628
Fr. Pokom: Loka.
oltar prenovili ter postavili novo krasno veliko sliko na mesto prejšnje. Podaril jo je Josip Lužan, prizivni svetnik v Ljubljani, doma iz Žabnice zaradi obljube. Delo je monakovsko iz 1. 1865. ter je stalo 200 gold.; ker je podoba velika, moral se je oltar nekoliko pokvariti. Oltar je prenovil dupljanski slikar Josip Gosar za blizu 2000 gld. Naprava novega oltarja pa je stala silno malo. Postavljen je bil namreč 1. 1652. Loški meščan in slikar Jakop Jamšek je prejel 10 renskih za pozlačen je, podobar Jurij Skorn iz Ljubljane 42 renskih 13 kr. 1 vinar, mizar Jeronim pa 20 renskih za svoje delo. Iz tega lahko spoznamo, kako po ceni so nekdaj delali tudi umetniška dela. Tabernakelj. je pa Še pozneje narejen v spa-kedrani renesansi in nima umetniške vrednosti.
Vpresbiteriju na vsaki strani je blizu velikega oltarja po jeden preprost pozno-rene-sanški oltar. Na epistel-ski strani je posvečen Materi Božji sedmero žalosti j, na evangelski pa sv. Heleni. Podobi sta barvani in pozlačeni. Nova oltarja je 1. 1753- izdelal podobar Henrik Hilarius „von Gottingen" za 110 gld. nemške veljave, pozlatil in pobarval pa Matija Poller za 116 gld. av. velj. Izprva sta stala pri slopeh na sredi. L. 1858. pa ju je dal Kramer prestaviti k steni.
Vsa drugačna dela renesanška, umetno izrezljana in bogato pozlačena, so pa stranski oltarji v prvotni ladiji. Na ženski strani v stranski ladiji je posvečen svetemu Martinu, katerega ljudstvo goreče časti kot velikega pomočnika ob živinskih boleznih. Ta oltar je bil nov 1. 1680., prenovljen pa 1.1862. V srednji ladiji ob masivnih slopeh sta preprosta majhna oltarja starega dela: sv. Lucije in sv. Agate. Na moški strani v stranski ladiji pa je 1. 1751. bil postavljen čedni renesanški, rjavo barvani in pozlačeni oltar sv. Ahacija, na katerega praznik je nekdaj (še 1. 1636.) vsako leto hodila zaobljub-ljena procesija od „Matere Fare" na Šmarno goro,  dandanes pa na velikonočni torek, da bi
Staro znamenje ob poti k Cerngrobu. (Fot. Fr. L.)
Gospod obvaroval župnijo toče in drugih jed-nakih šib in nadlog. Procesije se udeleži vselej obilo pobožnega ljudstva. — Prižnica je v baročnem zlogu lesena in nosi grb brizinških škofov. Stare so tudi preproste klopi na moški strani ^ v ladiji, namreč 207 let; vse drugače lepše in pripravne pa so lansko leto iz trdnega lesa za 269 gold. izdelane klopi v presbiteriju na vsaki strani. Poleg teb sta ondi ob velikem oltarju dve daljši, umetno izrezljani in ozaljšani, stari klopi, kateri nam kažeta, koliko truda so si nekdaj prizadejali, da so napravili kaj Čednega in umetnega za čast božjo.   L. 1713. so  dali   napraviti
okrog velikega oltarja menze in stopnic železno ograjo, katero je Gregor Jesenko izdelal za 1 50 renskih. Prav po loški šegi so 1. 1649. napravili na strani v presbiteriju 8 m dolgi leseni kor za orgije v rokoko-zlogu. Orgije so stale 100 renskih. Izdelal in postavil jih je Tomo Krek (Khrueg) iz Ljubljane. Tlak v presbiteriju je bil od 1. 1724. pa do 1. 1892. iz navadnih kamenitih plošč robato zgrajen; danes pa ima svetišče popolnoma nov tlak iz samotnih plošč, katere sta vložila Vidic in drug iz Ljubljane za 1181 gl., 40 kr. Tako ima svetišče sedaj krasno lepo lice.
Ne smemo pozabiti še neke znamenitosti. V stranski prvotni ladiji nad oltarjem svetega Martina visi velikansko rebro. -Od kod in čegavo je in kaj po-menja, ne vem. Jedna ljudska pripovedka nam pravi, da je to rebro od one velikanske ,ajdovske deklice', katera je pomagala pri zgradbi cern-grobske cerkve. Z jedno nogo je stala na Šmarni, z drugo pa na Smarjetni gori, ko je zajemala vodo iz Save in pesek ter ga podajala delavcem. Tudi debele skale za temelj in drugo zgradbo je lomila in pomagala pri zidavi. Pri tem delu pa se ubožica pohabi, zboli in umrje. V hvaležni spomin se je zato v cerkvi ohranilo jedno njeno rebro. Ta orjaška deklica') je bila dvojčič-sestra
J)  Mittheil. d. h. V. f. Krain 1.  1866., str. 11.