.kanalih*, to so podnevniki. Na poldnevnikih je približno 365 točk (v resnici jih je okrog 2000), od katerih vsaka posamezna ustreza določenemu organu. Tako lahko. razlagamo vbadanje igel v določene točke za določeno bolezen. Akupunktura pozna seveda vse organe in anatomske strukture, vendar imajo ti zanjo poseben pomen, ki ga je težko razložiti. Potrebno je poudariti, da je bila za antične Kitajce pomembnejša fiziologija od anatomije, nasprotno pa se je v Evropi razvila veliko prej anatomija od foziologije in je imela večjo važnost. To pomeni, da je zdravnik natančno poznal strukturo nekega organa, ni pa poznal njegove funkcije. 0-bratno pa je kitajska medicina predvsem znanost delovanja organizma, ne pa njegove materije. Zdravnik bo uporabljal iglo, da bo ponovno vzpostavil ravnovesje in tako povrnil zdravje bolniku, ki je ravnovesje izgubil, tako da se bo energija spet enakomerno pretakala po poldnevnikih. Diagnoza temelji na analogičm metodi in na pregledu 12 kitajskih zapestij. Na vsakem konkretnem anatomskem zapestju je šest točk, ki ustrezajo določenim organom: pljučem, jetrom, želodcu, itd. Vendar diagnoza sloni tudi na individualnem poznanju bolnika, treba je poznati vsakega človeka posebej, ker vsak organizem reagira po svoje na zdravilo. Naša telesa niso izdelana serijsko, da lahko vsa sprejemajo in ozdravijo z istim zdravilom. Poleg tega pa akupunktura ne zdravi bolezni kot tdke, ampak, bolezen v širšem pogledu človeka kot celoto, torej človeka samega. Bolnik se torej zdravi s svojo lastno energijo, kar pa ne predpostavlja neprijetnih stranskih efektov sintetičnih zdravil, če zdravnik pravilno uporablja akupunkturo. Če je torej v bolniku malo energije, kot pri starejših osebah, so tudi rezultati zdravljenja slabši. Pri otrocih in pri odraslih, katerih energija je še skoraj nedotaknjena, deluje akupunktura zelo uspešno, odvisno seveda od vrste in stopnje bolezni. Na zahodu obstajata dve vrsti akupunkture: energetska, ki izhaja iz antične, originalne tradicije, in sodobna ali refleksoterapija. ki so jo prilagodili zahodnemu 'mišljenju, kar pa je spremenilo smisel osnovnih pojmov in je tako izgubila veliko svojih prednosti. Originalna akupunktura lahko ozdravi skoraj vse bolezni (revmatične bolezni, artrozo, prebavne bolezni, dihalne, živčne, itd.), ne more pa ozdraviti že mrtve materije, kot ne more delovati v takšnih organizmih, ki so bila težko okužena od sintetičnih zdravil (npr. kortizon). Kot zaključek lahko rečemo, da je danes akupunktura, če jo opravlja zavesten zdravnik, zelo dobro, sredstvo za zdravljenje bolezni seveda tudi s pomočjo klasičnih terapij. BARBARA GRUDEN deželnega zakona. Po eni strani namreč zakon osvaja sedanjo konkretno prakso psihiatrične o-skrbe v Trstu, ko potrjuje, da so nosilna struktura te oskrbe centri za umsko zdravje, po drugi strani pa v‘ členu 13 uvaja nekaj, kar nima nobene zveze z ostalim delom zakona. Skratka, zakon pravi, da je treba privilegirati teritorialno zasnovo, po drugi strani pa v členu 13 priznava univerzitetni kliniki, ki nima s teritorijem nobene zveze, pravico, da sprejema v svoje strukture umske bolnike, da opravlja celo obvezne sprejeme v bolnico. To pa je po mojem v popolnem nasprotju z zakonom 180; treba bo razmisliti, ali bi kazalo proti temu členu vložiti priziv.* Menda pa je člen 13 v nasprotju tudi z deželnim zdravstvenim načrtom. «Prav gotovo je, čeprav je treba dodati, da je ta načrt glede psihiatrije še izredno dvoumen. Tudi deželni zdravstveni načrt kaže dve obličji, ■ tako da ima človek vtis, in to venomer, ko se na deželi odloča o zadevah zdravstva in skrbstva, kot da bi tu delovali dve različni roki. In tako imamo nekatere dele deželnega zdravstvenega načrta, ki so izredno napredni, resni, korektni, naenkrat pa se znajdemo pred takimi stvarmi, ki demantirajo vse prejšnje lepe besede in namene. In tako najdemo v deželnem zakonu stavek, da bi bilo treba gledati «manj fetišistično* na staro umobolnico, ki bi jo morda kazalo še vedno uporabiti, morda le v upravne namene, vsekakor pa za zdravljenje umobol-nih.* In tak je tudi primer člena 13? »Nedvomno. Moram pa pojasniti, da nihče ni hotel povsem izriniti univerzitetne klinike s področja psihiatrične oskrbe. Nasprotno; predlagali smo, da bi imela univerzitetna klinika študijsko in formativno funkcijo pri vseh teritorialnih strukturah, da ne bi ostala nekaj ločenega. Samo to bi lahko valoriziralo univerzitetno kliniko, jo vključilo v teritorij, jo dejansko usposobilo za formiranje zdravniških kadrov. To je bilo treba storiti, žal pa do tega ni prišlo. Mi sedaj ne moremo storiti nič drugega, kot da poskusimo — kot dejansko skušamo — navezati s kliniko čim bolj korektne odnose.* Zdi se mi, da se glede tega odnosa nekaj premika. »Da, uvedb smo nekakšno koordinacijo, zabeležili smo nekatere korake naprej. Moram reči, da med nami in kliniko ni resnejših sporov. Škoda pa je, da ni zakon postavil osnovo za spremembo klinike, ki naj bi spremljala spreminjanje uslug na teritoriju. Upamo, da bomo v praksi lahko na neki način delovali v tej smeri.* To je torej negativna plat deželnega zakona. Kaj pa pozitivne plati? «Državni zakon 180 izpred dveh let je osvojil načela, ki so vodila naše delo zadnjih let. Deželni zakon pa sedaj osvaja organizacijske modele, ki smo jih u-stvarili. S tega vidika je zakon vsekakor dobrodošel. Določa namreč, da sloni psihiatrična oskrba na centrih za umsko zdravje, v celoti osvaja organizacijske strukture, ki smo jih ustvarili iz dneva v dan na teritoriju. Naše delo je skratka dobilo tudi formalni pečat. Zakon pa je tudi pozitiven, ker predvideva finančne posege dežele za dosego določenih instrumentov, brez katerih ne bo mogoče docela odpraviti starih psihiatričnih struktur. Mislim tu na primer na možnost nakupa stanovanj in na druga sredstva za ponovno vključevanje umsko prii zadetih v družbo.* Marsikdaj se slišijo pripombe na račun psihiatrične reforme, da je sicer v načelu pravilna, da pa je neučinkovita, ker manjkajo strukture. Ali bo imel novi deželui zakon pozitivne učinke tudi v tem pogledu? «Mislim, da bo zakon lahko dal celo vrsto praktičnih prispevkov k izpopolnitvi struktur na teritoriju. Moramo pa ločevati med dvema popolnoma različnima stvarnostima. V tržaški pokrajini teritorialne strukture obstajajo in delujejo; treba jih bo potencirati in izpopolniti, treba bo do kraja izprazniti svetoivanski komprenzo-rij, treba bo izboljšati organizacijske strukture. Popolnoma drugačen pa je položaj v drugih pokrajinah dežele: v Vidmu nimamo ničesar, v Gorici zelo malo, samo v Pordenonu že obstajajo nekateri centri za umsko zdravje. Na osnovi zakona bo treba ta položaj korenito spremeniti, treba bo ustanoviti centre v Gorici, kjer imamo trenutno samo štiri bolničarje, ki delujejo na teritoriju, in v Vidmu, kjer ni niti teh. Vse kar so v Vidmu in Gorici storili po vstopu v veljavo zakona 180 je to, da so ustanovili tako imenovane centre za diagnozo in zdravljenje, se pravi nekakšne majhne psihiatrične bolnišnice v okviru splošnih bolnic, o strukturah na teritoriju pa ni bilo ne duha ne sluha. To je toliko huje, ko pa 31. decembra letos zapade rok, ko ne bo mogel biti več nihče sprejet v psihiatrično bolnic^). Kako pa bodo spoštovali ta rok, ko pa drugih struktur ni? V Trstu pa nismo čakali na zakon, ampak smo raje delali.* certificati di credito del tesono veljavnost 2 leti zapadlost 1. decembra 1982 minimalni zajamčeni letni donos odstotka To pomeni, da bodo učinki deželnega zakona v Trstu manj vidni kot v Vidmu ali Gorici »Seveda, saj v Trstu strukture v glavnem že obstajajo. Toda treba bo videti, kako jih bo mogoče uresničiti drugod. Tu so upravičeni zelo močni dvomi, ki jih vzbujajo nekatera določila deželnega zdravstvenega načrta. Že prej sem omenil, da je deželni načrt glede psihiatrije zelo pomanjkljiv, sedaj pa moram dodati, da vsebuje tudi neko neverjetno hudo vrzel, tako nepojmljivo, da res upam, da jo bodo v dokončni izdelavi načrta odpravili, in to čim prej. Deželni načrt namreč predvideva le tretjino sedanjih operaterjev. Standardi deželnega načrta predvidevajo 25 bolničarjev in tri zdravnike na vsakih 100 tisoč prebi valcev. Za Trst bi to pomenilo 9 zdravnikov in 75 bolničarjev, trenutno pa razpolagamo s 24 zdravniki in okrog 350 bolničarjev. Ko-bi odobrili načrt brez vsakršne spremembe, bi to pomenilo, da bi dve tretjini našega osebja o-stali brez dela. Ne razumem pa, kako je mogoče nuditi oskrbo na teritoriju z dvotretjinskim skrčenjem sedanjega organi kr. Res ne morem razumeti, v kateri glavi so se taki standardi porodili. Mi že leta zagovarjamo tezo, da je potreben en psihiater na vsakih 10 do 15 tisoč prebivalcev in en bolničar na 1000 do 1500 prebivalcev, kar za Trst pomeni o-krog 30 zdravnikov in 300 bolničarjev.