1) I .muhtSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini p nAn <. Abb. postale I gruppo (idla oUO lir Leto XXXVI. Št. 164 (10.684) TRST, sreda, 16. julija 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» uovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 194.5 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. j POROČILI MINISTROV SENATNIMA KOMISIJAMA Razprava v parlamentu o spornih ukrepih vlade KPI je mnenja, da je solidarnostni sklad» protiusta-Tudi FLM zahteva umaknitev vladnega odloka ven — Vneta razprava o nujnih Ukrepih vlade proti krizi se je prenesla v parlament. S poročili mini-strov za proračun La Malfe, za naklad Pandolfija in za finance Re-uglia pred senatnima komisijama a tinance in proračun se je včeraj aacel postopek za potrditev (ali za-vrnitev) treh zakonskih odlokov o Pobudah za pomoč Jugu, o preure-.tvi količnikov IVA in o ustano-j^tvi »solidarnostnega sklada*, v katerega naj bi vsi zaposleni pričevali že s tem mesecem 0,50 od-A/r - Premkov. Ministri so, naravno, zagovarjali upravičenost in koristnost teh ukre- P?''- La Malfa je predvsem pouda .ja! resnost gospodarske krize, ,_ 1 bila po njegovem zahtevala Krnitev draginjske doklade. Ker Unikati in delodajalci niso s tem oglašali, je sedaj na njih odgovorit, da najdejo primerne poti za “»Jezite v inflacije. Pandolfi je tr-u, da bodo ukrepi, zlasti »solidarno-mi sklad*, prispevali k zmanjšanju P°trošnje in k povečanju investicij. "ev'glio je kot zadnji poročal o pokanju davčnega priliva: v drugem vestmesečju bo država pridobila o-reg 3.350 milijard več, z odbitkom P01 odstotka na plačah se bodo na-j.VP*^družin zmanjšali za 3.500 mi- KPl pa vztraja na odločnem na-protovanju vladnim ukrepom in ® zlasti zahteva, naj vlada pretvo-' zakonski odlok o »solidarnostnem Riadu* v reden zakonski osnutek, katerem naj teče razprava v parlamentarnih skupščinah in izven J1'1. To zahtevo sta ponovila včeraj apoiitano na nekem shodu v Bolo-®n' 111 Chiaromonte, ki je govoril 5Fed obrati Fiata. Potrdil jo je tu-*. Enrico Berlinguer generalnim “Linikom enotne sindikalne zveze La J*11' parnitiju in Benvenutu na si-,°čnjem sestanku, ki je bil prvi "■med posvetov, ki so jih sindikati žareli s političnimi silami. Odločnost komunistov pri nasprotovanju izbiram vlade očituje tujo dejstvo, da so se k razpravi o meh vladnih odlokih v senatnih komisijah prijavili vsi zastopniki KPI, ■J1 Jih je 15. Zahtevajo poglobljeno azpravo, ki jo nameravajo prene-v skupščino, ker oporekajo «so-udarnostnemu skladu* protiustav-i Zaostritev odnosov med KPI “ PSI se je medtem odrazila tudi sestavo krajevnih vlad: socia-sti so prvič v tridesetih letih za-Pustilj deželni odbor Emilije - Ro- magne. Veri smdikalnih krogih pa je še ,, no opazno različno gledan ie vod-S[a zveze CGIL - CISL - UIL in vfmnjenih strok, zlasti kovinarjev. a včerajšnji tiskovni konferenci j namreč tajništvo FLM ponovilo ahtevo po umaknitvi odloka o »so- lidarnostnem skladu*, da se na o-snovi zakonskega osnutka opredelijo njegovi smotri in načini njegove uporabe, pri čemer morajo sindikati izvajati nadzorstvo, ne pa sprejeti načela soupravljanja. Združenje trgovcev pa zavrača ukrepe proti davčnim utajam in je napovedalo »splošno mobilizacijo* z grožnjo zapore obratov. Simone Veil na obisku v SFRJ BEOGRAD — Na povabilo skupščine Socialistične Federativne republike Jugoslavije je včeraj dopotovala v Jugoslavijo predsednica evropskega parlamenta Simone Veil. Med tridnevnim obiskom v Jugoslaviji se bo Veilova s predsednikom skupščine SFRJ Dragoslavom Markovičem pogovarjala o vlogi obeh parlamentov ter o krepitvi gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. (dd) PRED DANAŠNJIM ZASEDANJEM REPUDLIŠKE SKUPŠČINE Janez Zemljarič kandidat za predsednika IS SR Slovenije Nov izvršni svet bo štel tri podpredsednike in 18 članov, pot manj kot dosedanji • V kratkem postopek za ukinitev številnih delovnih teles LJUBLJANA — Predsedstvo SR Slovenije je predlagalo republiški skupščini, naj na svoji seji, ki bo danes, izvoli za predsednika izvršnega sveta Janeza Zemljariča. Ta sklep je predsedstvo sprejelo potem, ko je ugotovilo, da je kandidatura Zemljariča dobila soglasno podporo vseh konferenc SZDL in v vodstvih republiških družbenopolitičnih organizacij. Kandidaturo Janeza Zemljariča sta po obrazložitvi sprememb v izvršnem svetu sprejela tudi republiška konferenca SZDL in predsedstvo republiškega sveta zveze sindikatov. Zatem je novi mandatar na seji predsedstva RK SZDL obrazložil sestavo novega izvršnega sveta o kateri bo danes razpravljala skupščina Slovenije. Nov izvršni svet naj bi bil sestavljen takole: Podpredsedniki — Jože Florjančič, mag. Vladimir Klemenčič in Dušan Šinigoj, Člani — Boris Čižmek, Tomaž Erte, Andrej Grahor, Jernej Jan, Tatjana Kosovel, Martin Košir, Ivo •mini "1111111111111111111,11111,1! umil Hlinili Prelomno dejanje? ^-Volitev ~arboneja socialista novega Gianfranca predsednika 1 *aške pokrajine bi lahko pomeni-lifiLire*omno dejanje v krajevni po-r ‘k* zadnjih let. Po eni strani mo-j sicer upoštevati omejen «po-* adovalnin značaj mandata, kar izv i* Posledica dejstva, da je do Vsa- tVe Prišlo brez predhodnega, ^,a.i programskega, če že ne poli-liz**ii?a d°g°vora, in na osnovi raz-kl n'h, celo nasprotnih stališč strank, j, s° omogočile Carbonejevo izvolim ^isHu1« tu predvsem na dvo-cii ,l0.zadržanje Krščanske demokra-2..’ W je še pred kratkim omogo-Itev občinskega prora" s tem prepustila občinsko u- £lj ’ ,ie se pred Kratmm omugu-„ a. odobritev občinskega proraču-Dr»m S Prepustila občinsko u-vo v roke «melonarjem» vsaj še 1 leto, nato pa v isti sapi, ko $ Podprla Carbonejevo kandidaturo, a.akrat zavrnila vsakršno sodelo-”le s komunisti. u , drugi strani pa moramo tudi Jjfjiovjti, da je ponedeljkova seja rajinskega sveta pokazala, da . ko demokratične in ustavne stran-do SPet Prevzamejo politično pobu-, v svoje roke, če sc znajo otresti “Kni pred sodbo določenega, kljub žniuiv *e vedno omejenega dela tr-kih volivcev, ki so zapadli vpli-*n .me*onarske propagande, in če itn„° naiti vsaj minimalni skupni '•nenovalec. ali ^em trenutku je zelo težko reči, n ^redstavlja Carbonejeva izvolitev °d v novo fazo političnih odno-v Trstu, ali pa je Ie sad tak-Drwe "Mre nekaterih strank — v vrsti Krščanske demokracije Bj “a nadaljujejo s politiko oklevata {? .odlašanja političnih odloči-■ dejstvo pa ostaja: morda prvič niJj ,ni'h dveh letih, odkar so se 0b»rstavn'ki Liste za Trst polastili str« i e “Prave, so tradicionalne Pob«- P°dsn'le «mclonarje» ,)b rob Vz»i neKa dogajanja in same pre-Br» P ’JO*>udn v lastne roke, pa če-iiv * * vsemi omejitvami, ki smo v" ** »menili. Upati je le, da bodo in .a*e na tej poti. Interes Trsta ».."losovega razvoja to Povoda hkUŠnie Pa ŽUl Marenk, Jože Pacek, Majda Poljanšek, Milivoj Samar, Marjan Simič, Anton Slapernik, Borut Šnuderl, dr. Lojze Ude, Tone Vaher>, Marko Vraničar, dr. Iztok Winl.ier in Marija Zupančič - Vičar. Novi izvršni svet bo tako imel pet članov manj kot prejšnji, od tega dva podpredsednika manj, Janez Zemljarič pa bo začel tudi postopek za ukinitev številnih delovnih teles. Pred tem je republiška konferenca SZDL razpravljala o vprašanjih, ki so trenutno v središču pozornosti ir. sicer gospodarski položaj, stabilizacijska politika in naloge pri tem. V referatu o tem je predsednik RK SZDL Mitja Ribičič poudaril, da je treba uveljaviti zavest, da gre za najširši proces spreminjanja nekaterih navad in obnašanja na vseh področjih. Zato je treba s celovito družbeno akcijo omogočiti, da vsak delovni človek in občan vidi, kje so vzroki gospodarskih težav in kako jih je mogoče učinkovito preseči, pri uresničevanju stabilizacij- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiifMiiiiiinumiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiKiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiuiiiiiiiMHiiiiiiiHiiHiiiiiiiilHiiiiiiiniiiMmiiiiiiii SKLEP VOJAŠKEGA SODIŠČA V BARIJU Nacistični zločinec Walter Reder bo izpuščen na pogojno svobodo Major SS, ki je ukazal pobiti 1832 ljudi v Marzabottu, pa bo moral ostati v zaporu kot interniranec še 5 let - Protesti iz vse Italije BARI — Teritorialno vojaško sodišče v Bariju je sprejelo zahtevek nacističnega vojnega zločinca, majorja SS. oddelkov (Valterja Reder ja, po pogojni izpustitvi na svobodo. Reder, ki je že vsa leta po vojni v zaporu (večinoma v Gaeti) je bil obsojen leta 1951 na dosmrtno ječo zaradi pokola v Marzabottu leta 1944, kjer je ukazal umoriti 1832 ljudi, večinoma otrok, žerlsk in starcev. Leta 1967 je Reder naslovil na župana Marzabotta pismo v katerem je prosil, naj mu prebivalstvo mučeniškega mesteca odpusti, kar bi bil nujen pogoj, da bi ga predsednik republike pomilostil. Prebivalci Maržabotta so odgovorili s 356 «ne», 4 «da», eno neveljavno in eno belo glasovnico. Potem so Rederjevi zagovorniki ubrali pot pogojne iz-1 pustitve iz zapora. Pogoji za pogoj-' no osvoboditev pa so trije: 28 pre-stanih let kazni, dobro vedenje v zaporu in kesanje za storjene zločine. Reder je vsaj prvi pogoj izpolnil že pred nekaj leti, toda vojaško sodišče v La Spezii mu je pred časom odbilo prošnjo. Višje vojaško sodišče je razveljavilo razsodbo ter zaupalo zadevo v ponovno razsojanje vojaškemu sodišču v Bariju. Predvčerajšnjim so sodniki ugodili zahtevi, vendar z določeno omejitvijo: Reder bo moral ostati še pet let v zaporu v Gaeti, toda kot interniranec. Zadnje leto bo začel veljati tudi sklep o policijskem nadzorstvu. Vojaški sodniki pa so dodali, da s tem ne omejujejo možnosti politične oblasti, da Rederja izpusti predčasno na popolno svobodo. V tej zvezi moramo pripomniti, da je politična oblast že dalj časa izvajala določen pritisk, da bi prišlo do Rederjeve osvoboditve in to na zahtevo bonske vlade in zahodnonemških političnih krogov. Ni še znano kakšni bodo novi u-krepi glede Rederjevega bivanja v vojaškem zaporu. Zaporniške oblasti še vedno čakajo navodila z vrha, saj gre za edinstven primer. Predsednik vojaškega sodišča v Bariju gen. Montefrancesco je izjavil časnikarjem, da je sodišče u-poštevaio pri razsodbi posebno vsa pričevanja zaporniškega osebja, ki so kazala na to, da se je Reder sker sal za zločine, ki jih je zagrešil. Pogojna izpustitev nacističnega zločinca na svobodo je povzročila po vsej Italiji veliko negodovanje in proteste. Predvsem je treba omeniti protestne izjave župana iz Marzabotta Danteja Cruicchija, ki je najavil sklicanje protestne seje občinskega sveta. Proti razsodbi so protestirale tudi vse tri vsedržavne organizacije partizanov ANPI, FVL in FIAP. Sklep vojaškega sodišča so obsodili tudi predsednik deželnega odbora Emilije Lanfranco Turci, pokrajinski predsednik Ghino Rimondini in deželno tajništvo KPI Apulije. Pogojno Rederjevo osvoboditev odobravajo le vatikanski list «L'Osser-vatore romano* in radikalci. Na sliki: (Valter Beder na posnetku izpred 29 let (Telefoto AP) skih ukrepov pa je treba zagotoviti še večjo vlogo delavcev, (jp) Slovenski komunisti o zunanji politiki CK od na tej poti. Interes Trsta narekuje, ie dajejo M optimizem. KAIRO — Po dveh dneh brez uspešnih pogovorov so včeraj nadaljevali v Kairu pogajanja o tako imenovani palestinski avtonomiji. LJUBLJANA - Predsedstvo ZKS se je na ponedeljkovi seji ločno zavzelo za večje vključevanje ne samo članov zveze komunistov temveč vseh delovnih ljudi pri oblikovanju in načrtovanju zunanje politike, to velja tudi za izvajanje zunanje politike ter mednarodne de javnosti in ne bi smeli več dopušča ti, da so delovni ljudje v teh vprašanjih le objekt informiranja. Na seji so opozorili na nekatere slabosti pri obravnavanju mednarodne dejavnosti, predvsem na zapostavljanje gospodarskih vidikov, sodelovanja z neuvrščenimi in deželami v razvoju, preveliko poudarjanje odnosov med Vzhodom in Zahodom, namesto da bi pozornost u-smerili na odnose med razvitim Severom in nerazvitim Jugom in podobno. Pri obravnavi kadrovske politike so ugotovili, da iz Slovenije ni dovolj ljudi v vseh tistih službah in telesih, ki delujejo na zunanje -političnem področju, (jp) Kitajci zainteresirani za slovenski pristop k narodnostnim vprašanjem LJUBLJANA — V okviru večdnev nega obiska v Sloveniji se je de legacija LR Kitajske za nacionalna vprašanja, ki jo sestavljaj« predstavniki več kitajskih narodnosti v Ljubljani pogovarjala s predstavniki skupščine komisije za manjšinska vprašati ja. Predsednik komisije Geza Bačič je pojasnil delovanje sistema zaščite manjšin, dvojezičnega šolstva kot tudi enakopravnega sodelovanja predstavnikov i-talijanske in madžarske manjšine v samoupravnem družbenopolitičnem sistemu. Še posebej je poudaril, da predstavniki narodnosti uživajo poleg obstoječih zakonskih ukrepov, posebno zaščito glede uveljavljanja individualnih pravic. Kitajski gostje so pred tem obiskali Pomurje, kjer so se seznanili z delovanjem šolstva ter samouprave na tem dvojezičnem območju, (jp) Odkrit spomenik padlim v Gabrjah Srečanje Muskie-Dobrinin WASHINGTON - Ameriški i žavni tajnik Muskie se je včeraj sestal v Washingtonu s sovjetskim veleposlanikom Anatolijem Dobriru-nom pred njegovim odhodom na počitnice v Sovjetsko zvezo. Glasnik državnega tajništva je skušal prikazati srečanje kot «rutinsko*. je obenem med vrsticami povedal, da so razpravljali tudi o »evrostra-teških* jedrskih konicah. Prav ob tem problemu prihajajo iz Moskve pojasnila, češ da je SZ pripravljena na pogajanja, če bodo ta vključevala tudi ameriško orožje na evropskih tleh. V nedeljo so v Gabrjah, majhni vasi na področju sovodenjske občine, ob veliki prisotnosti ljudi z obeh strani meje, odkrili spomenik padlim partizanom in žrtvam nacifašizma iz te vasi. Osrednji govor na svečanosti je imel predsednik prosvetnega društva «Skala» Vid Primožič, sodelovali so vaški otroci, zbori, godba na pihala in veliko ljudi. Več o svečanosti na goriški strani •iiiiiiiiiiiiiiMiiiiminiMiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiHiniiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiuiiiiiiiiuaiiiiimiiiiiiiiiiia SKLEPNI DOKUMENT Z OBISKA VRHOVCA V SAN MARINU POUDARJENA VLOGA NEUVRŠČENIH ZA OHRANITEV MIRU NA SVETU Soglasje o nadaljnjem razvijanju sodelovanja, DJURANOVIČ KONČAL OBISK V BUDIMPEŠTI Jugoslavija in Madžarska uspešno razvijata odnose BUDIMPEŠTA — Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič je včeraj končal uradni in prijateljski obisk na Madžarskem, kjer se je mudil na povabilo predsednika madžarske vlade Gyoergyja Lazarja. Predsednik zveznega izvršnega sveta se je včeraj pogovarjal tudi s predstavniki jugoslovanskih delovnih organizacij na Madžarskem in ob tej priložnosti govoril o izvajanju gospodarske stabilizacije v Jugoslaviji. Po izčrpnih pogovorih s predsednikom ministrskega sveta Lazarjem o razvoju dvostranskega sodelovanja in o mednarodnih vprašanjih sta predsednika zveznega izvršnega sveta včeraj sprejela prvi sekretar centralnega komiteja madžarske socialistične delavske partije Janoš Kadar in predsednik prezidija Ljudske republike Madžarske Pal Losonczi. V jugoslovansko - madžarskih pogovorih so poudarili, da se odnosi med državama uspešno razvijajo na podlagi skupaj sprejetih in obojestransko spoštovanih načel enakopravnosti, suverenosti, neodvisnosti in nevmešavanja v notranje zadeve. Ta načela sta določila Tito in Kadar in na njih bo temeljilo v bodoče znatno širše dvostransko sodelovanje, so poudarili v pogovorih. V skupno korist je, da obstoječe temelje skupnega sodelovanja, ne samo ohranimo, ampak jih še naprej utrjujemo. Tako se bomo dostojno oddolžili spominu na Josipa Broza Tita, iskrenega pobudnika madžarsko - jugoslovanskega sodelovanja, je v pogovorih z Djuranovičem dejal Lazar. Po obisku Veselina Djuranoviča so objavili tudi skupno