SLOVENIJE Iz olimpijskega Svdncva OQO Leto 4 / št.97 THE VOICE OF SLOVENIA 26.4.1997 AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK ccna S 2.00 THE AUSTRALIAN SLOVENIAN INDEPENDENT INFORMATIVE NEWSPAPER ANZAC 25. april lVe wiffrememfier t/iem/ ¿est weforget/ Prispevek Slovencev ANZAC-u 25. april je dan - avstralski državni praznik, ko se v Avstraliji spomnimo vseh živih in mrtvih avstralskih, novozelandskih in drugih borcev, ki so se borili na svetovnih bojiščih. Letos sta zabeležila ANZAC dva, za nas Slovence pomembna dogodka. Prvi je izid knjige "Dnevnik podmorničarja" našega rojaka Janka Majnika iz Coome, o kateri je bilo v petek, 25. aprila govora na številnih radijskih postajah po Avstraliji, predvsem pa na državnem radiu ABC. Knjiga je bila predstavljena v Coomi v RSL klubu v soboto, 12. aprila ob prisotnosti številnih uglednih gostov, med katerimi je bila tudi Helena Drnovšek Zorko iz Veleposlaništva RS. Druga povezava s Slovenijo je Ralph Churches iz Adelaide, bivši avstralski vojak, ki seje med drugo svetovno vojno boril v zavezniških enotah in posvetil svojo knjigo "A hundred miles as the Crow flies" slovenskim partizanom in svoji dolgoletni družici. V njej se spominja bega od avstrijske meje do Bele krajine in 14 dni prebitih med slovenskimi prijatelji, ki so skupino stotih zavezniških borcev rešili pred Nemci. Tudi Ralpha Churchesa je bilo slišati na dan ANZAC-a po avstralskih radijskih postajah, z njim pa seveda tudi ime Slovenija in Slovenci. 44. svetovno prvenstvo v oranju v Geelongu (sir. 13) od 4. do 13. aprila 1997 Pred vstopom v okroglo peto leto izhajanja, očem prijaznejši Glas Slovenije 10. maja 1997 vstopa Glas Slovenije v peto leto izhajanja. Kako ga spremeniti, dopolniti, olepšati? smo med drugim razmišljali v uredništvu. Vsebino prilagajamo dogodkom in seje skorajda ne da izboljšati, vendar nameravamo odslej zaradi velikega števila primorskih naročnikov uvesti poseben stolpec iz časnika Primorske novice. Za estetski izgled pa smo posegli po nam edino dostopni spremembi - "glavi" časnika smo, kot vidite, dodali nekaj prijazne barve. Ekskluzivno Vrzite očala proč! Igralska družina IVIerrylands - Sydney TRIJE VAŠKI SVETNIKI Kmečka šala v treh dejanjih Sydney: sobota, 17. maja 1997 ob 19.30 uri nedelja, 18. maia 1997 ob 11.00 uri Versko središče Merrylands Wollongong: nedelja, 25. maja, popldne po maši Slovenski klub Planica Melbourne: sobota. 7. junija ob 19.00 uri nedelja, 8. junija ob 11.00 uri _ Versko središče Kew_ Slovensko društvo Sydney Nedelja, 4. maja od 12.00 ure piknik - BBQ in pečeni kostanji Sobota, 10. maja ob 19.30 _Materinski dan. Igra Marimba_ Pred "kamnom miru " - spodaj vgrajen tudi kamen iz Slovenije Z leve:Tone Filak, Francka Nekrep, Jože Zver, Jože Režonja, Jože Benec, Marjan Kardinar, Lojze Avšič in Justa Poberžin; ^| Pogovor z očesnim zdravnikom dr. Stanom Franksom pionirjem nove tehnike operacij oči v Avstraliji Stran 10 "" Tö.Trm^ GLAS SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA Ustanovljen-Established in 1993 Izhaja dvakrat mesečno GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA-EDITOR Stanka Gregorič UPRA VNIK-MANA GER in/and TEHNIČNI UREDNIK-TECHNICAL EDITOR ■ Florjan Ai/ser'-" 1 \"• ".'• ^mOBČASNI DOPISOVALCI i ■....... , v - Novi Južni Wales: •. • J - v Lojze - Koš o rok, ■Martha Magajna, 'Ivanka Biilovec, Cilka Žagar, Maria Grosman Viktorija: Jožica Gerden, Vinko Rizmal, Meta Lenarčič Južna Avstralija* ., Dr. Stani^lav:'Ffqnlc, Queeh'sIaiid^^^^^iK Marjan Penič • s , . USTANOVITELJI FOUNDERS Alfred Breznik, Dušah Lajovic, Stanka Gregorič, Štefan Merzel TISK Glas Slovenije Sydney - G/as Slovenije je nedobičkonosen časnik, namenjen celotni slovenski skupnosti v Avstraliji. The Voice of Slovenia is non-profitable newspaper in the service of the Slovenian Community in Australia Mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva. Avtorji sami odgovarjajo za svoje prispevke Naročnine Letna naročnina $ 50.00; polletna naročnina S 30.00; letalska letna naročnina v prekomorske države S 100.00 Sponzorji Od S 500.00 navzgor Oglasi Cenik oglasov v upravi Mali oglasi Do 20 besed S ¡0.00; vsaka naslednja beseda 50 centov; fotografija dodatnih $ 10.00 Tiskovni sklad (prostovoljni prispevki) GLAS SLOVENIJE 0 lahko naročite na naslov: P.O.Box 411 Harris Park 2150 NSW Australia Telefon: (02) 98971714 Fax: (02) 9897 3213 Email: ovenia@zeta.org.au Iz dnevnika Stanke Gregorič urednice Za začetek Spoštovani člani Slovenskega društva Sydney in vsi ostali, katerim je društvo pošiljalo Glas Slovenije brezplačno! Si lahko predstavljate kakšno finančno breme je bilo to za Slovensko društvo Sydney? in kako malo bi se poznalo S 50.00 na leto vam, če bi se na naš časnik naročili sami? Upamo, da ste ga dobro spoznali in da vam je bil všeč. V uredništvu ne bi radi videli, da nas zdaj zapustite oziroma zanemarite naše delo - to je delo za ohranitev slovenske besede in obveščanje. Pred dnevi me je poklicala rojakinja: Nisem si niti mislila kako cenijo in spoštujejo Glas Slovenije v Sloveniji, je dejala. In zakaj? Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije - Urad za informiranje je tudi letos povabilo urednike slovenskih časnikov po svetu na seminar v Ljubljano. Ministrstvo udeležencem plača povratno letalsko vozovnico do Ljubljane in nazaj, teden dni bivanja v Ljubljani in vse drugo kar sodi k seminarju. Lepa priložnost, kajne? Naj se jim to pot ponovno zahvalim, saj se je v imenu Glasa Slovenije predlani udeležil seminarja Jože Zohar, lani jaz, letos pa sem se ljubeznivo zahvalila za povabilo. Izbrani pa so bili: po eden od Australian Slovenian Review in iz S D Perth, iz Gold Coasta Marjan Peršič, v imenu Glasa Slovenije pa kar štirje: Ivanka Bulovec, Ljenko Urbančič, Mariza Ličan in naš dopisovalec iz Argentine Mirko Vasle. Kar neverjetno, kajne?! Ali vam to ne govori dovolj zgovorno kako upoštevan je Glas Slovenije pri tako visokem uradu kot je Urad za informiranje v povezavi z Uradom za Slovence po svetu pri Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije? Se bolj toplo pa bi nam bilo pri srcu, če bi vi, spoštovani bratec, draga bralka, ostali z nami in se na naš časnik čim prej naročili, saj je namenjen predvsem vcun - našim avstralskim rojakom! K tej številki prilagamo za vas naročilnico in kuverto z našim naslovom. Torej... na pozitiven odgovor čaka Vaša Stanka Umorjene: soproga Nanctte Patricia (v sredini) in hčerki Alannah Louise in Madeleine Grace Port Artur, ponedeljek, 28. aprila 97 -Ob obletnici tragičnega pokola petintridesetih ljudi, so v zgodovinskem mestu Port Artur pripravili komemoracijo. Ker je Walter Mikac, ki je sicer Istrijan, vendar se rad druži s Slovenci, v pokolu izgubil kar dve hčerki in soprogo, seje komemoracije udeležilo veliko število Slovencev, tudi iz Melbouma, kjer sicer živita njegova starša Milka in Danny, ki redno zahajata v slovensko cerkev v Kew. Ubijalec Martin Bryant doiivljensko v zaporu... 28. april -obletnica pokola v Tasmaniji Iz koledarja O zgodovini Slovencev 16. april Leta 1893 - V Nabrežini pri Trstu se je rodil slovenski pesnik Igo Gruden. Izdal je pet pesniških zbirk, v katerih je upesnil motive mladostne ljubezni, opiše obmorske pokrajine, trpljenja in bede Primorcev ter žrtev in molk med drugo svetovno vojno. Umrl je leta 1948 v Ljubljani. Leta 1941 - V Ljubljani je umrl slovenski politik Ivan Hribar. Hribarje bil v letih 1896-1910 ljubljanski župan, bilje tudi poslanec v dunajskem parlamentu, po prvi svetovni vojni minister in diplomat Kraljevine SHS. Kot politik je spodbujal kulturno življenje, sodeloval je tudi pri snovanju univerze. 20. april Leta 1942 - V Mathausenu so okupatorji ustrelili slovenskega pesnika in pisatelja Toneta Šifrerja. Bilje novelist, kritik in esejist. Njegovo delo: Kmet in stvari ter študije o Čopu, Prešernu, Balzacu. Rodil se je 8.6.1911 v Žabnici pri Kranju. Leta 1944- V Sodni vasi pri Podčetrtku seje rodil teolog Jože Kraševec. Kraševec se skuša s podrobnim analitičnim literarno-slogovnim študijem bibličnih tekstov dokopati do znanstveno utemeljenih odgovorov na bistvena etična vprašanja. 23. april Leta 1947 - V Ljubljani je umrl slovenski gledališki igralec Anton-Danilo Cerar. Delal je v Novem deželnem gledališču, Malem gledališču in Drami SNG. Z učinkovito tipizacijo karakternih likov ter ostrim imitatorskim darom je postal zelo priljubljen. Rodil seje 15. 9. 