* Komaj odobreni zakon prvič a menja tudi problem otroške ne-vropsihiatrije. Kaj meni'« o tem? «To se mi zdi eden od zelo važnih elementov novega zakona. Čeprav je v besedil’ to le bežno o-menjeno, pa vendar dovolj jasno izhaja: načelo, da je treba otroško nevropsihiatrijo upravljati skupaj s psihiatrijo odraslih, da to mora delati ista zdravstvena ekipa. To pa v Trstu pomeni odpreti problem otroške bolnice Burlo, ki ostaja ločena enota, povsem odrezana od teritorija in ob robu samih krajevnih zdravstvenih e-not. In vemo, kaj to pomeni glede terapij, ki jih uporabljajo za otroke. Mislim tu na elektron encefalograme, na gardenal, itd. Dejstvo pa je, da otroška nevropsihiatri ja odslej ni več izključna domena Burla. Zakcn dovolj jasno pove, da jo je treba povezati s psihiatrijo za odrasle. Si-cej pa v urpskem zdravju ni razlik med mlajšimi od 18, let in starejšimi. Iste teritorialne ekipe, ki se ukvarjajo z odraslimi, se bodo odslej lahko ukvarjale tudi z mladino izp-d 18 let* Razgovor zapisal T. M. •iiiiiMiiiiiiiiiuiifiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiiiiniiiiiiiiiiitlimiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiraiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiittiiiiiiiimHitiiuiiiiiHiuiiinimiiiiiiiifiiitiiiiiiliiiiiitiiifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiniiiitiililiiiiillilliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiliHHn1* PRAVILEN ODNOS DO PROBLEMATIKE ZDRAVJA OSNOVA ZA B0UŠE ŽIVLJENJE Zdravstvena vzgoja na šoli-še nerešen problem Zanimiva pobuda šole «Pitteri» - Predsednik zdravstvenega konzorcija Maurizio Pessato in psihiatrinja Assunta Signorelli o važnosti pravilne zdravstvene vzgoje že v šolskih letih prvi šestmesečni esečni ft AA .J minimalni zajamčeni 7 ir »j kupon 0,UU 00 StO šestmesečni kupon 1,15 Od Sk0 emisijska cena za vsakih 100 lir nom. vrednosti -i v* 99,00 lir □ Odrezki, ki sledijo prvemu, nosijo lahko višje obresti od 7,15%, kar je odvisno od povprečnega donosa navadnih blagajniških zapisov (BOT) □□□ Minimalni sveženj 1 milijon □□□ Kreditni zavodi, zavodi za posebna kreditiranja’ menjalni agenti in drugi pooblaščeni operaterji bodo lahko podpisali nove vrednotnice pri povodu Banca cTItalia do 26. novembra □□□ Obračun bo 1. decembra po ceni 990.000 lir za milijon Občinstvo se bo moglo oglasiti pri bankah in menjalnih agentih za nakup po emisijski ceni plus provizija □□ *• ... •f§ Italijanska nižja srednja šola «R. Pitteri* priredi ta teden pod pokroviteljstvom zdravstvenega konzorcija tržaške pokrajine večdnevni posvet, oziroma izpopolnilni tečaj o zdravstveni vzgoji na šoli. Predavanja, ki bodo v glavnem v popoldanskem času, bodo obravnavala vidik interdistipliniranosti pri didaktičnem načrtovanju večjega vraščanja šole v teritorij. Pobuda je izredno zanimiva, saj orje ledine na področju šolske problematike in načrtovanja, ki je do sedaj bilo precej zanemarjeno. Lahko bi rekli, da se je zdravstvo v šolah omejilo le na delovanje šolskega zdravnika in zdravstvene asistentke, ki sta se v mejah določenega urnika posvetila rutinskemu delu, kot so zelo splošni pregledi, tehtanje, zobna higiena in podobno. Razen izjem so ti šolski profili ostali nekje zunaj širše problematike »zdravja in bolezni* — problematike, ki jo družbene sile vedno bolj potiskajo v ospredje, saj je zdravje ena najdragocenejših dobrin, ki jo človek ima. Vedno bolj stopa tudi v zavest vseh, da je veliko lažje čuvati in ohraniti zdravje, kot pa ga naknadno pridobiti. Da bi se pobliže spoznali s pahljačo specifičnih plati tega vprašanja, smo se o tem pogovorili z Mauriziom Pessatom, predsednikom zdravstvenega konzorcija. Kako je prišlo do te pobude? — »Načrtovala jo je srednja šola »Pitteri* kot izpopolnilni tečaj za svoje učno o-sebje. Nato pa so odločili, da bo tečaj odprt vsem šolnikom in so zato prosili konzorcij za sodelovanje pri problematiki zdravstva. In ko govorimo o zdravstvu, mislimo na splošno: ne samo na šolsko medicino in torej na zdravniške preglede, ampak na zdravje v širšem smislu. Govoriti o zdravju pomeni namreč obravnavati predvsem načine, kako si ga ohranimo, odnos z okoljem, vzroke za nastanek bolezni. Seveda imajo še poseben pomen problemi, kot so uživanje mamil in prestopništvo, ki morda kot še nikoli niso tako živo zarezah v šolsko populacijo. Dijaki preživijo veliko svojega življenja v šoli, zato je prav, da postane ta ustanova aktivnejša v zaščiti fizičnega in psihičnega zdravja najmlajših. Jasno je namreč, da je premalo poklicali — po nastopu težav — določenega »zdravstvenega tehnika*, kot sta zdravnik ali psiholog, ko bi lahko te osebe že prej osredotočile svojo dejavnost v preventivnem smislu. Vzemimo vprašanje družbene odtujenosti mladine. Do sedaj smo ga obravnavali, kot da so njegovi vzroki le »zunaj* šole, zunaj njenih zidov in življenja, ki se v njej pretaka. Dejansko pa je vse to tesno povezano in šola je bistveni sestavni del družbe in njenih dinamik. Zato je izredno pozitivno, da je prav šolska struktura dala pobudo za drugačne prijeme v vprašanju zdravstva na splošno*. Ko govorimo torej danes o zdravstvu, dajemo večji pa men zdravju in ne bolezni. To . pa predvideva predvsem preventivo. So ta načela povezana morda tudi z zdravstveno reformo, ki jih kljub velikim pomanjkljivostim le zasleduje? — »Prav gotovo. Dejansko je treba uresničiti novo gledanje na medicino. Naš cilj ni več zdravljenje, ampak zdravje. V tem smislu bi lahko zdravstveni operaterji, ki delujejo na šolah, obravnavali vzroke za nastanek bolezni, povezavo med okoljem in obolelostjo, delovne pogoje in načine za zaščito zdravja, učinke sodobnih škodljivih'navad itd. Posebno pereče je tudi vprašanje preveč zaskrbljenih staršev, ki svojim otrokom ob najmanjšem prehladu dajejo grmado zdravil. Ne pomislijo pa o škodljivosti prehrane, za katero uporabljajo vse mogoče preparate, ki prav gotovo ne koristijo zdravju, čeprav je otrok okrogel in rožnate barve. Skratka, rad bi poudaril predvsem to: ozko specializirana znanost nas je precej odtujila svojemu telesu in zdravju. Mislim, da je zato potrebna neka prevzgoja, ki pa ne sme biti spet golo formalna. Vključevati mora vse činitelje, ki so sestavni del naše stvarnosti. Le tako bomo lahko ustvarjali boljše pogoje za zdravo življenje, začeti pa je treba pri tistih strukturah, ki vzgajajo mladino.* ■ . Poleg tega splošnejšega vidika zdravja, ki ni le «ne-bolezen*, pa boste v okviru iz|X)polnilnega tečaja obravnavah tudi bolj specifične tematike, kot je npr. toksikoma-nija. — »Da, iz raznih virov postaja namreč jasno, da začenja veliko mladih že pri 13 ah 14 letih uživati mamila. Zato se mi zdi prav, da srednja šola ne zapre oči pred to stvarnostjo in da se z njo spopade. Potrebno je, da razmislimo, kako spremeniti sedanji odnos do zdravstva v šoli — torej ne le zdravljenje, ozko določeni posegi, splošni pregledi, preveč megleno začrtana prisotnost zdravstvenih operaterjev. Šola bi morala postati aktivnejši dejavnik v. tem smislu, saj ima vse možnosti. To je mogoče ne samo za dijake ah učence, ampak za vse družbene dejavnike, ki ob šoli- živijo. Mislim na tovarne, na bolnice, na ekologijo . . . vse bi lahko bilo bolj povezano, posamezne vloge v okviru ohranjanja zdravja pa ne tako ozko ločene. Prepričan sem, da so tržaški otroci z zdravniškega vidika tako temeljito pregledani, da jim šolski zdravnik prav gotovo ne bo ugotovil kaj posebnega. Torej je prav, da se načrtuje -neka vloga za te operaterje, saj bodo na tak način lahko dosti več dali od sebe, koristih pa bi tudi širši skupnosti.* Kakšno vlogo pa naj bi imeli šolniki? — »Imeti morajo možnost spoznati, da stojijo ob njihovi strani izvedenci, ki Program posveta oziroma izobraževalnega tečaja, ki ga prireja srednja šola «R. Pitteri* v sodelovanju z zdravstvenim konzorcijem tržaške -pokrajine, zaobjema štiri področja zdravstvene problematike: prehrambeno vzgojo v šolski dobi. zdravstveno vzgojo kot prevencljo pred toksikomanljo, vprašanja o šolskem In delovnem vključevanju handlkapiranib o seb, šolsko izostajanje v šoloobveznem Obdobju. Posameznim delovnim skupinam bodo vsak dan predavali strokovnjaki in izvedenci, vsaka skupina pa bo Imela tudi po tri animatorje — krajevne izvedence. Tečaj bo potekal v popoldanskih urah na omenjeni nižji srednji šoli 26., 27. in 28. novembra. Jutri in v torek pa bodo spregovorili, vedno v pa poljanskem času (začetek ob 16. url) Maurizio Pessato o vprašanju zdravstva v šoli, Riccardo Tomizzi (član eksperimentalnega centra za zdravstveno vzgojo pri univerzi v Perugii o načelih ih metodah v zdravstveni vzgoji, Ezjo Berti o uresničenih Izkušnjah v okviru didaktičnega načrtovanja, Paolo Bartoli iz Perugie o zdravstveni vzgoji in narkomaniji, Aldo Raimondi o prehrambeni vzgoji v šolski dobi ter Riccardo Tomizzi o potrebah človeka in njlha vem upoštevanju v načrtovanju družbeno - zdravstvenih posegov. bi lahko z njimi sodelovali v okviru vzgojnega načrtovanja. Tako bi zdravje postalo nekak predmet, pri katerem bi ti zdravstveni tehniki lahko nudili nasvete in pomoč v organiziranju pouka o zdravju. Prav v tem vidim smisel interdisciplinarnosti. saj vedno bolj spoznavamo, da se stvarno poučevanje, kjer so povezani posamezni dejavniku še najbolj obrestuje v vzgoji.* Seveda sloni to novo gledanje na bolezen in na zdravje na nekaterih spoznanjih, ki so tud; sad bojev na področju zdravstva v zadnjih letih. Več o tem nam je povedala psihitrinja Assunta Signorelli, ki bo v okviru izpopolnilnega tečaja spregovorila o »Bolezni in zdravju, mimo ideoloških shem*. — »Temeljnega pomena za kakršnokoli razpravo o zdravstveni vzgoji je po mojem mnenju analiza o razmerju, ki vlada med boleznijo in zdravjem v okviru našega družbenega ustroja. Največkrat odgovorimo na vprašanje: kaj je bolezen, kaj je zdravje, z najbolj banalnimi trditvami. Bolezen je, ko nisi zdrav, zdrav si, ko nisi bolan. Seveda nam ti odgovori ne pomagajo razumeti razlike med enim in drugim stanjem, niti ne meja, ki ju ločujejo. V naši kulturi istovetimo bolezen z «ne-delom» zdravje pa * vključevanjem v produktivne strukture. Če smo t jlni, izostanemo z dela, včasih tudi izgubilo delovno mesto, prekinejo se tako tisti odnosi, ki so podlaga za družbeno identiteto posameznika. Pri vsem tem pa ni človek nosilec bolezni, ampak je ravno obratno. V bolnicah se ne zmenijo za tvojo bolečino, za tvoj strah, za tvojo nevednost. Ti si samo določen bolezenski simptom, o katerem ti govorijo v tujem jeziku, da ti postane nenadoma tuje tudi tvoje telo. Roka ni več roka, ampak latinski izraz zanjo. Ker si popolnoma neveden, nimaš izbire: svoje telo predaš zdravniku, v katerega moraš slepo verjeti in zaupati, saj drugače zblazniš Mislim, da smo imeli vsi te grenke izkušnje, če smo le enkrat bili v bolnici. Sploh je stik z zdravnikom marsikdaj poniževalen, saj je treba čakati v dolgi vrsti, ko si pred obličjem «presvetega», moraš na hitro povedati, kaj te boli. nato dobiš recept in zdravilo, o katerem nimaš najmanjšega pojma, kaj pravzaprav je. Vse to je le konica ledene gore, ki jo ustvarja «nevednost*, s katero smo prisiljeni živeti v odnosu * Medicino. Proti temu pa so se borile — in se še — ženske, ko so zahtevale svojo aktivno soudeleženost pri porodu, pri splavu, pri ginekoloških pregledih. V tem smislu smo vodili boj za ukinitev psihiatričnih bolnic, v tem smislu se ustanavljajo sodišča za pravice bolnikov, od katerih bodo enega ustanovili v kratkem tudi v naši deželi. Jasno je. da mora nov odnos do «bolezni — zdravja* preko pre-osnove v odnosu med državljanom in inštitucijami za zdravje. Slednje morajo postati bolj «pregledne* tudi od zunaj, tudi za navadnega državljana. Predvsem pa morajo učinkovito služiti potrebam določene skupnosti in ji nuditi vse informacije ter znanstvena spoznanja, ki so v njihovem dometu.