sporočilo o jugoslovansko - madžarskih pogovorih, v katerem je med drugim tudi rečeno, da je predsednik zveznega izvršnega sveta povabil predsednika madžarske vlade Gyoergyja Lazarja, da obišče Jugoslavijo. Vabilo so v Budimpešti z zadovoljstvom sprejeli, (dd) uMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiniiiiiimiiii'Himiiiiiiiiiiimiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiittiiiniiiiiiiiii'*uiiimmiiimiitiiiiiiiiiiiiiim^ VKOBENHAVNV SE NADALJUJE2. MEDNARODNA KONFERENCA OZNZA ŽENSKE V ZADNJIH PETIH LETIH STA SE POLOŽAJ ŽENSKE IN PRIZNAVANJE NJENIH PRAVIC ŠE POSLABŠALA K5BENHAVN — Delegacije 152 vlad in na desetine drugih državnih organizacij so zbrane v središču Bella, v predmestju danskega glavnega mesta, da bi v okviru druge mednarodne konference žensk, ki jo prireja Organizacija združenih narodov, razpravljale o najbolj perečih problemih uveljavljanja enakopravnosti in pravic žensk. Sedanje zasedanje, ki ga je v ponedeljek odprl glavni tajnik OZN Kurt Waldheim, sledi prvi konferenci, ki se‘ je odvijala v Ciudad de Merico leta 1975, ko se je z mednarodnim letom ženske začelo desetletje, ki ga je OZN posvetila ženski problematiki. Pet let je torej minilo od takrat, ko so v Mehiki izdelali svetovni načrt za žensko emancipacijo in za njeno vključevanje v vsa tkiva družbe. Je od takrat res bil storjen korak naprej v tem smislu? Se je široki razvojni načrt res uresničil ali je ostal le na papirju? So bili takratni cilji — enakost, razvoj, mir — doseženi? Naloga druge konference je prav v tem, da do konca julija preveri sedanji položaj ženske v svetu, na žalost pa je treba takoj zabeležiti, da je že pripravljen dokument nekaterih komisij OZN, ki so ugotovile, da je sedanji položaj ženske še slabši od onega izpred 5 let, kljub velikim upom, ki jih je zasedanje v Mehiki rodilo. Nepismenost med ženskami se je povečala, zaradi gospodarske recesije in tehnološkega razvoja je ogromno žensk izgubilo delovna mesta, participacija žensk v političnem življenju je izredno nizka, miselne pregrade in predsodki so še ravno tako prisotni, se pravi, da je lik ženske vezan še vedno le na njeno podobo matere in gospodinje. Pri tem dokument OZN daje poseben poudarek dvema dejstvoma; in sicer, da gospodarsko krizo plačuje v prvi vrsti prav ženska in pa vlogo izobraževalnih struktur, ki še naprej mitizirajo lik matere in gospodinje, ne glede da na milijone žensk opravlja milijone poklicev. Zato je cilj danskega zasedanja izgradnja izčrpnega strateškega načrta za izboljšanje položaja žensk, ki »sestavljajo več kot polovico človeštva, opravijo dve tretjini vsega dela, toda od dohodkov jim je dodeljenih le desetina, lastnice pa so le stotinke vsega imetja na svetu*. Priznati je treba, da je malo upanja tudi za to drugo konferenco, ki je tako kot razne podobne pobude vezana na določene politične in birokratske zapletljaje, ki prav gotovo ovirajo njeno učinkovitost. Med specifičnimi vprašanji, s katerimi se bo konferenca vsekakor ubadala so položaj palestinskih žena na področjih, ki so jih Izraelci zasedli, težke razmere temnopoltih žensk, ki živijo v rasistični Južni Afriki in pa izredno trpljenje indokitajskih, srednjevzhodnih in afriških begunk. Med včerajšnjim zasedanjem je že prišlo do manjšega incidenta, ko je skupina delegatk PLO iz protesta do egiptovske vlade zapustila dvorano, ko je spregovorila Jehanne El Sadat, voditeljica egiptovske delegacije. Že med otvoritvijo v ponedeljek pa so ženske iz Afganistana, Irana in čila glasno protestirale proti predstavnikom lastnih držav. Ob koncu naj še povemo, da se istočasno odvija v Kobenliavnu »alternativna* konferenca, ki je odprta vsem predstavnicam ženskega gibanja. Tu je diskusija že prešla v živo. Na delu so komisije, ki proučujejo probleme zaposlovanja, dela, zdravja, izkoriščanja, ženske spolnosti, družine in druge teme, ki so last ženskega gibanja. SAN MARINO — Ob koncu uradnega prijateljskega obiska, ki ga je zvezni sekretar za zunanje zadeve SFRJ Josip Vrhovec opravil v dneh 13. in 14. t.m. v najstarejši republiki v Evropi, so objavili skupen dokument, v katerem poudarjajo, da se Jugoslavija in San Marino aavze-mata za mir in varnost na svetu in za razvoj politike popuščanja napetosti v mednarodnih odnosih. Obe državi soglašata, da je potrebno spoštovati načela in vlogo OZN pri reševanju obstoječih kriz in mednarodnih problemov in se zavzemata za krepitev sodelov; n ja v Evropi in v Sredozemlju. S tem v zvezi so ob tej priložnosti poudarili moment bližnje madridske konference za varnost in sodelovanje v Evropi, ki ji je namen pog'abljan;e razprave o uresničevanju helsinških dogovorov. Sklepni dokument izraža tudi zadovoljstvo obeh strani ob utrjenih odnosih tesnega sodelovanja med Jugoslavijo in San Marinom v okviru dejavnosti evropskih nevtralnih in neuvrščenih držav, pri čemer obe strani naglašata pomen politike neuvrščenosti pri ohranjanju miru in stabilnosti na svetu. Glede dvostranskih odnosov obe državi izražata pripravljenost . še nadalje krepiti sodelovanje, zlasti na področju gospodarstva in turizma. Pogovori mod Vrhovcem In zunanjim ministrom San Marina Giordanom Brunom Reffijem ter s kapetanoma regentoma Pietrom Pierutti-jem in Primom Marinijem, ki so obsegali izmenjavo mnenj o mednarodnih političnih razmerah in o dvostranskih odnosih, so potekali v iskrenem prijateljskem vzdušju. Pri tem so ugotovili, da San Marino v marsičem sprejema jugoslovanske poglede na mednarodno situacijo in na nevarnost blokovskega rivalstva, zunanji minister San Marina Reffi pa je s tem v zvezi dejal, da predstavljajo neuvrščena države »branik za svetovni mir*. Najvišji voditelji San Marina so med pogovori poudarili vlogo predsednika Tita v mednarodni politiki in zanimanje ter zaupanje, s katerim gledajo na razvoj notranjih socialističnih odnosov v Jugoslaviji. Izrazili so pripravljenost povečati uvoz iz SFRJ, za kar so že v teku stiki s Slovenijo in Hrvatsko. Med pogovori so tudi obravnavali možnost skupnih naložb pri gradnji hotelov in zamisel o ustanovitvi informacijskega centra San Marina v Ljubljani. Minister Reffi je sprejel z zadovoljstvom Vrhovčevo vabilo, da uradno obišče Jugoslavijo. Zvezni sekretar za zunanje zadeve SFRJ se je po zaključku dvodnevnih pogovorov že vrnil v Beograd. Pred uradnim obiskom v San Marinu ga je bil v nedeljo sprejel v Vatikanu papež Janez Pavel IL Z delegacijo PLO je pripotovala v Kobcnhavn tudi Lella Khaled (levo), znana palestinska gverilka, ki je pred približno desetimi leti sodelovala pri ugrabitvi dveh letal in pri raznih drugih atentatih. Po pisanju nekega danskega dnevnika je baje Izrael zahteval od danskih oblasti njeno izročitev. Pravosodni minister Rasmussen je to odločno demantiral, izraelska ambasada v Kobenhavnu pa se je zavila v molk (Telefoto AP) PARIZ — Predsedstvo francoske republike je včeraj sporočilo, da se bo predsednik Romunije in generalni sekretar KP Romunije Ni-colae Ceausescu mudil od 23. do 26. julija na uradnem obisku r Franciji. BUKAREŠTA — Pod vodstvom vsedržavnega sekretarja KD Picco-lija je na povabilo romunskega predsednika Ceausesca prispela na uradni obisk v Bukarešto delegacija italijanske krščanske demokracije. V PONEDELJEK Z GLASOVI KD, KPl, PSI, PSDI IN SSk SOCIALIST G. CARBONE IZVOLJEN ZA NOVEGA PREDSEDNIKA POKRAJINE Preveriti bo moral možnosti političnega sporazuma o Izvolitev odbornikov odložena • Svetovalca VVilhelm spregovorila v slovenščini sestavi novega odbora (KPl) in Harej (SSk) Socialist Gianfranco Carbone je novi predsednik tržaške pokrajinske uprave. Z glasovi KPl, KD, SSk in K5DI, ki skupno s PSI štejejo 17 svetovalskih mest, ga je izvolil pokrajinski svet, ki se je v ponedeljek sestal na svoj' prvi seji po junijskih upra/nin volitvah. Carbo-neju je. pokrajinska skupščina poverila poizvedovalni mandat, saj je vsaka možnost za oblikovanje takšne ali drugačne pokrajinske večine šele v začetni fazi. Carbone bo v teh dneh začel krog posvetovanj s predstavništvi vseh demokratičnih strank in tudi z delegacijo Liste za Trst: v roku desetih dni bodo že znani prvi rezultati posvetovanj, pokrajinski svet pa se bo predvidoma sestal se pred koncem tega meseca. Ponedeljkovo sejo je odprl dosedanji predsednik Ghersi, ki je po priložnostnih besedah predal predsedniško mesto najstarejšemu svetovalcu, komunistu Millu. Pred začetkom razprave o dnevnem redu, ki je predvidevala izvolitev predsednika in odbornikov, je besedo prevzel slovenski komunistični svetovalec Wilhelm, ki je spregovoril v svojem materinem jeziku. Poudaril je, da gre za pravico, ki jo Slovenci zahtevajo že dolgo vrsto desetletij in nam jo doslej oporekajo zgolj s formalnimi argumenti. Ugotovil je, da je formalno že prejšnji pokrajinski svet sklenil dovo- Izjava novega predsednika pokrajine Novoizvoljena predsednik pokrajine Carbone je dal včeraj sledečo izjavo. «Glas posameznih skupin, ki je o-mogočil izvolitev socialističnega predsednika na tržaški pokrajini, je brez dvoma pozitivno dejstvo, ki nagrajuje vlogo PSI, saj je stranka postala protagonist celotnega italijanskega političnega življenja. V Trstu siceT na bilo zabeležiti velikega uspeha socialistov, to pa vsekakor ne more okrniti delovanja te vsedržavne stranke, ki lahko jamči za trdnost in upravljanje demokratičnih ustanov. Objektivno pa je treba vsekakor reči, da v Trstu obstoji »socialistično vprašanje*. Prisotnost lokalnih skupin, ki dobivajo svojo podporo v vrstah laikov in samih socialistov, učinkuje seveda na poseben način na celotni politični položaj v Trstu. To pa nikakor ne more onemogočiti dejstva, da tudi v Trstu kot socialisti delamo za laburistično perspektivo, ki bi omogočila združevanje širokega socialističnega spektra. Zaradi tega pomeni socialistično predsedstvo, ki ga je podprlo priznanje 60 od sto glasov predstavnikov tržaškega prebivalstva, mogoče edino pot, ki omogoča združitev starega in novega ter ohranja tradicijo velikih ljudskih in demokratičnih strank ob zahtevah po obnovitvi, ki jih je izrazila večina tržaškega prebivalstva. Ob vsem tem pa si ne prikrivam težav, ki so z jasnostjo izšle tudi v razpravi pred mojo izvolitvijo. Niti ne podcenjujem značaja »začasnosti* oziroma prehodnosti, ki so jo nekatere skupine izrazile s svojim glasom. Vendar gre takoj pojasniti pomen definicije «predsednik poizvedovalec*: socialistična stranka m' pripravljena na kakršnokoli rešitev, samo da obdrži predsedniško mesto. Izdelali smo svoj načrt in ga mislimo uresničevati v sklopu celotnega boja za Trst ter bomo delovali v taki smeri, da bomo dobili potrebno podporo, ki jo mora dopolnjevati tudi politična jasnost, če te ga cilja ne bomo dosegli, naj drugi postavijo nove predloge in rešitve. Vendar sem trdno prepričan, da da nes ni več nepremostljivih razlik med tradicionalnimi strankami, predvsem kar zadeva gospodarsko in politično vlogo Trsta. Prepričan sem tudi, da bo mogoče najti u-strezne in močne rešitve, s tem pa bo tudi pokraiinska unrava upravičila svojo vlogo. Socialistična stran ka gleda na vse skupine brez pred sodkov in je pripravljena prevzeti nase tiste odgovornosti, na katere apelira delavstvo Sam sem zelo cenil javni poziv župana Cecovinija, ki je nakazal nove razsežnosti in predloge tudi zno traj Liste za Trst same. Vprašanje je sedaj prenes*’ tistega duha v skupino LpT. ki sedi na pokrajini. Ta skupina pa je že na začetni razpravi pokazala, da jo sestavljajo ljudje, ki govorijo med seboj drugačen jezik in ki najbrž zasledujejo tudi drugačne cilje. Naloga vseh pa je služiti svoji skupnosti ter prevesti v konkretne ukrepe ideologije in usmeritve. Moja želja je vsekakor ta. da bi med nami prevladala dobra vnlja ki edina lahko zagotovi skupen na stop za obnovo Trsta*. liti uporabo slovenščine, vendar so nadzorni organi zahtevo zavrnili. Vse tiste, ki zagovarjajo ali bodo zagovarjali taka stališča, je nadaljeval svetovalec Wilhelm, želim o-pozoriti, da pokrajinski svet predstavlja celotno ozemlje tržaške pokrajine, v kateri so tudi štiri občine, v katerih se na osnovi dekreta Zar vezniške vojaške uprave izvaja dvojezičnost. Zato se mi zdi potrebno, je nadaljeval, da se ta predstavniška pravica prizna vsem svetovalcem. Res je, da se bodo nekateri izgovarjali, da manjka vsedržavna zakonska norma, ki bi to izrecno predvidela, je še nadaljeval Wil-belm in poudaril, da je ravno tako res, da ni nobene norme, ki bi to pravico odrekala. V zaključku svojega posega je predlagal, da bi pokrajinski svet poskrbel za prevajalsko službo, svoj poseg pa je iz korektnosti do kolegov ponovil tudi v italijanščini. Wilhelmov poseg v slovenščini ni izzval nobenega protesta, le pri neofašističnih svetovalcih je bilo slišati nekoliko mrmranja. V splošno razpravo o dnevnem redu je prvi posegel svetovalec Liste za Trst Marchio, ki je med drugim ugotavljal, da je tržaško prebivalstvo, s tem da je v tako veliki meri zaupalo LpT, izrazilo voljo po kulturnem, političnem in gospodarskem preobratu. V zvezi s prosto industrijsko cono je dejal, da se za njo skrivajo veliki interesi, zaradi česar so vsi proti listi, ki je vedno nasprotovala tej pobudi. Dejal je še, da je lista odprta za dialog z vsakomer, saj se ne misli zapirati sama vase. Kandidaturo socialista Carboneja je na ponedeljkovi seji predlagal svetovalec Martini (PSDI). Predlagal je, da bi socialističnemu svetovalcu poverili predsedniško mesto s poizvedovalnim mandatom, da bi lahko preveril vse možnosti za oblikovanje širokega sporazuma med laičnimi in socialističnimi političnimi silami. Predlog- je iznesel, da bi se na pokrajini preprečila komisarska uprava, ki bi ne rešila nujnih problemov — tako je poudaril — ki zadevajo mesto in njegove prebivalce, ampak bi še zaostrila politični in upravni kaos, ki bi še globlje prizadel interese vsega prebivalstva. Martinijev predlog je prvi podprl načelnik svetovalske skupine KD Locchi: v svojem posegu je- izuee-n0 poudaril, da se Carbone ju poveri le poizvedovalni mandat, da prouči vsejnožnosti za oblikovanje nove večine. Po splošnih ugotovitvah o izidu volitev in o pomenu junijskih volitev je svetovalec Locchi ponovno poudaril, da so stališča vsedržavnega strankinega kongresa še vedno veljavna in je zato tudi v Trstu nemogoča vsaka oblika sodelovanja s KPl ter da komunistična partija ne more pričakovati, da bi KD ponovno podprla manjšinski levičarski odbor. Zavrnil je možnost frontalnega spopada z Listo za Trst in dejal, da se morajo vse stranke z njo tudi soočati, kar pa ne predpostavlja oblikovanja programskih koalicij z listo. V zvezi z industrijsko cono je poudaril, da je v luči nedavnih pogovorov med italijanskim in jugoslovanskim zunanjim ministrom, vprašanje referenduma že skoraj nesmiselno. Glavni problem mesta, s katerim se v sedanjem trenutku sooča prebivalstvo, je spopad med tistimi, ki se zavzemajo za okrepitev sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, in tistimi, ki so proti vsaki obliki sodelovanja. Ca -bcne.evo kandidaturo je podprl tudi načelnik svetovalske skupine KPl Ezio Martone, ki je po splošnih ugotovitvah in oceni volilnih rezultatov analiziral krajevno politično stvarnost. Listi za Trst je prvi vrsti očital, da je v zadnjih dveh letih popolnoma zaustavila proces mednarodnega sodelovanja na tem obmejnem območju; razložil je stališče stranke do vprašanja referenduma o industrijski coni na Krasu in dejal, da se morajo politične sile soočati o trenutno najvažnejšem problemu, ki je vprašanje industrializacije mesta. Zavzel se je za nadaljevanje in okrepitev sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, ki pa se mora razširiti še na druga področja. Ponovil je stališča KPl do odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v I-taliji in se vprašal, kaj je naredila Usta za Trst, mimo sramotne gonje proti senatorki Gerbčevi, za rešitev tega vprašanja. Na vprašanje mu je odgovoril svetovalec Casanelli (LpT), ki je med drugim dejal, da bo Lista za Trst v prihodnjih dneh predložila v parlamentu zakonski osnutek za zaščito vseh manjšin iz dežele. V slovenščini je pokrajinsko skupščino pozdravil, nato pa nadaljeval v italijanščini tudi svetovalec Slovenske skupnosti Zorko Harej, ki je poudaril, da mu to pravico daje italijanska ustava. Dejal je, .da v tržaški pokrajini živi veliko število Slovencev, ki še vedno čakajo na priznanje teh pravic. Poudaril je važnost osimskih sporazumov, ki so odprli novo obdobje v prizadevanjih slovenske narodnostne skupnosti za dosego zaščitnega d. pbčitjskega ^Ibora Liste za Trst, čla v luči političnega razvoja odnosov med Italijo in Jugoslavijo s^leg_o_referendi^ny umakne z dnevnega “rečla.