1859 v Ljubljani. Leta 1848 - V vasi Zgornji Otok pri Mošnjah seje rodil pesnik, publicist in prevejalec Ivan Resman. Resman je pisal članke, potopise in dopise o narodnih vprašanjih. Njegove pesmi so rodoljubne in ljubezenske, so tradicionalnih oblik. Umrl 1905. Pišejo nam Uredništvu Glasa Slovenije [Vd Spoštovani! Zelo nam je bilo žal, ko smo slišali, da je vaš dogovor s Slovenskim društvom Sydney, po katerem so pošiljali Glas Slovenije brezplačno vsem svojim članom prišel do konca. Glas Slovenije je na ta način dosegel veliko Slovencev, ki drugače ne bi prišli do njega. Upamo samo, da bodo s tem začeli ceniti kako redek in pomemben je tak slovenski časopis v Avstraliji in da bodo pripravljeni plačati naročnino tudi iz lastnih žepov in ne samo iz društvenih. Ko smo že ravno pri naročnini, prilagamo naročnino za naslednje leto in se vam hkrati najlepše zahvaljujemo za vso pomoč in podporo, ki nam jo že vsa leta nudite s prijaznim in temeljitim poročanjem o našem delu v besedi in sliki. Tako kot vi pri Glasu Slovenije, se tudi člani Igralske družine Merrylands trudimo za ohranitev slovenske besede in kulture v Avstraliji in vsaka pomoč nam je zelo dobrodošla. Istočasno bi se to pot tudi radi najlepše zahvalili za pomoč in sodelovanje urednicam slovenskih radijskih oddaj v Sydneyu in Melbournu, gospe Marizi Ličan in gospe Elici Rizmal, Slovenskemu društvu Sydney, Klubu Triglav in še posebej Verskemu središču Merrylands, ki nam daje streho in dom. Ne nazadnje pa seveda tudi vsem gledalcem, ki se udeležujejo naših predstav, saj brez njih bi bilo naše delo zastonj. Hvala vam lepa, Bog vas živi in upamo, da vas bomo videli v velikem številu na naših naslednjih predstavah z veseloigro Trije vaški svetniki. Lep pozdrav, v imenu Igralske družine Merrylands Ivan Koželj Uredništvu! Pater Janez Tretjak iz Verskega in kulturnega središča v W. Hindmarshu v A del a i d i je prejel pismo Tržaškega okteta, kije bil na pevski turneji po Avstraliji lani novembra in decembra: Spoštovani gostitelji, avstralska turneja Tržaškega okteta še vedno odmeva po Tržaškem. Se vedno nas na cesti, po društvih, po lokalih ustavljajo ljudje in nas sprašujejo o "naši Avstraliji". Veliko ljudi je bralo dolgo reportažo našega časnikarja Jožeta Korena, ki Vam jo pošiljamo v prilogi in v duhu podoživljajo z nami prekrasne trenutke bivanja med rojaki v deželi kengurujev. Reportaža tudi nadaljuje in utrjuje vez, ki se je med Slovenci doma in Slovenci na petem kontinentu ustvarila s pesmijo '"'26.T199T1' in pristnim človeškim stikom. Avstralski podvig Tržaškega okteta bo težko šel iz spomina; z reportažo in z našim pripovedovanjem o vtisih s turneje je prav gotovo zbližala vse tri Slovenije, matično, zamejsko in zdomsko. Vsem Vam, ki ste nas tako prisrčno, prijazno in požrtvovalno sprejeli še enkrat iskrena hvala pevcev in spremljevalcev Tržaškega okteta. Občuten pevski pozdrav Tržaški oktet Pismu so priložili tudi fotoposnetke člankov, ki jih je objavljal Jože Koren v šestih nadaljevanjih v Primorskem dnevniku v Trstu pod naslovom "Slovenska pesem za rojake v daljnji Avstraliji" in podnaslovom "S Tržaškim oktetom po deželi kengurujev". Članki so pisani strokovno in objektivno, dogajanja med tukajšnjimi Slovenci opisana vsestransko in zanimivo. Koncerti nam bodo ostali vedno v prijetnem spominu. Prav tako pa tudi članki, ki so o njih poročali. Dr. S. Frank, Adelaide S centralne Avstralije se nam je oglasila s to razglednico urednica slovenskih oddaj na SBS radiu v Melbournu Elica Rizmal. Na fotografiji je Kata Tjuta, v ozadju Avers Ročk. Glas Slovenije se zahvaljuje Slovenskemu društvu Sydney- predsedniku društva Jožetu Lahu in odboru za šestmesečno pošiljanje Glasa Slovenije vsem svojim članom. Tako se je imelo priložnost seznaniti z našim časnikom kar 400 naslovnikov. Posebna hvala Ivanki Bulovec, ki je pripravljala prilogo za svoje društvo in pošiljala Glas Slovenije tudi na razne naslove po Avstraliji. Hvala! 'i^v^r-Ji 1IO VIM » <» MOWMA 26.4.1997 Avstralski veleposlanik predal poverilna pisma predsedniku Kučanu Slovenski predsednik Milan Kučan je v sredo, 23. aprila sprejel poverilna pisma veleposlanika Avstralije Lanca Louisa Josepha. Po slovesnosti sta se pogovarjala o stanju odnosov med dvema državama in ga ocenila kot dobro in obetavno na vseh področjih. Odnosi se zlasti hitro razvijajo na gospodarskem področju, obstajajo pa načrti za konkretnejše sodelovanje na področju kulture. Veleposlanik seje srečal tudi z Vojko Ravbar, državno sekretarko za ekonomske odnose s tujino. V pogovoru je izpostavil interes Avstralije za sodelovanje s Slovenijo ter vključevanje v širše aktivnosti Slovenije, še posebno» ker ta letos predseduje Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini (CEFTA). Nevzdržne razmere na meji s Hrvaško Zadnje dni je prišlo na meddržavnih mejnih prehodih z R Hrvaško do skoraj popolne prekinitve transportnih tokov iz Slovenije na Hrvaško. Čakalna doba je bila 16 do 18 ur. Takšnemu stanju je kriv ukrep hrvaške vlade'oz. finančnega ministrstva, kije uvedel strožja merila za prehode tovornjakov, kot tudi dnevni normativ za carinjenje. Kaj pa meja na morju? Mate Granič, hrvaški zunanji minister je v intervjuju Za Dnevnik med drugim končno "izustil" to kar je marsikdo vedel že dalj časa: da bodo s vprašanjem meje na morju prišli na vrsto tudi koridorji. HrvaŠki ne more biti do malega delčka slovenskega morja, saj ga ima sama dovolj, zato pa so to vprašanje pustili za takrat, ko bodo z morsko mejo lahko iztržili kak koridor čez slovensko ozemlje. Granič je dejal: "Glede določanja meje na morju in kopnem lahko rečem, da komisije potrpežljivo opravljajo svoje delo, vsekakor pa bo o tem vprašanju tekla beseda tudi v Ljubljani. Pogovarjali se bomo tudi o koridorjih, kar je velikega pomena za obe državi, čeprav je res, daje to vprašanje nekoliko večjega pomena za Hrvaško..." . Papež pozdravil košarkarje Olimpije V Rimu so se slovenski košarkarji po zmagi nad francosko ekipo uvrstili na tretje mesto najboljših v Evropi. Na trgu Svetega Petra v Rimu jih je pozdravil in blagoslovil sam papež Janez Pavel II. Zaželel jim je še veliko sreče v prihodnje. Vlada umaknila predlog zakona o prekrških Tako je Slovenija zapravila edinstveno . priložnost, saj je v minulem letu pri slovenskih sodnikih za prekrške zastarelo kar 54.692 zadev. To je korak nazaj' in tri leta dela je šlo v nič, menijo sodniki, ki so poslali v javnost odprto protestno pismo. V Albanijo bo odšla sanitetna enota Slovenske vojske V mednarodni človekoljubni operaciji v Albaniji bo Slovenija sodelovala s sanitetno enoto na ravni bataljona, v kateri bo nekaj več kot 20 vojakov, je dejal novi obrambni minister Tit Turšek. Enota bo za odhod pripravljena 7. maja, ostala bo tri mesece, stroške pa bodo pokrili iz državnega proračuna (95 milijonov tolarjev). Tudi letos belokrajnski Jurjevanci pri.MilanuKučanu Vinica skrbno neguje belokranjske šege in običaje in vsako leto v povorki, s tamburaši, ob kolu in pesmi, obiščejo okoliške vasi. Da bi običaj videli tudi zunaj Bele krajine, pride Zeleni Jurij zdaj že tradicionalno tudi k predsedniku države in tako simbolično prinese pomlad vsej slovenski deželi. Nekaj hujših prometnih nesreč Samo konec tedna, okoli 20. aprila, seje v Sloveniji pripetilo 27 hujših prometnih nesreč, v katerih so tri osebe umrle. Najpogostejši vzroki so bili neprimerna hitrost, nepravilna stran, neupoštevanje pravil in prehitevanje. Nekaj udeležencev je bilo pod vplivom alkohola. Teden pred tem pa je v 106 hujših nesrečah umrlo 6 oseb. Letos je v prometnih nesrečah umrlo že 89 oseb. MEPA v Gotenici Od 21. do 25. aprila so v Sloveniji gostovali udeleženci Srednjeevropske policijske akademije MEPA '97', katere članica je tudi Slovenija. Akademija skrbi za izobraževanje in izpopolnjevanje vodstvenih uslužbencev policije. Vse stranke podprle vstop v NATO Pobudnik ideje za vstop Slovenije v NATO je bil Janez Janša. Zdaj so to pobudo podprle vse parlamentarne stranke in predstavniki narodnih . skupnosti. Podpisali so skupno izjavo v podporo slovenskemu vključevanju v NATO. V izjavi poudarjajo, daje Slovenija sposobna in pripravljena nositi svoj del stroškov polnopravnega članstva v njem. Republika Slovenija Ministrstvo za zunanje zadeve Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Telefax za Glas Slovenije Ljubljana, 14. aprila 1997 Sporočamo vam, da je z današnjim dnem vršilec dolžnosti direktorja urada RS za Slovence po svetu UROŠ MAHKOVEC. Slovenija na Internetu - prva obletnica Mat' Kurje Ob prvi obletnici predstavitve Slovenije so na Inštitutu Josef Štefan prikazali posodobljeno podobo predstavitvenih strani Slovenije, Urad vlade za informiranje pa je s svojimi novimi spletnimi stranmi popestril tudi promocijo Slovenije. Simpatična kokoš v narodni noši ponazarja prepoznavno geografsko obliko Slovenije, piščančki vodijo virtualnega obiskovalca skozi informacije o Sloveniji, njihov kažipot pa so jajca, ki se ob kliku z miško razbijejo. Strani Mafkurje so se razvile v najcelovitejši imenik o slovenski ponudbi na Internetu. Slovenski zgodovinarji že raziskujejo nemške arhive v Moskvi - Kaj vse je odnesla nemška vojska? V Moskvo je odpotovala skupina šestih slovenskih zgodovinarjev, da bi tam pregledala arhive, ki jih je Sovjetska zveza po drugi svetovni vojni zaplenila Nemcem. Gre za papirje, ki jih je s slovenskega ozemlja odnesla nemška vojska. Gre za pravi arhivski zaklad, dragocen za Slovenijo. V Kliničnem centru dobili po -steljo za bolnike z opeklinami V Kliničnem centru so slavnostno sprejeli donacijo - posteljo ameriškega izdelovalca Hill-Room za hudo opečene bolnike. Postelja je vredna okoli 60.000' mark, težka pa je dve toni. Namesto blazine je v njej droban pesek, pokrit s posebno prevleko, ki prepušča vlago, tako, daje bolnik vedno na suhem in toplem, saj se postelja še posebej ogreva. Na kliniki bi potrebovali vsaj tri take postelje, dve za odrasle in eno ta otroke, vendar za te ni denarja Pozeba stoletja Izjemno nizke temperature (med 8. in 17. aprilom) so povzročile veliko škodo po vsej Sloveniji, saj so se temperature spustile tudi na -9 stopinj. Novi arhivski zakon končno sprejet - bodo zdaj dostopne dosedanje skrivnosti? Dolgo načrtovani zakon o arhivskem gradivu in arhivu je državni zbor RS sprejel po več kot dveh letih in pol. Arhiv ministrstva za notranje zadeve se je izoblikoval po družbenih spremembah, ko sta bila po letu 1989 ukinjena Zgodovinski arhiv CK Zveze komunistov Slovenije in Arhiv instituta za zgodovino delavskega gibanja, ustanovljena 1945. leta. Menijo, daje zelo pomembna ločitev varstva arhivske dediščine od ostale kulturne dediščine. Novi zakon med drugim ureja potrebe po razglasitvi javnega arhivskega gradiva za kulturni spomenik, odpravo vseh vrst tajnosti, zaupnosti in dostopnosti arhivskega gradiva nekdanjih družbenopolitičnih organizacij in organov nekdanje SFRJ. razen varstva zasebnih