* Ta kritika torej leti predvsem na način vodenja in štitucij, ki v bistvu umetno razgradijo človekove komponente? — »Nujno je zrušiti pregrado, ki sedaj obstaja med inštitucijami za zdravje in inštitucijami za bolezen. Iz teh stališč se tudi lahko izoblikuje vzgojno zdravstveni načrt, ki bo mladim nudil ustrezna sredstva, da se bodo lahko borih za svoje splošno zdravje, proti lažnim ugodnostim, ki jih uživanje mamil čara.* N. F. OBNOVA POTRESNEGA PODROČJA ZDRUŽENA S PRIZADEVANJI ZA DRUŽBENI, GOSPODARSKI IN KULTURNI PREPOROD Rezija hoče zaživeti in živeti županstvo je v baraki. Jasen °draz stanja, s katerim se mora soočati danes vsa rezijska stvarnost. To stanje se ti globoko vtisne v spomin, ko se počasi vzpenjaš po vijugasti cesti, ki se vzpenja proti Ra venci in nato dalje Proti Osojanam in drugim vasicam rezijske doline, tja do vznožja kaninskega pogorja, ki se ponosno dviga in zapira dolino na vhodni strani. Obenem pa se ti vtisne v spcmin tudi stalni, neprestani vrvež. Povsod ljudje delajo, gradijo, si prizadevajo za obnovo domov: povsod prizadevanja za preporod te doline, ki je ®na najrevnejših v videmski pokrajini, ena najbolj zaostalih, ki •P ni bila omogočena taka stopnja razvoja, da bi lahko živela s časom. Kakšne so danes možnosti razvoja? Kakšna bo bodočnost rezijske doline? Kako rešujejo Rezijani vprašanja obnove, preporoda gospodarstva, kulturne dejavnosti? To so bili cilji našega obi-ska v Reziji. To so tudi vprašanja, ki smo J*h zastavili novoizvoljenemu žu-Panu Antoniu Barbarinu. Na letošnjih volitvah je namreč v Re-zmagala krajevna lista z nazivom Rezijska demokratična unija: krščanska demokracija, ki je doslej vodila občino, je bila polnjena v opozicijo, medtem ko socialdemokrati niso izvolili niti ?nega občinskega svetovalca. In Zupan na naša vprašanja odgovarja najprej z osnovnimi podatki. v rezijski občini je potres po- ..... '.... ”*...........5 Župan občine Rezija Antonio Barbarino od Ravence do Učeje borih 18 km poti, medtem ko moča jo danes Rezijani, ki želijo v Jugoslavijo, preko Cente po 60 km dolgi poti ali pa preao Rajbla, kjer pot ni nič krajša «Smo tako blizu meje, pa obenem tudi tako daleč,* ugotavlja župan, ko razlaga, kako koristna bi bila ta povezava, saj bi se po tej cesti razvil turistični pretok, ki bi vse- ... .. .............................................. Pogled na Rezijsko dolino; v ozadju se mogočno dviga Kani vzročil ogromno škode. V Osoja-Pah je bilo porušenih 80 odstot-*uv hiš, zelo visok pa je bil tudi ®ustotek v Njivi in na Ravenci. Ahčina šteje 1.600 prebivalcev. Prošenj za obnovo pa je bilo 950: , UJ za uuiiuvu (ja jc uuw auv. °u teh 578 prošenj za gradnjo no-v‘h poslopij in 372 prošenj za popravilo hiš. Že ti podatki jasno Priča .jo, da v rezijski občini sko-ra.i da ni hiše, ki bi ne bila utr-P®la škode ob potresu 6. maja 1976. , To pa seveda ni vse. Obnoviti Ju bilo treba šole, vodovode, ka-Palizacijo in druge javne struktu-Pc\ popraviti ceste itd Sedaj so Pela stekla. Z letošnjim letom so odobrili številne prošnje, ki so jih vložili zasebniki za gradnjo, ozi-r°hia popravilo poslopij v lastni fežiji, v kratkem pa bodo zaceli •udi s popravili tistih poslopij, h* so jih zasebniki poverili občinski upravi. Skupno z občino Muzci o°do tako popravili 83 stanovanj ?a skupno vrednost 5 milijard lir. Prišlo je, seveda, do zamude. «V glavnem gre tu za razne birokratke težave in za izredno dolg postopek oddajanja del na dražbi,* Pravi župan Barbarino. Vendar P® je, kar se tega tiče, Rezija Pfecej na boljšem kot druge ob-Clt)e. To velja tudi za javna dela, ?a.i so že zgradili novo sodoono klsko poslopje, ki je stalo milijardo 200 milijonov in v katerem s9v otroški vrtec, osnovna šola in fužja srednja šola; v teku so ur-Panizacijska dela v Njivi in v ^sojanah, s podobnimi deli pa bo treba začeti tudi na Ravenci. , Kaj pa županstvo? «Upamo, da “°do sredstva v letu 1981. Sicer Pa mi lahko še počakamo,* pra-v* župan Barbarino. T° je seveda le delna poduba F.azijske občinske stvarnosti. Ve-,ll! problem občine je v razvoju, kajli dolina, taka, kakršna je, n,tha stvarnih možnosti gospodarnega razvoja, če ne pride do konkretnih zunanjih pobud, ki bi la razvoj lahko pospešile. V Rekli danes ni industrijskih obrati''. je le nekaj manjših obrtnikov. Pred potresom se je začela Počasi razvijati turistična dejav-P°st, zgradiii so dva hotela, sedaj pa deluje le eden in še ta J6, delno stalno zaseden, saj v Pjcrn stanujejo delavci, ki so zaposleni pri obnovi In vendar so Složnosti turističnega razvoja. «Mi 5*®° zaprta dolina, kdor pride v Kezijo mora biti sem namenjen, a®j se mora iz doline vrniti po “ti poti, po kateri je prišel.* Ugotavlja župan. Občina ima pred-joge. Nujno bi bilo treba usposobiti za promet cesto, ki povezuje fpijsko dolino z italijansko-jugo-jjovanskim mejnim prehodom 'Jčeja. To bi pomenilo, da bi bilo kakor marsikoga prepričal, da se v tej prelepi dolini tudi ustavi. Prav tako bi bile nujno potrebne investicije v turistične namene. V rezijski dolini so zemljišči, ki so kot nalašč za zimske športe, pa vendar se športna dejavnost po teh zemljiščih ne razvija. Treba bi bilo urediti steze in postaviti vsaj'najnujnejše strukture, ki jih v rezijski dolini sploh ni. Tak razvoj otežkoča še eno vprašanje, ki ga .je v Reziji krepko občutiti. Gre za vojaške služnosti, ki so jih v zadnjih Irtih sicer nekoliko omejili, vendar pa še vedno onemogočajo stvaren turistični gospodarski razvoj. Nekatere ceste so dostopne samo za vojaška vozila, še vedno obstajajo obrambne strukture, ki jih je današnja vojaška tehnologija sicer preživela in na vojaških območjih je prepovedana Gradnja, obenem pa obstajajo številne druge omejitve, ki ne dopuščajo svobodnega razvoja. Za ta razvoj pa bi bila predvsem potrebna nova delovna mesta. To je ena bistvenih programskih točk, ki si jih zastavlja sedanja rezijska občinska uprava. «Poiskati moramo vsaj take možnosti zaposlitve, ki bi delavcem omogočale, da se vrnejo zvečer domov,* pojasnjuje župan, ko ugotavlja, da v rezijski dolini trenutno ni velikih perspektiv industrijskega razvoja, vendar pa bi industrijski obrati lahko nastali nižje v dolini, nedaleč od Rezije. Vendar pa niso vsi tako skeptični glede stvarnega razvoja rezijskega gospodarstva. V občini je takoj po potresu nastala zadruga «Ta rožina dolina* s sedežem v Solbici. šestnajst domačinov jo je ustanovilo zato, da bi obnovili obdelovanje zemlje v okolici vasi. Sedaj ima zadruga že 70 članov, ki so se s statutom obvezali, da bodo zaupali zadrugi vso zemljo, Tako velika površina omogoča seveda intenzivnejše oblike kmetijstva in to je tudi namen zadruge. Doslej so izvedli nekaj uspešnih poskusov pridelovanja krompirja, fižola in česna. Velik usDeh so zabeležili predvsem leta 1979, medtem ko je bil letos zaradi neugodnega vremena pridelek nre-cej slabši. Vendar bodo z delom nadaljevali, saj so ugotovili, da je zemlja zelo rodovitna in da daje možnost dobrega zaslužka. To pa ni vse: zadruga že grad! velik zadružni hlev za 80 glav živine ki bo stal 235 milijonov lir; za ta hlev je dežela že odobrila prispevek v višini 210 milijonov lir od katerih 168 milijonov v gotovini, 42 pa kot dolgoročno posojilo po ugodni obrestni meri. Z deli so že začeli in upajo, da bo do spomladi dograjen vsaj se- nik, da bo hlev začel obratovati jeseni leta 1981. Zadruga pa ima še mnogo zahtevnejše cilje. O teh smo se po-' govarjali s predsednikom Renatom' 'Quhglio. »Hočemo predvsem valorizirati pašnike na visoki planoti in obnoviti planšarije. Vemo, da s planšarstvom ne bomo prišli daleč, vendar pa nameravamo poskusiti z uvajanjem agroturizma, ki se je drugod, na podobnin območjih, v precejšnji meri obnesel.* Tako ugotavlja Renato Qua-glia, ki obenem pojasnjuje, da je tucfi planšarstvo samo po sebi donosno, saj je mogoče v treh mesecih s 300-glavo čredo zaslužiti 14 milijonov lir, pri čemer so stroški izredno omejeni. Vsega skupaj nameravajo obnoviti 40 planšarij in ustanoviti agencijo za koordinacijo agro turizma. S tem se ukvarja tudi zadruga Lacise, ki so jo ustanovili številni emigranti, in ki nameravajo na ta način investirati del svojih prihrankov. Tudi tu so predvidene številne podpore in olajšave, dežela pa naj bi najprej nakazala denar za ureditev ceste, ki vodi na visoko planoto. Kaj pa zaščita okolja? «Vse to delamo prav zato, da zaščitimo našo dolino. Agrpturizem naj bi bil namenjen izbrani klienteli in naj bi torej jamčil, da se ohranijo sedanje lepote naše doline. Pobuda je zelo zahtevna in zelo velika, saj predvideva v petih letih milijardo lir investicij. (Vendar denar ni vržen skozi Wno, ampak so te investicije nujno potrebne, da se v naši dolini ohrani še nekaj življenja,* pravi Renato Quaglia. In zadruga še proučuje ta vprašanja in se je prav v zvezi s lem povezala z zadružno zvezo Slovenije, ki pripravlja študijo o izkoriščanju pašnikov na visoki planoti. Gre torej za pobudo, ki bi lahko dala Reziji vsaj del zagona, ki ga dolina potrebuje za gospodarski preporod. Kar pa je pri zadrugi najpomembnejše je dejstvo, da je nastala med ljudmi, domačini, ki so se sami odločili, da združijo sile in iščejo skupnih rešitev za svoje skupne in tudi individualne probleme. Ni bilo