“ZaHnjr dve resoluciji je župan Cecovini nemudoma sprejel, prvo pa je po razpravi postavil na glasovanje. Skupna resolucija KPl - PSI je izhajala iz pozitivne ocene, ki sta jo stranki izrazili o nedavnem obisku jugoslovanskega zunanjega ministra v Rimu in o skupnem dokumentu, ki je bil izdan po pogovorih z italijanskim zunanjim ministrom, v katerem se potrjuje obojestranska pripravljenost za nadaljnji razvoj sodelovanja med obema državama, še posebej pa za razvoj dolgoročnega industrijskega sodelovanja. V skupni resoluciji stranki podčrtujeta veliko važnost, ki jih predstavniki obeh vlad dajejo obmejnemu sodelovanju in njenemu razvoju v okviru dobrososedskih odnosov in že obstoječih sporazumov ter iskanju novih pobud za okrepitev sodelovanja med obmejnim prebivalstvom; tako sodelovanje prispeva k razvoju obojestranskih odnosov, v okviru katerih je važen faktor pozitivna vloga, ki jo imata slovenska narodnostna skupnost v Italiji in italijanska v Jugoslaviji. Izhajajoč iz teh ugotovitev se KPl in PSI obračata na italijansko vlado, da bi izvajala vse predvidene pobude gospodarskega in industrijskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo in zagotovila konkretne ukrepe za industrijski razvoj Trsta. V resoluciji se nadalje opozarja na senzibilnost in zaskrbljenost krajevnega prebivalstva glede lokacije industrijske cone na Krasu, zaradi česar se stranki obračata na italijansko vlado, da bi našla primemo obliko sporazuma z jugoslovansko vlado za premestitev industrijske cone na Krasu in istočasno dala po- budo za podobne oblike sodelovanja izven Krasa; z resolucijo se od vlade zahteva, da bi upoštevala tako stališče in takoj odgovorila mestu o vseh pobudah, ki jih bo sprejela v zvezi s tem vprašanjem. Izhajajoč iz vseh teh ugotovitev, resolucija KPl in PSI obvezuje občinski svet, da sploh ne glasuje o sklepu, ki predvideva ljudsko posvetovanje o industrijski coni. Naj dodamo, da so pokrajinski organi KPl razpravljali o vprašanju referenduma na nedeljskem skupnem zasedanju pokrajinskega odbora in pokrajinske nadzorne komisije. Stališča, ki jih je KPL zavzela, se odražajo v predloženi resoluciji. V zvezi s sinočnjo sejo tržaškega občinskega sveta, je tajništvo SSk izdalo tiskovno poročilo, v katerem jc govor o najnovejšem razvoju stališč političnih sil do te problematike. Ker je bil občinski svetovalec Lokar zadolžen in se ni mogel udeležiti seje, je rečeno v poročilu, SSk objasnjuje svoje stališče do lokacije industrijske cone, s katero se ni strinjala od samega začetka, a je vedno izražala prepričanje, da bosta sosednji državi sporazumno našli drugo ustreznejšo rešitev. To prepričanje je potrdil nedavni obisk zveznega sekretarja za zunanje zadeve SFRJ Vrhovca v Rimu, na katerem je prišla do izraza pripravljenost obeh vlad da nadaljujeta s preučevanjem ostalih vprašanj, vključno s prosto cono. Zato menimo, je še rečeno v poročilu, da spričo takšnega zadržanja obeh vlad ni več razlogov za pobude, kakor je nameravam referendum ki bi nikakor ne smel načenjati vprašanja celovitosti osimskih sporazumov. Na osnovi vsega navedenega in v skladu s svojim znanim stališčem o lokaciji industrijske cone na Krasu, SSk meni, da je vztrajanje na ljudskem glasovanju preživeto in brezpredmetno, ker je vprašanje na poti rešitve po diplomatski poti med obema državama. Po drugi strani pa maramo imeti pred očmi tudi nevarnost, se zaključuje tiskovno poročilo, da bi pobuda lahko bila prece-dens za podobne akcije o drugih vprašanjih, ki zadevajo politiko do naše manjšine. O poteku razprave na sinočnji seji občinskega sveta bomo poročali v jutrišnji številki. Vprašanje sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo je bilo osrednja točka sinočnje seje tržaškega občinskega sveta. V razpravi je bil namreč sklep, s katerim so mestni u-pravitelji sklicali ljudsko posvetovanje o prosti industrijski coni na Krasu. Jasno je namreč, da se za takim sklepom skrivajo vse proti-osimske sile, katerim so dobrososedski odnosi med Italijo in Jugoslavijo ter gospodarsko sodelovanje med obema državama kot trn v peti. Taki obliki sodelovanja so vedno nasprotovale, svoja stališča pa so podpirale z- raznimi demagoškimi in ekološkimi argumenti. Njihove namere pa jim niso uspele. V trenutku, ko poročamo, še ne poznamo izida glasovanja, po izjavah predstavnikov KD, ki so napovedali, da se bodo vzdržali že pred glasovanjem, pa je nemogoče, da bi sklep dosegel absolutno večino glasov in s tem sklicanje ljudskega posvetovanja o industrijski coni na Krasu. skupino Lindsay Kemp Compang, ki slovi v svetu zaradi mnogih kvalitet, ki jih ansambel potrjuje na odrskih deskah. In prav sinoči smo na montažnem odru na miljskem Trgu Marconi lahko gledali predstavo, ki bo za res številnemu občinstvu še veliko časa ostala v spominu. »Mr. Punch's» je delo izpod peresa Davida Haughtona in je zelo preprosta zgodba. Kar osupljiva v svoji preprostosti in logičnosti. Kot vse pravljice ima v sebi nekaj magičnega, izvenzemeljskega in se naslanja na «commedio delTartet, seveda predelano v optiki Kempove gledališke vizije. Protagonist predstave je Misler Punch, ki ga zadene čarovnija in znori. Najprej vrže skozi okno svojega komaj rojenega otroka in ga ubije, nato pa spravi tudi svojo soprogo v poseben stroj, ki «prideluje» klobase. Žena Judi) tako postane dolga veriga klobas in kaže, da ji ni več pomoči. Prijatelji skušajo zaman vplivati na Mr. Puncha, vmes posežejo tudi vile in čarovniki, vendar zaman. Na koncu se seveda vse dobro izteče, čeprav Puncha pahnejo v zapor, v zameno pa se Judi) čudežno spet pojavi v svoji človeški obliki. Skratka zgodba, ki ni nič posebnega. Veliko posebnosti in svežine, humorja, groteske in parodije pa je opaziti v igri odličnih igralcev, v igri luči, vrtoglavi menjavi scene, plesih «lutk» in menjavi zvokov, z eno besedo v koreografiji, ki je pravi umetniški dosežek. V nadaljevanju srečanja mladim skih gledališč v Miljah pa bo dre vi nastopil drug renomiran teater in sicer gledališka zadruga «Ruota libera* iz Rima z zgodbo o Petro sinelli. Začetek predstave je pred viden za 21. uro. / Uspela tradicionalna šagra v Lonjerju V nedeljo se je v Lonjerju zaključila dvodnevna tradicionalna vaška šagra, ki sta jo tudi letos priredili skupaj Kulturno društva Lonjer Ka-tinara in pa športno društvo Adria. V dvodnevnem programu je bila na sporedu vrsta manifestacij, tako kulturnih kot športnih. Oba dneva je prisotno občinstvo, ki je letos prekosilo vsa pričakovanja, zabaval priznani ansambel Pomlad iz Ric-manj. Naj omenimo, da je bilo občinstvo res številno, zanimivo pa je, da je prišlo v glavnem iz predmestnih predelov, kjer so v zadnjem času zrastla nova stanovanjska naselja, kot ori Sv. Alojziju, Rocolu, na Melari in pri Sv. Ivanu. V soboto je bil na sporedu na Katinari tek čez dm in stm za dečke in deklice na pokrajinski ravni, v nedeljo zjutraj pa tradicionalna kolesarska dirka na kronometer za Trofejo Močilnik. V nedeljo popoldne pa je bil na vrsti kulturni program s sodelovanjem godbe na pihala iz Ric-manj pod taktirko Ennia Krisanov-skega, ki je s skoraj dveurnim izvajanjem navdušila prisotne poslušalce. V nadaljevanju kulturnega sporeda pa je mešani pevski zbor Primorec iz Trebč pod vodstvom Vilme Padovan zapri pet narodnih in partizanskih pesmi in zaključil z Vrabčevo Trebče. R. Pečar V petek na Repeniabru odprtje razstave terana Na Repentabru se vneto pripravljajo na 18. občinsko razstavo terana, ki bo na glavnem trgu v Rep-rju od petka do vključno nedelje. Spričo bogate lanske vinske letine so sklenili, da prepustijo na razstavo 15 najboljših vzorcev terana od skupno 25, kolikor so jih letos prijavili. Otvoritev bo v petek ob 19. uri v prostorih Kraške hiše, Zaplenjena mamila mladenič v priporu Leteči oddelek tržaške kvesture in Criminalpol sta po dolgih raziskavah, med katerimi je prišlo tudi do aretacije narkomana Giorgia Torreja, zaplenila v zapuščeni stavbi v Ul. Capitelli veliko število poživil, ki so bila ukradena v lekarnah «A1 Castoro*, »Al Redentore* in «Ai due Mori*. V teku operacije so prišli na sled tudi 20-letnemu narkomanu Igorju Biasonu, ki je osumljen sodelovanja pri kraji, posesti in razpečevanja mamil. Mladeniča so priprli. Sporočilo TPPZ Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora javlja članom ansambla, da v juliju ne bo vaj, pač pa sta na sporedu dva koncertna nastopa: v soboto, 19. t.m., ob 20.30 na tržaškem sejmišču pri Montebelu ob festivalu demokratičnega tiska; v nedeljo, 27. t.m., pa v Comu di Rosazzo (Videm) na srečanju bivših borcev z onstran in tostran meje. OBVESTILO ŠTUDENTOM Tržaška knjigarna vabi študente nižjih in višjih srednjih šol, ki nameravajo naročili šolske knjige, da to storijo čim-prej, ker bodo njeni prostori zaprti od 5. do 18. avgusta. Ob 1. obletnici smrti nepozabne mame Angele Pečar darujeta Nevenka in Radi z družino 50.000 lir za KD Lonjer -Katinara in ŠD Adria. Sekcija KPl Opčine izreka tovarišu Rudiju Sosiču in svojcem iskreno sožalje ob težki izgubi drage mame. SPD Tabor - Opčine izreka Iskreno sožalje sorodnikom pokojne Tereze Sosič. Ob težki Izgubi drage mame Tereze izreka KUK Ivanu Sosiču in družini iskreno sožalje. Adrijami in Walterju Sosiču izreka ŠZ Jadran iskreno sožalje ob hudi izgubi none. Dne 13. julija nas je zapustila naša draga BERNARDA M0SČ Pogreb bo danes, 16. julija, ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporoča nečakinja Lucia z družino Trst, 16. julija 1960 (Občinsko pogrebno podjetje) VČERAJ DOPOLDNE V MILJAH PROTESTNA MANIFESTACIJA DELAVCEV «ALT0 ADRIATICOM Promet ustavljen poldrugo uro - Delavstvo zahteva izplačilo zaostalih plač - Jutri sestanek na deželnem odbor-ništvu za industrijo Delavstvo miljskega obrata «Can-tieri Alto Adriatico* je včeraj dopoldne uprizorilo protestno manifestacijo, da bi opozorilo javno mnenje na nevzdržnost položaja v ladjedelnici, kjer so delavci že od 12. maja b~ez plače in kjer se še nič ne premika v smeri, ki so jo nakazati sarm delavci in njihovi sindikalni zastopniki, da bi namreč Fincantieri in deželna finančna družba Friulia preosnovali družbo »Cantieri Alto Adriatico*. Delavci so okrog 9.30 zasedli cesto Trst r Milje, kar je povzročilo za poldrugo uro popoln zastoj v prometu. Povod za protestno manifestacijo je dala vest, da Tržaška hranilnica ni pristala na predlog, da bi družbi anticipirala denarna aiiiiiiMMiiiiiiiiiHiMiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiHutiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiHiiiHiimiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiii Pri bivšem kamno/omu Faccanoni nameravajo namestiti naj večjo sončno centralo v Italiji Bo vprašanje kamnologa Faccanoni pri Sv. Ivanu v doglednem času rešeno? Kaže, da smo pred dokončno lešiivi.io tega problema, ki je v zadniih letih povzročil precej preglavic prebivalstvu Sv. Ivana. Potem ko je bilo podjetje, ki je izrabljalo kamnolom na robu kraške planote, prisiljeno, da prekine z izkopavanjem kamenja zaradi velike nevarnosti, ki je nastala zaradi divjega izrabljanja tega kamnoloma, je postal položaj nevzdržen. Stalno obstaja nevarnost padanja kamenja in plazov, ki so nadomestili nevarnost pred minami, saj ni okolje u-rejeno in bi bila preureditev kamnoloma s širokimi stopnicami, ki sc bile v načrtu, precej slaba, saj bi bilo treba izkopavati še globlje. Kaže pa, da bo sedaj prišlo do drugačne rešitve in namembe tega bivšega kamnologa na križišču cest, ki vodita na Opčine oziroma proti Bazovici. Tako možnost je vsaj na ka?al odbornik za decentralizacijo pri tržaški občini Forti, ki je poleg drugega tudi geolog in poučuje na tržaškem vseučilišču. Po raznih raziskavah je skupno z električnim podjetjem ENEL prišel do spoznanja, da je kamnolom Faccanoni idealno področje za postavitev sončne centrale, saj je ves dan v vseh letnih časih idealno izpostavljen sončnim žarkom. Izvedene so že bile neka tere preliminarne študije in prišli so do spoznanja, da bi bilo mogoče postaviti sončno centralo, ki naj bi bila s svojimi 22.000 kvadratnimi metri površine največja v Italiji in med največjimi v Evropi. Seveda je treba prebroditi še razne birokratske ovire, vsekakor pa bo okvirni načrt pripravljen že čez nekaj mesecev, centrala pa bi lahko začela funkcionirati že čez dve leti. S sončno energijo bi bilo mogoče o-grevati vodo, ki bi jo lahko uporabljali nova bolnišnica na Katinari. celotna univerza in dobršen del sve toivanskega okoliša. S tem načrtom b; seveda uredili tudi celoten kamnolom, saj bi popravili velike ra- ne, ki zevajo sedaj v hribu, ga pogozdili in namestili naprave za izrabljanje sončne energije. Prišlo b do dokončne ureditve kamnoloma, ki se vleče že dolga leta, poleg ter ga pa bi prišlo do uporabe alternativnega vira energije. Zdi se, da je zanimanje za tako uporabo kamnoloma zelo veliko ne le v Trstu, pač pa tudi v drugih krajih Italije in da so že zagotovljena finančna sredstva, predvsem s strani državnega podjetja ENEL. Poleg tega pa bi taka centrala ne imela problemov z dovažanjem vode po mestnem vodovodu, saj obstaja v bližii.' kamnoloma 170 metrov globoka jama, ki se ustavi pri 70 metrih nadmorske višine in v kateri se nabere tudi do trideset metrov visoka voda iz Timave. Imeli bi tako popolnoma avtonomno ener-geisko centralo, iz katere bi lahko dovajali toplo vodo po ceveh preko dva kilometra daleč. Po dosedanjih postopkih bi s sončno energijo lahko segreli vodo do 47 stopinj, po novem postopku, ki ga komaj proučujejo, pa celo do 66 stopinj. Poročilo odbornika Fortija, ki ga je podal v informacijo na ponedeljkovi seji svetoivanskega rajonskega sveta, je vzbudilo precejšnjo pozornost in zanimanje med prisotnimi svetovalci, ki so nato razpravljali še o nekaterih točkah dnevnega reda. Dali so pozitivno mnenje o varianti k varianti 25 regulacijskega načrta tržaške občine, ki daje možnosti lastnikom nekaterih starih hiš, da si jih po dolgoletnih prepovedih uredijo. Nato so soglasno imenovali svetovalca Kalana v občinsko konzulto za šport, na kratko pa so spet razpravljali o Brandežiji, kjer sta se pred leti zaradi plazu podrli dve stanovanjski hiši in kjer so spet pričeli z deli. Rajonski svetovalci so na tržaško občino naslovili vprašanje, da bi zvedeli, kako ,ie z utrjevalnimi deli na tem področju in če odgovarjajo resnici vesti, da so v načrtu nova gradbena delaj R. Pečar sredstva za izplačilo zostalih plač, in sicer proti jamstvu, ki ga predstavlja sklad za odpravnine delavstva. Sodni upravitelj Tommasini, ki je bil v Benetkah, se je proti poldnevu vrnil v Milje, kjer se je sestal s predstavniki tovarniškega sveta in s sindikalisti Capozzo (CG IL), Zolio (CISL) in Gasi vodo (UIL). Na seji so sklenili predložiti Tržaški hranilnici nov predlog za izplačilo zaostalih plač. Predstavniki prizadetega delavstva so se dopoldne sestali tudi z namestnikom