109. ötev. n ÜELJI*. sobota II. septörahra mm Poštolna plačaua v sotovim. SLET0 II. Ixhaja vsak torek, öetrtek in •Oboto- — C«na i Za celo leto 80 K, za pol leta 40 krön, za četrt le.a 20 K, za 1 mesec 7 krön. Posamema fttevllka stane I krono. Na plsmene naročbe brez pošiljatve denarju ¦¦ ne moremo oziraii. Naročnikl naj pošiljajo naročnino po poštnl nakaznici. Reklamacije §lede lista so poštnine proste. Ne- ankirani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Urednlfttvo In upravnl*tvo $e nahaja v Zveznl tlskarni v Celju, Strossmajerjeva ulloa»t.S. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne oglase po 80 v od 1 mm, za poslana, na- znanila občnlh zborov, naznanila o »mrti, zahvale itd. K I-8O od 1 mm, U reklamne notice med tekstom B K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrstc) 10 K. Pri večkratnih objavah popust Rokoplsl se ne vračajo. Telefon It 65. IZDAJA IN TISKA ZVEZHA TISKARNA W CELJU. BEB 0DG0V0RM UREDNIK VEKOSLAV SPIHDLER. ___ --------------—------- - -------------------¦-----—————„^— Župnik in pisatelj Meško od Nemcev napaden. L j u b 1 j a n a, 10. sept. Narodni svet za Koroško poroča: V četctek 9. tm. ob 19. uri je bil na cesti pri Poliiii napaden župnik in pisatelj Mcško v družbi z bo- goslovcem Trabesingerjem. Od celovške strani sta prišla 2 voza. brez povoda u- stavilaNnioski so planili na Meška in Tra- besingerja ter pobili oba »a tla. Mešku so vzeli uro in dežnik in pustili oba ra*- trgana in krvava na tleh. Vozovasta se nato odpeliala proti Velikovcu. Po cesti pa se ie pripeljal avto z ententnimi časr- niki, ki so vzeli napadena v voz in se peljali za zločinci, ]ih došli in identi- ficirali. Eden se ie izdal za gostilnicarja in poštarja v Vovbrah. Nato sta se AlešKo in Trabesinger vniila ,avto ie pa zasle- doval še ostale zločince. Meško je dobil več ran na glavi, je pa izven nevarnostl. V Trstu je tekta delavska kri. Generaina stavka znova izbruhnüa. Trst, 9. sept. Včeraj pcpoldnc se Je vršll pogreb delavca, ki je bil pri zad- «jih spopadih ubit. Oehvske organizacl- |e so se pogreba v veiikein številu ude- ležMe. Nakrat jih napade tolpa fašistov s kamcnjem in petardami. Razjarjeno de- lavstvo ie fašlste napadlo. V tem je pn- Slo vojaštvo in oddalo na «niožico tri salve. V divjem kriku je planila nmožica na vse strani. 3 iurtvi in 23 ran.ieniit Ie obležalo na mestu. Socijalistični delegatf so se takcj zbrali in ponovno proglasili generalno stavko. Vse delavstvo je takoj zapustilo delo. Danes zjutraj je bil Trst kakor izunirl. Močne vojaške čete so za- sedle mesto. Na vsch križiščih vidiš strojne puške, po mestu vozijo oklopnl avtomobili. Aled delavci raste razburje- nje. Pogajanja s civilnini npravnikoni so breznspesna. Ves želczniški promet v za- sedenem ozemlju stoji. Dr. V. K.: Proč od Beograda? Cuje se, da stranka g. dr. Korošca stopa v volilno borbo za ustavotvorno skupščino z geslorn: proe od Becgrada. Treba sc brez predsodkov vmisliti v ta položaj takoj. Baviti se nani jc z vprašanjem, ka] bode, če ustavotvorna skupščina za reCI- no delo ne bode sposobna. Ali bode do- bil vslcd tega dr. Laginja samostojno Hrvatsko in dr. Korošec klerikalno Slo- venijo? To je vclika zmota. Poslediea bode le še daljnje t raj an j 2 neurejenih rasr- mer v državi z vsemj skocfliivinii