podatkov; ureditev ravnanja z dokumentarnim in arhivskim gradivom javnih pravnih oseb ob likvidacijah, stečajih ali ob lastninskem preoblikovanju, zaradi posebnega javnega interesa proglasitev arhivskega gradiva Rimskokatoliške Cerkve za kulturni spomenik. Moteče pa je, da Zvezna republika Jugoslavija ves čas od razpada SFRJ ni ugodila še niti enemu uradnemu slovenskemu zahtevku za posredovanje kopij gradiva ali podatkov, kijih slovenska država potrebuje za svoje poslovanje - tako lahko govorimo o popolni nedostopnosti. Med pomembnimi novostmi novega zakona je tudi vrnitev arhivskega gradiva Cerkvi. Te je slovenska vlada leta 1946 Cerkvi začasno odvzela. Tudi Nadškofijskemu arhivu v Ljubljani in škofijskima arhivoma v Mariboru in Kopru so bili vrnjeni fondi in zbirke cerkvene provenience, čeprav z zakonom o denacionalizaciji leta 1991 ni bilo predvideno vračanje zasebnega arhivskega gradiva, če je sestavni del zbirk javnih ustanov. Ob obletnici prve omembe Ljubljane - medalja za Prešernov trg v Kopru Ob prazniku slovenske prestolnice, dnevu prve pisane omembe Ljubljane, kot mesta (leta 1243), so med drugimi prireditvami v ponedeljek, 14. aprila v Narodni galeriji podelili Plečnikovo nagrado, medalje in priznanja za leto 1997. kot najvišja državna priznanja za arhitekturo. Plečnikovo medaljo za domiselno prenovo Prešernovega trga v Kopru je prejel primorski arhitekt Matjaž Garzarolli iz Sežane. Slovenci pod Avstrijci Slovenski in avstrijski obrambni minister sta se na Dunaju pogovarjala tudi o slovenskih vojakih, ki bodo od septembra letos kot del avstrijskega bataljona sodelovali v operaciji Združenih narodov na Cipru. Slovenska poslanica šla v 60 držav Letošnja poslanica vsem otrokom sveta je stvaritev slovenskega pesnika Borisa A. Novaka in akademskega slikarja Matjaža Schimdta. Novakov moto je "Otroštvo je poezija življenja, poezija je otroštvo sveta", opozarja pa tudi, naj odrasli otrokom ne spreminjajo otroštva v pekel. Slovenska poslanica v angleščini, nemščini, francoščini in španščini je šla v več kot 60 držav. Murska Sobota -steklina spet grozi Po letu 1992 so v Pomurju zaradi suma okužbe s steklino obravnavali 1531 ljudi in 304 cepili. Povzročitelji poškodb so bili lisice, psi, mačke, konji in podlasice, ugotovljenih steklenih živali je bilo skupaj 19. V začetku aprila pa je soboški veterinarski inšpektor šestim lastnikom psov in mačk na območju nekdanjega Šiftarjevega mlina, zdaj Lendavsko naselje v Murski Soboti, izdal odločbo o strogi 90-dnevni karanteni zaradi suma stika domače živali s steklim psom. Slovenci na srčne operacije v Vojvodino Zdravstveni zavod Slovenije je dovolil svojim zavarovancem, da se lahko operirajo na srcu v institutu v Sremski Kamenici. Na tem institutu umre samo od 2,3 do 2,4 odstotka bolnikov, kar je najmanj na svetu. Srčne operacije so trikrat cenejše kot v svetu. V Kamenici stane operacija by pasa okoli 15.500 mark, v Ameriki pa 45.000 mark. Odločitev Slovenije ni samo gesta zaupanja do instituta, temveč tudi dragocen vir deviz, je poudaril direktor instituta Josip Cikos. Tragična nesreča na vojaškem vadisču pri Postojni Epilog je bil smrt 24-letnega vojaka Roberta Papiča iz Grosuplja. Štiri havbice TN 90 (kalibra 155 mm) so v Postojni dobili 5. februarja letos, dve sta bili v enoti že od lani. To pa ni bila prva nesreča, in od zadnje je minilo le nekaj dni, ko je bil huje ranjen častnik, laže pa dva vojaka. Havbica je delno uvožena prav iz Izraela, delno pa sojo po izraelski licenci izdelali na Ravnah. Orožje je kupil v Izraelu takratni obrambni minister Jelko Kacin. Vrnitev velikega kometa Vredno ga je opazovati Najsvetlejši v tem stoletju viden komet Hale-Bopp se bo kmalu ponovno skril za 2400 let. Na naši južni polobli je viden prav te dni - do 7. maja od 18.00 do 18.30 ure. Sydneyčani ga bodo najbolje videli, če se odpravijo na Blue Mountains. Množica ljudi je komet Hale Bopp opazovala tudi na severni polobli - seveda tudi v Sloveniji. Sijoči veliki Hale-Boppov komet, imenovan tudi večerni komet, odkrit šele pred dvema letoma, se je pojavil na našem nočnem nebu in je še viden brez daljnogleda ali teleskopa. Zdaj se postopoma oddaljuje od Zemlje, medtem ko ji je bil konec marca najbližje. gpSjSiiJ!j^-',«1 Hale-Bopp je vredno opazovati, kajti zadnjič je bil viden pred 4200 leti (leta 2213 pred Kristusom), vrnil pa se bo šele leta 4397, torej čez 2400 let. Konec marca, ko se je Hale-Boppov komet -imenovan je po ameriških raziskovalcih kometov Alenu Halu in Thomasu Boppu in je za štirikrat večji od Halleyevega kometa - najbolj približal Zemlji (na 200 milijonov kilometrov), je bil 23 stopinj visoko na nebu, svetlejši od skoraj vseh zvezd, z dolgim repom in večji od vseh, ki se bodo v času našega življenja približali Zemlji. Hale-Boppov komet bo tokrat pustil za seboj tudi sled dolarjev: s Floride je ob veliki noči odrinilo na opazovalno križarjenje kar nekaj ladij; pivovarski imperij Heineken je zasnoval reklamno kampanjo Zunaj tega sveta, prodaja teleskopov je močno porasla. Hkrati na internetu te dni vrvi in brenči o apokaliptičnih zarotah in zgodbah o invaziji iz vesolja, povezanih s kometovim prihodom ob koncu tisočletja. Občni zbor Svetovnega slovenskega kongresa bo od 20. do 23. junija v Mariboru. Na njem naj bi prišlo do organizacijskih in kadrovskih sprememb. Primorske novice letos praznujejo svojo petdesetletnico Uredništvo Primorskih novic namenja letos še posebno pozornost stikom s svojimi bralci. Zato pripravlja skupinske pogovore z naključno izbranimi naročniki. Prvi je bil v Sežani, drugi pa v Tartinijevi hiši v Piranu. Komet Hale Bopp videli v Sloveniji. Bosta dva nova planeta dobila slovensko ime? Hale Bopp komet so pred kratkim opazovali tudi v Sloveniji. Nekateri so se 11. aprila napotili na Črni vrh do zasebnega observatorija črnovrškega astronoma Hermana Mikuža v Grižah in si skozi 36 centimetrski teleskop dolgo v noč ogledovala znameniti komet. O Mikužu smo pisali že pred dvemi meseci, ko mu je uspelo odkriti dva planeta, ki imata za sedaj še uradni oznaki. Če mu bo uspelo potrditi njun obstoj, bosta dobila slovenski imeni. Nov izbor ljudskega blaga na bovškem Novogoriška založba Branko je te dni z založbo Jutro izdala knjigo Vlaste Terezije Komac "Na Klužah tiče strašijo". V prvencu "Čez Boko gre čeča" seje avtorica posvetila bovški ljudski pesmi, druga knjiga pa prinaša povedke in legende iz bovške okolice. Kandidati za koprskega župana predstavljeni Pa so tudi v Kopru dočakali uradno predstavitev kandidatov, ki se bodo 11. maja na nadomestnih volitvah potegovali za županski stol v mestni občini. Med drugimi sta se predstavila tudi Aljoša Žerjal in Jadranka Šturm-Kocjan. Povelikonočna predstavitev Domiselnost Vlaste Hvala in Ivane Leskovec in gostoljubje na turistični kmetiji Pri Želincu sta botrovala že tretji povelikonočni etnološko-kulinarični predstavitvi cerkljansko-idrijskih posebnosti. Ob barvanju pirhov so uživali umetniki in obiskovalci, vsem pa so teknile domače specialitete aktiva kmečkih žena. Pirhe sta barvala idrijska slikarja Rafko Terpin in Milan Trušnovec. arhitekt Cveto Kodqf in cerkljanska ustvarjalka Anita Vidic - Grah. Nova Gorica vse bolj cveti 50 let Nove Gorice je častitljiv jubilej in mesto sije nadelo praznično obleko. Vrtnica seveda ostaja prvi cvet Nove Gorice. Iz Primorskih novic Mednarodni kolokvij o Giuseppeju Tartiniju Kolokvij o Tartiniju in njegovem času v organizaciji Avditorija Portorož in Muzikološkega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU iz Ljubljane je aprila v Tartinijevi rojstni hiši v Piranu potrdil prepletenost duhovnih vzgibov piranskega baročnega opazovalca glasbenega snovanja. Tako so se prizadevno poklonili mojstrovi obletnici, obletnici genialnega skladatelja, violinista, pedagoga in fizika. 29. aprila občinski praznik v Kanalu Občinski svetniki Kanala se že dlje časa ubadajo z izbiro občinskih simbolov -grba. zastave in pečata. Kateri 2rb bodo izbrali? Prijeli cerkvena tatova Koprski policisti so prijeli dva domačina iz Hrvatinov, ki sta osumljena več vlomov v sakralne objekte in več tatvin nabožnih kipcev. Našli so tudi kip Matere božje z Jezusom v naročju izdelan iz mavca, visok 100 centimetrov in ga vrnili župnijskemu uradu v Podpeči pri Črnem Kalu. Društvo Soška fronta skupaj z Goriškim muzejem in drugimi zbiralci razstavlja pod imenom 'Z bojišča v muzej' več kot 600 predmetov, od značk, vaz. napisnih tablic iz tulcev granat, vžigalnikov, peres, do predmetov za osebno uporabo, ki so jih italijanski in avstroogrski vojaki sami izdelovali iz ostankov vojaškega materiala. Razstavljeni so tudi deli vojaške opreme in fotografije vojakov. 