prefekta, kateremu so predočili glavne probleme ladjedelnice, med katere sodi tudi vprašanje finančnega kritja za dograditev treh ladij. Kritje naj bi zagotovila deželna uprava. Danes se bodo delavci zbrali na sindikalni skupščini v menzi ladjedelnice, jutri ob 9.30 pa bo novo srečanje v prostorih deželnega od-borništva za industrijo, kjer bodo prisotni odbornik De Carli, sodni upravitelj ladjedelnice Tommasini, člani tovarniškega sveta in predstavniki enotne sindikalne zveze CG IL - CISL - UIL. Zapustil nas je naš dragi mož, oče in nono FERDINAND SAVI Pogreb bo danes, 16. julija, ob 11. bolnišnice naravnost na Katdnaro. uri iz mrtvašnice glavne Žalostno vest sporočajo: žena Albina, sin Elviro, nevesta Ivanka, vnuki Massi-mo, Kristina, Nataša in drugi sorodniki Trst, 16. julija 1960 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta V Ljubljani pokopali sina Franca Štok« Komaj 33-letni Rado se je v soboto ponesrečil z avtom na cesti med Ljubljano in Zagrebom Včeraj so v Ljubljani pokopali 33-letnega Rada Štoko, sina pokoj nega borca in političnega delavca Franca Štoke. Rado Štoka, ki je živel v Ljubljani ter se ukvarjal z novinarstvom in filmom, je umrl v soboto v prometni nesreči pri Otočcu, kjer je z avtom treščil v avtobus z nemško registracijo. Dne 12. julija je preminila ANA GRILANC vd. JAST (učiteljica v pokoju) Pogreb bo danes, 16. julija, ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Prisrčna zahvala dr. Karlu Martelanzu za dolgoletno zdravljenje. Žalostno vest sporočajo: hčerke Ines, Irena Stubel in Ilda Rangar z družinami ter drugo sorodstvo Trst, 16. julija 1980 (Občinsko pogrebno podjetje) Padec z drugega nadstropja Okrog 22. ure so včeraj sprejeli v glavno bolnico 39-letno Branko To-polovič, ki je v padcu z drugega nadstropja stanovanja v Ul. Albo 1 zadobila hujše poškodbe. Prognoza okrevanja je 40 dni. Preiskovalci morajo še ugotoviti vzroke, zaradi katerih je db padca prišlo. Dne 14. julija nas je zapustila naša draga TEREZA KOCJANČIČ vd. PEČAR Pogreb bo jutri, 17. julija, ob 11.30 iz, mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Gropado. Žalostno vest sporočajo: sin Stojan, hči Marija, nevesta Rita, zet Mario in vnukinje Valentina, Romina in Maja, sestra Milka ter drugi sorodniki Trst, Boršt, Gropada, Beograd, 16. julija 1980 (Občinsko pogrebno podjetje) #> Kino N&zionale 15.30—22.00 «Blow job (dolce lingua)*. Prepovedan mla-■ dini pod 18. letom. Ariston 21.30 «Temporale rosy». F. Minton, R. Bock, G. Tedeschi. Ritz 16.00 «Agente 007: l'uomo dalla pištola d'oro». R. Moor, Christo-fer Lee. Barvni film. Grattacielo 16.00 «Pane e ciocola-ta». N. Manfredi, J. Dorelli. Fenice 17.30 «11 Padrino parte II.» Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 15.30 «n piccolo grande uo-mo». D. Hoffman. Barvni film. Filodrammatico 15.30 «Blue excita-tion». Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Agente 007 una ca-scata di diamanti*. Barvni film. Aiirora 16.30 «11 misterioso caso di Peter Proud». Prepovedan mladini pod 14. letom. Capito! 17.30 «IJn mercoledi da leo-ni». Barvni film. Razna obvestila Ravnateljstvu trgovskega tehtne nega zavoda Ž. Zois sporoča, da je v teku poskusno vpisovanje za 1. raz red oddelka za geometre, ki naj bi bil pridružen tehničnemu zavodu Odprtje oddelka za geometre je odvisno od števila vpisanih in od pro storskih zmogljivosti. Razstave Avije,! ifriv SLOVENSKI RAZISKOVALNI INSTITUT obvešča, da bodo uradi zaprti od 17. julija do 18. avgusta 1980 Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 20. julija, vzpon na Viš v zahodnih Julijcih. Izlet vodi Vlado Klemše. Prevoz z lastnimi sred stvi. Društvo slovenskih upokojencev v Italiji priredi v torek, 29. julija, e-nodnevni izlet v Beneško Slovenijo in sicer v Čedad, Špeter, Landar — z ogledom znamenite jame, šent Lenart, Kammicg in Staro goro. Vpisovanje jutri, 17. in v petek, 18. julija, od 10. do 12. ure v Ll. Cicerone 8. Združenje UM ION priredi enodnevni izlet 20. julija 1980 v Avstrijo in Jugoslavijo (Trst, Trbiž, Celovec, Ljubelj, Ljubljana) Z ogledom raznih spomenikov in znamenitosti. Plača se samo vožnja. Vse infprmacije na sedežu združenja v Ul. Valdiri-Vo 30, tel. 64-459. ACEGA Sporočilo uporabnikom, ki koristijo dobave električne energije za domačo uporabo do zajamčene jakosti 3 kW Opozarjamo, da je CIP (Medministrski odbor za cene) z odlokom 71/1979 z dne 29. 12. 1979 Objavljenim v Urdrinem listni št. 1 z dne 2. 1. 1980, določil, da pride pas uporabe, ki je podvržen «socialni» tarifi, ki se je doslej računala za vse vrste domače uporabe električne energije do zajamčene jakosti 3 kW v poštev za dobavo elektrike e-dinole za tisto bivališče, ki ga imajo uporabniki prijavljenega kot stalno bivališče. Zatorej morajo uporabniki, ki koristijo olajšave tudi za tista bivališča, kjer ne prebivajo stalno in ki torej ne pridejo v poštev za tarifne olajšave, to sporočiti podjetju s priporočenim Pismom, naslovljenim na ACE GA - Ul. Genova 6. V pismu naj navedejo vse potrebne podatke: točno hne naslovnika, številko »porabe itd., ali pa naj se o-sebno zglasijo pri sledečem n-rariu: Ufflcio de!l’ACEGA - I. nadstropje - soha št. 18. Če se bo naknadno ugotovilo, da tudi za bivališča, kjer ne prebivajo stalno, uporabniki koristijo tarifne olajšave, bo podjetje primerno postopalo in zaračunalo uporabo električne e-nergije na podlagi tarif, ki jih je določil CIP 71 /1979 in to do dneva, ko bi se dejansko morale zaračunati in torej z naknadnim popravkom že fakturiranih znegkov. Trst, 5. julija 1980 Palača Costanzi — razstava z naslovom «Fantastična znanost*. Razstavlja 52 slikarjev. Razstava bo odprta do 27. julija. V galeriji II Tribbio na Piazza Vecchia je odprta kolektivna razstava skupine deželnih slikarjev. Na Pomorski postaji je odprta razstava slikarja Giannina Marchi-ga. Razstavljene so slike, ki jih je ustvaril med teti 1912 in 1977. Mali oglasi ------- telefon (040) 7946 72 IŠČEMO delavca za celodnevno zaposlitev v skladišču z gradbenim materialom. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «škladišče». IŠČEMO sposobno prodajalko/ca z znanjem slovenščine za samostojno delo v prodajalni na drobno. Ponudbe poslati na upravo Primorskega devnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Sposoben». UGODNO prodam fiat 600. Telefon 212-641. NA PADUIČAH smo našli mladega lovskega psa. Telefon 226-381 (Pa-driče). OSM1CO je odprl Milič Stanko - Zgonik 34. Toči belo in črno kapljico. PRODAM avtomobil alfa-sud letnik 1972 v dobrem stanju. Telefon št. 724-031. OSMICA v Dolini št. 116. Vincenc Pangerc toči belo in črno vino. PRODAM ritmo 60 CL star 6 mesecev s 5 vrati in 5 brzinami. Telefonirati na telefonsko številko 229224 (od 18. ure dalje). ZARADI pomanjkanja skladiščnega prostora prodamo po izredno u-godni ceni nošene in vlečne trak torske atomizerje od 200, 300 in 600 litrov, f-eze 125 in 165 cm, rotacijsko kosilnico in hidravlične preše premera cr centimetrov in več. Informacije Agromec Gorica, Carduccijeva ulica 33, tel 2758. V PETEK je iz stanovanja hišnika v Kulturnem domu v Gorici izgi nil rdeči maček z dolgim košatim repom. Kdor je mačka našel, naj ga vrne ali telefonira na tel. 33288. LJUBITELJE pristne domače kapljice vabimo k čočevim v Doberdob, kjer so odprli osmico z belim in črnim vinom. TRŽAŠKO industrijsko podjetje i-šče osebo za delovno mesto pro-gramerja-ke v svojem centru za obdelayp podatkov. Zahtevana je visokošolska izobrazba in nagnjenje do teg?i poklica. Pri izbiri kandidatov-k bo dana prednost SSJ/ „&£“£■ m II kot tudi izkušnje na tem področju. Delovno mesto je na sedežu podjetja v Trstu. Ponudbe pošljite na upravo Primorskega dnevnika, Trst, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Programer». ..... -vL' ; ■ BAŠCA 431'CflEDITO Dl TR1ESTE A * Vi/ k c r\ IT Ki A U A MK A ' <' 7 R Ž A 5 KAK R £ D I T N A 6 ANK A ■ sr a TRST. -r guiČA F: FILiM 10A-1 <3? ‘ 01"3«3B 15. 7. Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona švedska kron-Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar 1980 828.— 1968.— 1760.— 510.— 201,-28,— 473.— 66.— 718.— 430.— 150.— 197.— 167,— 20,— 30— 29,25 MENJALNICA vseh tujih valut »»mm..................o......mu......................... Včeraj -danes Danes, SREDA, 16. julija D. M. KARM. vzide ob 5.31 in zatone ob — Dolžina dneva 15.19 — Lu-ide ob 9.43 in zatone ob 23.12. utri, ČETRTEK, 17. julija ALEŠ eme včeraj: najvišja temperatu-26,5 stopinje, najnižja 20, ob 18. i 24 stopinj, zračni tlak 1012 mb teljen, veter 6 km na uro jugo-lodnik, vlaga 62-odstotna, nebo »v^UIIlK, Vlaga 04- oabijvjl .»e . j^k .stfoj in veliko orodja. In končno sklenil začeti znova. Da bi ponovno odprl svojo kovačijo. se je Vik> odločil predvsem zaradi negotovega položaja, ki ga imajo v tržaškem arzenalu, kar je seveda odraz splošne krize, ki jo preživljamo v vsej državi in še posebčj v Trstu In sedaj je Viki zavihal rokave sam. brat pa mu bo priskočil na pomoč. če, ali ko bo to treba. Ko senrt tako zvedel za Vikijev «delovni življenjepis*. sem ga vprašal, ali je v kovaškem poklicu prišlo do sptememb od tedaj, ko je bil on še kovaški vajenec, pa do daneš. Viki meni, da se je na tem področju veliko srrotrciilo. Boljši so delovni pogoji. To pa predvsem po zaslugi novih strojev in raznih pripomočkov. Včasih so morali na primer greti železo v ognju, danes imaš za to preprosto plinsko napravo, ki ti segreje železo že v nekaj sekundah. Nekoč je bilo orodje zelo težko v primerjavi s sedanjim. Danes imaš tudi najrazličnejše vrste materialov, ki jih nekoč nisi imel. Seveda so danes tudi velike olajšave pri prevozu materiala, pa naj gre za surovine ali pa za izdelke. Ko je bil Viki še vajenec, so hodili po žetezb z vozom. Danes imaš na razpolag^ tovornjak tudi če greš po manjše količine železa. Naslednje vprašanje je bilo, kako je s kovaškim poklicem da nes. Po Vikijevem mnenju je ta obrtniška stroka sicer v krizi, vendar pa ne zaradi pomanjkanja dela, pač pa in predvsem zato. ker se mladina noče odločati za ta poklic. Mladim se to delo zdi težko, prenaporno. Viki pa meni, da temu ni tako. »Kovač je danes bolj kot kdaj koli gospodar železa*, pravi Viki dobesedno. Poleg tega daje ta poklic veliko zadoščenja. Kos železa lahko postane prava umetnina. Kovaško delo je lahko res umetniško. Pomislimo samo na mojstre iz Krope in na njihove umetnine. Da bi se kovač začel ukvarjati s kovanjem železa, je po mnenju Vikija potrebna ustrezna poklicna šola, ki bi ga usposobila tudi za tako .delo in bi iz njega napravila mojstra tudi v tej veji kovaškega poklica. Sicer niti v Kropi nimajo takšne šole, jnhJjia nadomeščata tradicija' in izkušnja, ki se podedujeta iz roda v rod. Tako meni Viki. Viki še dodaja, da mora kovač obvladali tudi nekaj matematike in geometrije. Njemu tega osnovnega. in za njegov poklic ustreznega znanja v teh vedah poklicni tečaj, ki ga je obiskoval tri leta, ni nudil. Tudi na nižji srednji šoli bi morali dajati več poudarka tehnični vzgoji, ki je edini predmet, ki naj bi mladim nudil ustrezno znanje, ki bi ga po končanem študiju mogli uporabiti v praksi. Žal pa si danes tudi osnovno znanje pridobiš šele s prakso na delovnem mestu. To potrjuje in poudarja trebenski kovač, ki govori iz lastnih izkušenj. Viki svetuje mladim, ki so pred izbiro poklica, naj se odločijo za obrtniški poklic, raje kot za zaposlitev v tovarni. Seveda, v začetku ne bo šlo vse g adko in lahko, vendar se bo vsak posameznik kaj kmalu zavedel, da se je prav in dobro odločil, posebno ko bo začel delati kot samostojen obrtnik. Po.-ameznik, ki se bo odločil za to pot, ne bo odtujen od svojega poklica, ne bo odtujen od svojega dela. Samostojen obrtnik je namreč neposredno vključen v produkcijo, hkrati pa je lastnik proizvodnih sredstev in izdelka. In tako mu je delo v veselje, ker v njem vzbuja ustvarjalnost, hkrati pa mu daje veliko zadoščenja, ki ga podrejeni delavec, posebno ob tekočem traku, pogreša. DAVID MALALAN membno slikarsko manifestacijo, Giannino Marchig, s katerim smo se srečali na odprtju razstave 29. junija, se je redil v Trstu pred 83 leti kot sin visokega javnega funkcionarja. Že v srednji šoli se je začel ukvarjati z umetnostjo, hkrati se je učil pri tedaj in seveda tudi pozneje veljavnih tržaških likovnih mojstrih Crcattu, Orellu, Pariniju in drugih. Leta 1915, ko so nekateri tržaški iredentisti odhajali v Italijo, da bi se borili proti avstro-ogrski monarhiji, je v Italijo odšel tudi Marchig, vendar ne za to, da bi čopič zamenjal s puško, pač pa se je ustavil v Benetkah in nato v Firencah, da bi svojo slikarsko veščnost izpopolnil, svoje umetniško nagnjenje poglobil. Marchigove prve že povsem u-metniško veljavne stvaritve nosijo letnico 1912. Med temi je tudi njegov prvi zares uspeli av-topotret. Njegova poslednja likovna dela pa nosijo datum 1977, to se pravi, da znaša Marchigov «umetniški staž* polnih 65 let. V tem času se je v njegovi »delavnici* rodilo veliko umetniških stvaritev, zvrstilo se je veliko uspehov, saj ga nekateri prištevajo med svetovno uveljavljene mojstre. O tem bi posredno pričalo več pomembnih nagrad in visokih priznanj, kamor moramo prišteti na primer odkup njegovega velikega olja «Smrt avtorja* za slovito galerijo Pitti in zlato kolajno na svetovni razstavi v Parizu leta 1937. Sicer pa govori o njegovi veljavnosti in že zgodnji uveljavitvi tudi dejstvo, da hranijo njegove umetnine v največjih muzejih, galerijah in pinakotekah v Rimu, Milanu, Genovi in drugih mestih Italije, pa tudi v Clevelandu, Hamburgu, Berlinu, Ženevi, Atenah, Budimpešti, Splitu in drugod. Prej smo sicer rekli, da nosijo njegova zadnja dela letnico 1977, tu pa smo dolžni dodati, da je Marchig nehal intenzivno že pred začetkom druge svetovne vojne, ko se je lotil proučevanja starih umetniških šol in starih slikarskih tehnik, leta 1949 pa se je sploh iz Italije izselil in se nastanil v Ženevi. Del ogromne umetnikove bere je tržaškemu občinstvu na ogled — kot smo rekli — v dveh velikih dvoranah pristaniške postaje. V prvem prostoru je na kakih petnajstih mizah, seveda pod steklom, na Me£ettnfe" ln ' »flbšetlne njegovih črtežev in risb, pa tudi grafičnih odtisov, vendar m , vse to le v čmobelom. čeprač U.riaja kako delo še iz umetnikove tržaške dobe, se konkretnejši pregled tovrstnega njegovega dela začenja z letom 1915, torej z njegovim florentinskim razdobjem, nakar sledi sienska doba iz leta 1916, areška doba iz 191« itd. Nato naletimo spet na Benetke in na Firence, ker so pač posamezni razdelki razstave tematsko razvrščeni ali urejeni. V tem oddelku so zanimive razne študije, skice, risbe, ki nakazujejo nastajanje poznejših velikih olj, razsežnih platen, ki jih bomo videli v drugem delu razstave, v veliki dvorani. Kot resničen mojster je Marchig temeljito pripravljal velika platna in ker je glavni objekt njegovih del človeška podoba v najrazličnejših videzih, se med temi deli, med o-pisanimi risbami srečujemo s posameznimi liki, ki jih bomo nato spoznali na njegovih platnih. Izredno zanimiv in hkrati nazoren in poučen je tu niz petih del iz njegove zbirke križevega pota. Giannino Marchig, ki ni bil v kdove kako dobrih stikih s Cerkvijo, je ustvaril tudi več del nabožne vsebine in ko si ogledujemo pravkar omenjeni niz petih del križanja, opazimo vso njegovo u-stvarjalno zavzetost, ki se kaže tudi v skicah za veliko upodobitev «Lazarjevega vs'ajenja od mrtvih* ali v upodobitvi sv. Frančiška. Sicer pa velja isto tudi za njegove skice za razne ženske akte, ki jih vidimo najprej tu, na papirju, v prvi dvorani, nato pa se nam prikažejo v vsej svoji veličini in v nekaterih primerih tudi v vsej svoji popolnosti v drugem, glavnem delu razstave, v veliki dvorani. In tako smo že stopili v glavni del