povsod tako. In prav v rezijski dolini irriamo primer, ki jasno dokazuje, da so strukture, ki ne zrasejo iz ljudstva, ampak so vsiljene z vrha, nepotrebne in včasih celo škodljive. Tak primer je v Osojanah, kjer so tudi zgradili zadružni hlev, vendar pa ga niso gradili domačini, ampak so ga prejeli/ «v dar* kot pomoč potresnemu področju, ne da bi se bili sami dogovorili o razvoju svoje vasi in ne da bi bili usta-jnovili kakršnokbli zadrugo. Hlev sedaj/ stoji - (nied drugim je po mnenju izvedencev neprimeren za klimatske razmere gorskega področja), zadruge pa ni in domačini imajo živino še vedno v napol porušenih hlevih. To je vas, v kateri je vsakdo raje ohranil družinsko gospodarstvo in kjer zadružna dejavnost ni vžgala, prav zato ne, ker je bila vsiljena z vrha. In končno kultura. Občinska uprava si prizadeva, da bi spodbudila vse pobude, ki bi pripomogle k ohranjevanju in razvoju krajevnih kulturnih značilnosti. Folklora, petje, jezik, vse to je naša kultura, pravi župan, in vse to ima velik pomen za razvoj rezijske občine. V osnovni šoli poučujeta sedaj dve domači učiteljici in pri pouku marsikdaj uporabljata tudi domač .jezik. Rezijski otroci sodelujejo na natečaju Moja vas. Skratka, domače rezijsko narečje se uveljavlja tudi v javnosti. In zadnji primer je včerajšnja manifestacija ob otvoritvi novega rezijskega kulturnega doma, ko je občina natisnila vabila in lepake v italijanščini, v rezijskem narečju in v slovenskem knjižnem jeziku. To je prvič, da občina uporablja slovenščino. Spodbuden znak, pa čeprav je šele začetek. Sicer pa je rezijsko narečje že od nekdaj vzbujalo veliko zanimanje. Danes se z niim ukvarjata predvsem Milko Matičetov in Pavle Merku, vendar pa je vzbudilo veliko zanimanje že v Drej-šntem stoletju, ko ga je creuče-val • noljski jezikoslovec Baudouin de Courtenay. In prav do tem jezikoslovcu so poimenovali nov kulturni dom. ki so ga odtali včeraj na Ravenci. V tem kulturnem Tekst in fotografije BOJAN BREZIGAR domu bo sedaj končno našla primeren sedež rezijska folklorna skupina, ki deluje že vse od leta 1838. Danes šteje 70 članov, ki plešejo ob zvokih izvirnih starih rezijskih glasbil, «cytire* in 18.00 Kulturno rismo. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30. 9.30. 10.30, 11.30. 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30. 19.30 Poročila; 7 GO Glasba za dobro jutro; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Ansambel Sergio Farina; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.03 Z nami je. . .: 10.10 iivljenje v šoli; 10.32 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kim. svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.C0 Mala diskoteka; 14.33 Izbrali smo za vas; 15 20 Glasbeni trenutek; 15.45 Pesmi, pesmi; 16.00 Štadioni in telovadnice: 16.10 Dalmacija in n'ene pesmi; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz. . .; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Srečanje z opero; 18.32.Srečanje z našimi pevci; 19 00 Discoteca sound. KOPER (Slovenski proqram) 6.30. 7.25. 13.30. 14.30 Poročila; 5 05 Jutranji koledar; 6.37 r'inospo red; 7.15 Najava sporeda; 13 00 Pregled dogodkov; 13 05 Stoji, stoji 'Ipica — glasbeni utrinki iz zamejstva; 13.40 Izbrali smo za vas; 14 00 V podaljšku; 14.37 G'asbeni notes: 15.00 Dogodki in odmevi; novembra 1980 20.40 Figarova svatba - komična opera v štirih dejanjih Ob koncu Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 in 19.30 Dnevnik 3 in Deželne športne vesti 20.00 20.35 in 22.40 Gledališče a-krobatov 20.05 šolska vzgoja; Šolska knjižnica 20.40 Vesolje, bojno polje prihodnosti 21.25 Sto mest Italije 21.40 šolska vzgoja: Obletnice 22.10 in 22.45 Dnevnik 3 in Športne vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.45 - 14.55 TV v šoli 16.10 Kmetijska oddaja 17.10 POROČILA 17.15 Minigodci v glasbeni deželi 17.30 Živalstvo Avstralije 18.00 Delegatski vodnik 18.20 Jezik v javni rabi 18.35 Obzornik 18.45 Mladinska oddaja 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Carl Orff: Carmina burana. opera . 21.10 V znamenju - se ju GK ZK*. 22.10 Mozaik kratkega filma Koper 17.30 Film (ponovitev) 19.00 Baletna oddaja 19.30 Aktualna tema 20.00 Risanke Dve minuti 20.30 Grbovec, film Režija; Carlo Lizzani; igra' jo: Gerard Blain, Anna Maria Ferrero 22.10 TV D - Danes 22.20 Poslednja pisma iz Stalingrada, film Režija: Giller Katz; igrajo: Huguettr Lencagne, Frederi-que Meininger . . . 15.30 Glasba po željah; 16.00 Pogovor o jeziku; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zabavna melodija na vaš telefonski klic — 25-888: 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila: 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.25 Kakšna glasba!; 9.C0 Radio anch io; 11.00 Štiri četrtine; 12.03 Vi in jaz; 13.25 Poštna kočija; 13.30 Ulica Asiago Tenda, 14.30 čarovniško kladivo; 15.03 Rally; 15.30 Popoldanska srečanja; 17.03 Patchwork: 18135 šolska vzgoja; 19.30 Neposreden prenos iz Ulice Asiago; 20.00 Odprti oder; 20.40 Rdeča plošča. LJUBLJANA 7.00, 8.00 9.00. 10.00. 10.00, 11.00, 12.00, 14 00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki: 10.05 Rezervirano za...; 11-35 | Znano in priljubljeno; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru: 13 00 Danes do 13. ure: 13.30 Priporočajo vam...;; 14.05 V gosteh pri.zborih jug. radij; skih postaj; 14,25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15 50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 VrtiHak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Na ljudsko temo: 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19 45 Minute z ansamblom Mi'ana Kri'ana; 20.00 Kulturni g’obus; 20 10 Iz naše diskoteke: 21 05 Glasba velikanov; 22.25 Iz naših sporedov; 22 30 Popevke iz imrosiovanskib studiov; 23.05 Lirični utrinki; 2? 10 Za ljubitelje jazza; 00.Of - 4.30 Nočni program. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 25. DO 29. NOVEMBRA 1980 TOREK, 25. novembra LJUBLJANA 9.00 - 16.15 TV v šoli; 17.20 Dim-nikarček se potepa po svetu; 17.30 Poletavček; 18.00 Srečanje oktetov 80; 18.25 Obzornik; 18.35 Po sledeh napredka; 19.05 Risanka; 19.24 TV nocoj, 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Mednarodna obzorja; Mlajša sestra Belorusija; 21.05 B. Ibanez: Trsje in blato, španska TV nadalj.; 21.55 V znamenju; 22.10 Dinarske skice, balet. KOPER 17.20 Ponovitev filma: 19.00 Od- prta meja; 19.30 Otroški kotiček, 20.00 Risanke in Dve minuti; 20.15 TV D - Stičišče; 20.30 Prekleti grad, film; 22.00 TV D - Danes; 22.10 Flash; 22.15 SOS Energija, dok.; 22.45 Pota Poljske — TV nadalj. SREDA, 26. novembra LJUBLJANA 9.30 • 10.00 TV v šoli; 17.20 Po- ročila; 17.25 ZBIS - S. Makarovič: Polh si sposodi puško; 17.45 Ana-morfoze; 18.10 Na obisku; 18.40 Obzornik; 18.55 Ne prezrite; 19.10 Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Film tedna: Malopridneži; 21.45 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 21.50 V znamenju; 22.05 Miniature: Alenka Gerlovič. KOPER 17.30 Ponovitev filma; 19.00 Visoki pritisk; 19.30 SOS energija • dok.; 20.00 Risanke in Dve minuti; 20.15 TV D - Stičišče; 20.30 Tujca, ko se srečava, film; 22.00 TV D - Danes; 22.10 Nogomet. ČETRTEK, 27. novembra LJUBLJANA 9.00 - 16.15 TV v šoli; 17.15 Poročila; 17.20 Kdo bo zmagovalec, dok.; 17.40 Bjiim Borg, dok.; 18.00 Klesar in sinova; 18.30 Obzornik; 18.40 Ugasla kulturna ognjišča; 19.10 Risanka; 19.22 TV nocoj; 19.24 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik: 20 00 Obljubljena dežela za bodečo žico, dok.; 21.10 Jazz na e-kranu; 21.35 V znamenju; 21.50 Za-lahko noč. KOPER 17.30 Ponovitev film; 19.00 Odprta meja; 19.30 Eurogol; 20.00 Risanke in Dve minuti; 20.15 TV D -'Stičišče; 20.30 Ubežnikovo lice, film; 22.00 TV D - Danes; 22.10 Dekle mesečne polti, film. Okrog sredine meseca maja 1919. so prišle na pomoč srbske čete, s katerimi smo pozneje napadali Nemce in jih razbili na vsej črti. Pognali smo jih čez Dravo, do Celovca in Gosposvetskega polja, ko je nastopilo premirje. Bili smo tam najprej ob reki Krki, nato smo zasedli demarkacijsko črto na hribih Pustrice. Ker ni bilo več bojev, smo imeli možnost ogledovati si kraje in spoznavati slovensko koroško ljudstvo. V našem sosedstvu so bile tudi čete Tržaškega bataljona. Tako smo srečali mnogo goriških rojakov, med njimi tudi Vladimirja Gradnika iz Medane, ki je bil na položaju nad Grebinjem. Zakaj smo morali spet zapustiti Koroško brez boja, nisem mogel razumeti, toda pozneje sem zvedel in spoznal. Bil je to ponesrečeni plebiscit, v katerem so odločali predstavniki tedanjih zavezniških držav, ki so hoteli ohraniti Avstrijo za svoje interese. Ta račun smo že prej plačali mi Primorci in sedaj tudi koroški Slovenci. Dobili smo odpustnice in se poslovili od Koroške in slovenske vojske, hladno brez hvaležnosti, podobno vrnitvi s pogreba. Vrnil sem se domov kot ponovni ruski ujetnik. Več kot 23 let pozneje sem v NOB proti nacifašizmu sodeloval kot terenski aktivist, vozil hrano in druge potrebščine iz Furlanije v Vedrijan in Slavče pri Peternelu. Pri nas so imeli občasna prenočišča tudi drugi terenci, med njimi tudi Duša, Miško in Pavle. Enega so pri poskusnem begu iz obkoljene hiše Nemci ujeli. Spomin me precej zapušča in vse se je nekako pomešalo.* Tako je Evgen Prinčič, rojen 1896, iz Medane v Goriških Brdih nekdaj pripovedoval svojemu sinu, ki sedaj živi v Sežani. PETEK, 28. novembra LJUBLJANA 8,45 - 10.00 TV v šoli; 16.05 Poročila; 16 10 Pravljice iz lutkarjevega vozička; 16.35 Pan tau: 17.05 Obzornik; 17.15 Košarka; 18.45 Te-lestart 80; 19.10 Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20 00 7+7, zabavnoglasbena oddaja: 21.05 V znamenju; 21.20 Washington za zaprtimi vrati. TV nadalj.. 