'Cenzurirana' usmrtitev Vrsta pomembnih znanstvenikov in raziskovalcev že pripravlja strokovne prispevke z novimi videnji in spoznanju o Tolminski, ki bodo skupaj s poljudnejšimi članki o nekdanjem in sedanjem utripu v občini sestavljali tretji Tolminski zbornik. Izšel naj bi jeseni v okviru praznovanja 50. obletnice priključitve Primorske k matični državi. tfâf&i . iœfttM ¡C.JrS^JfcyJ&ï V zborniku bo prvič objavljen tudi strokovni prispevek z novimi dogajanji o velikem tolminskem puntu leta 1713. Raziskovalec narodnega bogastva profesor Janez Dolenc je na Dunaju našel dokument o usmrtitvi enajstih puntarskih voditeljih na goriškem Travniku aprila 1714. Med strokovnimi članki bo tudi odgovor na italijanske obtožbe o fojbah v Tolminu in o poboju italijanskih ujetnikov, članek o fašističnih ustanovah na Tolminskem, kronika vasi Ponikve, prispevek o odkrivanju fresk v cerkvicah na Volarjih in v Podmelcu in še in še. Izčrpno bo tudi predstavljena razširjena tolminska Muzejska zbirka. Novi koprski grb? Koprski svetniki se o novem grbu mesta Koper niso mogli odločiti niti na zadnji seji. Pomisleki so bili, ali bo na sinjemodri podlagi grb - rumenozlato sonce - dovolj izstopal in bil razpoznaven, slišati pa je bilo tudi mnenja naj bi ohranili sedanji grb oziroma na njem izdelali celostno podobo občine. Ob 200 letnici slovenskega časnikarstva V. nadaljevanka Zgodovina Časopisja in njegova ohranitev ČASOPIS JE VAŽEN DOKUMENT POLITIČNEGA IN KULTURNEGA ŽIVLJENJA POSAMEZNEGA NARODA, PA TUDI KRAJA Zlasti časniki, za katere je značilna dnevna družbenopolitična aktualnost, snovna neomejenost, redno dnevno izhajanje, velika naklada, in časopisi, ki so lahko splošni ali specializirani ter izhajajo tedensko do mesečno v manjši nakladi kot časniki, so pomemben sekundarni vir za proučevanje kulturne, politične in gospodarske zgodovine naroda ali ožjega območja. Družijo z arhivskim gradivom ponujajo popolnejšo sliko preteklosti. Šele Guttenbergova iznajdba tiska je dala osnovne tehnološke možnosti za razvoj časopisja. Vendar so vse do 18. stoletja (obrtniška faza) časopisje tiskali in zlagali ročno, v majhnem formatu in nizki nakladi. Prevladovali so tedniki. Vsebovali so nekomentirane zunanjepolitične novice, trgovinska in borzna poročila ter literarne m likovne kritike. Oblasti so bedele nad časopisjem in ga cenzurirale. Po francoski revoluciji se je število časopisov razmahnilo, notranjepolitične informacije so postale bogatejše, saj je postala cenzura, zlasti po letu 1848, milejša. V 19. stoletju, v razmahu industrijske revolucije, je postalo tiskanje časopisov industrija. Iz majhnih zasebnih redakcij so zrasla delniška podjetja, ki so temeljila na tržišču in dobičku. Ob dnevnikih so se pojavili tudi večerniki ter druge vrste specializiranega tisKa. Razcvet družbe je omogočil tudi hitrejši razvoj časopisja. Nanj so vplivali tehnološki napredek, iznajdba telegrafa, telefona in v letu 1835 ustanovitev prvih časopisnih agencij. Ob koncu 19. stoletja je časopisna industrija postajala močnejša, nastajali so časopisni trusti, ki so izdajali vrsto dnevnih in drugih časopisov. Razmahnile so se tudi časopisne agencije. Po drugi svetovni vojni časopisje ni več edini vir množičnega obveščanja, saj mu konkurirajo še radio, pozneje televizija in drugi mecfiji. Danes govorimo v razvoju novinarstva o elektronski fazH Razvoj informacijskih znanosti je bil v zadnjih desetletjih velikanski. Korenine slovenske periodike segajo v čas reformacije. Sledila ji je protire formacij a, ki je kar za 240 let zavrla razvoj slovenskega časopisja. Od 18. stol. dalje izhaja na Slovenskem nemško Časopisje. Prvi slovenski časopis se je pojavil šele v času razsvetljenstva. To so bile Vodnikove Lublanske novize (1797 - 1800). Drugi slovenski časopis, Kmetijske in rokodelske novice, ki jih je urejal Janez Bleivveis, je pričel izhajati leta 1843 in ie izhajal vse do leta 1902. Tako v Evropi kot pri nas je bilo obdobje po marčni revoluciji naklonjeno razcvetu časnikarstva. Na naših tleh se je v drugi polovici 19. stoletja razvilo časopisje vseh treh političnih taborov in tudi v obdobju med leti 1918 - 1941 ga lahko razvrstimo po politični usmerjenosti. Med drugo svetovno vojno je izhajalo na eni strani partizansko na drugi strani pa kolaboracionistično časopisje. Svojo specifičnost ima časopisje tudi v času po letu 1945. Razmah in ponovno politično razdelitev slovenskega časopisja pa je prinesla tudi nova slovenska država. ČASOPISJE IN KNJIŽNICE S kratkim zgodovinskim pregledom razvoja časopisja sem želela opozoriti na.njegovo informacijsko vlogo in na vlogo knjižnic, ki ga hranijo. Časopisje je namreč odraz časa in kot ta~kšno predstavlja pomembno gradivo za zgodovino posameznega naroda ali tujli kraja. Današnjo Univerzitetno knjižnico Maribor, nekdanjo Študijsko knjižnico, je utemeljilo Zgodovinsko društvo v Mariboru, kije ob svoji ustanovitvi leta 1903 sprejelo v svojo zadolžitev tudi osnovanje društvene knjižnice. Na osnovi teh temeljev se danes lahko knjižnica ponaša z bogatim in dokaj popolnim fondom slovenske, zlasti pa štajerske oziroma mariborske periodike. Del te periodike je knjižnica pridobila z darovi še v času, ko je bila v okviru Zgodovinskega društva. Darovi so bili namreč, zlasti v prvih letin, glavni vir, iz katerega je knjižnica rasla. Družno z njimi seje v knjižnico prinašalo domače gradivo: stare knjige, serije domačega časopisja, rokopisi. To so v glavnem zbirali in hranili posamezniki, skriti ljubitelji in s tem marsikatero redkost prinesli v knjižnico, ker bi ostala drugače morda nedosegljiva, zlasti staro časopisje (Slovenski gospodar, Domovina,' Einspilerjev Slovenec, Mir). Med periodičnimi publikacijami v današnjem fondu Univerzitetne knjižnice, so posebne omembe vredne vse izdaje Kranjske čbelice, edina kompleta časnikov Marburger Zeitung (1862-1945) in Slovenski gospodar (1867-1941), Slobodni Slovenec (1870-1871). V svojem fondu smo hranili tudi Lublanske novize, ki pa se z repatriacijo knjig in časnikov leta 1946 žal niso vrnile. MIKROFILMANJE - DRAGA AKCIJA OHRANJANJA Z bogatim fondom periodičnih publikacij lahko omogočamo našim bralcem tudi raziskovalno delo. Določeno časopisje, zlasti starejše, je zaradi starosti, uporabe in časopisnega papirja, ki ni kakovosten, v slabem stanju, z nadaljnjo uporabo pa se seveda njegovo stanje še slabša. Zato je knjižnica, ki se mora zavedati tudi svoje arhivske funkcije, že pred leti pričela z akcijo mikrofilmanja starejše periodike. Po nekajletnem premoru smo leta 1994 znova pričeli z načrtno akcijo mikrofilmanja. Seveda ni dovolj, da časopisje spravimo na drug medij. Za uporabo potrebujemo tudi ustrezno tehniko (mikročitalce), da lahko našim bralcem zagotovimo raziskovalno ali pa ljubiteljsko delo. Branje časopisa na mikrofilmu seveda ni enako prijetno in zanimivo kot je listanje npr. Slovenskega gospodarja iz prejšnjega stoletja.. Vendar, če hočemo ohraniti časopisje, kar pa je tudi funkcija naše knjižnice, potem ga moramo v najkrajšem času spraviti na dru° medij, originale pa shraniti v prostorih z ustrezno kljmo. Takšne akcije seveda terjajo precejšnja finančna sredstva. Zal v slovenskem prostoru ni skupnega nacionalnega načrta za prenos, zlasti starejše periodike, na druge medije, kar bi seveda akcijo pocenilo in hkrati tudi obvarovalo gradivo. Tako pa v večini primerov vsaka knjižnica rešuje ta problem zase, čeprav bi se morali zavedati nujnosti ohranitve časopisja, ki nam predstavlja živ stik s preteklostjo. Naj ob tej priliki, ko praznujemo 200-letnico prvega slovenskega časnika Lublanske novize in 130-letnico Sovenskega gospodarja (1867-1941), ki je izhajal v Mariboru, pozovcmoknjizničnicarske vrste na skupno akcijo za očuvanje slovenske periodike. Bralce - uporabnike časopisja, pa prosimo za razumevanje strožjih pravilih pri uporabi. Naj bo ohranitev dokumentov naše skupne zgodovine tudi naša skupna s^b. Vlasta Stavbar Konec BALINANJE, LOVSKA IN RIBIŠKA DRUŽINA, DOBRA DOMAČA KUHINJA, DRUŽINSKI KLUB, IGRALNI AVTOMATI 2-10 Elizabeth Street Wetherill Park NSW2164 Telefon (02) 9755 1658 Fax 02) 9756 1447 ""Í(5. V J 997 s" Poslovna Slovenija [ Po svetu Gospodarska zbornica omogoča računalniški dostop GZS omogoča svojim članicam, bodočim podjetnikom in drugim uporabnikom neposreden računalniški dostop do zborničnih informacij prek svoje elektronske oglasne table (BBS - Bulletin Board System). Osebni računalnik s komunikacijskim programom, modemom in telefonsko linijo zadostuje, da so na vsaki lokaciji in ob vsakem času dosegljive ažurne informacije. INFOLINK obsega trenutno: aktualna obvestila GZS, informacije o GZS, poslovna sporočila, razvojne spodbude, informacije o državah, podatki o zunanje trgovinski menjavi Slovenije, obravnavanje odpadkov, register slovenskih podjetij, predpisi in pravno svetovanje, podatki in analize o slovenskem gospodarstvu. Dostop do INFOLINKA je zaenkrat brez omejitev in brezplačen. INFOLINK - klicna (telefonska) številka: + 61 - 12 57 140 Za dodatne informacij pa lahko pokličete na + 61-223 157. Gospodarska zbornica Slovenije je letos namenila 1,5 milijona mark za predstavitev slovenskega gospodarstva doma in v tujini, za gospodarska predstavništva v tujini, za poslovno informacijski center in za stike s tujimi poslovneži. Evropska komisija v Bruslju ni zadovoljna s Slovenijo Evropska komisija ni zadovoljna z dosežki Slovenije v zadnjega pol leta. Gospodarska dejavnost je oslabela, trgovinska menjava in industrijska proizvodnja sta se zmanjšali, brezposelnost je narasla, rast plač še zmeraj p-resega rast storilnosti, povečal se je primanjkljaj v pokojninski in zdravstveni blagajni, zaradi obdobja brez vlade pa še zamuja državni proračun. Slabši pristop na trg Slabši pristop na trg mednarodnih financ in nobenega napredka pri spremembah v gospodarstvu sta Slovenijo v pomladanski oceni tveganja Euromoneya potisnila s 34. na 38. mesto. Slovenija je sicer obdržala enako število točk, vendar sojo prehiteli Bermudi, Ciper in Češka. Od drugih kandidatk za članstvo v Evropski uniji je Madžarska na 46. mestu, Slovaška na 56. in Poljska na 62. mestu. Najbolj je zdrsela po lestvici navzdol Švica, z drugega mesta na deseto. Sejem vino 97 Letošnji vinski sejem bo nia Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 3. do 7. junija. Razstavljalo bo okoli 150 razstavljalcev iz 10 držav, med njimi se tokrat vračajo tudi razstavljalci iz Srbije iz Kruševca. Tečajna lestvica z dne 23. aprila 1997 DRŽAVA VALUTA NAKUPNI PRODAJNI Avstralija 1 AUD 121.56 121.76 Avstrija I ATS 12.98 13.00 Hrvaška 1 HRK 25.11 26.62 Nemčija 1 DEM 91.36 91.51 ZDA 1 USD 156.56 156.82 Italija 100 ITL 9.17 9.18 