razstave, v dvorano, kjer so na velikih panojih razobešena mojstrova platna. Gre za zelo različna dela, tako po tematiki, kot tudi po velikosti in obsežnosti. Nekaj del je prav majhnih, nekatera pa so ogromna, nekaj del je mojstrsko dodelanih, nekatera pa se zdijo le »nanesena* na platno. Pri ogledovanju razstave bi morali slediti napisom ob delih na panojih. Niso namreč vsa razstavljena dela dokončne umetnikove stvaritve, pač pa i-mamo v nekaterih primerih pred seboj le navržena dela, rekli bi celo na platno naslikane »kartone* za poznejše velike freske ali velika olja. Sicer pa bi bilo v priložnostnem zapisu malone nemogoče podati temeljito sliko razstave. Dovolj bo omeniti le nekatere mojstrovine, ki se nam zdijo še najbolj uspele. Sem bi prišteli veliko olje «Moja mati», portret mojstrovega učitelja Domenica Trentacoste, res popolno olje z naslovom «Mati in sin* in prav takšno olje z naslovom »Deklica* ter veliko platno z naslovom »Rumeni krilo*. Kot že rečeno, je skoraj nemogoče prikazati to razstavo, saj si more ljubitelj umetnosti ustvariti sliko mojstrove likovne sposobnosti le z obiskom razstave, ki bo trajala ves julij in skoraj ves avgust, torej dovolj dolgo, da ne zamudimo priložnosti spoznati se s Tržačanom, ki se je v našem mestu sicer malone le rodil, ker je še zelo mlad odšel v svet, a ni na svoj rojstni kraj nikoli pozabil, saj je v daljnih desetletjih v Trstu rad razstavljal, sedaj pa se je k nam celo vrnil, pa čeprav le na krajši obisk. Fr* Novost na knjižni polici Polj u dnoznanst vene zdravstvene knjige Trije priročniki, ki so kot naročeni za širši krog bralcev Pri Mladinski knjigi so izšli trije zdravstveni priročniki, ki u-tegnejo zanimati širši krog bralcev. Zato na te knjige posebej o-pozarjamo, zlasti, ker ena od njih govori o bolezni današnjega časa, o infarktu. Ena je posvečena bolečinam v križu in išiasu, tretja pa obravnava glavobol in migreno. Ob izvirnem in obenem najobsežnejšem delu domačega strokovnjaka Janka Ponoviča, ki obravnava išias, in bolečine v križu, sla vse pozornosti vredna tudi prevoda iz francoščine, predvsem zaradi optimističnega, včasih vedrega pristopa Dr. Janko Popovič: Bolečina v križu in išias. Bolečina v križu in išias sta bolezni delovnega človeka moderne dobe. Čeprav je bila bolezen znana že zdavnaj, danes vse bolj muči ljudi današnjosti. Večina obolelih pa bi predvsem rada vedela, kaj . je vzrok tej bolezni, kako jo preprečujemo in kako zdravimo. Na to odgovarja domači strokovnjak Janko Popovič, ortoped, Za hrbtenične bolnike velja izrek Paracelsusa: bolnik je sam svoj zdravnik in zdravnik je samo njegov pomočnik. Vsak si mora s svojim načinom življenja varovati težav, naloga zdravnika pa je, da obolelega zdravi. Kako eno in drugo, o tem odgovarja Popovič v svoji knjigi, ki zlasti nakazuje načine preprečevanja teh obolenj. Razne terapevtske vaje, preventivne in ob obolenju, o koristnosti zdravljenja v domačih toplicah so prav tako prikazane v knjigi kot operativne in druge metode zdravnikovega zdravljenja. Bogato ilustrirana knjiga domačega zdravnika, doktorja znanosti iz Ljubljane, člana raznih svetovnih medicinskih ustanov, bo prav gotovo zanimiva za širok krog ljudi. Dr. Pierre Bakouche Glavoboli in migrena. Na milijone žensk in moških trpi zaradi migrene in glavobolov. Knjiga, posvečena tej bolezni, je napisana iz prakse za bolnike, da bi bolje razumeli svojo bolezen in da bi lažje ozdraveli. Knjiga ima tri dele. V prvem predstavlja avtor migreno, njene oblike, mehanizme in načine zdravljenja. V drugem delu proučuje glavobole, ki ne sodijo med migrene. Tretji del odgovarja na vmašanja, ki si jih migre-nik zastavlja v vsakdanjem življenju, tako v zvezi s televizijo, gledanjem filmov, čitanjem, aler- gijo, raznimi konjički, nosečnostjo, uživanjem kave, kajenjem in podobnim. Dr. Louis Cournot: Srčni infarkt, Ta knjiga francoskega zdravnika v besedi in sliki razlaga poprečnemu človeku vse, kar je treba vedeti o infarktu. Predvsem je veliko govora o zdravem načinu življenja in preprečevanju infarkta, seveda pa govori tudi o zdravljenju. Knjiga naj pomaga obolelemu za infarktom doseči čimprej zdravje in normalno življenje. Ker je knjiga napisana v obliki direktnega govora zdravnika bolniku, je tudi pripovedno prikupna. In optimistična. Sl. Ru. Dodatno zbiranje zgodovinskega gradiva ,M “ Po programu dela Domicilnih odborov 1. in 2. prekomorske brigade za leto 1980 je predvidena priprava razstave o bor Ireni in razvojni poti 1. in 2. prekomorske brigade NOVJ. Razstava bo predvidoma Pripravljena do konca avgusta 1980. Da bi omogočili uspešno realizacijo zastaljene naloge, prosimo vse nekdanje borce 1. in 2. prekomorske brigade in druge preko-morce - borce NOVJ, da nam pošljejo slike in drugo dokumentarno gradivo, s katerim razpolagajo. S'ike naj vsak posameznik, če je mogoče, komentira (kdo je na sliki, kdaj je posneta, kraj in datum). Zgodovinsko gradivo pošljite na naslov: Domicilni odbor 2. prekomorske brigade, Koper, Trg Antona Ukmarja 6. Rok dostave gradiva je do konca julija 1980 (tisti borci, ki že imajo pripravljeno - zbrano gradivo, nai ga pošljejo takoj). Opomba: še zlasti so zaželene slike južne Italije, srednjedalma-tinskih otokov, pohoda za Drvar in pa slike, ki so nastale v 13. proletarski brigadi «Rade Končar*, 3. krajši proletarski brigadi, 1. proletarski brigadi, inženirski brigadi Vš NOVJ, prištabnih enotah Vš NOVJ v L, 2. in 3. proletarski brigadi 6. liške proletarske divizije itd. Po uporabi bo celotno gradivo vrnjeno lastnikom. 13.00 13.30 17.00 17.55 18.15 19.45 20.00 20.40 21.35 22.05 13.00 13.50 17.00 17.45 18.30 18.50 19.15 19.45 20.40 21.50 22.50 19.00 19.20 ITALIJANSKA TV Prvi kanal Benetke Koncert za jutri DNEVNIK Danes v parlamentu Predsednikovi diamanti. 3. del Risanke Sveže, sveže Almanah ni Vremenska slika DNEVNIK Ko jak: Uno sceicco a Wall Street, TV film Človek iz Sahare Športna sreda Na koncu DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal DNEVNIK 2 OB 13. URI Kinematografija Alfred Hitchcook: I CINQUE TESTIMONI, film Program za mladino Risanka Iz parlamenta — Dnevnik 2 športne vesti Aquaman in Superman, risanka George in Mildred: DENAR ALI ŽIVLJENJE, TV film Vremenska slika DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO Marco Visconti, 2. del Življenjske zgodbe Jeans koncert Na koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI Tretji kancu DNEVNIK 3 II rogo Sardo 20.05 Šolska vzgoja Zgodovina in njeni protagonisti 20.40 LOV - film Režija: Carlos Saura Igrajo: Alfredo Mayo, Vo-lieta Garcia, Maria San-chez Arosa.. . 22.15 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.35 Poročila 18.40 Velike razstave, dok. 19.10 Od vsakega jutra raste dan 19.45 Ptuj 2C.C0 Ne prezrite 20.15 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.C0 Aliče nc živi več tukaj, film Režija: Martin Scorcese Igrajo: Ellen Buratyn, Al fred Lutter, Kris Kristoffer son. . . 22.55 V znamenju 23.10 Vesela jesen 79, glasbena oddaja Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.30 Risanke 20.45 TV DNEVNIK 21.00 TRETJI SPOL - filril Režija: Veit Harlan Igrajo: Paula Wessely, Paul Dalske 22.30 Pesmi in plesi sveta Zagreb 19.15 Pisani svet 19.45 Glasbena srečanja 21.00 Olimpijska sreda ŠVICA 19.10 Petek, sobota in nedelja, mladinska oddaja 20.10 Dokumentarec 20.40 Sanje 22.30 La stirpe di Mogador TRST A 7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00. 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Čoln - šport in razvedrilo: 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet in glasbene skice; 10.10 Radijski koncert simfonične glasbe: 1100 Jugoslovanska lahka glasba: 11.40 Folkl ni odmevi: 12.00 »Pod Matajurjan*. posebnosti in omika Nadiških dolin; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba s koncertnega odra; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Radi smo jih poslušali; 14.30 Roman v nadaljevanjih — »Moč preteklosti* — 6. del; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Svoboda je terapevtič-na; 16.30 Orkestri in zbori; 17.10 Klasični album: Beethoven: 18.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 18.30 Jazz na koncertnem odru. KOPER (Italijanski proqram) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30. ‘12.30, 13.30, 14.30, 15.30. 10.30, ■ 17.30,- 18.30, 19.30 Poročila: 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.20 Horoskop; 9.15 15. min. s skupino Who’s Who; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.40 Mozaik; 11.00 Horoskop; 11.10 Otroški kotiček; 11.32 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kim, svet mladih; 14.33 Izbrani za vas; 15.00 Glasbeno-govorni program; 15.15 Mala diskoteka; 15.33 Prijetno z glasilo; 15.45 Z nami je. . 16.00 Na prostem; 16.45 Istra v pesmi in plesu; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz. . 18.00 Vrtiljak jugo- slovanskih motivov; 19.15 Orkester Nick Ingman; 19.32 program '80; 20.15 Glasba. KOPER (Slovenski omaram) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30, 16.00, 17.30 Poročila; 7.00 8.30 G,as- ba za dobro jutro: 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Objave, kinospored; Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW — Koper 98,1 MHz UKW — Nanos 88,6 MHz 8.15 Najava sporeda; 14.00 Otvoritev: pregled dogodkov, najava sporeda; 14.05 Zapojmo pesem — spored mladinske zborovske glasbe; 14.40 Melodije na tekočem traku; 15.00 To smo mi — glasbena oddaja za mlade; 15.37 Objave; 15.40 Reklame, glasbeni notes; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Po samoupravni poti; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon in narod no-zabavna melodija; 17.45 Objave in zabavna glasba. RADIO 1 7.00 , 8.00, 9.00, 12 00. 13.00, 15.00, 19.00 Poročila: 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.45 Glasbeno-govorni program; 8.40 Dva glasova, dve osebnosti; 9.00 Radio anch'io; 11.00 Dnevni varjete; 12.03 Vi in jaz; 13.15 Glasba; 14 30 Librodi-scoieca; 15.03 Rally; 15.30 Erre pi 1 — Poletje; 16.30 Ipotesi di linguaggio; 17.00 Patchvvork; 18.25 Socialisti med kroniko in zgodovino; 19 30 Jazz; 21.03 lt's ' only Roiling Stoncs; 21.30 Check-up per un Vip; 22.00 Lirika; 22.30 Evropa z nami; 23.00 Telefonski klic. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30. 12.30 15.30. 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.(K) - 9.00 Dnevi; 9.05 , JJ'kJe oblečeno v belo; 9.32 Lu rid‘rv vodnjaku; 11.32 Tisoč pesmi: 12.50 Corrado 2; 13.55 Sound-track; 15.00 - 18.45 Poletni čas; 19.50 D. J. Special (I. del); 20.35 Poletni večeri; 22.40 D. J. Special (II. del). LJUBLJANA 7.00, 7.30. 8.(K), 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00. 15:00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.35 Vremensko poročilo za pomorščake: 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.45 Radijski pevci pred mikrofonom; 10.05 - 1100 Z radiem na poti; 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.05 - 12.35 Rezervirano za. . .; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 14.00 Iz naših krajev — Iz naših sporedov; 14.20 Obvestila in za bavna glasba; 14.30 Priporočajo vam. . 15.05 Razmišljamo, ugo- tavljamo. . .; 15.55 Minute za EP; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 »Loto vrtiUak*: 18.00 Studio ob 18. uri; 19.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 19.15 Nuš gost; 19 30 Odskočna deska; 19.55 Minute za EP; 20.25 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Zadovoljni kranjci; 21.00 Koncert za besedo — Zla sreča; 21.25 Z jugoslovanskih koncertnih večerov. . .; 22.05 Gu stave Charpentier: Odlomki iz opere «Luiza»: 23.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.25 Iz naših sporedov; 23.30 Revija slovenskih pevcev; 00.05 Lirični utrinki; 1.05 DUŠAN ŽELIEZNOV_____________ DIVJALI SO MED VOJNO ______________PO PRIMORSKI Nemški general Ludvvig Kubier Predsednik: Tu imamo več fotografij. Prva slika prikazuje naslednji prizor-, okrog stoje nemški vojaki, v sredini je štor, dva vojaka vlečeta in držita žrtev za roke, eden vojak pa pravkar zamahuje s sekiro. Pripominjam to, da so bile te slike najdene v epoleti nemškega ujetnika. Druga slika kaže skupino smejočih se nemških vojakov okrog žrtev. Dva vojaka držita žrtve za roke, rezilo Sekire pa sp je pravkar zagrizlo v vrat žrtve. Tretja slika prikazuje •» glavi odsekani v travi, četrta slika pa kaže mizo, na kameri sta postavljeni ti dve glavi. Ena g Java je pokrita s titovko, drugi glavi pa je vtaknjena v usta cigareta. Obtožena Rainer in Kubier, pristopita k sodišču! (jima pokaže fotografije). Ali so to uniforme nemške vojske? Kubier: Ali smem k temu nekaj pripomniti? Predsednik: Najprvo povejte, a.. *° to uniforme nem-ike vojske? \. Kubier: Da. Predsednik: Ali ste to sliko kdaj videli? Kubier: Ne. Predsednik: Ali vam je bilo kot komandantu v Slovenskem primorju kdaj priobčen ta zločin na Krnici? Kubier: V razgovoru sem o tem zvedel, nikdar pa ne po službeni poti. Predsednik: Vidite, kako se je končala kariera teh partizanov? Kiibler: Ali smem k temu nekaj pripomniti? Vojaški tožilec: Naj se pokličeta tudi Hosslin in Christl, da si ogledata ti sliki. Predsednik: Obtoženi Rainer in Kubier lahko sedeta. Obtožena Hosslin in Christl, pristopita k sodišču! (Obtoženca pristopita k sodišču in si ogledata sliki). Vojaški tožilec: Ali ste vi tako vzgajali vaše šolske čete? Hosslin: Ne, ali smem k temu nekaj pripomniti? Predsednik: Ni nam potrebno pojasnilo. To je popolnoma jasno. Lahko sedete. Sodišče je pravkar prejelo zopet veliko število prošenj tržaškega in primorskega prebivalstva, da zasliši obtoženca o nekaterih zločinih, ki so bili izvršeni v Primorju. A žal nam čas tega ne dopušča. Tako, na primer, prosijo lena, otroci, sestre in sorodniki Blaža Justina, naj zločinci označijo vsaj kraj, kjer je bilo pokopanih 51 žrtev, obešenih na Opčinah. Dalje prosi vdova Agostini Vittoria, naj zločinci povedo, kje počiva truplo njenega pokojnega moža. Delavci pivovarne v Trstu pošiljajo vlogo, ki so jo vsi podpisali in v kateri odločno zahtevajo, da se ti zločinci najstrožje kaznujejo. Enako prošnjo so vložili tudi pri- staniški delavci mesta Trsta, nadalje okrajni ljudski odbor SIAU, mladinska organizacija Nabrežina itd. itd. Tu so številne prošnje za pojasnila, kje so pokopani njihovi pokojniki. S tem je dokazno postopanje zaključeno. Zagovornik dp. čobal: Obtoženi Hochsteiner mi je pravkar sporočil, da je pred petimi dnevi izročil splošne informacije o svoji zadevi, ki pa jih jaz nisem dobil. Prosim sodišče, da odredi, da se mi tista njegova izvajanja izroče. Predsednik: Komu je bilo to izročeno? Zagovornik dr. čobal: V celici. Predsednik: Dobro, bomo pogledali, kje se ta dokument nahaja, če bo potrebno, vam ga bomo izročili. S tem zaključujem dokazno postopanje in dajem besedo tovarišu vojaškemu tožilcu dr. Damjanu Viktorju. (Ob 10.40). Tovariši sodniki! Po dokončanem dokaznem postopanju na razpravi proti vojnim zločincem, ki so odgovorni za vse neizmerno trpljenje slovenskega naroda za časa štiriletne sovražne okupacije smatram, da je z obsežnim dokaznim gradivom, popolnim in delnim priznanjem prisotnih obtožencev, z dokumenti in pričami ter ostalimi dokazili obtožnica potrjena v celoti, kakor tudi v poedinih točkah obtožbe. Še več: razprava je ugotovila še niz drugih zločinov, ki so v zvezi z zločini, vsebovanimi v splošnem delu obtožnice, ki so dali popolno potrditev za kazensko odgovornost vseh obtožencev. Ko danes dajem karakteristiko osemdnevnega procesa, ugotavljam, da so se pred sodiščem znašli vojni zločinci hitlerjevskega nacističnega, vojaškega in gestapovskega aparata, ki so, služeč nemškim imperialističnim načrtom, delovali za tem, da