22.30 Med strahom in dolžnost lo, slovenski film. KOPER 17.10 Košarka; 19.00 Aktualna te ma; 19 30 Otroški kotiček; 20.00 Risanke in Dve minuti; 20.15 TV D - Stičišče; 20.30 Dober dan ža lost, film; 22.00 TV D Danes: 22.10 Ekonomske informacije: 22.25 TV film iz serije Velika dolina; 23.15 Baletna oddata. SOBOTA, 29. novembra LJUBLJANA 8.55 Poročila; 9.00 Za praznično dobro jutrj; 9.30 Ladarice; 10.00 Pisatelji in otroci o svobodi: 10.30 Lepa si zemlja moja: 11.30 Cesta bratstva in enotnosti, dok.; 12.00 Glasbena mladina; 12 55 Nogomet: 14.45 Muppet show; 15 10 Vaterpolo; 16.10 Od Rateč do Gevgeliie: 16.40 Sinovi sonca; 17.05 Boško Buha; 19.05 Z'ata ptica: 19.10 Risanka: 19 24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19 30 TV dnevnik; 20.00 Srečama; 21.35 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta. TV nadalj.: 22.05 Poročila: 22.30 Hiša iz bambusa, ameriški film. KOPER 13.55 Nogomet; 17 10 Košarka: 18.40 Komični film; 19.00 Odprta me.ia; 19.30 Visok pritisk: 20.00 Risanke in Dve minuti: 20.15 TV D -Stičišče: 20.30 Beg. film; 22 00 TV D - Danes: 22.10 Pregled sporedov: 22 20 «La gran vita*, film. PnmorTJttTffievTilk 9 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 23. novembra 1980 NAMIZNI tenis MP JUGOSLAVIJE M&S: • * .v : • n .. Premoč Kitajske Šurbek in Stipančič izgubila v finalu moških dvojic - Kitajski kar trije naslovi - Italijana izpadla v četrtfinalu ZAGREB — Včeraj se je končalo Mednarodno teniško prvenstvo Jugoslavije, na katerem je mlada ge-Deracija Kitajske, sicer ; ^ pričakovanju, pokazala svojo premoč, {^tajska jp bila v Zagrebu najbolj-Sa: osvojila je kar tri naslove. Kar Pa nedvomno v večji meri zaskrblja »evropski namizni tenis» je to, da so niegovi nosilci še vedno starejši MP JUGOSLAVIJE Dn ZMAGOVALCI POSAMEZNIKI: Lu Jaohua (Kitaj.) \OmMEZNICE: Šen Jianping (Kit.) MOsKE DVOJICE: Klampar, Jo-nyer (Madžarska) žENSKE DVOJICE: Popova, Anto-Man (SZ) MEŠANE DVOJICE: Vang Huijuan, Oeng Lijuan (Kitajska) gralci, medtem ko je Kitajska vidno Pnovila svoje sile in ’ o za Evro-v naslednjih letih slej ko prej nedosegljiva, , V moških dvojicah Jugoslovanoma rPfbeku in Stipančiču ni uspel po-aviS- Jugoslovana sta v četrtfinalu '-anesljivo premagala Italijana Bi-jO* m Continija, v polfinalu kitajski jj?1’ v finalu pa sta izgubila proti Madžaroma Klamparju in Jonyerju. IZIDI POSAMEZNIKI POLFINALE: Lu Jaohua ( Kitaj-7,a) - Gergely (Madž.) 3:1; Ši 4iflao - Klampar (Madž.) 3:0. FINALE: Lu Jaohua (Kitajska) -m «hao (Kitajska) 3:1. POSAMEZNICE POLFINALE: Kvi Baoksiang (Kioska) - Jak Jung Sun (Koreja) -,.ak Jung Sun (Koreja) 3:2; Šen *?nping (Kitajska) - Geng Liguan tK‘tajska) 3:2. PlNALE: Seng Jauping (Kitajska) ' Kvi Baoksiang (Kitajska) 3:2. MOŠKE DVOJICE O.JZIDI ČETRTFINALA: Šurbek, fTSar|dič (Jug.) - Bisi, Costantini ut-> 2:0, /.EOLFIN.ALE: Klampar, Jonyer Madž.) - ši Zihao, Lu Jaohua (Kioska) 2:1; šurbek, Stipančič (Jug.) ,Var*g Huijuan, Ksi Saike (Kitajska) 2:1. ElNALE: Klampar, Jonyer Madž.) - šurbek, Stipančič (Ju-g0«lavija) 2:0. ». ŽENSKE DVOJICE ^EpLFlNALE: Popova, . Antonjan f : Ki Song Suk, Jang, Jon Ok Koreja) 2:1, Kvi Bao Ksiang, Geng >guan (Kitajska) - Balogh -.Boli-811 (Madžarska) 2:1. ElNALE: Popova, Antonian (SZ) J Evi Bao Ksiang, Geng Liguan (Kioska) 2:1. MEŠANE DVOJICE . .POLFINALE: Vang Huijuan, Geng ,.JUan (Kitajska) Ksi Saike, Šen Jlanping (Kitajska) 2:0; Grubba (Pol.), Vriesekoop (Niz.) - ši Zihao, Kvi Baosiang (Kitajska) 2:1. FINALE: Vang Huijuan, Geng Lijuan (Kitajska) - Grubba (Pol.), Vriesekoop (Niz.) 2:0. N. Bertičevič KOŠARKA 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Važna zmaga v gosteh Iskre Olimpije SPLIT — Ljubljanska Iskra Olimpija je v petem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige osvojila zelo pomembno zmago v gosteh proti splitski Jugoplastiki. V ostalih srečanjih pa ni prišlo do presenečenj. Naj omenimo, da bodo osrednjo tekmo tega kola med Ci-bono in Crveno zvezdo odigrali šele jutri, ker je zagrebška dvorana zasedena. IZIDI 5. KOLA Jugoplastika - Iskra Olimpija 81:98 Kvamer - Radnički LMK 93:85 Partizan - Rabotnički 97:85 Bosna - Zadar 106:102 Budučnost - Šibenka 59:64 Cibona - Crvena zvezda (jutri) KOŠARKA SINOČI V DOLINI V PRVENSTVU C-2 LIGE Po lepi tekmi Jadran zopet zmagal Premagal je Spilimbergo in osvojil novi, izredno pomembni točki B. Vitez (31 točk) in K. Starc (24) najboljša od jadranovcev, od gostov pa izredno dober Virili (38) - R. Daneu ugodno presenetil Jadran — Spilimbergo 94:90 (48:44) JADRAN: Adrijan Sosič 4, Žerjal 2, Klavdij Starc 24 (4:4), Valter Sosič 2 (2:2), Kraus 2, Ivo Starc, Boris Vitez 31 (3:5), Ban 23, Daneu 6, Milko Vitez. SPILIMBERGO: Claudio Liva 10, De Marchi, Roberto Liva 4 (0:1), Bazzer 6 (0:4), Serena 7 (0:3), De Stefano, Zanon, Virili 38 (7:12), Mondini 8 (0:1), Cecco 17 (3:3). SODNIKA: Cattaruzzo (Benetke) in Pascotto (Portogruaro). PM: Jadran 12:15; Spilimbergo 10:23. ON: Jadran 25; Spilimbergo 23. PON: Valter Sosič (40). Po zelo lepi, izenačeni in kakovostni tekmi je Jadran sinoči v Dolini pred ponovno nabito polno dvorano zasluženo premagal še vodeče moštvo Spilimberga in tako osvojil novi, izredno dragoceni točki po poti do kvalifikacij v C-l ligo. Gostje so včeraj upravičili prvo mesto na lestvici, jadranovci pa so dokazali, da lahko upravičeno ju- rišajo na višjo ligo (C-l). Če bi igralce obeh ekip postavili ria šahovnico, bi dejali, da sta si bili moštvi na krilni poziciji izenačeni, da je bil center gostov Cecco (i-gral je v A-2 ligi s Pordenonom) boljši, Jadran pa je bil povsem v premoči z zunanjimi igralci. Jadran je torej bil malenkost boljši in malenkostna je bila tudi končna razlika v koših (4). Klavdij Starc je bil, po našem mnenju, tokrat odločilen za zmago Jadrano-ve peterke. Večkrat se je, kot običajno, prenaglil pri prenosu žoge, podajah itd., bil pa je dokaj točen pri metu na koš, vsilil je nasprotniku hiter tempo, izvedel je več hitrih protinapadov. Boris Vitez je tudi sinoči potrdil dobro formo. Zadeval je koš izredno točno. Marko Ban je povsem zadovoljivo opravil svojo nalogo. Prijetno pa je presenetil mladi Robert Daneu, ki je dosegel nekaj važnih točk. Od gostov je bil daleš najboljši Virili, ki je zadeval koš kot za sta- niiiiiiiiiiiuiiiiiiiiifiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiia ODBOJKA V PRVENSTVU MLADINK BOROVKE SAME NA VRHU LESTVICE Sinoči so prepričljivo premagale še La Scarpoteco in ostale edine brez poraza - Gladko zmago si je priborila Sloga Bor — La Scarpoteca 3:1 (15:8, 15:3, 9:15, 15:0) BOR: Župančič, E. in L. Maver, Cergolj, Montanari, Birsa, Tomšič, Vigini, Gerdol, V. in M. Klemše, Junc. Za mlade borovke lahko rečemo, da so se tokrat res izkazale. V tem srečanju so bile mnogo boljše od svojih nasprotnic, kar je prišlo do izraza zlasti v prvih dveh nizih. Njihova tehnična premoč je bila tolikšna, da so v tretjem setu začele podcenjevati svoje nasprotnice, to pa jih je stalo zmago v tem delu tekme. V zadnjem nizu so se borovke zbrale, zaigrale so uspešno tudi v obrambi, kL.je sicer običajno njihova šibka točka) ter pustile nasprotnice na ničli, Vse igralke šo igrale1 res " dobro S’Vlasti še Elena Maver ob mreži. Za Scarpoteco je bil to prvi prvenstveni poraz, Bor pa ni doslej izgubil še niti. točke. Ker so ostale udeleženke tega prvenstva, s katerimi morajo «plave» še igrati, precej šibke, se našim dekletom zdaj odpirajo realne možnosti, da osvojijo končno prvo mesto. *>ui lini m il 11,11,1, m 11,1,11, min,, n 1111,111111,1,1 mi mn m m m im iiMiitilllllllliiilltllllilfliililiiiiiiliiiiiitliin IND00R V BOLOGNI tenis Bertolucci finalist ^ odločilnem srečanju se bo pomeril s Šmidom (ČSSR) ».Italijan Bertolucci in čehoslovak ^°|has Šmid sta se uvrstila v fi-aie mednarodnega dvoranskega tenkega prvenstva Italije v Bologni. a6rtolUcci je v polfinalu premagal Mednarodna teniška zveza je ob-l ' da uradni seznam igralcev, ki dDt|o nastopili v dneb od 5. do 7. .®Cambra v Pragi, v finalnem sre-Sf8lliu Davisovega pokala. Ekipi bo-* sestavljeni takole: t\SSR; Lendl, Šmid, Složil, Ko--SJ; kapetan: Bolardt. 0 , ALIJA: Barazzutti, Bertolucci, c‘ePPo, Panatta; kapetan: Crotta. ^heričana Meyerja s 6:2 in 6:4, ^Jnid pa Francoza Portesa s 6:2 in |jf- Bertolucci ima zdaj lepo pri-l‘Post, da si z zmago v finalu pri-7» Nagrado 15.000 dolarjev. 'Ornir, ki je potekal ob precejšni?.111 številu raznih zaprek, se tako 3a h koncu. Italiji ni prinesel po-..!?n>h zadoščenj, saj so že v prejš-t> 'a kolih, izpadli Ocleppo, Panatta in a'-azzutti. .v®ndar pa moramo na ta turnir lii i H Povsem v luči bližnjega lalnega srečanja za Davisov pokal ■ d Italijo in ČSSR. Turnir je do-aJ jasno pokazal trenutno formo po-“jheznih igralcev. Zah ni težko ' 'epatj, da bo v Pragi Lendl sko-t/ Kotovo priboril svoji deželi obe ./'ki med posamezniki, v ostalih en srečanjih pa imajo Italijani le L8’0 možnosti za uspeh in je zato Jmova zmaga le malo realna. Lendl gladko izgubil Bangkok - V polfinalu medna 1 dhega teniškega turnirja v Songih 'ku je čehoslovak Ivan Lendl glad-5? »zgubil proti Američanu Brianu D.