FIRENZE 20. aprila se je začelo oddajanje Radia Svobodna Padanija, medijski projekt lige za sever Umberta Bossija. Radio oddaja na več frekvencah, v glavnem na severu Italije. Nov radio bo prenašal intervjuje s političnimi voditelji Lige ter dogajanje v smaooklicnem severnem parlamentu v Mantovi. Program se bo začenjal s himno Lige "Va pensiero", zborom Zidov iz Verdijeve opere Nabucco. Veliko pozornost bo posvetil pomembnim dogodkom iz "sosednje" Italije. Pričakujejo tudi ustanovitev tednika in televizijske postaje Lige za sever. BUENOS AIRES Po vrnitvi v Argentino se je zastopnik predsedstva Janševe Socialdemokratske stranke za Argentino mag. Ivan Korošec sešel z ustanovnimi člani. Prinesel jim je prisrčne pozdrave Janeza Janše in jim orisal sliko dogajanja v Sloveniji pred volitvami in po njih. Mag. Korošec je postal predsednik novega socialdemo -kratskega odbora v Argentini. BUENOS AIRES Izšla je knjiga dr. Mirka Gogale "Usoda izseljencev". To je izredna knjiga, ki jo z zanimanjem berejo Slovenci v domovini in po svetu. Knj igo se lahko naroči pri Slovenski kulturni akciji, telefon (Argentina) 636 0841. SARAJEVO Davor Gjenero piše v Demokraciji: Kdo se je bal papeža v Sarajevu? Največje nezadovoljstvo zaradi papeževega obiska je bilo med Hrvati v Hercegovini. Ta del bosensko-hercegovskih Hrvatov namreč Bosne nikoli ni sprejel kot svoje domovine, prav tam pa seje začel in potekal spor med Hrvati in Bošnjaki. Poleg tega v mostarski škofiji že od nekdaj tli spor med neredovno cerkveno hirarhijo in hercegovskimi frančiškani, ki so v nekakšnem uporniškem razmerju do Svetega sedeža, saj nočejo izročiti dušnega pastirstva v nekaterih župnijah, ki po odloku Svetega sedeža pripadajo neredovni cerkveni hirarhiji. Ko je mostarska škofija frančiškanom v Mostarju odvzela nekatere župnije, so pripravili celo napad nanjo. Tudi medžugorska prikazovanja so pojav, ki ga niti Sveti sedež niti Hrvaška škofovska konferenca nista nikoli potrdila. Ko je Tudžman v Medžugorju pozval zbrane, da pričakajo papeža, so njegov poziv pospremili z žvižgi. Sicer pa papeževo sporočilo ni bilo po volji tudi drugim skrajno usmerjenim silam v Bosni, predvsem pa ne Srbom. Najstarejša evropska delikatesa v Sydneyu CYRIL'S DELICATESSEN Odlični suhomesnati proizvodi in druge dobrote (Hrenovke in safalade? ne, takšnih v Sydneyu še niste jedli...) Pridite in prepričajte se 183 - 187 Hay Street Sydney - telefon: (02) 9211 0994 \ I-..«t*.-.-:».«•'•»• I V Sé '"'TČ. 7.799-' O tihi želji Vse bolj težko se vračam zdaj v deželo nove domovine v mladost prelepo vračajo nazaj se misli mi, tja vračam mile mi spomine. Vse bolj želim, da pot domov bi pripeljala me, v ljube drage hoste ob Savo, v moj domači kraj v moje ljube Moste. Se vedno tam so triglavske mi visočine in v zarji jutranji še vedno se bleste in Stola tam mogočnega so skalnate strmine in tja usmerjam misli in srce. Ana Bohte: Že 39 let živi v Avstraliji Slovenka iz Most pri Žirovnici Ivanka Bulovec. Polna je spominov na mlada leta, zato izrabi vsak trenutek, da pride domov med svoje ljudi. Ivanka Bulovec, ki srčno želi, da se po nekaj -poskusih za stalno vrne domov je naša današnja gostja. V oddaji "Naš gost" jo bo predstavil Matjaž Brojan. Tako Ana Bohte predstavi v uvodu oddaje "Naš gost" na Radiu Slovenija 2 Ivanko Bulovec izSydneya. Oddaja je pripravljena izredno čuteče in se človeku zareže globoko v srce, saj na splošno o izseljencih z izbranimi besedami spregovori Matej Rus, Ivankina zgodba pa je zgodba vseh nas. Skozi vso oddajo se prepletajo zvoki melodije iz avstralskega filma "Ptice trnovke" (Thorn Birds) in tista "I did it my way". Matej Rus: Nekako obrabljena in ne več prav posrečena je, za v domače kraje vračajoče se ljudi, prispodoba lastovk, ki se vračajo v domači kraj. To prispodobo, ki ji mnogi pripisujejo, nemara kar upravičeno, neizvirnost, radi uporabljamo ob vračanju izseljencev - zdomcev in ekonomskih emigrantov v domači kraj, ko prihajajo med svoje. Ko povemo prispodobo o lastovkah, po navadi uporabimo tudi arhaično, in bolj kot ne, tuje zvenečo zvezo, ko rečemo, da se vračajo pod rodni krov. V tem vračanju naših ljudi domov pa je nekaj močnega in izstopajočega. To močno je čustvo. Močno, nenavadno globoko čustvo, ki človeka nikoli docela ne zapusti. Domotoije! Pritajeno, tudi desetletja počiva v podzavesti in duhovnih plasteh človeka, živečega na tujem. Starejši kot je, močnejše je čustvo. Z mislijo na dom se oglasi slej ko prej v vsakem našem človeku na tujem. Posebej ob lepih dogodkih, ki naj bi se dogajali doma, posebej ob praznikih, obletnicah pa tudi ob,preizkušnjah in vojnah se okrepi to čustvo. Domov grem, moram, tja me žene kjer je moj rod, kjer so moji starši, kjer so korenine, kjer je ujeta v spominih vsa lepota moje mladosti. Tako razmišlja, to je tudi del notranjega sveta Ivanke Bulovec, ki sta jo sla po tujem svetu, zaslužku in boljšem življenju, izvabila pri njenih osemnajstih letih, da se je podala v širjave sveta - Avstralijo. Ivanka Bulovec: Mi smo odšli od doma mladi in smo se napotili v tuji svet. Zelo težko! Ne bi tega ponovila danes ... Ivanka Bulovec prične svojo pripoved. Spominja se težkih trenutkov, ko ni razumela tujega jezika, ko ni bilo primerne službe, ne stanovanja, pa tudi Avstralci niso sprejeli priseljencev kot danes...Toda: "I did it my way!" se močneje oglasi iz ozadja glasba, ko Ivanka, prežeta s starimi spomini, utihne. Tu, vem, ni mesto moji korenini in prav počasi se obrača čas in vsi, ki tu smo, je globoka v nas ljubezen posvečena domovini. I.B. Matej Rus: Bilo je v prvem, predvsem pa v drugem desetletju po drugi svetovni vojni, ko so mnogi mladi ljudje začutili ujetost in utesnjenost naših tedanjih razmer in jih je zato, ne glede na nevarnosti, gnalo v svet. V njem jih ni čakalo malo nevarnosti. Nevarnih možnosti, da jih ujamejo nekje pred mejo ali na meji, da jih preseneti v eni od meglenih noči na slepo sprožen graničarjev strel ali pa da jih najde neprijazna usoda v kakem od begunskih taborišč v zamejstvu, je bilo veliko. Enako neprijazno je bilo vsako tuje okolje, kjer so se "vsiljivci", bili so zvečine brez česarkoli, znašli. Tako neprijazna za prišleke je bila tudi Avstralija. S svetlobo, da se tam uresničijo obeti, hrepenenja, da se tam uresniči ožarjena dežela končnega cilja, je postala za mnoge, ki so zaman pričakovali topel sprejem, le mačeha. Taka je bila posebej za pare, ki so že imeli otroke ali pa so jih pričakovali. Ponovno se oglasi Ivanka s svojo pripovedjo o družini, o otrocih... o težkih začetkih! Poudari, da se v njihovi hiši že 39 let govori samo slovensko, Matjaž Brojan pove, da imata Ivanka in njen mož Toni štiri otroke in osem vnučkov. Zanje srčno upata, da svojih slovenskih korenin ne pozabijo. Ampak slabo kaže za to mlado zapuščino avstralskega slovenstva. O tem s strahom pomišlja Ivanka, ko pripoveduje, da med mladimi ni takega veselja do jezika, kulture in tradicij kot še živi v starejših. Že res, folklora Slovence že malo združuje, ampak to vendarle ni, kar bi morali dati od sebe. Brez slovenskih šol še sreča, da jih imajo, pa še tako ne bilo tako kot je. Ivanka pripoveduje o svojih poskusih vračanja v Slovenijo in o tem, da^se z možem trenutno ponovno ukvarjata z načrti vrnitve, v Žirovnici sta že kupila parcelo, kjer si mislita zgraditi dom za stare dni. Toda kljub temu je Ivanka še polna besed o svojih aktivnostih v Avstraliji, o Slovenskem društvu Sydney, o slovenskih medijih in vsem drugem kar jo veže z drugo domovino. Ana Bohte še čutno prebere Ivankino pesem "O tihi želji", potem pa se razodene pred poslušalca še ena Ivankina skrivnost: bila je zadnji dojenček, ki so ga zibali v zibelki Franceta Prešerna preden sojo leta 1938 odnesli v muzej. Njena mama je bila namreč daljna sorodnica Prešernovih. Kakorkoli, Ivanka želi iti domov in živi samo za Slovenijo, za svojo Gorenjsko domovino. Po radijskih valovih pa se oddaja "Naš gost" zaključi z melodijo "Ptice trnovke". Oddajo pripravil novinar Matjaž Brojan Zgodba izseljencev-zgodba vseh nas... tudi Ivanke Bulovec Radio Slovenija 2 12. aprila 1997 'Trženje' za prgišče informacij Piše Stanka Gregorič Narod je celota, v kateri naj bi bili njegovi pripadniki med seboj tesno povezani - dobro obveščeni. Tudi poslanstvo naše male slovenske skupnosti v Avstraliji naj bi bilo medsebojno povezovanje - torej medsebojno obveščanje. Slovenija, kot matična dežela, pa naj bi imela pri tej zadevi še največ posluha za svoje 'ovčice1, raztresene po svetu in naj bi bila glavni nosilec povezovanja tam kjer je to seveda mogoče. Tokrat ne nameravam govoriti o splošnih informacijah, kijih, hvala bogu, danes že lahko snamemo z Interneta ali povzamemo iz različnih časnikov. Nameravam spregovoriti o informacijah druge vrste, o takšnih, ki se povezujejo z večnimi vprašanji: kdo pride v Avstralijo? kdo je tu? kaj dela? kje ga najti? intd. O čem torej razmišljam in kaj me je pripeljalo do tega pisanja? Za lažje razumevanje naj navedem primer: bilo je tam nekje v poznih sedemdesetih letih, v času Jugoslavije, ko jc Slovenija obveščala le 'dobre' Jugoslovane in ko so lahko prihajali športniki, profesorji, zdravniki ali drugi le k 'dobrim' Jugoslovanom. Najprej so obiskovalci dobili navodila doma v Sloveniji h komu lahko gredo in h komu ne, potem pa še na jugo ambasadi v Avstraliji. To dejstvo ni 'iz druge roke', ampak je resnica, ki jo je doživljala kot radijska novinarka avtorica tega članka sama. Danes se poraja vprašanje ali se ta praksa nadaljuje, morda le v drugačni obliki? Povedano kar naravnost ali obveščajo 'naši-naše' in 'vaši-vaše'? Tisti, ki pripravljamo tisk in radijske oddaje, največkrat lovimo informacije