fizično uničijo slovenski narod. Tovariši sodniki! Ni prvič v zgodovini, da vodijo naši narodi ogorčene borbe proti germanskim 'osvajalcem za obrambo svojega življenja, svojega ognjišča in svoje svobode. Na križišču sredi evropske kulture so naši narodi stoletja vodili ostre in ogorčene borbe proti nemškim imperialistom. Nemška pohlepnost po tujih deželah pa se je pojavila že prej, kjer je nemški militarizem uporabljal strategijo surovosti in okrutnosti. Vzporedno z grabežljivo naravo nemškega imperializma in z dvigom uničujoče vojne tehnike in so krvi žel jne in razdirajoče «pruske tendence« nemškega imperializma zavzemala v zgodovini vedno večji razmah. Že leta 1910, pred prvo svetovno vojno, je Viljem II. te tendence izrazil nemškim vojakom, ko so odhajali na kitajsko fronto, rekoč: »Kakor so si Huni pred tisoč leti pod vodstvom Atile ustvarili ime, ki jih prikazuje grozne v tradiciji in zgodovini, tako naj tudi preko vas postane beseda Nemci na Kitajskem slavna« (Viljem II. 1910. leta nemškim vojakom ob odhodu na Kitajsko). Kasneje je razbojniški lik nemškega imperializma dobil še ostrejše konture. V pismu avstrijskemu cesarju Irancu Jožefu, ki ga je Viljem II. poslal v prvih dneh vojne 1914-1918 je napisano: «Neobhodno je treba pobijati može in žene, otroke in starčke, ne smete pustiti niti ene hiše. niti enega drevesa. S temi terorističnimi metodami bo vojna končana v manj nego dveh mesecih«. (Viljem II. avstrijskemu cesarju ob prvi svetovni vojni). Razbojniške metode, ki jih je Nemčija uporabljala v prvi svetovni vojni, so potrdile okrutnost nemškega imperializma. ŠPORT ŠPORT ŠPORT kolesarstvo TOUR DE FRANCI Zoetemelk ob nekaj prednosti V nedeljo je zmagal De Schoenmaker, v ponedeljek Martinez, včeraj pa je bil počitek ne, sodeč po izrazu (Telefoto AP) ATLETIKA '«>zemec Zoetemelk (levo) je med včerajšnjim počitkom s harmo-•ko zabaval svoje prijatelje; Knetemannu je bil njegov »koncert* še •tar všeč, Oosterboschu (v sredi) pa očividno njegovega obraza MORZINE — Po naporni nedelj-ki m ponedeljkovi vožnji preko alp. vivr sede' ie imel «Tour» včeraj v Morzineu dan počitka. Odmor se tekmovalcem vsekakor prilegel, saj JJ™ fd.aj čaka še zadnji naskok na končni cilj v Parizu. Trenutno ka-‘0. da do večjih sprememb na skup-O' lestvici ne bo (zlahka) prišlo, vsekakor pa sta prav zadnji dve etapi Ppkazali, da tudi najboljši tekmoval-1 niso povsem neranljivi, v nedeljo se je tako z dokajšnjo "Jero sreče izmazal sam nosilec ru-?Jene majice Nizozemec Zoetemelk. Medtem ko je vozil v skupinici za-fedovalcev je Van de Velde v že-Jl> da bi pojači) tempo svoje vožnje, nepričakovano zanihal na kolesu. '■oeternelk, ki je vozil tik za njim, ;e n‘U je skušal izogniti a je pri em padel na tla. Precej si je ra-h' i komolec in levo stegno, kljub I ecinam pa je skočil spet na ko- 0 ln je izgubo desetih, petnajstih 5ekund po dveh km že nadoknadil. . '-netemelk je imel pri padcu sre-r®’, na.iprej ker se je relativno malo Poškodoval, poleg tega pa tudi za-w, ker v trenutku, ko je padel, ni »Jr0 v bližini nobenega izmed bolj-*. tekmovalcev, da bi izkoristil njegovo nezgodo in je tako uspel Drez škode nadaljevati vožnjo. Delno zaradi posledic tega pad-Oa. delno pa zaradi utrujenosti, je zoetemelk tudi v ponedeljek dva-krat nepričakovano nekoliko popu-®tu. Najprej se je to zgodilo rfied 'jzponom na prvo, drugič pa na 'jadnje gorsko sedlo, vqncjar je ob P°moči svoje ekipe tudi to krizo Prebrodil brez hujših posledic, to- 1 biegovj r.ajbližji tekmeci so mu ® odščipnili nekaj sekund predno-s« (Kuiper 29". Martin 15”). ,. Danes bo na sporedu 18. etapa, ai bo merila 196 km in bo tekmo- aice privedla iz Morzinea v Pra-poutel les Sept - Laux. Kolesarji V OKVIRU PRIREDITEV V SLOVENSKEM DUAŠKEM DOMU V GORICI ZELO USPEL OLIMPIJSKI POLIGON Udeleženci so nastopili v raznih kategorijah PLAVANJE OD CAPR1JA DO NEAPLJA Plit drugič uspešen Argentinec Claudio Plit je že drugo leto zaporedoma prvi priplaval na cilj od Caprija do Neaplja, kar velja za svetovni naslov v maratonskem plavanju. Razdalja, ki so jo morali plavalci preplavati, je bila 18 milj, ki je približno 30 km; zmagovalec jo je preplaval v devetih urah in 15’51”. Prvi Italijan je Roberto Olmi, ki je s časom 10 ur, 57’ in 32" zasedel dvanajsto mesto. 1. Claudio Plit (Arg.) 9.15'51" 2. Bassam Masri (Sirija) 9.03’40" 3. Nasser El Shazly (Eg.) 9.13'42" 4. Mohamed El Mesyry (Eg.) 9.17'42” NOGOMET MILAN — Italijanski prvoligaš Napoli bo v prihodnji sezoni nastopal pod pokroviteljstvom industrije Snaidero. Pisali smo že o sklepni prireditvi poletnega središča, ki je bila prejšnji teden v Slovenskem dijaškem domu »Simon Gregorčič* v Gorici. Na njej so obiskovalci sre dišča predstavili zanimiv kulturni program. Poleg tega pa so z na graditvijo najboljših sklenili tudi športni del, ki je letos potekal v olimpijskem duhu. S tem v zvezi so v središču organizirali tudi olimpijski poligon, na katerem so v raznih kategorijah nastopili otroci vrtcev, osnovnih šol ter 1. razreda nižje srednje šole. IZIDI VRTEC DEČKI 1. Matija Maraž 2. Aleks Pavšič 3. Denis Mikluž Sledijo; Marko Tomšič. Robert Mikluž, Gabrijel Brajnik, Saša Primožič, Silvan Skok, Simon Lutman, Rodney Pavšič, Rihard Gaier, Andrej Cella, Marko Bordon, Mirko Ferlan. DEKLICE 1. Valentina Milocco 2. Matejka De Rocco 3. Rafaela Maraž KROS ADRIE NA KATINARI bodo naorali prevoziti dve sedli pr- ? kategorije (Colomiere in Cbam-Plaurent) in dve druge kategorije. Lestvica nedeljske etape je bila taka: De Schoenmaker (Bel.), ki je Prevozil 208 km dolgo progo v 6.25’31" s p h. 32,466 km na uro , rernandez (šp.) po 2" “• Seznec (Fr.) 1’30" Z Peeters (Bel.) Alban (Bel.) in nato še drugi v času Sezneca Lestvica ponedeljkove etape (Serre Chevalier - Morzine — . 242 km) pa ie nariednia: *• Martinez (Fr.) 7.09’07” (p.h. 33,827 km na uro) , Levavasseur (Fr.) po 2T6” Z Van Impe (Bel.) 2’34” \ Peeters (Bel.) 2’45" 2- Alban (Fr.) 2'4R" f Belda (šp.) 2’59" '■ Thevenet (Fr.) 3’00” 9 M-nrtin (Fr 1 10 u,' Son «ve 1 3’15" u' Wilmann (Nor.) SKUPNA LESTVICA , "petemelk (Niz.) 1 ?.u^Per (Niz.) po 1 Martin (Fr.) i’ Pe Muynck (Bel.) « ^?°ev (Fr.) 2' Nilsson (šve.) '■ Bernaudeeau (Fr.) S’ Lubberding (Niz.) !0 ^azzo (FD U' Agostinho (Por ) Več kot petdeset nastopajočih Med našimi atleti so zmagali Gregori, Giacomini in Komar (vsi Adria) 87.33’04" 1’05” 4’40" 7'01” 10’00” 10'01” 10'33” 12'17” 12-47" 1419” ATLETIKA V TEKU NA 1500 m v OSLU Ovett izenačil svetovni rekord »SLO —. Britanec Steve Owett je Predolimpijskem atletskem tek-r_,va°lu v Oslu izenačil svetovni 3'3?’l V ^ku na 1500 m s časom ie ta čas dosegel lani, 15. susta v Ziirichu njegov rojak Coe. izt^t ic pred petnajstimi dnevi rgal Coeu svetovni rekord v teku na eno miljo. nogomet, - Pino Wilson (Lazio) doživljenjsko izključen r;^pDAN — Po Albertosiju in Cac-nr„Il>nju te Italijanska disciplinska r ?°metna komisija glede afere z h,Jrat^rn' srečanji izrekla še eno rt*r°. kazen: doživljenjsko je nam-vključila Pina Wilsona, 35-let-Sa kapetana Lazia, ki je član črnskega društva že od leta 1969 Hi Je tudi trikrat zaigral za ita-jansko državno reprezentanco. V soboto se je odvijal na Katinari pokrajinski kros za dečke in deklice, ki ga je v okviru vaškega praznika organizirala lonjerska Adria. Na tekmovanje so bila povabljena vsa tržaška društva, ki gojijo atletiko, predvsem propagandni sektor. Na startu se je predstavilo čez petdeset mladih atletov iz šestih klubov, od katerih je bilo najštevilneje zastopano društvo S. Giacomo (z dvajsetimi tekmovalci). Proga je bila speljana po katinarskem borovem gozdičku za najmlajše ter po vaških ulicah za starejšo kategorijo. Kljub ne ravno najboljšim vremenskim pogojem, so se vsi pogumno pognali po progi, saj je bil za vsakega zmagovalca posameznih kategorij na razpolago lep pokal (ki poplača še tako hud napor). Lonjersko društvo je tokrat na stopilo precej okrnjeno, saj se je veliko število članov že podalo na počitnice ali na izlete, kljub temu pa je trem njegovim članom uspelo zmagati, oz ;n ir ‘ .. t Najprej je precej presenetljivo zmagal med najmlajšimi Ivan Komar, ki se je šele pred desetimi dnevi priključil društvenim vrstam, je pa takoj pokazal talent in željo po zmagi. Za njim se je v B kategoriji izkazal z zmago Daniele Giacomini, ki ni ime) enakovrednih nasprotnikov. Nato pa je kot pi vi prispel na cilj še letošnji »matador* v pokrajini. David Gregori, ki je obilnim zmagam dodal še eno. Bolj kot zmaga pa je pomemben njegov rezultat, ki je odličen, glede na ne prav lahko progo in na '.ibko konkurenco. Med deklicami pa bi omenili Sandro Roveri, ki si je zmago zapravil le z,'radi p-manikanja izkušenj v tovrstnih tekrmvrnhh. Na sptešno je bilo to torej uspelo tekmovanje, katerega edina senčna plat je morda ta, da nismo na s'ar'u zasledili članov drugih slovenskih društev. REZULTATI DEČKI KAT. A (2.100 m); 1. D. Gregori (Adria) 6'57 2. F. Altin (SAAT) 7’36” 3. V. Pečar (Adria) 8’09’ 4. S. Marchesi (S. Giacomo) 9'47” 5. R. Offizia (Adria) 9’47" KAT. B (1.500 m); 1. D. Giacomini (Adria) 5’52” 2. C. Marchesi (S. Giacomo) 6’16" 3. R. Madotlo (Adria) 6'23” 4. M. Tedssco (S. Giacomo) 6'54" 5. I. Uršič (Krožek Pečar) 8'34" odst. S. Biffi (S. Giacomo) KAT. C1 (760 m); 1. D. Trampuš (SAAT) 2'46 2. S. Pellegrini (S. Giacomo) 2’52 _ 3. A. Taucer (SAAT) 2 53 4. A. Novaro (S. Giacomo) 2 55^ 5. G. Valenti (S. Giacomo) 3 C8 6. A. Vittori (S. Giacomo) 3’ 12 KAT. C2 (760 m); 1. I. Komar (Adria) 2 59 2. M. Coccolo (S. Giacomo) 2 59 3. G. Cermeli (Krožek Pečar) 3’09 4. A. Taucer (SAAT) 3J17 5. A. Batič (Adria) 3 35 6. G. Zampino (S. Giacomo) 3 36 7. G. Lari (S. Giacomo) 3’47 ( 8. M. Degrassi (S. Giacomo) 3'5G' deklice KAT. A (1.500 m); 1. S. Trampuš (SAAT) 2. O. Fiorino (Edera) 3. C. Metton (Edera) 4. E. Metton (Ede.-a) 5. K. Sumberaz (Adria) 6. A. Buri (SAAT) KAT. B (1.100 m); 1. D. Tiepolo (S. Giacomo) 4 17 2. B. Battiston (S. Giacomo) 4 23 3. S. Roveri (Adria) 4 23 4. M. Marzulli (Edera) 4 28_ 5. C. Coccolo (S. Giacomo) 4 51 6. C, Valuti (Edera) 7. C. Esposito (Edera) 8. G. Giraldi (Edera) 9. K. Taucer (SAAT) KAT. C1 (760 m); 1. E. Mendietta (Edera) 2. R. Zampino (S. Giacomo) 3'04 3. A. Maizan (SAAT) 3’08 4. S. Weiss (S. Giacomo) 3 13 5. S. Tedesco (S. Giacomo) 3T6” 6. K. Komar (Adria) 3’20" 7. E. Torroni (SAAT) 3 24 8. C. Bubnich (SAAT) 3'25" 9. M. Lari (S. Giacomo) 3’37" 10. A. Buri (SAAT) 4’00” KAT. C2 (760 m); 1. R. Girardi (S. Giacomo) 3’26" R. F. TENIS DAVISOV POKAL Italija v polfinalu proti Avstraliji RIM — Adriano Panatta je v nedeljo, v predzadnjem srečanju posameznikov med Italijo in Švedsko v finalu evropske A skupire Davisovega pokala, le izbojeval odločilno točko in s tem zagotovil «azzur-rom» vstop v medeonski polfina!e, kjer se bedo pomerili z Avstralijo (19. . 21. septembra v Rimu). V drugem polfinalu pa bosta igrali Argentina in češkoslovaška, ki se je uvrstila na račun Romunije. Panatta se je moral pošteno namučiti. da je spravil na kolena žilavega Kjela Johanssona, katerega je Barazzutti odpravil v 1 uri in 53 minutah. Najtežji je bil nedvomno tretji set. Po prvih dveh je bilo stanje izenačeno, medtem ko jo v tretjem Šved vodil že s 4:0, Panatta pa je z velikim naporom (mučile so ga namreč bolečine v hrbtu in negi) najprej izenačil in nato zmagal s 6:4. V četrtem je ponovno povedel švedski zastopnik, tako da je o vsem odločal zadnji niz, v katerem pa je Adriano po treh u-rah in 23 minutah igre le slavil nad trenutno povprečnim Johansso-nom (v svetovnem merilu je le šele na 112 mestu). V zadnjem nedeljskem dvoboju, ki ni več o ničemer odločal, je Barazzutti s precejšnjo lahkoto premagal Stefana Simonssuna. ki je v prvem dnevu presenetil Panatto, v dveh setih. KONČNI IZTD Italija — Švedska 4:1 NEDELJSKA REZULTATA Panatta - K. Johansson 3:6. 6:3. 6:4, 1:6, 6:4 Barazzutti S. Simonsson 8:6. 6:1 NOGOMET RIO DE JANEIRO — Predsednik brazilskega nogometnega kluba Flamingo Marcio Braga je zavrnil ponudbo 1.290 milijonov lir italijanskega nogometnega kluba Rome za igralca Žica. To pa je komentiral tako: «7-ca ne bomo p—dali za nič manj kot zahtevajo za Maradeno, ker mislimo, da sta Maradona in Žico na istem nivoju.* Julijski krajini in na Koroškem. Turnirja se bodo udeležile ekipe iz Avstrije (iz Celovca, Spitala, ekipa Veitv in Rapid z Dunaja), nizozemski moštvi Sparta jz Rotterdama in Den Bosh, Belgijci iz Mo lenbeeka, iz ZRN z Eint.racht Braunschweig in Udinese iz Vidma Videmčani se bodo pomerili 27. julija v Lignanu z Rapidom z Dunaja. dva dni kasneje v Vidmu z Molenbeekom in 30. v Gradežu z Eintrachtom. ..................................................... : ..................................................................................... pOLtTfiO iti**#- " IB ba, da je zaradi nesporazuma moštvo z onstran meja nastopilo z leto starejšimi igralci. Drugo mesto je zasedlo domače moštvo pred Kontovelom in Poletom. IZIDI Sokol — Polet 87:25, Kontovel — Ilirska Bistrica 65:94. Finale za 3. mesto: Kontovel — Polet 68:39 Finale za 1. mesto: Sokol — Ilirska Bistrica 65:97 A.M.S. HITROSTNO DRSANJE KOŠARKA TURNIR S V. LOVRENCA Discoteca La Bora zanesljivo zmagala Premagala je moštvo Edi Mobili - Marko Ban 37 točk Sledita: Kristina Petejan in Sonja Ferlan. 1. IN 2. R. OSNOVNE SOLE DEČKI 1. Auro Tomšič 2. Ladi Tomšič 3. Marko Sošol Sledijo: Gabrijel Sfiligoj, Marko Čaudek, Luca Milocco, Vanja Černič, Diego Petejan. DEKLICE 1. Morena Krašček 2. Hilarija Tomasin 3. Ingrid Pintar Sledijo: Sabrina Martinuč, Tamara Butkovič, Elisabeta Tomšič, Da-njela F er le tič, Ivana Nanut, Nataša Bazzani. 