^herju v dveh setih z izidom 6:1. v drugem polfinalu je In-Jee Amritraj odpravil rojaka Krili.?1®^ prav tako v dvet setih s 6:4. Hokej na kotalkah vaka. Italija je izgubila zadnjo tek-ko z Brazilijo s 4:3 in je zasedla 7. mesto. KOŠARKA Sinudyne - Bosna š«le 15. januarja 1981 MONCHEN — V Munchnu so včeraj izžrebali pare v raznih evropskih košarkarskih pokalih. V pokalu prvakov bo bolonjski Sinudyne v prvem kolu (11. decem bra) igral v Moskvi proti domači CSKA, sarajevska Bosna na bo prav tako v gosteh pri nizozemskem Nashui Den Bosch. Bosna in Sinudyne se bosta prvič neposredno pomerila šele v tretjem kolu (15. januarja) v Bologni. Sloga A — Le Volpi 3:0 (15:9, 15:3, 15:8) SLOGA: Križmančič, Grgič, Benčina, Kovačič, E. in A. Adam, Vidah, Petaros. Slogašice so odigrale povsem enosmerno tekmo. Bilo so taktično ter tehnično odločno boljša ekipa na igrišču in nasprotnice niso imele praktično nobene realne možnosti, da bi se dokopale do vsaj enega seta. Zmaga naših deklet je bila zato več kot zaslužena. OMA - Sokol 3:1 (15:8, 15:9, 1:15, 15:11) SOKOL: Mervič, Chemelli, Pan-gos, Legiša, S. Milič, Gruden, Pir-sič, Drašček, Caharija. Pertor. Nabrežinska dekleta so v tem srečanju igrala znatno bolje kot v prVem delu prvenstva in so nasprotnicam tudi odvzela niz. Okrnjena! ekipa Sokola je v prvih dveh setih igrala še nekoliko zmedeno, nato pa si. je opomogla in je (predvsem z dobrimi servisi Sare Milič in Lorence Mervič) osvojila tretji niz. Zadnji set je bil do 11:11 izenačen, nato pa so imele Tržačanke več športne sreče. Nabrežinkam služi to prvenstvo le za nabiranje izkušenj za pomembnejše nastope in z veseljem ugotovimo iz tkme v tekmo večji napredek. MOŠKA B LIGA Isola Scala - Bor 3:1 (15:7, 15:13, 16:18, 15:11) V organizaciji RTV Ljubljana V Lipici zaključena akcija vzdržljivosti V Lipici so končali drugo leto prizadevanj 176 kaveljcev in 42 korenin, najbolj vztrajnih, najbolj i-zenačenih prijateljev dejavne športne rekreacije v Sloveniji. Morali so prestati preizkušnje: v smučarskem maratonu, v partizanskem atletskem maršu, v plavalnem maratonu, v kolesarskem maratonu in v planinstvu. Fantje in dekleta, možje in žene so našli v teh prizadevanjih svojo zadostitev in so kot najboljši med rednimi prijatelji rekreacije v Sloveniji posegli po najvišjem tovrstnem priznanju. V Lipici je bilo zelo prijetno, kajti ta prireditev ni samo rekreacijskega značaja, ampak ima tudi družaben značaj; to dokazuje, da je bilo med nosilci priznanja kar 16 zakonskih parov, v primerjavi z ^Panija prvak stva zadnji tekmi svetovnega prven- tj - v hokeju na kotalkah v San-j,aKh je Španija premagala Čile z •'> Ui osvojila naslov svetovnega pr- lanskim letom, ko so bili samo štirje zakonski pari. Najstarejši med moškimi udeleženci je bil star 62 let. najstarejša med ženskami pa 57 let. Za naslednje leto si organizator, to je RTV Ljubljana, želi sodelovanja tudi iz obmejnih pokrajin, zelo bi bili veseii udeležbe zamejskih Slovencev s Tržaškega in Goriškega, seveda če so na težavne preizkušnje pripravljeni, sicer pa je bolje, da ostajajo pri svojih običajnih storitvah. Prva prireditev v novi sezoni bo trnovski maraton (za moške 42 km smučarskega teka, za 'ženske 20 km). Seveda bo v novi sezoni, to bo tretja po vrsti, nekaj novosti, vse'pa bodo usmerjene v t.o, da bi vsi udeleženci, trenirali skozi vse leto dva do trikrat tedensko. nft Kf(StK»'. * RADIO vo. Z 38 točkami je bil tudi najboljši strelec srečanja, i Tekma je bila dokaj izenačena, gostje niso nikoli popustih, Jadran pa je vseskozi vodil in zasluženo zmagal. IZJAVE PO TEKMI Jadranov trener Jože Splichal se je ravnokar vrnil iz ZDA. Splichal je bil seveda z zmago zadovoljen in je dejal: «Verjetno je bil prvi polčas lepši za oko, drugi pa je bil gotovo koristnejši za nas. Z i-gro fantov in seveda z zmago sem zelo zadovoljen. Moramo tudi omeniti, da smo tokrat igrali brez Klobasa, ki je službeno zaseden, in da je Ivo Starc komaj okreval po poškodbi na hrbtu in zato tudi ni i-gral, v prihodnjih srečanjih pa nam bo še kako koristen.» Peter Starc: «Srečanje je bilo zelo lepo in kvalitetno, pa tudi športno. Za nas je zmaga izredno dragocena.* Peter Brumen, ki je v odsotnosti Splichala treniral jadranovce, je bil tudi sinoči v Dolini1 in dejal: «Le-pa prvenstvena . tekma, gostujoča ekipa pa zelo kakovostna in športna. Košarkar srečanja je bil gotovo Virih.* Trener Spilimberga ni bil povsem zadovoljen s sodnikoma. «Sre-čanje je bilo lepo in zanimivo. Mislim pa, da sodnika nista zadovoljivo opravila svoje naloge. Oškodovala sta nas in Jadran. Marku Banu skozi vso tekmo nista piskala prekrška treh sekund. Od jadranovcev so bih najboljši: Klavdij Starc, Marko Ban in Boris Vitez, od naših bi pohvalil Virilija in Roberta Livo.» In še sodnika: clgralci so se zelo športno vedli, o sojenju pa pišite kar vi.» Po našem mnenju pa je bilo sojenje dobro, na trenutke tudi «hra-bro* in «malenkost domače*, kar navsezadnje .tudi ne škodi, ko pomislimo, da sodniki v tej ligi niso bih doslej ravno najbolj naklonjeni našim fantom. B. Lakovič I. ITALIJANSKA LIGA Goričani zopet praznili rtjL... Bancoroma— Taf Ginseng 95:92 (48:46) . . BANCOROMA: Rossetti 12, Davis 16, Poleseilo 12, Tomassi 11, Bini 6, Hicks 18, Castellano 20, Pa-pitto, Selvaggi. Arte. TAI GINSENG: Valentinsag 7, Turel 2, Pondexter 32, Premier 12, Ardessi 12, Hayes 21, Antonucci 6, Puntini, Pieric, Sfiligoj. Tudi na jutrišnji radijski oddaji «Glasbeni ping - pong» bo predmet razprave telesna vzgoja na naših šolah. Tokrat bo govor o stanju na nižjih srednjih šolah. SODNIKA: Digozzi in - Maurizzi (Bologna). PM: Bancoroma 13:18; Tai Gin-seng 16:25. PON: Poleseilo (30.), Ardessi (40.). GLEDALCEV: 1.500. RIM — Goričanom sinoči v anti-cipiranem srečanju 11. kola A-l košarkarske hge ni uspel, podvig. Tai Ginseng je namreč izgubil tudi proti Bancoromi in je tako doživel svoj deseti zaporedni poraz ter je seveda ostal na dnu lestvice. V goriških vrstah je zelo dobro i-gral Američan Pondexter, ki ;je bil z 32 točkami najboljši strelec tekme. Tudi to pa ni pomagalo za zmago. DANAŠNJI SPORED Squibb - Hurhngham I&B Bologna - Ferrarelle Billy - Sinudyne Turisanda - Antpnini Recoaro - Pintinox Grimaldi - Scavolini PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI DANES NEDELJA, 23. NOVEMBRA 1980 NOGOMET Z. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu Vesna - S. Marco * * * 14.30 v Dolini Rosandra - Kras « * * 14.30 v Trstu, Kampanele Campanelle - Zarja * * * 14.30 v Štarancanu Staranzano - Breg 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Št. Petru ob Soči Isonzo - Jnventina * # * 14.30 v Sovodnjah Sovodnje - Mladost lllIlliiiiiiinuiliiiiiiiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimii NOGOMET MLADINSKA PRVENSTVA Brez poraza samo Bregovi cicibani Kadeti in mlajši cicibani tega društva tokrat praznih rok - Primorje (cicibani) klonilo šele proti koncu drugega polčasa CICIBANI Soncini B — Breg 1:1 (0:1) BREG: Zobec, E. Kraljič (Bevk), Kaiser (Ražem), Mauri, B. Kraljič, Prašelj, Švara. Bregovi miadinci so včeraj gostovali pri enajsterici Soncini B, kjer so imeli izredno lepo priložnost, da dosežejo celotni’izkupiček, Le nekoliko več borbenosti bi bilo treba. Ekipno delo je torej že obrodilo svoje sadove. V prvem polčasu so Brežani pokazali zvrhano iftero požrtvovalnosti in so vseskozi napadali ter tudi prvi povedlijz Mauri jem, ki je’ iflr^deri^ljših ni igrišču. V nadaljevanju pa so nekoliko popustili in bih nevarni le s protinapadi. Primorje — Zaule B 0:2 (0:0) PRIMORJE: Reina, Husu (Breda), Umek, Štoka, Maurovič, Fra-sinelli, Gerbassi (Prašelj). NOGOMET V 3. ITALIJANSKI LIGI Triestina proti zadnjemu na lestvici Na gostovanju v La Spezii ne bi smelo biti presenečenj na bo danes gostovala v V Beogradu sta Partizan in Sa- «plavi» pokazali lepšo ign in dl ii hi mrtraln ra7Pn vp- raipvrt igrala npnH1nč*Pno ltl. Prvi hoviteiše akciie od naSDrotlllkOV. Borovi dečki s trenerjem Igorjem Uancianijem Triestina bo danes gostovala v La Spezii, kjer bi morala, razen velikih presenečenj, iztržiti obe točki. Domača enajsterica je namreč še vedno sama na repu lestvice z dvema gohma točkama in kljub dejstvu, da je tekma zanjo sila pomembna, saj bi z nadaljnjimi porazi docela zgubila upanje, da se reši pred izpadom, pa je dokaj težko verjeti, da bi danes presenetila tržaškega tretjeligaša. Tržačani so v glavnem vsi v dobri formi (nekaj dvomov je edino glede nastopa Ma-gnovacalla), tako da je’ trener Bian-chi precej optimist, še zlasti po lepi nedeljski predstav! na Grezarju, kjer so kar s 3:0 odpravili Forii. DANAŠNJI SPORED (V oklepaju ime sodnika) C-1 LIGA Cremonese - Novara (Pelhcano), Empoli - Modena (Ongaro), Fano -Parma (Esposito), Forii - Treviso (Tuveri), Prato - Casale (Tarantela), Reggiana - S. Angelo (Ramico-ne), Sanremese - Piacenza (Pampa-na), Spezia - Triestina (Lamorgese), Trento - Mantova (Damiani). A LIGA Avehino - Ascoli (Benedetti), Bologna - Napoli (Casarin), Brescia -Torino (Pieri), Cagliari - Roma (D’Elia), Como - Fiorentina (Lon-ghi), Juventus - Inter (Michelotti), Pistoiese - Perugia (Vitah), Udine-se - Catanzaro (Menegali). B LIGA Bari - Cesena (Facchin), Lazio -Lecce (Magni), Milan - Foggia (Ter-pin), Palermo - Varese (Ballerini), Piša - Pescara (Pairetto), Rimini -Atalanta (Pirandola), Sampdoria -Vicenza (Prati), Spal - Genoa (Lops), Taranto - Monza (Milan), Verona - Catania (Rufo). 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Včeraj tri srečanja Olimpija danes v Tuzli Včeraj so odigrali tri srečanja 15. kola prve jugoslovanske nogometne lige. V Skopju je Vardar po poprečni igri premagal zagrebški Dinamo z 1:0. Strelec edinega zadetka je bil Manevski v 43. minuti. V Beogradu sta Partizan in Sarajevo igrala neodločeno 1:1. Prvi so povedli gostje z Vukičevičem v 44. min, stanje za domačine je izenačil Živkovič v 57. minuti. Radnički pa je v Nišu premagal titograjsko Budučnost z 1:0. Zmagoviti gol je v 71. min. dosegel Pan-telič iz enajstmetrovke. Danes bodo odigrah ostaL srečanja. Ljubljanska Olimpija bo igrala v Tuzli proti domači Slobodi. Srečanje se ho Dričelo ob 13. uri. DANAŠNJI SPORED Sloboda - Ohmpija: Zagreb -Hajduk, Rijeka - Napredak, Beograd - Crvena zvezda, Željezničar - Velež, Borac - Vojvodina. V polfinalu mednarodnega ženskega teniškega turnirja v Tokiu je Američanka Austin odpravila Avstralko Goolagong s 6:3 in 6:3, Če-hoslovakinja Navratilova pa Američanko Evert s 7:6 ir. 6:2 KOŠARKA PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV Visoka zmaja mladih Nabrežinccv Sokol — Ricreatori 79:53 (34:27) SOKOL: Bagozzi, Grilanc 2, M. Pahor, F. Pahor 6. Kojanec 4, Gruden 2, Busan 8, Devetak 17, Per-tot 8, Ušaj 32. Sokol se je prikopal do druge zmage v letošnjem prvenstvu, vendar ne s tako lahkoto, kot bi se dalo sklepati iz končnega rezultata. Nabrežinci so odločno povedli le v 10. minuti drugega polčasa, ko so točno zadevah koš s hitrimi protinapadi. Pri Sokolu sta se izkazala Ušaj in Busan. Andrej Pupis Don Bosco — Bor A 95:69 (53:44) BOR A: De Carli 17, Volk 16, Bra-dassi 