od tu in tam kot brezglave muhe. Eni jih prejemajo po določenih 'kanalih' drugi jih sploh ne. Enim je omogočeno, da jih posredujejo naprej, drugi jih od njih poredno 'kradejo' in tako poteka naše obveščanje v začaranem krogu brez neke organiziranosti. Torej je ena naših hujših napak, da se med seboj tako slabo obveščamo oziroma smo tako slabo obveščeni. Zakaj zadržujemo - skrivamo informacije, ali pa so te 'rezervirane' le za tegai ali onega in zakaj imamo do medijev (saj jih končno tudi ni veliko), ki so glavni vir razpečevanja informacij tako nemaren odnos? Zgolj slučajno? Težko je verjeti! Stoji za tem še vedno ideološko politično ozadje? morda osebno ljubosumje? malomarnost? ali pa še kdo želi, da Slovenci v Avstraliji ostanemo zaplankani in se zadovoljimo le z osnovnošolskimi zgodbami in zgodbicami? Veliko je vprašanj, pravega odgovora pa ne! V Avstralijo redno prihajajo posamezniki ali skupine iz Slovenije. Seveda so ti obiski za vse nas velik dogodek. Marsikdo bi rad s kom navezal stike, ali o obiskovalcu kaj več slišal in ga morda videl na fotografiji. Ne dogaja pa se malokrat, da glavni slovenski mediji v Avstraliji o tem ali onem sploh niso obveščeni. Se pred njimi namerno ali nenamerno to ali ono 'skriva', ali pa je prisotna nemarnost in mišljenje: kaj jih bomo obveščali! Morda- pa kar enostavno ne-upolte vanje ali ne-spoštovanje določenih medijev?! Primerov je nešteto, dotaknila se bom le nekaj zadnjih: v Avstraliji so bili balinarji iz Slovenije (o teh smo že pisali v prejšnjih številkah); tu so bili gospodarstveniki, pa orači, teniški igralci, direktor programa radia Ognjišče in dva pomembna možakarja z notranjega ministrstva; za obisk dr. Mislejeve, ki naj bi Qe?) obiskala Avstralijo zaradi razstave (v Sloveniji) slik slikarja Stanislava Rapotca, smo izvedeli mimogrede; v Sydneyu se nahaja pater Ciril Božič, menda pride še kustos nekega muzeja, vsi naj bi bili tu zaradi Rapotčevih slik - zanimivo in pomembno za objavo v časniku mar ne!? Slovenija ima po svetu svoje ude, preko katerih bi se lahko organizirala komunikacijska mreža. Morda s 'press releas-i', če že ne s pisano kratko informacijo po faxu pa vsaj z ustmeno po telefonu, morda s povabilom novinarjev in fotoreporterjev na določena srečanja, saj je to v svetu že tako in tako ustaljena praksa, mar ne? Namesto tega med seboj govorimo skrajno različen jezik in smo eden drugemu popolnoma nerazumljivi. Smo vsak zase. Ne govorimo o združevanju, o napredku, o ponosu, da je ta naredil to in ono, o obisku tega ali onega, ampak večkrat govorimo le še kvečjemu drug proti drugemu, in še to ne v obraz ampak za hrbtom. In na koncu smo (bomo) še užaljeni, če kdo strese resnico pred nas. Prvi, ki bi se bili dolžni potruditi in redno obveščati slovenske medije izven Slovenije so Slovenija in njene institucije, namenjene Slovencem po svetu (in to ne po principu 'naši' in 'vaši', ampak za vse isto). Drugi so od države postavljeni predstavniki v tujini, ki ne bi smeli pozabiti, da so nenazadnje postavljeni na ta mesta tudi zaradi svojega občestva, torej zaradi slovenske skupnosti. Pa od njih ni pričakovati raznih informacij zato, ker naj bi bila to morda njihova službena dolžnost temveč zato, ker naj bi bil to njihov naravni instinkt in njihova dobra volja in dobra namera. Bo komu prav ali ne-prav, lahko bi prihajali do kakšnih zdravih pobud, ki bi bile v korist informiranja celotne skupnosti. Spoznanje tega dej*stva, hotenje in morebitna uresničitev pa bi bili v vzajemni odvisnosti. Torej če hočemo nekaj hoteti in narediti, moramo najprej spoznati njegovo koristnost. Jo bomo? Velikokrat profesionalni novinar dobi osnovno informacijo in od njega samega je potem odvisno kaj iz te informacije naredi (intervju, zgodbo, fotografijo, pusti golo informacijo). Še toliko prej bi jo moral dobiti novinar amater, ki dela za dobro svoje skupnosti in tudi za Slovenijo. Da ne delamo za Slovenijo ampak le zase? Da slovenska skupnost v Avstraliji dela le zase in ne za Slovenijo, nam je bilo rečeno na nekem srečanju. Veliko je argumentov, da temu ni tako. Pa poglejmo: Preko Slovencev po svetu je prodrl v tuje države glas o novi državi Sloveniji! Da o naporih ob priznanju te države tukaj ne bi razglabljali. Nekoč smo govorili o skupnem kulturnem prostoru in po tej "logiki" dovo!jevali(in dovoljujemo), da se naša avstralska slovenska kulturna dediščina nosi (in odnaša) v Slovenijo. Kaj bo ostalo našim zanamcem?( to je že druga tema). Pa poglejmo, naprej kaj smo in kaj še delamo za Slovenijo: turistično propagando, reklame za prodajo knjig in nešteto drugih drobnarij, poskušamo vzpostaviti gospodarske povezave, vzpostavljamo nove in negujemo stare stike, zbiramo denar za bolnišnice, razne aparate, nudimo pomoč ob poplavah ali drugih nezgodah, nudili smo pomoč ob demokratizaciji Slovenije, denarno pomoč po desetdnevni vojni, ne pozabimo končno tudi zadnje akcije Glasa Slovenije 'koale za novo pediatrično kliniko', sprejemamo pevske skupine in ansamble ter posameznike in tako dalje in tako naprej. Medijci končno skrbimo za obstanek slovenskega jezika, razširjamo tudi in predvsem vesti o Sloveniji, obveščamo o tečajih, seminarjih in šolah slovenskega jezika v Sloveniji intd. Kdo bi se še spomnil vsega kar bi bilo vredno našteti. Ne nazadnje vsakdor izmed nas, ki obišče Slovenijo, pusti tam tudi nekaj dolarjev. Toda vrnimo se na koncu k obveščanju. Naj bo vzrok takih razmišljanj tak ali drugačen, škoda je, daje tako kot je! Pravočasno in ne prepozno oziroma kakršnokoli obveščanje o tem ali onem pa bi šlo v obojestransko korist -Sloveniji in nam! Sydney Canberra Glas Slovenije - prvi uradni obisk v Veleposlaništvu RS Canberra - V četrtek, 17. aprila 1997 smo obiskali Veleposlaništvo RS v Canberri. Med pogovorom z Aljažem Gosnarjem - odpravnikom poslov, Heleno Drnovšek Zorko -prvo sekretarko in Tino Grosvenor smo se med drugim dogovorili tudi o tem. da bo odslej Veleposlaništvo od časa do časa pripravljalo posebne "press release"- sporočila za slovensko javnost, s katerimi bo avstralske Slovence obveščalo o nekaterih svojih aktivnostih. Fotoreportaža na strani 26.4.1997 Slovenski narodni svet Viktorije Igralska skupina Merrylands Trije vaški svetniki Kmečka šala v treh dejanjih Z Društvom za zaščito čednosti pazijo na moralnost in poštenost vseh vaščanov. °'/¡far'— Vendar ni bilo vedno tako. r^^k Pred dvajsetimi leti je služila ajZ/^zS v vasi lepa Lizika, kije morala t ¿-J zaradi škandala zapustiti vas. Kaj, če je fant, ki je prišel snubit županovo hčer, sin radodarne Lizike? Kaj če pridejo na dan stari grehi treh vaških svetnikov in kateri od njih je oče Lizikinemu otroku? Pridite in oglejte si eno od predstav Trije vaški svetniki in vse vam bo razkrito. Igrajo: Dane Brkovec - Šimen Porenta,v gruntar in župan; Mihelca Šulteršič - Urška, njegova žena; Tanja Smrdel - Fani_. njuna hči; Adrijan Tomšič - Blaž Simec, kolarski mojster; Karin Žižek -Marjanca, njegova hči; Rudi Črnčec - Tine Stempihar, učitelj; Jože Modrijančič - Peter Baudek, pekovski mojster; Martha Magajna -Marbara Lahajnarjeva; Robert Fišer - Jakec, njen sin; Herman Koželj - Janez Baptist Hrastar, župnik; Ivan Koželj - dr. Klepec, okrajni zdravnik; Olga Konda - Lenčka Šurla, potovka; Adriana Kustec - Micka, dekla; Ivanka Bulovec - šepetalka; Martha Magajnav- šminka; Dane Brkovec - odrski mojster; Martin Danev in Peter Šarkan - osvetljava in ozvočenje. Ivan Koželj - režiser. Helena Drnovšek Zorko -nova prva sekretarka Tina Grosvenor -ataše Urednica Glasa Slovenije (levo) v pogovoru z osebjem Veleposlaništva Aljaž Gosnar- odpravnik poslov nas je sprejel nadvse ljubeznivo in nam pokazal nove prostore Veleposlaništva IN MEMORIAM Lojze Glogovšek Po težki bolezni je 11. aprila 1997 sklenil svojo življensko pot naš rojak Lojze Glogovšek. Od njega smo se poslovili v sredo. 16. aprila v kapeli krematorija na pokopališču Pine Grove, v zahodnem Sydneyu. Pogrebni obred in molitve je opravil pater Valerijan Jenko. Hči Ingrid seje od očeta poslovila z ljubečimi in ganljivimi besedami, katere je v njenem imenu prebral pater Valerijan. V slovo mu je spregovoril tudi dolgoletni prijatelj J. Cvetkovič, s katerim sta že v Evropi delila usodo brezdomcev (v Nemčiji in Belgiji ter na Nizozemskem) in nato skupaj dopotovala v Avstralijo. Bila sta med prvimi priseljenci, ki so kot DP-ijevci prihajali v Avstralijo leta 1948. Lojze je bil rojen pred dvainosemdesetimi leti v vasici Mali kamen v Zasavju, blizu Senovega ali nad Brestanico. Svojo kariero je začel kot knap (rudar) v rudniku na Senovem. Vojna vihra gaje neusmiljeno vrgla v vojni metež in konec vojne je dočakal v Nemčiji, potem pa se je končno naselil v svdnevskem St. Marvsu. Ustvaril sije družino in še naprej, vse do upokojitve, delal kot rudar v Wollongongu. Kmalu po prihodu v Avstralijo se je v zbirnem taborišču v St. Marvsu zbirala skupina rojakov - to so bili prvi zametki slovenskega društvenega delovanja v Svdnevu. čeprav je do prvega konstituiranega društva prišlo šele nekaj let kasneje. Tam in takrat so se rodile "Misli", prvi in še danes izhajajoči verski mesečnik, izhaja že 46. leto. Tu so pričeli delovati prvi izseljenski duhovniki, \ tej okolici so kupili prvo zemljišče za bodoči slovenski dom. tuje začel izhajati tudi prvi laični časopis "Slovenska kronika". Žal je marsikateri projekt propadel, saj so se naši rojaki iz taborišč razselili po vsej Avstraliji. Lojze je aktivno sodeloval že pri tej skupnosti. V kasnejših letih je bil ustanovni član in med prvimi delničarji družbe Triglav P/L. ki je bila osnova za kasnejši Klub Triglav. Lojze je veliko pripomogel pri nakupu zemljišča in nato marsikaj postoril, da so