3., 4. IN 5. OSN. SOL DEČKI 1. Damjan Lutman 2. Dušan Košuta 3. Marko Gulin Sledijo: Boris Zavadlav, Mauro Gulin, Pavel Hmeljak, Marko Maraž, Aleš Nanut, Igor Tomasin, Boris Nanut, Gianluca Rusjan. DEKLICE 1. Ines Orel 2. Katrin Lovisutti 3. Alenka Florenin , .. .............. Sledijo: Barbara Lovisutti. Tanja Nastopilo J6 SKOraj Vižintin, Tanja Kocjančič. Manuela Maraž, Valentina Martinuč. Vesna Tomšič, Katja Lutman, Nataša Žnidaršič, Suzana Slok. 141 km na uro na kotalkah TRENTO — Gianni Marcolla, 25-letni zidar, je postavil na letališču v Trentu nov svetovni rekord v hitrostnem kotalkanju. V vožnji za avtom, ki ga je vlekel po vzletni stezi, je dosegel hitrost 141,156 km na uro. Na nogah je imel kotalke s posebnimi krogličnimi ležaji; navadni ležaji bi se namreč ob taki hitrosti pregreli in se stalili. Za vozilo, (avto BMW), ki ga je vleklo, se je držal (za odbijač) z golimi rokami in je pri tem pokazal izredno moč svojih mišic. llllllllllMlllllllllllllllllllillllMillllllllllllllIltaiinillllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllIlliliMilliliiMllllliaillMlliilll Discoteca La Bora — Edi Mobili 92:78 (42:36) DISCOTECA LA BORA: Ban 37, Danev 17, Ivo Starc 8, Kraus 2, Valter Sosič, Adrijan Sosič 8, Žerjal, Klobas 12, M. Vitez, K. Starc 6. Moštvo Discoteca La Bora je sinoči odigralo poslednje srečanje košarkarskega turnirja v Skednju. Slovenski košarkarji so sinoči zanesljivo premagali ekipo Edi Mobili, čeprav so se morali v prvem polčasu in skozi večji del srečanja tudi močno potruditi, preden so strli odpor nasprotnikov, med katerimi je bil najboljši Metlica. Od naših košarkarjev sta tokrat največ pokazala Marko Ban in Robert Danev, toda tudi Adrijan Sosič je povsem zadovoljil. V ponedeljek pa so slovenski košarkarji izgubili v tem tretjem delu proti moštvu Color Arte in to po enem podaljšku z izidom 77:79 (40:33, 69:69). Discoteca La Bora je v ponedeljkovem srečanju igrala v naslednji KOLESARSTVO TROFEJA ASM 1. R. NIŽJE SREDNJE ŠOLE 1. Marta Primožič 2. Nadja Bevčar 3. Damjana češčut Dirka je presegla vsa pričakovanja 50 tekmovalcev • Novi rekord proge Kolesarska dirka cikloamaterjev na kronometer za četrto «Trofejo Agraria Silvano Močilnik* je res odlično uspela in je presegla vsa p ičakovanja, tako glede udeležbe (kar 48 ko’esarjev) kot kakovosti (rekord proge, ki ga je postavil zmagovalec s poprečno hitrostjo s-d. „3«. riji, ciktoamaterji A-B in cikloama 1. - 1. Glesia 1 2. Sceba 2 2. — 1. Pioppa 2 2. Erderborn X 3. —- 1. Siluro X 2. Scncca 4. — 1. Česana 1 2. Figus 2 5. — 1. Canadian Club 1 2. Dagabur 1 6. — 1. Triminer 1 2. Fluorite X KVOTE: 12 - 4.169.867 Ur II - 195.000 lir 10 - 20.000 lir molja. Naj omenimo, da sta ob pomoči animatorke Mije češčutove sodila dijaka Sabina Fabbro in Klavdij Višin; zapisničarki pa sta bili Vi-viana Ci'>n ter Ka^m^n Koc>n''ič. košarka i> ,uuizaci]i so SokoI Mladi košarkarji Ilirske Bistrice „ zasluženo prvi V soboto in nedeljo so bile tekme mladinskega turnirja Sokola v košarki. Zasluženo je zmagala ekipa Ilirske Bistrice. Ta je pokazala dobro organizirano igro v napadu in a-gresivno obrambo. Povedati je tre- AVTOMOBILIZEM VN ANGLIJE JONES PONOVNO PRVI Avstralski pilot je še utrdil prvo mesto na skopni lestvici - Ferrar.ja ponovno odpovedala - Prihodnjo sezono Scheckter zapusti dirke Tudi Udinese VIDEM — Na «Alpskem turnir ju* bo zastopala Italijo nogometna ekipa Udinese. Turnir bo od 26. julija pa do 4. avgusta na igriščih v Furlaniji - BRANDS HATCH - Z nedeljsko zmago na avtomobilski dirki v formuli ena za VN Anglije v Brands Hatchu je Alan Jones (vrilliams) še bolj utrdil prvo mesto na skupni lestvici, čeprav do konca sezone manjka še šest preizkušenj, pa je malo verjetno, da bi ga kdo ogrozil: pri najresnejšem nasprotniku, Ligieru, so se nekako že odrekli ambicijam in so se odločili, da svojima pilotoma pustijo proste roke, naj sama odločata o najboijši taktiki. Ligier je namreč tokrat doživel hud neuspeh. Potem ko sta tako Pironi kot Laffite dosegla najboljši čas v preizkusnih vožnjah in sta bila dalj časa v vodstvu v prvem delu dirke, sta morala odstopiti zaradi okvare na gumah. Pri tem je celo Laffite zavozil s proge. Dobro se je tokrat obnesel Piquet na brabhamu, ki se je vrinil med oba vvilliamsa. Če bi Piquet imel boljšega tovariša, bi po vsej verjetnosti lahko računal na boljše mesto. Solidno sta tokrat vozila tudi Daly in Jarier na tyrrellu, pravo katastrofo pa so ponovno doživele italijanske znamke. Scheckter na fertariju je zasedel deseto mesto s tremi krogi zaostanka za zmagovalcem, Villeneuve pa je odstopil zaradi okvare na električni napelja vi. Italijanski vozili pa nista bili nikoli v ospredju, česar so v glavnem krive gume (michelin), ki jim letos povzročajo hude težave. Edino upanje, ki je sedaj preostalo Ferrariju, je novi motor turbo, ki ga preizkušajo in s katerim si obetajo, da bodo premostili krizo, v katero so zašli. Za prihodnje leto pa poleg tega ne morejo več računati na Scheckterja, ki je včeraj najavil, da bo s prihodnjo sezono do- terji C-D. Obakrat pa so zmagali kolesarji iz Fontanafredde pri Por-den'mu: Franco Fontana med mlajšimi in Luigi de Rovere med starejšimi člani. Oba sta daleč presegla stari rekord, ki ga je postavil pred štirimi leti Jurada s hitrostjo 42,417 km na uro. Udeležba je bila kakovostna, tako iz Trsta, kot iz drugih krajev naše držele ter iz Slovenije, in to v obeh kategorijah. Pod pričakovanji je vozil član lonjerske Adrie Klavdij Marušič, ki se je uvrstil le na sedmo mesto v svoji kategoriji. Presenetil pa je v starejši kategorije Ljubljančan Hafner, ki je zasedel odlično drugo mesto in to pred odličnim Kunaverjem, ki je bil eden glavnih favoritov za končno zmago. Množična je bila udeležba na dirki ko’esarjev ljubljanskega kluba Rog Franek, medtem ko se niso odzvali vabilu člani pobratenih kolesarskih klubov iz Slovenije. Res škoda, saj je bil zamujen lep trenutek za izmenjavo in utrditev medsebojnih prijateljskih stikov. Lestvica kategorije A-B: 1. Franco Fontana (Fontanafred-da), ki je 15 km dolgo progo od Bazovice do Opčin in nazaj prevozil v 20’07"9, s poprečno hitrostjo 44,705 km na uro 2. Frattolin (Vivian PN) 21'12”6 3. Mucignat (Vivian PN) 21’19”2 4. Honigman (TVD Partizan Dol) 21’25”6 5. Pogačar (Rog Franek) 21’27"1 10. Kušar (TVD Partizan) 22T1”7 11. Škulj (Rog Franek) 22’16”4 17. Gale (Rog Franek) 23’00”5 Kategorija C-D: 1. De Rovere Luigi (Fontanafred-da), ki je 15 km dolgo progo prevozil v 20’49”7 s poprečno hitrostjo 43,210 km na uro 2. Hafner Jože (Kokrica) 21’12”0 3. Kunaver (TVD Partizan Dol) 21'18”6 4. Hrovatin (UC Triestini) 21’23"6 5. De Rovere (Fontanafredda) 21’52"3 7. Marušič (Adria) 21'56"5 13. Macarol (Adria) 21’31”0 14. Ferluga (Adria) 22’31"8 18. Poropat (Adria) 19. Hrovat (Rog Franek) V okviru Sokolovega športnega praznika so priredili tudi pionirski košarkarski turnir končno zapustil dirke, češ da po | 24, Gale (Rog Franek) sedmih letih nima več moči, da bi 27. Čeligoj (Rog Franek) nadaljeval s takim napornim živ- 28. Žirovnik (Rog Franek). ljenjem. R. Pečar V Brands Hatchu je odpovedal tudi Alfa Romeo, Depailler se je moral umakniti zaradi okvare na motorju, Giacomelli pa je zavozil s proge, kar se je dogodilo tudi Chee-verju na oselli. O dirki sami ni kaj dosti povedati, saj ni bila posebno razburljiva. Potem ko sta Laffite in Pironi odstopila, je vodstvo prevzel Jones in ga brez posebnih težav obdržal do kraja. Vrstni red 1. Alan Jones (williams), ki je 319,732 km prevozil v 1.34’49"22 s poprečno hitrostjo 202,279 km na uro (nov rekord proge) 2. Piquet (brabham) po 10”78 3. Reutemann (williams) po 13"29 4. Daly (tyrrell) po 1 krogu 5. Jarier (tyrrell) po 1 krogu 9. Patrese (arrows) po 3 krogih 10. Scheckter (ferrari) po 3 krogih Skupna lestvica 1. Jones (Avstral.) 37 točk; 2. Piquet (Braz.) 31; 3. Arnoux (Fr.) in Pironi i,Fr.) 23; 5. Reutemann (Arg.) 20; 6. Laffite (Fr.) 16; 7. Patrese (It.) 7; 8. De Angelis (It.) in Daly (Irska) 6; 10. Fittipaldi (Braz.) 5; 11. Rosberg (Fin.), Mass (ZRN), Prost (Fr.) in Jarier (Fr.) 4; 15. Watson (Irska) in Villenueve (Kan.) 3; 17. Giacomelli (It.) in Scheckter (J. Afrika) 2; 18. Gail-lard (Fr.) 1. C, Buje, Portuale, 01ympia z Grete in Sesljan. Vse ekipe so bile nagrajene, pozdravil pa jih je župan devinsko -nabrežinske občine Škerk. IZIDI POLFINALE SB Aurisina - Železničar Postojna 13:11; Aluminij Komen - BK Snežnik Ilirska Bistrica 13:1. Finale za 3. mesto Železničar - BK Snežnik 13:1. Finale za L mesto Aluminij - SB Aurisina 13.11. Končni vrstni red 1. Aluminij Komen; 2. SB Aurisina; 3. Železničar Postojna; 4. BK Snežnik Ilirska Bistrica. NOGOMET V ARGENTINI Do smrti pretepli sodnika BUENOS AIRES - V kraju blizu mesta Conception so v prijateljski nogometni tekmi igralci kruto pre tepli 26-letnega sodnika Horacia Ai barja, da je le ta že na igrišču podlegel poškodbam. Vse igralce so zaprli. postavi: K. Starc 15, I. Starc 14, Kraus 5, Ban 28, Danev 9, Čuk, Klobas 6, Žerjal, M. Vitez. O zmagovalcu škedenjskega turnirja bo odločalo srečanje med moštvoma Edi Mobili in Color Arte. ATLETIKA Svetovni rekord Vergove SOFIJA — Bolgarska atletinja Marija Vergova je predvčerajšnjim na mitingu v Sofiji izboljšala svetovni rekord v metu diska x znamko 71,80 m. Prejšnji svetovni dosežek je pripadal vzhodni Nemki Evelini Jahl z 71,50 m. Mednarodni turnir v Trstu Prvi Tržuani Radovljičani drugi Na 4. mednarodnem šahovskem turnirju, ki ga je priredilo šahovsko društvo ARCI Porto in SS Co-stalunga na deželnem festivalu U-nitš in Dela, je med 18 prisotnimi šahovskimi društvi iz Furlanije -Julijske krajine, Trsta in Jugoslavije, je zasedlo prvo mesto šahovsko društvo iz Tržiča z 58 točkami. Drugi so bili Radovljičani s '56 točkami, nato šahisti iz Kopra s 53 točkami, četrto mesto je zasedel Fužinar s 50 točkami, peti je bil Polet z 48 točkami, šesti pa so bili Postojnčani s 47 točkami in pol. BOKS Zanimivi dvoboj v Lignanu LIGNANO — Drevi bodo na sporedu v občinski telovadnici v Lignanu trije dvoboji. Državni prvak v vvelter kategoriji Pierangelo Pira se bo srečal v dvanajstih krogih z izzivalcem Ti-moteom Bonizzolijem iz Brescie. V težki kategoriji si bosta nasproti Videmčan Nardini z Jugoslovanom Surlom. ki je nada jugoslovanskega boksa. Zaključil bo večer dvoboj za italijanski naslov v superlahki kategoriji med Grecom in Paciullom. V Lignanu bodo prisotni tudi Nino Benvenuti, Bruno Arcari in Mate Parlov. Dvoboj Pira - Bonizzoli bo neposredno prenašela italijanska televizija v rubriki «športna sreda*. OBVESTILA Za mladino od 14 do 18 let prireja Čupa v Sesljanu tečaj flying junior. Začetek tečaja, ki bo trajal 10 dni, bo 31. julija ob 9. url zjutraj. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI od 8. do 14. ure. Vpisnina je 20.000 lir. Vse informacije lahko dobite pri vodji tečaja Klavdiju Cibicn, tel. 225-478. BALINANJE MEDNARODNI TURNIR Aluminij iz Komna prvi v Nabrežini V organizaciji Ferroviaria in ob sodelovanju SB Aurisina je bil v nedeljo v Nabrežini mednarodni balinarski turnir za «5. kraški pokal*, na katerem je nastopilo skupno 12 četverk. Turnir je zelo dobro uspel, saj so bila srečanja dokaj kakovostna, obenem pa so se med udeleženci še povečali prijateljski stiki in za društva je bilo to še nova priložnost, da se popestrijo športni, in prijateljski stiki. Prvo mesto na tem turnirju je zasluženo osvojilo Balinarsko društvo Aluminij iz Komna, ki je po ogorčeni finalni borbi premagalo nabrežinsko društvo SB Aurisina. V malem finalu pa je postojnski Železničar premagal BK Snežnik iz Ilirske Bistrice, kar kaže, da je bil uspeh slovenskih društev iz SRS popoln. Poleg teh društev pa so nastopila še naslednja: Sokol Nabrežina, SB Aurisina B, Devin, SB Aurisina Pokrovitelj Adriine dirke Močilnik nagrajuje zmagovalca Fontano Nagrado je prejel za svojo odlično uvrstitev tudi De Rovere Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnoprel plačano celotna 60.000 lir. Letno naročnino za inozemstvo 53.000 lir. zo naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5.00 din, zo zasebnike mesečno 65 00 letno 650.00 din, zo organizacije in podjetia mesečno 80.00. letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS - 61000 Ljubljana, Oglasi Stran 6 16. julija 1980 Žiro račun 50101-603-45361 »ADIT» Gradišče 10/II. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sožalja 400 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije • Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Član TtalijanskeJj 2veze časopisnih založnikov FIEG 1 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaia) in tiska I ZTT I Trst M PRI ISKANJU RESNICE O BESU MARCA DONAT CATTINA V NEDELJO SO V LIPICI SVEČANO PROSLAVILI POMEMBNI JUBILEJ 0 zadevi Cossiga - Donat Cattin skupna parlamentarna razprava ŠTIRISTO LET KOBILARNE V LIPICI JE TUDI SIMBOL DOLGEGA BOJA ZA UVELJAVITEV KRAŠKEGA ČLOVEKA Poročilo komunističnega poslanca Violanteja zahteva jasen vpogled v ves preiskovalni material, večinsko poročilo senatorja PSI Jannellija pa poudarja, da je treba primer «arhivirati* RIM — Obe zbornici parlamenta se bosta sestali 23. julija na skupni seji, da bi razpravljali o »primeru* Cossiga - Donat Cattin. Včeraj so v poslanski zbornici razdelili poročili predstavnika večine, senatorja PSI Jannellija in predstavnika manjšine, poslanca KPI Violanteja. Poleg komunističnega manjšinskega poročila bodo svoji poročili predstavili še misovd in radikalci. Poročili ne predstavljata nobene novosti, saj so bila stališča posameznih strank o zadevi Cossiga -Donat Cattin že znana. Edine novosti so praktično le v komunističnem poročilu, ki zahteva, da se vsa zadeva pojasni z vsemi preiskovalnimi ukrepi, ki naj omogočijo obema zbornicama ob preverjanju vsega preiskovalnega materiala, da z mirno vestjo dasta svoj končni sklep. Komunistični poročevalec zahteva obenem pričevanje notranjega ministra Rognonija, ki mora pojasniti datum svojega pogovora g predsednikom vlade o zadevi Marco Donat Cattin. Violante navaja tudi sum, da sta se minister in predsednik vlade vse preveč zanimala za usodo sina senatorja Donat Cattina, kar pa ne izhaja iz dosedanjih Cossigovih izjav. V svojem poročilu komunistični poslanec zahteva vpogled v zapisnike pričevanj »skesanega* brigadista Pecija, ko ta omenja Marca Donat Cattina, prav tako zahteva zapisnik zaslišanja Giuseppine VirgiUo, ki je odigrala posredniško vlogo med Robertom Sandalom in Marcom Donat Cattinom; kot zadnje zahteva Violante zaslišanje vseh, ki so bili vpleteni pri iskanju senatorjevega sina. Poslanec Violante nato izpodbiva dosedanje Cossigove in Donat Cat-tinove zagovore ter ugotavlja, da je v vsej zadevi preveč »zasebnosti*. Parlament naj torej razjasni morebitne «površnosti* ali celo krivde vpletenih oseb. Vsekakor pa ob koncu Violante ugotavlja, da je končni rezultat vse zadeve dejstvo, da je v Italiji ubežnik več, parlament pa mora razčistiti, če je kdo v najvišjih forumih države omogo- ■liliillliifillilliilillillllllliiiilliiiiilliiiillliiiuiiitiitiiaiiiliiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiinrniiiiiiiint Ženko Suzuki bodoči japonski premier Na včerajšnji seji je japonska liberalno - demokratska stranka soglasno izvolila za svojega predsednika 69-letnega bivšega ministra za kmetijstvo in ribištvo Ženka Suzukija. Skoraj gotovo mu bo jutri japonski parlament poveril mandat za sestavo nove vlade (Telefoto AP) čil ali pa podprl ta beg. Senator Jannelli v svojem poročilu ni povedal nič novega. Omejil se je na že znana stališča večine, češ da je vsa zadeva pojasnejena, da so nadaljnje raziskave odveč. Med drugim Jannelli trdi, da so izjave Marcovega prijatelja Sandala nezanesljive, mladenič hoče prekositi v svojih izjavah Pecija in zato so njegova pričevanja «fanta-stično obarvana*. V svojem poročilu Jannelli zagovarja Cossigo in zadržanje vlade ter zahteva naj primer «arhivirajo». CK ZKJ o uresničevanju družbene samozaščit« BEOGRAD — Včeraj je bdla pod predsedstvom Stevana Dorcnjskega seja predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Obravnavali so nekatera idejno - politična vprašanja uresničevanja in nadaljne krepitve družbene samozaščite. Uvodoma je o tem govoril izvršni sekretar predsedstva CK ZKJ Milan Daljevič. Ocenili so, da so pri izvajanju poglavitnih usmeritev in stališč 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije o družbeni samozaščiti v razmerah stabilnega notranje - političnega položaja, dosegli pamemibne rezultate. Povečala se je zavest, boljša je usposobljenost, odgovornost in ustvarjalni odnos delovnih ljudi in občanov pri dejavnostih družbene samozaščite. Predsedstvo je poudarilo pometi še bolj učinkovitega reševanja žgočih nalog pri izvajanju politike gospodarske stabilizacije in problemov oskrbe ter delovanja tržišča. Na seji so obravnavali tudi vprašanja položaja jugoslovanskih delavcev na začasnem delu v tujini. Posebej so podčrtali nadaljnje naloge družbene skupnosti pri ustvarjanju razmer za njihovo vračanje v domovino, izboljšanje in formiranja otrok v materinščini ter drugih v prid zaščite njihovih' pravic v državah, v katerih bivajo in delajo, (dd) MOSKVA — V ponedeljek je v bližini mesta Alma - Ata v srednji sovjetski Aziji, strmoglavijo sovjetsko linijsko letalo, ki je potovalo na progi Alma-Ata - Simferopol. Izgle-da, da so vsi, ki so bili na letalu, približno 89 oseb, izgubili življenje. RIM — Na rimskem letališču Fiu-micino so finančni stražniki aretirali turškega državljana 46-letnega Ge-mala Karababo, in zaplenili 1 kg čistega heroina v vrednosti milijard-de lir. Karababa je komaj stopil iz letala, ki je prihajalo iz Istanbula in je bil navidezno nesumljiva oseba. Ko pa so finančni stražniki pregledali njegovo torbo, so našli dvojno dno, ki je skrivalo 1 kg heroina. Sprejem poštne kočije, ki je te dni vozila po progi Dunaj-Trst-Lipica - Izredno zanimiv in privlačen kulturno-zgodovinski program ,l§§^ V elegantnem kazu so iskri lipicanci pripeljali nadvse pričakovano poštno kočijo na hipodrom (Magajna) LIPICA — «štirisbo let kobilarne Lipica, 400 let trpljenja in boja za ohranitev in uveljavitev kraškega 1 človeka. Štiri stoletja žlahtnega konja, ki simbolizira vztrajnost, trdoživost in plemenitost svobodoljubnih ljudi te [»krajine*. Te misli režiserja Andreja Jelačina so vodile e-dinstveno doživetje, ki so ga v nedeljo pripravili v Lipici umetnostni delavci s Krasa, iz Istre in s Tržaškega, skupaj z delavci kobilarne Lipiče za počastitev 400-letmce obstoja svetovno znane kobilarne. Že v dopoldanskih urah so se vse poti tostran in onstran meje stekale v bohotno zeleno oazo sredi kra.