18, Vascotto 8, Tavčar 4, Tre-mul 4, Zaccaria 2, Jagodic, Civardi. Borovci so bih v prvem polčasu Povsem enakovredni domačinom, v drugem polčasu pa so znatno popustili, kar so izkoristili košarkarji Don Bosca in tudi visoko zmagali. Gre za omeniti da so, kljub porazu, «plavi» pokazali lepšo ign in du hovitejše akcije od nasprotnikov. V Borovih vrstah sta tokrat največ pokazala Vascotto in Tavčar. KADETI Bor — Don Bosco A 32:121 (14:62) BOR: Pregare 3, Furlani, Ron-celli, Maver 7, Semenj 8, Langan 6, Peter Furlan 6, Poljšak 2, Gombač. Borovi kadeti so včeraj odigrah svojo drugo prvenstveno tekmo. Pekoči poraz bi lahko delno opravičili z neizkušenostjo naših košarkarjev in pa z odsotnostjo nekaterih ključnih igralcev. Med borovci bi pohvalili le Petra Furlana. B. Bajc DEČKI Kontovel — Inter 1904 29:165 (17:94) KONTOVEL: Emili 8, Grilanc 8, Škabar 8, Piras 5, Danieli, Pertot, Terčič, Furlanič. Proti premočnemu Interju 1904 in v okrnjeni postavi so mladi Konto-velci včeraj doma visoko izgubili. Kot kaže sam izid, je bila premoč Tržačanov očitna, med Konto velci pa gre omeniti Aleksandra Emilija, ki se je zelo požrtvovalno beril. Delovanje ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo v torek, 25. t.m„ ob 18. uri seja košarkarske komisije. Seja odbora Na zadnji seji izvršnega odbora ZSŠDI. ki je bila v sredo v Trstu, so opravili vsebinsko analizo te krovne športne organizacije. Na dan so prišli številni predlogi o ureditvi, reorganizaciji, vlogi in nalogah združenja v prizadevanjih, da bi bila športna politika čim bolj učinkovita in da bi odgovarjala obstoječim potrebam športnih društev. Vse te predloge bo posebna komisija pregledala in uskladila v enoten dokument, ki bo dejansko predstavljal akcijsko in vsebinsko platformo zamejske športne politike. O tem dokumentu bo odbor razpravljal 1. decembra, za 4. december pa je napovedana skupščina društev. kateri bo sledil še redni ob čni zbor. Na domačem igrišču so cicibani Primorja po remiju v prejšnjem kolu tokrat prepustili nasprotniku obe točki. Prvi del igre se je končal pri neodločenem izidu, obe e-kipi pa sta si bili po prikazani i-gri enakovredni. V' nadaljevanju, ko je že zgleda-lo, da bo domačinom uspelo osvojiti remi, so gostje proti koncu srečanja izkoristili napako v pro-seški obrambi in najprej povedh, nato pa še podvojili. H. V. MLAJŠI CICIBANI SonciniBreg 2:0 (1:0) BREG: F. Bandi, Glavina, Kra- Smučarji iz II. Bistrice danes v gosteh pri SK Devin Danes bedo v gosteh smučarskega kluba Devin smučarji iz Ilirske Bistrice. Prijateljske stike sta kluba navezala v lanski sezoni, želja yseh pa je, da bi se pobhže spoznali in programirali skupne pobude. Z naše strani bi radi, da bi smučarji ilirskega smučarskega kluba Snežinka letos nastopih na našem tekmovanju v Kanalski dolini, Hirčani pa so izrazih željo, da bi se zamejski * smučarji srečah z Notranjci na dveh stezah na Sviščakih pod Snežnikom. Program današnjega srečanja je zelo preprost. Goste bomo peljali na ogled izvira Timave, starega in novega devinskega gradu ter na kam-narško razstavo v Nabrežino. V popoldanskih urah pa bo zakuska v Cerovljah, kjer bomo imeli lepo priložnost, za medsebojno spoznavanje in programiranje. Š. F. 14.30 na Padričah Gaja - Cave * * * 14.30 v Trebčah Primorec - San Luigi For You * * * 10.30 na Opčinah S. Andrea - Primorje ZAČETNIKI 10.30 v Dolini Breg - S. Sergio * * * 13.00 na Opčinah Ponziana B - Primorje * # * 11.00 v Ločniku Lucinico - Sovodnje NAJMLAJŠI 9.00 v Dolini Breg - San Luigi Por You * # * 8.30 v Trstu, Kampanele Chiarbola - Primorje * * 4» 9.45 na Opčinah Roianese - Zarja NARAŠČAJNIKI 9.30 v Marianu Mariano - Juventina KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 9.00 v Trstu, Ul. della Valle Azzurra - Polet * * * 11.00 v Trstu, Školjet Scoglietto - Kontovel * * # 11.30 v Trstu, Miramarski: drev. Ferroviario * Bor # * * KADETI 11.00 na Opčinah Polet - Servolana DEČKI 9.30 na Opčinah Jadran - Libertas ODBOJKA MLADINCI 9.00 v Trstu, Zandonai Volley Club - Bor MLADINKE 11.30 v Trstu, Petrarca Inter 1904 - Sloga sovec, Kozina, A. Ota, Slavec (Zu-pin), Alberti (Starec). • Borbenost, ki jih je vseskozi o-dhkovala, včeraj Bregovi mlajši cicibani niso pokazali. Razigrah so se šele v drugem polčasu, vendar zamujenega se ni dalo več nadoknaditi. Prvi gol je domači Soncini dosegel proti koncu prvega polčasa, takoj zatem pa je imel na razpolago še enajstmetrovko, ki pa jo je zanesljivi vratar Bandi ubranil. Najlepšo priložnost so Brežani i-meli z Oto, ki pa je sam pred vrati le za las zgrešil. Poleg vratarja sta se tokrat izkazala tudi Krašovec in Glavina. » KADETI Zaule — Breg 3:1 (1:0) BREG: Smotlak, Zobin, Šavron, Peroša, Pavletič, Tul, Kraljič, Kahn, Morgan, Zonta, Žerjal (Kofol). Breg je v prvem polčasu igral poprečno, odsotnost nekaterih poškodovanih igralcev pa se je poznala še zlasti na sredini igrišča. Domačini so povedli v 23. minuti, ko je Pavletič nehote usmeril žogo v lastno mrežo. V drugem polčasu so Brežani bolj odločno napadli in tudi remizirali, vendar je zadetek Kraljiča sodnik nepričakovano razveljavil. Minuto kasneje so bile Zaule že v protinapadu, Tul pa je z močnim strelom znova premagal lastnega vratarja. Domačini so zatem še povišali izkupiček. Šele v 37. minuti je Morgan, nekoliko ublažil poraz: Tul je streljal iz kota, vratar je slabo odbil, Morgan pa je bil prisebnejši in ga je premagal. Tul SKIROLKE Tudi predstavnik SK Devin v novem odboru AISR V nedeljo, 16. t.m.. je bil v Veroni občni zbor italijanskega ski -roli združenja (AISR), na katerem so bile tudi volitve novega odbora. V nov odbor je bil izvoljen tudi predstavnik smučarskega kluba Devin, kot svetovalec in član teh-, nične komisije. ODBOJKA Zanimiv turnir Včeraj popoldne je bil pri'’ Banih' zanimiv ženski turnir. Udeležile so še ga ekipe Sloge, Brega in tržaške Juhe, torej šesterke, ki bodo v bližajočem se prvenstvu C-2 hge i-grale v isti skupini. Turnir je potekal po sistemu vsak proti vsakemu, na tri odigrane sete. Vse tekme so bile borbene in zanimive, trenerji ekip so na imeli tokrat izredno priložnost da 50 lahko preizkušali moči svojih šesterk pred prvenstvom. E-kipa Brega je nastopila pri Banih močno okrnjena, saj so manjkale kar tri standardne igralke. Rahlo o-' krnjena ie bila tudi Sloga, vendar je v njenih vrstah ze;lo dober vtis pustila mlada Makri Milič. IZIDI TEKEM Julia - Breg 3:0 Sloga - Juha 2:1 Sloga - Breg 3:0 OBVESTILA Krožek za rekreativno udejstvovanje - Trst sporoča, da bo seja za dogovor o začetku telovadnih vaj na stadionu «1. maj» jutri, ob 20. uri. Zainteresirani bodo lahko dobili tam vse potrebne informacije. Vsi tisti, ki se bodo želeli u-deležiti šahovskega turnirja, se bodo lahko tudi prijavili tam, ali pa v uradnih urah na sedežu Zveze vojnih invalidov v Ul. Montec- cbi 6, tel. 795-136. - # # ŠZ Bor - atletski odsek obvešča, da bo danes, 23. t.m., oh 9.30 na stadionu «1. maj» letni občni zbor odseka. DNEVNI RED 1. Poročili načelnika in blagajnika 2. Razprava 3. Volitve novega odbora 4. Razno * # «. Y . KD Oton Župančič Pri Kotalkarskem društvu Oton Župančič v Šlandrc/.u sprejemajo v tem času nove člane. Starši, ki bi svoje otroke radi prijavili k rednemu treningu kotalkanja, lahko to storijo ob sredah in sobotah med prvo uro vadbe. Podrobna pojasnila prejmejo ob vpisn. « * ♦ Športna šola Trst Sv.Ivan obvešča, da redno poteka vadba za predšolske otroke tu stadionu «1. maju. Umik: torek 16.30 do 17.15 (starejša skupina od 3 do 5 let); od 17.15 do 18 (mlajša skupina od 2 do 3 let. Skupna vadba starši in otroci). Petek od 16.00 do 16.45 (starejša skupina od 3 do 5 let)- od 16.45 do 17.30 (mlajša skupina od 2 do 3 let. Skupua vadba starši in otroci). SK Devin ima na razpolago še nekaj mest, za smučarski tečaj, ki bo v Trbižu 14. in 21. decembra ter 4., 11. in 18. januarja 1981. Interesenti naj se zglasijo pri odbornikih ali pa v večernih urah na telefonsko številko 209-506 (Leonida Gruden). Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 l!ni|e) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 10 23. novembra 1980 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADlT» DZS 61000 Ljubliona Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 _mrn| 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juntskb krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih ae v Italiji pri SPI, Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdata | in tiska I H- ztLSš® Darovi in prispevki Z V SPOMENIK PADLIM V NOB IZ GABROVCA Namesto cvetja na grob Marice Anioni daruje Boris Iskra 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Marice Anioni vd. Bisiani darujeta družini Sedmak - Vidoni iz Križa ter družine Sedmak iz Brišč 15.0C0 lir. Namesto cvetja na grob Nerea Capannija daruje Lica Furlan (Gabrovec) 10.000 lir. V spomin na Nerea Capannija darujeta Gabi in Mirko Antoni 10 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Nerea Capannija darujeta družini Rustja in Polduzzi 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BAZOVICE V spomin na pok. Maria Kri-žmančiča (Rusovega) darujejo Svef-ko. Marija in Zora Štancerjevi 5 tisoč lir. Ob obletnici smrti none France da ujejo l ajtovi 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA Ob 18. obletnici smrti mame Ka-terine Košuta iz Križa darujejo Angel, Matilda, Nina in Anica 18 tisoč- lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S KONTOVELA Ob obletnici smrti dragega moža Antona Gerlanca daruje žena Ljudmila 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU Namesto cvetja na grob Pine Doles darujejo sestrične Dana, Sonja in Mara 30.000 lir. Namesto ’ cvetja na grob drage prijateljice Pine Doles darujeta Šteli Bratina in Gilda Pertot 20 900 lir. Ob L obletnici mamine smrti darujeta Mirjana in Nino 20.000 lir. Družina Maria Pertota daruje 50 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Pine Do les daruje družina Junc 10.