bilfzačetni prostori primerni za družbene dejavnosti. Lojze Glogovšek je bil domoljub, vzgleden družinski oče. odličen gostitelj svojih rojakov in prijateljev. Domovino in svoj rojstni kraj pa je obiskal le enkrat. Zadnja leta si je obiska svoje rodne grude močno želel, žal pa mu zdravje tega ni več dopuščalo. Zato sem moral ob obisku Slovenije obiskati tudi njegove sorodnike. Kako zelo je ljubil svojo domovino Slovenijo in svoj rod. je razvidno iz njegove želje, ki jo je dal zapisati v oporoko: del njegovih posmrtnih ostankov - pepela naj se položi v grob njegovih staršev in sorodnikov na farnem pokopališču v Koprivnici. To se bo tudi zgodilo. Lojze je za seboj zapustil ženo Faniko, hčerki Ireno in Ingrid z družino, brata v Franciji, sorodnike v domačem kraju, na rodnem domu pa nečakinjo Ireno. Vsem naše iskreno sožalje. Ti, Lojze, sin dveh domovin pa počivaj v miru med svojimi najdražjimi. Lojze Košorok Three return flights a week Mondays, Thursdays and Saturdays from Melbourne and Sydney to Vienna and Ljubljana Trikrat na teden iz Melbourna in Sydneya na Dunaj, i' Ljubljano in nazaj Lati da telefon: / 800 642438 ( brezplačni klic) The only line direct to the Heart of Europe VEČKRAT NAGRAJENA POTOVALNA AGENCIJA Pry. Lrd. ST.l NA ZAHODU SYDNEYA POTUJTE Z NAMI ORGANIZIRAMO VSE VRSTE POTOVANJ Z GLAVNIMI LETALSKIMI KOMPAN1JAMI LAUDA AIR QANTAS ALITALIA SINGAPORE AIRLINE iiauca- POTOVflNJfl Z kfTOJO SS*7> Sma/t Cover Travel Insurance ORGANIZIRAMO POTOVALNE CEKE, ZAVAROVANJA IN VSE KAR POTREBUJETE ZA VARNO IN UDOBNO POTOVANJE SPECIALNE CENE ZA POTOVANJE DO LJUBLJANE 190 MARRYLANDS RD.MARRYLANDS NSW 2160 TEL: 02 9682 4211 FAX: 02 9682 1502 lk VSE INFORMACIJE POKLIČITE: JOŽETA HAMPTONA ^Cs» SLOVENIJE - ' SLOVENIJE 26.7.1997 Geelong Poroča Francka Nekrep 44. svetovno prvenstvo oračev - dva iz Slovenije Premier Viktorije Jeff Kennett se pogovarja s slovensko ekipo oračev po dvigu zastav in odkritju ' kamna miru " Skupina avstralskih Slovencev z ekipo oračev na radiu 3 Svetovno prvenstvo oračev je potekalo v Avstraliji prvič in ta zgodovinski dogodek je bil pomemben tudi za nas Slovence, saj sta med štiriinpetdesetimi tekmovalci, ki so prišli iz vseh krajev sveta bila tudi dva iz Slovenije. Tone Filak iz Bele krajine in Jože Zver iz Pomurja; z njima pa so bili še član upravnega odbora W.P.O. v Sloveniji Lojze Avšič, oskrbnik ekipe in ocenjevalec Marjan Kardinar, sodnik Jože Benec in že večkratni tekmovalec na svetovnih tekmovanjih Jože Režonja. Tekmovanje je potekalo na velikanskem zemljišču Deakin University, Waurn Ponds campusu v Geelongu. Slovenci smo se srečali z našimi rojaki oz domovine že prvi dan njihovega prihoda in jim ponudili svojo pomoč, saj so že takoj imeli problem s traktorjem. V vzpodbudo smo jih dnevno obiskovali na terenu, kjer so si popravljali in pripravljali traktorje za tekmovanje; eden izmed naših domačinov jih je oskrbel celo z avtomobilom, tako da jim je bilo delo lažje. Udeležili smo se tudi (dve osebi celo v narodni noši) tradicionalnega cerkvenega obreda z "blagoslovom pluga". Obredje bil v cerkvi St. Mary's v Geelongu, po obredu pa seje slovenska ekipa predstavila še na slovenski radijski oddaji 3 YYR. Pogovorna radiu seje končal s pesmijo in plesom, saj je Tone Filak prinesel s seboj tudi "frajtonarco". Oba dneva tekmovanj 11. in 12. aprila smo jih pridno bodrili, na uradni otvoritvi "dviga zastav" in odkritja "kamna miru" pa so se naši slovenski tekmovalci pozdravili še z viktorijskim premierjem Jeffom Kennettom. Po otvoritveni ceremoniji so traktorji zabrneli, plugi zaorali in obrnili so prve brazde. Jože Zver seje uvrstil na 22. mesto, Tone Filak pa na 29. Po uradno končanem tekmovanju je bila slovenska ekipa povabljena v slovenski klub Ivan Cankar -Geelong. Prisotni so bili tudi državni uradniki in dva novinarja iz Slovenije, Aljaž Gosnar, odpravnik poslov RS' iz Canberre ter trikratna svetovna prvakinja v keglanju Marika Kardinar. Ekipa naših tekmovalcev (razen Marjana) je še isto noč prenočila pri slovenskih družinah v Geelongu in si ogledala znamenitosti našega kraja. Od njih smo se poslovili v klubu Triglav opolnoči 14. aprila ob petju in glasbi našega rojaka in veselega orača Toneta Filaka. Stiriinštirideseti "kamen miru" (Cairn of Peace), ki ga simbolično postavljajo ob takih tekmovanjih v oranju je bil torej letos postavljen tudi na naša avstralska tla, z vgrajenim kamnom "Slovenija", ki so ga iz domovine prinesli tekmovalci. Na radiu 3YYR v pogovoru s Francko Nekrep; z leve Jože Zver in Jože Benec 'Zemljišče Deakin University Geelong - Tone Filak na zadnji "praksi" in spoznavanju avstralske zemlje, opazuje ga Lojze Avšič Srečanje z direktorjem programa Radia Ognjišče T Sydney - V nedeljo, 20. aprila sta se urednica in upravnik Glasa Slovenije v Verskem središču v Merrylandsu srečala z direktorjem programa Radia Ognjišče Ljubljana - Koper duhovnikom Francijem Trstenjakom. Radio Ognjišče je 15. aprila pričel z oddajanjem tudi preko Interneta. "A vi ste tisti 'porednež', kije pred dnevi prvi v Avstraliji prodrl preko Interneta v naš zvočni program!" je 'požugal' upravniku Glasa Slovenije Florjanu Auserju gospod Trstenjak. Za svojo radijsko postajo je želel slišati tudi Franci Trstenjak nekaj več o Glasu. Spletle so se nove vezi sodelovanja. V Sydneyu so bili tudi pater Ciril Božič, Marko Pogorevc, bivši šef kabineta ministra za notranje zadeve Andreja Stera in tajnik državnega odbora za pripravo papeževega obiska v Sloveniji, ter Roman Rep, višji svetovalec v ministrstvu za notranje zadeve. Radio Ognjišče lahko dobite na Internetu na: pnm://193.95.231.105:7070/ognjisce V» MOVKMJL I "" 'jó.T/?!??'' Dr. Stan Franks iz Sydneya, pionir posebne tehnike pri operacijah oči zdaj nvaj a novo tehniko VIDETI BREZ OČAL ALI KONTAKTNIH LEČ? Vrzite očala in kontaktne leče stran! Takšno sporočilo je poslal dr. Franks iz Sydneya kratkovidnim že leta 1982. V Avstraliji je pionir tehnike takoimenovane "refractive surgery" (operacija, po kateri lahko pacient vidi brez očal) in od takrat je izvršil že 4.000 operacij. S svojo tehniko pa ni mogel pomagati zelo kratkovidnim in daljnovidnim, pa tudi ne tistim, ki~so imeli "astigmatizem". Posebnost te operapije je operativni poseg v oko z diamantnim nožičkom, pod lokalno anestezijo očesa~(le kapljice v oko), brez laserske tehnike, (kije sicer boleča), brez šivov in tudi ne z vstavitvijo plastičnih leč; operacija enega očesa traja kakih pet minut. Pacient pa že drugi dan vidi brez očal. Veliko drugih zdravnikov je operiralo kratkovidne, vendar nihče ni poznal tehnike dr. Franksa. Same laserske tehnike ni uporabljal, ker je boleča, okrevanje traja dalj časa (najmanj šest tednov) in na koncu ni prinašala rezultatov, kot so bili pričakovani. NOVA TEHNIKA LASIK Zdaj dr. Stan Franks uvaja popolnoma novo tehniko imenovano LAŠIK. Podrobneje v prospektu priloženem v tej številki. Poudariti pa ie treba, da tehnika ne more pomagati tistim, ki nosijo očala za branje. ~~ Tehnika LASIK bo zdaj lahko pomagala kratkovidnim, daljnovidnim in tistim, ki imjao takoimenovani "astigmatizem". Je nova laserska tehnika, kombinirana z ročnim posegom. Zdravniki, ki pacientu pomagajo le s samo lasersko tehniko (kije boleča) ne povedo prave resnice - se pravi ne uporabljajo nove tehnike LASIK. Pri LASIKU zdravnik operira oba očesa naenkrat, in že drugi dan pacient vidi brez očal, okrevanje je hitro, ni bolečin. Operacija traja deset minut in pacient lahko zapusti bolnišnico še isti dan. Normalna cena posega LASIK je S 2.509 po očesu, dr. Franks bo računal le $ 2.000. Žal stroške ne priznava niti Medi-care niti kakšno drugo privatno zavarovanje. Je pa "tax-deductable". Ordinacija dr. S. Franksa je v Fairfieldu, bolnišnica pa v Liverpoolu. Telefon ordinacije: (02) 9726 6888 Normalni vid Kratkovidnost Daljnovidnost imnu GOODJ Edina slovenska > mesnica v Sydneyir Še poznate okus dobre dorrrkče kranjske klobase ( r ^aii krvavice? Tdejm^ (02) 9747 4028 Polegdnevno svežega mesa vam nudimo tudi odlično prekajeno domačo slanino razne vrste salam in šunk, ter vam pripravimo tudi meso za vašo domačo zabavo Pridite in se prepričajte! 220Burwood Rd.Burwood NSVV2134 TRIGLAV Club Limited Na razpolago eno najboljših balinišč v Avstraliji Dobra kuhinja odprta v četrtek, petek, soboto in nedeljo zvečer Bar z igralnico Vam nudi društvene prostore za poroke in druge svečane priložnosti 19 Brisbane Road St.Johns Park. NSW GOIflKS fllEflTS -jr» \ Tirana, 1. April - Slovenia's Foreign Minister Zoran Thaler has said that Slovenian troops will not be sent to Albania for the time being. Lausanna, 20 April - The Council of Europe announced the winner of the 1997 European Museum Award. The Award went to the Museum of Anatolian civilization from Ankara, Turkey, while the Council of Europe Award was given to the Amsterdam-based child museum. The Council of Europe presented a special award to the Idrija Museum, Slovenia, for the best presentation of industrial technical heritage and for the collection on the 500 years of Idrija quicksilver mine. 65 museums from 20 European countries were in the selection for this year's awards. Brussels, 22 April - Visiting NATO headquarters in Brussels, Slovenian Prime Minister dr. Janez Drnovšek met with NATO Secretary General Javier Solana. He informed the Alliance about Slovenia's readiness to assume all responsibilities and activities once it is fully admitted to the NATO (North Atlantic Treaty Organization). Dr. Drnovšek met earlier with Belgian Prime Minister Jean-Luc Dehaene. Premier Drnovšek gave interviews to several papers, including US Wall Street Journal and the Brussels-based European Voice. Also during