ške-ga brinja in kamenja. Do 15. ure, ko so fanfare naznanile začetek slovesnosti, se je na novem hipodromu zbralo nad osem tisoč obiskovalcev, ki so nestrpno čakali na prihod poštne kočije, ki je v času med 6. in 13. julijem potovala po progi Dunaj - Trst - Lipica. Manifestacija kulturno - zgodovinskega, turističnega in propagandnega značaja je obudila spomin na tiste davne dni, ko je bilo edino prometno Franco Freda: «Bolje v zaporu kot v begunstva CATANZARO — Včeraj zjutraj se je pred prizivnim porotnim sodiščem nadaljevala obravnava v zvezi s pokolom na Trgu Fontana. Porotniki so včeraj zasliševali bivšega agenta «Z» varnostne službe SID Guida Giannettinija. Predvčerajšnjim je bil na vrsti Franco Freda, ki ga je prvostopna porota obsodila skupaj z Giovannijem Ven turo in Giannettinijem na dosmrtno ječo. Na zaslišanju je Freda izjavil, da se smatra za političnega jetnika. Ko ga je predsednik Gambardelta vprašal, zakaj je pred prvostopenjsko razsodbo ' zbežal v Kostariko, je Freda odvrnil: «Politični vojak se mora boriti in ne se vdati kot ujetnik.* Časnikarjem pa je prišepnil: »Boljše je v zaporu kot pa v begunstvu.* Fredo so porotniki zasliševali več kot dve uri. Obtoženec je popolnoma zavrnil vsakršno svojo odgovornost za pokol na Trgu Fontana. Porotnike je zanimalo tudi, za kaj je nadaljeval pisemske stike z Venturo tudi potem ko ga je ta obtožil atentatov. Freda je odvrnil, da je razumel, da je bil Ventura duševno strt ter mu je zato oprostil. »V drugih razmerah — je dejal — na primer, če bi bila vojna, bi ga ukazal ustreliti.* Sledila so še druga vprašanja, ki so zadevala domnevnega palestinskega kapitana Hamida, Giannettinija in razne druge dogodke. Socialist Carbone (Nadaljevanj' z 2. strani) Slovenska skupnost pripravljena na dialog z ostalimi političnimi silami in podprl Carbonejevo kandidaturo za predsednika pokrajine s poizvedovalnim mandatom. Predlog socialdemokrata Martinija je kandidat Gianfranco Carbo-ne sprejel. V svojem posegu je med drugim poudaril, da si PSI prevzema to odgovornost z namenom, da bi preverila možnost za oblikovanje take večine, ki bi italijanskemu in slovenskemu prebivalstvu lahko nudila nekaj konkretnega. Analiziral je sedanji politični položaj v mestu in prisotnost Liste za Trst ter orisal vlogo socialistične stranke v krajevni in vsedržavni politični stvarnosti. Zavzel se je za okrepitev mednarodnega sodelovanja in za ohranitev mirnega in omikanega sožitja v teh krajih. Med drugim je tudi (»udaril, da je v sedanjem trenutku glavna naloga političnih sil uskladiti vprašanji industrializacije in ekologije. Vsekakor pa je poudaril, da si bo PSI prizadevala, da bi pokrajini zagotovila upravlji-vost, ki pa ne sme biti le sama sebi namen, ampak mora postati tudi nov način upravljanja. V splošni razpravi so govorili še svetovalci Segariol (MSI), Cavic-chioii, Meloni in Mayer (vsi LpT). ki so zavrnili Carbonejevo kandidaturo in zagovarjali potrebo po izvolitvi predsednika iz vrst LpT, ker je tako — so dejali — zahtevalo prebivalstvo. Razpravi so sledile volitve predsednika. na katerih je Carbone prejel 17 glasov (KD. KPI, SSk, PS Dl, PSI). Carlo Ventura 11 (LpT), Segariol pa 2 glasova (MSI). Predsedujoči svetovalec M'llo je tudi predlagal, da bi izvolitev postala takoj pravnomočna, po raznih interpretacijah predloga in po prekinitvi seje, da bi načelnikom svetovalskih skupin omogočili proučitev nastalega zapletljaja. je Millo predlog umaknil. Pokrajinski svet je nato sprejel (z glasovi KPI, KD, SSk. PSI in PSDI) predlog Martinija in odložil na prihodnjo sejo razpravo o tretji točki dnevnega reda. ki je predvidevala izvolitev pokrajinskega odbora, (as), NA KONVENCIJI AMERIŠKIH REPUBLIKANCEV V DETROITU Obljube po okrepitvi jedrskega orožja in ostri napadi na Carterjevo politiko Ronalda Reagana bodo imenovali za predsedniškega kandidata že jutri Se neznano ime možnega podpredsednika - Kissinger podpira Reagana DETROIT — Na konvenciji v Detroitu, kjer je zbrana republikanska stranka, da imenuje svojega u-radnega kandidata za predsedniške volitve, postaja ozračje vedno bolj »vroče*, predvsem za sedanjega predsednika ZDA Jimmyja Carterja, ki je v ospredju vsemogočih kritik republikancev. V prvem dnevu zasedanja je pri- šlo predvsem na dan stališče desničarskega krila stranke, ki ga vodi Ronald Reagan, edini resni kandidat za imenovanje. Ni skrivnost, da gre predvsem za dosego vojaške in tehnološke premoči nad Sovjetsko zvezo, kar bo pravi praznik za Pentagon. Po nekem opisu mu baje obljubljajo novi strateški bombnik, več jedrskih podmornic «trydent 2*. Bivši igralec in guverner Kalil,mu je Ronald Reagan z ženo Naucy na itpiiblikcuiaki konvenciji (Telefoto AP) premične rakete MX, nevtronsko bombo, nekaj novih raketnih sistemov. Iz tega je tudi razvidno, da republikanci nasprotujejo sovjetsko-ameriškemu sporazumu o strateški oborožitvi, ki je bil sklenjen na Dunaju in še ni potrjen (Salt 2) ter pogajanjem z drugo supersilo o jedrskem orožju v Evropi. Poučeni računajo, da tak oborožitveni program vsiljuje letne izdatke za nad 3K) milijard dolarjev večje od tistih, s katerimi računa Carterjeva administracija. Na to pa so, kot rečeno, leteli z republikanske konvencije izredno o-stri napadi. Po mnenju Reagana in ostalih, med katerimi je predvčerajšnjim še najvišje dvignil glas bivši predsednik ZDA Gerald Ford, je Carter popolnoma zavozil gospodarstvo zveznih držav in se pokazal popolnoma nesposobnega za njihovega predsednika. Kakšne pa so Reaganove smernice? »Prisiliti moramo Ameriko, da spet poprime za delo, znižati moramo davke, zvezne izdatke in predvsem utrditi u-činkovitost vlade*. Reagana bojo po vsej verjetnosti imenovali jutri zvečer, edini problem obstaja še glede imena podpredsednika. Možni kandidati so desno usmerjeni Jack Remp, Paul La-xalt in Richard Lugar. Za sedaj opazovalci izključujejo, da bi za podpredsednika imenovali bivšega državnega sekretarja Henryja Kis-singerja, ki je v zadnjih dneh vsekakor spremenil svoje prepričanje o Reaganu in mu obljubil podporo. Kam pes; taco moli, pa se bo morda zvedelo v prihodnjih dnehv PO OBRAČUNAVANJU S ŠAMUNOVO NACIONALNO-LIBERALNO STRANKO Falanga h krščanske Zamisel lahko \ Palestinci zagol BEJRUT — »Zagotoviti v; 'ešira Džemaila i enklavo v osrčji lovzroči poleg državljanske še tavljajo, da se bodo naklepu f irnost »Arafat govori lahko samo kot be- ustanavlja i Libanona secesijsko vojno »ostavili po robu viti osvoboditev zasedenih*. Tako se glasi program libanonskih sdl», termin za katerim se je včeraj skrila desničarska falanga Bešira Džemaj la. «Osvobojeno območje* je za falango ozemlje severno in vzhodno od Bejruta, »zasedeno* pa vsa območja pod nadzorstvom libanonskih levičarskih sil in Palestincev. Falangistična milicija je tudi sklenila, »da bodo lahko nosili uniforme samo borci libanonskih sil*. Z eno besedo povedano, onemogočili bodo silam Šamunove nacionalno - liberalne stranke, da si opomorejo po «črnem ponedeljku*, ko jih je prejšnji ponedeljek falanga likvidirala. Bešir Džemail torej uresničuje zamisel o krščanski enklavi v samem srcu Libanona, podobno oni, kakršno je ustanovil major Hadad na jugu Libanona. Pri uresničevanju te zamisli Džemaila ne motijo žrtve, saj je to zgovorno dokazal prejšnji ponedeljek. Šel je tako daleč, da je celo maronitski patriarh Horaice spregovoril «o valu naraščajočega nasilja, ki je pljusknilo preko Libanona*. Patriarh se obenem sprašuje «v imenu katerih verskih, nacionalnih in človeških načel se dogajajo taka dejanja*. Verski vodja ma-ronitov poziva k spravi in zahteva, naj vlada zaščiti svoje državljane. Poziv bo skoraj gotovo naletel na gluha ušesa, napravil bo enak ko- nec kot stotine pozivov, ki smo jim bili priča v teh zadnjih letih razkrajanja libanonske državnosti. Med vsema silami, ki si v Libanonu stojijo nasproti je osrednja vlada najšibkejša. Libanonske vojske sploh ni, majhni oddelki si ne upajo poseči saj bi bili tarča vseh. Džemailova pobuda o »svobodni krščanski enklavi* v osrčju države, pa vnaša novo dinamiko v libanonsko »nenapovedano* državljansko vojno. Jaser Arafat je že izjavil, da bo PLO naredila vse, da prepreči tako zamisel. Kako bo to Palestincem uspelo, ni še jasno. Vsekakor bodo morali čimprej ukrepati, da v Libanonu ne izbruhne poleg državljanske še secesijska vojna. Falanga pa je že sprožila propagandno ofenzivo proti nedeljskim A-rafatovim izjavam, «da ne bo dovolil, da Libanon postane žrtev desničarske falange* s trditvami, da gunec*. Džemailova prihodnja poteze bo torej naščuvati Libanonce proti Palestincem, s trditvami, da so vsega krivi v Libanonu prav Palestinci, ki so s svojimi oboroženimi oddelki ustvarili praktično državo v državi in s tem okrnili dejansko oblast libanonske vlade. Krščanska enklava pa ne skrbi samo Palestince, z zaskrbljenostjo sledijo razvoju dogodkov tudi v Damasku, kjer tičijo, da se bodo z vsemi sredstvi postavili po robu »imperialistično - sionistični zaroti*. Položaj je torej dosegel vrelišče. Vsak trenutek lahko v Libanonu izbruhnejo srditi spopadi. V Tel Avivu niso zadovoljni s takim položajem. Hadadova enklava v južnem Libanonu jim je do sedaj prinesla o-grornne koristi zato jih skrbi sedanje obdobje obračunavanja med desničarji v Bejrutu. Tel Aviv bi rad, da bi se bejrutski desničarji čimprej pobotali in združeni pritisnili na Palestince, kot je ob njihovi podpori napravil major Hadr.d na jugu Libanona. Povišane doklade za žene in otroke RIM — V uradnem listu je bil objavljen zakonski odlok o poviških družinskih doklad, ki ga je vlada izdala no dogovoru s sindikalno zvezo CGIL - CISL - UIL. Od prvega julija bodo podrejeni delavci in uradniki prejemali tako za otroke, kot za ženo po 14.820 lir na mesec (oziroma 3.420 na teden), od prvega oktobra pa po 19.760 lir mesečne doklade (ali 4.560 tedenske). Za kmete, spolovinarje in kolcne bo nova družinska doklada znašala od julija po 11.875 lir za vsakega o-troka ali družinskega člana, ki je v breme, od oktobra pa 15.832 lir. BRUSELJ — Voditelj palestinske organizacije Jaser Arafat je povabil papeža Janeza Pavla II., naj obišče taborišča palestinskih beguncev in naj ne obišče Jeruzalema, kot si to želijo izraelske oblasti. sredstvo in edina zveza med mesti, narodi in državami konj in konjska vprega. V tistem sistemu prometnih zve* pa je lipicanec s svojo vzdržljivostjo in vztrajnostjo odigral pomembno vlogo, saj je znano, da so prav na tej poštni progi med Trstom in Dunajem namreč uporabljali lipicanskega konja in da je prav lipicanska vprega leta 1823 postavila na progi Trst - Dunaj nov rekord, ko je to progo premagala v osmih dneh, za kar je bilo prej potrebnih tudi do štirinajst dni. Danes, v dobi modernih komunikacij, ko se teh časov le še spominjamo, pa je manifestacija predvsem poudarila razvijanje dobrih sosedskih odnosov med Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo da bi pripomogla k boljšemu spoznavanju med sosednjimi narodi in k spoznavanju njihovih mest, kulturno -zgodovinskih vrednot in znamenitosti, običajev, folklornih zanimivosti ter kulture posameznih narodov. Prepričljivo je izzvenel nedeljski ljudski shod v Lipici, ki ga je scenarist Andrej Jelačin na podlagi izvirnih dokumentov postavil v čas izpred 100 let, ko je v Sežani bil kmečki tabor, torej v obdobju naših rodoljubnih prednikov, ki so se s prirejanjem narodnih shodov in taborov borili za narodno bit, za enakost jezika in za vse tiste pravice, katerih so bili že zdavnaj prej deležni večji narodi v Evropi. Na osrednjem prireditvenem prostoru, ob robu zelene preproge lipi-škega hipodroma, so organizatorji postavili gostilno «Pri pošti*, ob njej poštno postajo s hlevom, povezovala pa ju je «kalona», skozi katero so prihajali furmani, jezdeci na iskrih lipicancih In pa vozovi, na katerih so sedeli v kostume oblečeni umetniki in kulturno - umetniške skupine: Lado Korošec, Milan Stante, Sergej Ferrari, Anton Petje, Mira Sardočeva, Oskar Kjuder, Danilo Turk - Joco, Folklorna skupina i* Pirana, godba na pihala iz Pirana, oktet Bori iz Postojne. Naj še zabeležimo, da je sceno zasnoval Demetrij Cej, kostume Marija Vidau, za glasbeno opremo je poskrbela Ro-sanna Mikuž, za organizacijo Danilo Turk, scenarij in režija pa sta bila delo Andreja Jelačina. Zvrstili so se deklamacije, petje, folklora, koračnice, pozdravi in sloves-ski govor podpredsednika IS skupščine SR Slovenije Dušana Šinigoja, slovesnost pa je z udarnostjo, ki mu je značilna, zaokrožil Tržaški partizanski zbor pod vodstvom 0-skarja Kjudra. Na koncu naj še omenimo, da so ta pomembna jubilej proslavili v Lipici tudi z izdajo filatelističnih in numizmatičnih posebnosti. Lahko torej rečemo, da je Lipica ob proslavi svoje 400-letnice, ko jo je obiskalo več kot 10 tisoč obiskovalcev, prav gotovo doživela enega pomembnejših trenutkov v svojem obstoju. NADJA FILIPČIČ »Oštir* Danilo Turk - Joco je imel polne roke dela.., (Foto Magajna) v v POLJSKI NAČRT ZA OČIŠČENJE IN IZKORISCEVANJE REKE VISLE Visla ho spet pridobila nekdanji sijaj Podvojilo se bo obdelovanje zemlje na eni osminki državnega področja - 24 hidrocentral VARŠAVA — Legenda pravi, da so v vodah veličastne Visle nekdaj živele sirene. Zdaj pa še redki nedeljski ribiči vedo, da v njenih kalnih vodah ni rib. V teku stoletij je veličastna Visla žalostno propadla. Nekdaj se je na njeni gladini odvijal bogat pomorski promet, od Šlezije do Baltskega morja. V današnjih časih se je peščeno dno spremenilo v blato in po Visli lahko plujejo samo manjši čolni Reka izvira v Karpatih in se vije skozi Krakov in Varšavo. Nekdaj je bila reka od izvira do izliva či- sta, sedaj se pa vanjo iztekajo pena, umazanija in kemične snovi. Zadnje čase si pa na Poljskem prizadevajo, da bi Visli vrpili nekdanji sijaj. «Program Visla*, o katerem govorijo že nekaj let, pa predvideva ogromne stroške. Same infrastrukture bi morale stati 500 milijard zlotov (1.328 milijard lir), oziroma 2 odstotka vseh poljskih naložb do konca tega stoletja. »Uresničitev načrta bo trajala vsaj do leta 2000. Gre za dolgoročni načrt,* pravi' 'Zbignievv Wyczesany, predstavnik komisije, ki je izdelala načrt. Pripomnil je, da so koristi, ki jih bo prinesla uresničitev tega načrta, na dlani. Najvažnejši cilj tega načrta je rešitev problema pomanjkanja vode na Poljskem. Poljska ima v Evropi najmanjšo zalogo vode glede na število prebivalstva; trenutno je v rezervoarjih samo pet odstotkov razpoložljive vode. Realizacija naprav za zadrževanje vode, jezov, kotlin in čez dva tisoč kilometrov kanalov bo torej zagotovila povečanje zmožnosti hranjenja vode do dvajset odstotkov razpoložljivosti. S poboljšanjem struktur za namakanje in z učinkovitejšo kontrolo nad poplavami se bo obdelovanje zemlje na eni osminki državnega področja podvojilo. Na reki bodo zgradili 35 jezov, od katerih so 4 že dokončani, druge 4 so pa že začeli graditi. Nad vsakim jezom bo zgrajen tudi most. To bo zelo skrčilo razdalje med kraji na obeh bregovih Visle. V 24 jezov bodo zgradili tudi hidroelektrične centrale.