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V spomin na moža Karla Fo-rausa daruje žena Ana 10.000 lir. V spomin pok. Edija Guština daruje družina Lazar (Repen 87) 10 tisoč lir. V spomin na Josipino Pečenik darujeta družini Žerjal in Tomini 20 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Marice Antoni vd. Bisiani darujeta Franc in Mira Guštin 10.000 lir. * * # Namesto cvetja na grob Vojke Strgar daruje Gina Tinta iz Devina 20 000 lir za dekliški pevski zbor Devin. Anton Škrkov daruje 50.000 lir za KD Lipa. V počastitev spomina pok. Mare Starc daruje družina Agostini 10.000 lir za Odbor za proslavo bazoviških žrtev. Ob 6. obletnici smrti Antona Smo-tlaka daruje sin Stanko z družino ln000 lir za KD Primorsko - Ma-čkolje. Ob priliki otvoritve občinske hiše v Mačkoljah darujejo za KD Pri morsko: Rodolfo Mosina (Trst) 5 tisoč, Rafael Tul 10.000, Sergij Ban di (Prebeneg) 5.000, Ema Mosina 10 tisoč, Josip Slavec (Križpot) 20.000, F, ančiška Tul 6.000. Karmela Zobin 10.000, Norma in Lucijan Zonta 20 tisoč, N.N. 10.000. Egidii Tul 5.000 ter Cpnte in Morato (Trst) 50 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Josipa Subana darujeta Karmelo in Silva Sedmak 10 000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Josipa Pipana darujeta Ludvik in žena Štefanija 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na pok. Olgo ščuka in Rafaelo Guštisa darujeta Emilija in Jožef Kaučič 20.000 Ur za ŠD Polet. Ob praznovanju obletnice 2. za sedanja AVNOJ daruje S. N. 50 tisoč lir za Združenje aktivistov o-svobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. V spomin na ljubljenega brata Edvarda Rustjo darujeta družini Rustja in Polduzzi 15.000 Ur za Dijaško matico. Toni Bersenda daru je 10.000 Ur za KD F. Venturini - Domjo. Ob 3. obletnici smrti Ivana Riose daruje žena Lojzka 5.000 za osnovno šolo J. Ribičič pri Sv. Jakobu in 5.000 Ur za Društvo slovenskih upokojencev v Italiji. V soomin na pok. očeta daruje Niko Škamperle 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. V spomin na Nerea Caoanniia darujeta Dora in Nini Kralj 5.000 Ur za ŠD Kontovel. V' soomin na pok. Marico Antoni vd. Bisiani darujeta Oca in Nini Kralj 10 000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Marice Antoni vd. B-siani damje Liča Furlan (Gabrovec) 10.000 Ur za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Marice Antoni vd. Bisiani darujeta družini Zaradi pomanjkanja progtora bomo ostale darove in prispevke objavili v torek Sedmak - Vidoni iz Križa ter družine Sedmak iz Brišč 15.000 Ur za ŠD Kontovel. V spomin na pok. Maro Starc da rujeta Aldo in Luciana 10.000 Ur za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Mare Starc in Renata Tenkerja darujeta Marina in Žarko 10.000 Ur za ŠD Kontovel. Sabina in Nino darujeta 10.000 Ur za popravilo dvorane na Kon-tovelu. V spomin na Maro Starc darujeta Eda in VVanda 10.000 Ur za Mladinski krožek Prosek - Kontovel. Ob letni nabirki so za ŠZ Sloga darovali na Opčinah: trgovina s pohištvom Rener 10.000, kozmetični salon Marta 20.000, urarna Malalan 10.000, gostilna Simonič - Malalan 10.000, hotel restavracija Daneu 10.000, kemična čistilnica Rico 20.000, gostilna Ostrouška 30.000, papirnica Ulgheri - Pavat 10.000, Zavarovalnica Llo.vd Adriatico - Štre-kelj 40 000, trgovina jestvin Škabar 20.000 lir. V spomin na prijatelja Redenta Mora daruje družina Polduzzi 10.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Pine Doles daruje družina Habbe 10.000 Ur za Sklad Albina Bubniča. V spomin na Renata Tenkerja darujejo Nives in Igor SuUgoj 10 tisoč Ur ter Felice in Ana Ostrouška 20.000 Ur za Godbeno društvo Prosek. Ob 2. obletnici smrti brata Marijana daruje Vinko Furlan 10.000 Ur za Godbeno društvo Prosek. V počastitev spomina pok. Josi-pine Krmec vd. Pečenik darujeta Solza in Mario Kralj 10 000 Ur za ženski pevski zbor Valentin Vodnik. Slavko Košuta daruje 5.000 lir za KD Vesna. ••MHIIHIHimUlMIHHimilinillllltllIHMMinHmiMIIIIIIMIIIMtinitllMIMUlIttlllItHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIHlillHin Mali ooldsi te|ef°n (°40) 794672 MONTIRAM stenske lesne obloge, kuhinjske elemente in polagam tapete. Telefon 061 - 832019. OBČINA DOLINA razpisuje javni natečaj za dve mesti tipkarja/ce. Rok za predložitev prošenj zapade 23. decembra 1980 ob 12. uri. Podrobnejše informacije na občinski oglasni deski ali v tajništvu v uradnih urah. 19-1,ETNO slovensko dekle s srednješolsko izobrazbo išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. (0481) 83 121. TRIČLANSKA italijanska družina (odrasle osebe) na Opčinah išče stalno gospodinjsko pomočnico a-li pa za najmanj sedem ur dnevno. Zahtevajr se priporočila. Telefonirati danes na št. 212118 — ne ob urah kosila oziroma večerje. USLUŽBENEC tvrdke Fiat proda ritmo 60 GL rabljen šest mesecev, prevoženih 8.500 kilometrov. Telefon 212 163. HIŠO z vrtom kupim na Opčinah ali v okolici, ki bi imela salon, tri sobe in dve kopalnici. Telefonirati ob Q. ali 21. uri na številko 942 882. PRODAM fiat 500 letnik 1971 v od ličnem stanju. Telefonirati na tel. štev 209 285 od 8. do 12. in od 13. do 18 ure. 17-LETNO dekle išče zaposlitev kot prodajalka ali strojepiska. Telefonirati na št. 823-638. PRODAM električni harmonij tiger ero 61 v dobrem rtanju. Telefo nirati ob uri kosila na št. 220 397. UGODNO prodam diane 6 letnik 1974 v dobrem stanju. Telefonirati vsak dan od 19. do 20. ure na št 213233 PRADAM avto sinica 1000. Cena 400 000 lir. Telefonirati na št. 411943 od jutri, 17. t.m,, dalje. 55 LETNI upokojenec, vdovec z lastno hišo išče družico staro od 55 do 60 let za pomoč tudi v gosprr dinjstvu. Pismene nonudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika pod šifro »V rlvoie ie lepše* IMMOBIL1ARF SOLARIO, Trg S. Giovanni 3, tel. 040 - 61061, urnik od 16. do 19. ure, išče za di rektno nabavo in za prodajo svojim klientom hiše, hišice, stanovanja in zemljišča tudi na Krasu. Plačilo v gotovini. Zajamčena resnost. FIAT 126 NA PRODAJ, zastopnik TALBOT, drevored Ippodromo 2 DUPLICA. FIAT 127 NA PRODAJ, zastopnik TALBOT, drevored Ippodromo 2 DUPLICA. FIAT 128 NA PRODAJ, zastopnik TALBOT, drevored Ippodromo 2 DUPLICA. AUTOBIANCHI A 112 NA PRODAJ, zastopnik TALBOT, drevored Ippodromo 2 DUPLICA. FORD FIESTA NA PRODAJ, zastopnik TALBOT. drevored Ippodromo 2 DUPLICA. FORD TAUNUS NA PRODAJ, za stopnik TALBOT, drevored Ippodromo 2 DUPLICA. RENAULT 5 NA PRODAJ, zastop nik TALBOT, drevored Ippodromo 2 DUPLICA. RENAULT 15 GTL NA PRODAJ, zastopnik TALBOT, drevored Ippodromo 2 DUPLICA. PEUGEOT 104 NA PRODAJ, zastop nik TALBOT, drevored Ippodromo 2 DUPLICA. DYANE 6 NA PRODAJ, zastopnik TALBOT, drevored Ippodromo 2 DUPLICA. CITROEN VISA NA PRODAJ, zastopnik TALBOT, drevored Ippodromo 2 DUPLICA. MINI 90 NA PRODAJ, zastopnik TALBOT, drevored Ippodromo 2 DUPLICA. CHRYSLER 1308 GT - 1307 S NA PRODAJ, zastopnik TALBOT, drevored Ippodromo 2 DUPLICA. pam železnina IVI STROJI - TfcHNICNI AkMKLI «o Kmeti|»|yo In /o dom IRSI (Industrijska cona) DOMJO. 132 Tel 824-979 ‘ 885§ ■.... LJ KOMERCIALNA VOZILA TALBOT. OD 3.903.509* lir DOBRO SKRBIJO ZA VAŠE POSLE «Slike in besede,-ki so zbrane v tej knjigi, so navadne slike in besede, govore pa nam o povsem nenavadnem življenju našega pokojnega velikega tovariša Josipa Broza Tita. Njegovo veličino, ki jo vsi čutimo, in njegovo življenje, zlasti tisto, ki ga je živel sarh v sebi, je nemogoče opisati in izraziti, ker je za doumevanje skoraj nedosegljivo.* Josip Vidmar - v predgovoru h knjigi TALBOT 1100 PICK - UP Nosilnost 540 kg (vkl|učno z voznikom). Tovorna površina dolga 1,54 m. Motor 1118 kub. cm. Obdavčljiva pogonska moč 13 KM. Cerada z zadnjim okencem TALBOT 1100 CANGURQ Uporabna prostornina zo prevoz tovora 2,6 m*. Prostor za tovor visok 1,25 m in dolg 1,67 m. Nosilnost 500 kg (vključno v voznikom). Motor 1118 kub. cm., obdavčljiva pogonska moč 13 KM - Ulica sv. Frančiška 20 * brez davka IVA TALBOT 1100 CANGURO S PRIDVIGNJENO STREHO Uporabna prostornina za prevoz tovora okoli 3 m-'. Prostor za tovor visok 1,47 m In dolg 1,67 m. Nosilnost 500 kg (vkl|učno z voznikom). Motor 1118 kub. cm, obdavčljivo moč .3 KM ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANTTARIJF te^ 20. november -1. december 1980 GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA (ogrevana dvorana) Predprodaja: INFX TITOVA 25, LJUBLJANA F*rijave sprejema tudi potovalna agencija AURORA, Trst, Ul. Cicerone 4, tel. 60 261. TRST Zastopnik kuhinj t^mOTChJZZD Ul. Baiamonti 3 — telefon: 820766 Ul. Di Vittorio 12 — telefon: 813301 TITO (ilustrirani življenjepis) Ilustrirani življenjepis voditelja partizanov, legendarnega tvorca nove Jugoslavije, borca za človekove pravice, svobodo in bratstvo med narodi. Zajetna knjiga z mnogimi barvnimi fotografijami, ki nam kažejo življenjsko pot moža, ki je znal preobraziti ljudi. Od otroštva do prve mladosti, od partizanskega boja do gibanja neuvrščenih in njegove smrti — o vsem tem nam živo govorijo posnetki, ki so bili tudi nepoznani. Nova knjiga o Titu je tudi priložnost, da se zamislimo natf veličino moža, ki je ustvaril boljši jutri. AGRARIA motorne žage homelite partner alpina ..- SILVANO MOČILNIK Nadomestni deli in rezne verige za vse vrste motornih žag «OREGON» po ugodnih cenah ■ Vse za kmetijstvo in vrtnarstvo ■ Stroji vseh vrst TRST - Ul. Udine 18 - Tel. 418-878 ZASTOPNIK DUPLICA Giovanni Drevored Ippodromo 2/2 - Trst - Tel. 763487 ©TALBOf PRAVIM LJUBITELJEM KAVE “VamcoM PRIMO ROVIS nudi 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene. ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. Msrmm ' Za oblikovanje vašega stanovanja potrebujete: praktično, solidno, izbrano, kakovostno in poceni pohištvo Eli MUHI ..za poskusno vožnjo vam je na razpolagopri dinGSDnti Ul. Coreneo 33 - Tel. 762-381 - TRST NADOMESTNI DELI — SERVIS ZASTOPNIK ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto-kino Qgl kontaktne leče Ulica Buunarmti b (prečna Ul Rossetti) TRSI Telelon 77 29-96 \