these days, Drnovšek is giving interviews for Reuters, for the French daily Le Figaro, CNN and Britain's daily The Guardian. ENGLISH PAGE Ljubljana, 24 April — Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Slovenia reported that the Slovenian embassy in Rome intervened at Italy's Foreign Ministry over the announced rationalization of the school network in Italy, which includes a merger of the Triest-based A.M.Slomšek Teachers' College with the Slovenian teaching language with the France Prešeren secondary school, also in Triest. Ljubljana, 25 and 26 April - Slovenia was between 25 and 26 April host of International Conference on Central and East European Countries' Role in Euro-Atlantic Security Architecture. The Conference was opened by Slovenian President Milan Kučan, Speaker Janez Podobnik and Foreign Minister Zoran Thaler. Over 70 re- World education league Maths and Science Slovenia in the 10th and 7th place Australia in the 16th and 12th Minister for Foreign Affairs Nikolay Afanasievsky and others. Ljubljana, 23 April - Australia's Ambassador to Slovenia Lane Louis Joseph presented credentials to Slovenian President Milan Kučan, earlier in the day he presented copies of credentials to the Slovenian Foreign Ministry. Kučan and Joseph discussed the relations between Slovenia and Australia, assessing them as good and promising in all fields. Some concrete plans of cultural cooperation have also been made. Ljubljana - EMK Ljubljana '97 will open on 15 May. After Krakow, G raz, Budapest, Nicosia and St. Petersburg hosted the European Month of Culture between 1992 and 1996, the event will take place this year in Ljubljana. nowned political representatives and experts in the field of international relations and security coming from the member countries of NATO, the European Union, the West European Union, Organization for Security and Cooperation in Europe and other countries, including the candidates for membership in the above mentioned integrations, discussed the status and future role of Central and East Europen countries in the Euro-Atlantic security structure. The first day of the Conference was opened to public, the second day was held behind the closed door. Participants were addressed also by NATO Assistant Secretary General Norman Ray, Russsia's First Deputy Ljubljana, 23 April - On the occasion of the World Book Day, 23 April, marked by a ceremony on the Kongresni Trg square in Ljubljana, Evald Flisar, President of the Association of Slovenian Writers referred to the 125-year period since the Association was founded. In his address, Slovenian President Milan Kučan drew attention to book's merits of promoting understanding, achieving peace throughout the world. The last one to address the ceremony in Zvezda Park was Minister of Culture Jožef Školč, whose aim is to do his best to create better conditions in which the coexistence and Slovenian literature could flourish. Ljubljana — Društvo jedrskih strokovnjakov (Slovenian nuclear experts association) published the new English-Slovenian Glossary of terms in nuclear technology and radiation protection. This Glossary is primarily intended for Slovenian users active in the fields of nuclear technology and radiation protection. The nuclear community in Slovenia is small and its specific terminology is not widely used. Therefore many Slovenian "nuclear" terms are not strongly embedded in the Slovenian language and further changes can be expected, stressed chief editor Andrej Stritar. The Glossary is intended as a living document which could help experts to improve their retminology in the future. Brussels — In its latest issue, Business & Industry magazine gave Slovenia an Export Award in the category of most promising and suitable market for the Belgian economy. Sweden and Hungary were also in the selection. Slovenia received the prize because of its exceptional economic results,-particularly in opening markets, but also in the field of politics where it is developing democracy, and Slovenia's good education system which guarantees that workers and professionals speak several foreign languages. • Impact International Glas Slovenije sponzorii: Pty. Limited The Voice of Slovenia Sponsors: ^EMONfi ^©j INSTRUMENTS ""26.^997*"* PST!?!? Kako kulturni smo Slovenci v resnici? Leta 1992 so na Inštitutu za javnomnenjske raziskave opravili anketo, iz katere je med drugim razvidno, da 61 odstotkov Ljubljančanov in 72 odstotkov Slovencev v pol leta ne prebere nobene leposlovne knjige, da si še precej večji odstotek v enem letu ne ogleda nobene gledališke, operne ali baletne predstavitve in niti ne likovne razstave, da o obisku koncerta klasične glasbe sploh ne govorimo, saj so med zvrstmi glasbe, ki jih posamezniki najraje poslušajo, dobile v anketi več kot 50 odstotkov le narodnozabavna glasba, popevke in džez... (Iz publikacije Evropski mesec kulture Ljubljana '97) Včasih je bila Slovenija "naša ljuba dežela". Zdaj je samo še "draga". večer, večer Milan Kučan naj bi letos vnovič kandidiral za predsednika države. Za začetno propagando seje odločil napisati ljubezenski roman. Delovni naslov je "Jaz in moje življenje z Janezom Janšo". resnica ali šala? Smeh "Kaj praviš, Stritar, ali je korenje zdrava hrana?" "Seveda je, posebno za oči." "Bravo! Kako si pa to vedel?" "Ker do zdaj še nisem videl nobenega zajca z očali." Šestnajstletni Luka se vrne domov ob dveh zjutraj. Zaskrbljeni oče: "Kje si hodil tako dolgo, mule?" "Ko smo se vračali iz diska, se je v parku spustil pred nas leteči krožnik in Marsovci so nas zvlekli nanj in nas niso spustili. MALI 08LASI | Knjiga Ralph Churches "A hundred miles as the Crow flies". Cena S 10.00, naročila na telefon: (08) 8356 4272. Umrli Umrl je naš naročnik Lojze Glogovšek. Vsem sorodnikom in prijateljem naše iskreno sožalje. Uredništvo Glasa Slovenije. Izlet Slovenska skupnost na Gold Coastu vabi rojake na izlet z avtobusom na otok North Stradbrok v nedeljo, 4. maja. Avtobus bo odpeljal kot običajno izpred Benowa High School, na Benowa Road. Cena: odrasli $20.00; otroci S 10.00 -vključen obed, pijačo si mora preskrbeti vsak sam. Rezervacije Milka Marušič, telefon 5526 7745 ali Leo Vorsa, telefon 5597 2866._ Tiskovni sklad Glas Slovenije S 50.00 Janez Perko; $ 30.00 Cilka Zdražil Hvala Ko bi ti videl, kakšne aparature so bile tam notri!" "Kaj? Marsovci, leteči krožnik!? Kaj pa misliš, da sem popoln idiot?" "Daj no, ata! Saj veš, da nihče ni popoln..." Žena okajenemu soprogu primaže klofuto, ko se proti jutru vrne domov, udarec ga strezni: "Ko sem te prosil za roko, nisem niti pomislil, dajo boš uporabila za kaj takega kot je klofutanje." Mislili ste, da zanesljivo veste, pa vendar ne veste ... Najbolj razširjene zmote sveta Bojni plini - izum 20. stoletja Ne drži. Že pred več kot 1000 leti so Kitajci v bitkah uporabljali oblake strupenega plina, ki so ga z mehovi pihali proti sovražnikom. To je bil dim gorčičnega plina. In v bitki pri Liegnitzu leta 1241 so Mongoli proti krščanskim vitezom uporabljali "paro izpuščajoče bojne stroje." Solze krokodiljega kesa Krokodili se ne kesajo. V resnici gre za refleks. Če krokodil golta velik kos mesa, se zdi, da pri tem joka - iz požrešnosti. Hlastati mora za zrakom in to pritiska na solzne mešičke. Zmota pa seje ohranila do današnjih dni. /Iz Petrovega arhiva Sydney/ Hvala Pred dnevi se je mudila v Sydneyu Nevenka Gogala iz Ljubljane. Prijazno je poklicala uredništvo Glasa Slovenije in ponudila različno gradivo o Sloveniji in nam ga tudi poslala s priloženim sporočilom: "Tuje gradivo o Sloveniji. Upam, da vam bo prišel prav. Nekoč sem tudi jaz urejala časopis, notranji, za vso cestno službo (Naše ceste) in zato me še vedno zanima novinarsko delo, čeprav sem po poklicu prevajalka iz angleščine in srbohrvaščine. Lani sem se upokojila in imam zdaj končno čas tudi zase. Moja prva daljša pot je bila prav Avstralija. Veselilo bi me, če bi dobila na vpogled vsaj en izvod vašega časopisa. Vas lepo pozdravljam Nevenka Gogala" Spoštovana gospa Gogala! Hvala za vašo pošiljko; pošiljamo vam Glas Slovenije -kot ste želeli. Upamo, da vas bo spomnil na lepe dneve v Sydneyu. Oglasite se nam še kaj in lep pozdrav Stanka Gregorič - urednica Diplomatsko konzularna predstavništva Veleposlaništvo Republike Slovenije Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street, Canberra City telefon: (06) 243 4830; fax: (06) 243 4827 Pisma in drugo pošto poslati na naslov: Embassy of Slovenia P.O.Box 284 Civic Square, Canberra ACT 2608 Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 - 17.00 ure; uradne ure so od 10.00 - 14.00 ure Aljaž Gosnar - odpravnik poslov Helena Drnovšek Zorko - prva sekretarka Tina Grosvenor - ataše * Konzulat RS (Sydney) Častni konzul Alfred Brežnik. Obisk urada izključno po dogovoru (By appointment only) telefon: (02) 9314 5116; fax: (02) 9399 6246 Poštni naslov: P.O.Box 188 Coogee NSW 2034 * Konzulat RS Nova Zelandija Častni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road, Pomare, Lower Hutt (Wellington) NZ telefon: (04) 567 0027; fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O.Box 5 Smithfield NSW 2164. telefon: (02) 9604 5133; fax: (02) 9604 0096 Konzulat Avstralije Častni konzul Viktor Baraga. Trg Republike 3/XII, Ljubljana 1000, Slovenija telefon: (61) 125 4252 fax: (61) 126 4721 Sponzorji za barvo v Glasu Slovenije: dr. Stanislav Frank, Janez Zagorc Viri informacij: Veleposlaništvo RS Canberra, Konzulat RS Sydney, Delo, Mag, Jana, Primorske novice, Slovenske brazde, Demokracija, Družina, Naš tednik, Svobodna Slovenija, Rodna gruda, Naša Slovenija, Nedelja, Mladina, Internet, Radio poročevalci_