tfospo- darskimj posledicami. Ta gospodarska škoda bode najhuje prizadela siromašno Slovenijo. Prebivalstvu so bode po celi državi dalo toliko avtonomijc, kolikor Je potrc- buje. Kdor bode pa hotel iz politienih vz- rokov iti dalje, vgrizcl bode v kamen in oškodoval zlasti Slovence. Ce se ugo- varja, da bode ustavotvonia skupščina popolnoma svobodno odločevaJa o obliki države, ne more se tcmu popoinoma pn- trditi. Stavljene ji bodo tu gotove meje. Svoboda ne bode segala tako daleč, da bi se smelo žanikati bistvo tega, kar Je že ustyarjeno. Toda ustvarjeno je le za- časno in sporazumno, rece se iz strani avtonomistov. Tudi to stal:šče sa v cc- loti ne more priznati. Co se je onim, ki so s kislim obrazom vgrizlj v jabelko edinstva, ko jim druzega ni prcostajalo, ta korak osladil s tem, da se je Kovorilo o sporazumu, ne more se danes več jrc- voriti o tem, da bi sc moglo upoštevati vse želje in zahtevc iz ie strain. Dopo- vedalo se bode tem činiteljem, da je pod- laga ujedinjenja bila v mnogo vcčji inert zmaga orožja nego privolitev avtonomi- stov v edinstvo. Morebiti bodo rekli oni, ki jim je Keslo proč od Beo&rada, da se tudi pre- ko njih ne more brez boja. Gotovo! Tudi preko Kadiea ne, jyrre pa vendar! Ona energija, ki bi se pa trošila po nepotreb- nem v tem boju, porabila bi se ninogo koristnejše za prave narodnc cilje, zlasti gespodarskc. To bomo občutUi zlasti Slo- venci, ki smo na nrejenosti države bolj interesiram nego čisto kmetijsko prebi- valstvo v boffatejših delih države, ki dr- žavo ninogo lažje pogreša v ninogih ozl- rih nego mi. Kdor Iogiko te^a izvajanja priznava, vedel bode, kaj pomeni geslo proč od Beograda za Slovence. J — n: Ali se upravičeno za- bavija na beogradsko iipravo ? Fakt je, da se zabavlja na poslovante osrednje vladc. Kje so vzroki zabavlja- nju? Da se na to vprašanje pravilno od- govori, si je treba ogledatj zabavljafre sa- me. Deliti jih moramo v tri sknp ne. Prvo skupino tvorijo ljudjc. katcrim je zabavljanje prirojena potreba. Takl Ijudje zabavljaio na vse, ne samo na Beo- grad. Tudi Ljubljana jim ni po volji, niti okrajno glavarstvo, niti občina, niti so- sed, niti brat in končno zabavlja tudi na samega sebe. So to liudje, ki so v stami danes livaliti oncgu, koiega so veeraj ri- dili in obratno. Na žalost ta skupina za- bavljačev ni mala, in bas" radi teh ljudi, teh rojenih zabavljačev je žc marsikote- ri dober in resen človek opustil javno delo, ker koneno ni vsakdo nstvarjen ta- ko trdno, da bi bil v stami venumer po- slušati zabavljanja, kojih ni zaslužil. la skupina pride danes pri zabavljanju na Beograd 5^e posebno radi tcga na svoj račun, ker je pri nas le malo ljudi, ki bi faktično stanie beoicrajskcg.i življenja In težkoče tamkajšnjega dela točno po- znali. Druga skupina obs'joji iz prepričanih sovražnikov našega narodnega edinstva. Iz kakoršnegakoli vzrjl::i sc ti Ijudje proti Jugoslavs ali proti Srbom. pa sku- šajo zabavljati na vse, kar bi utegnilo biti Jngoslaviji v korist. Osobito pazn« čuvajo na vsako napako, ki se kjerkoli v Jngoslaviji dogodi ter v takih slučajih sl- stematičiio delajo iz mušice slone in ka- žejo na Beograd kot povzročitclia vscga zla. Ako se kak prcdlog v Beogradu ne reši pravočasno a!i povoljno, halo, vse časopisje te skuoine žvrgoli in poje o n«r- sposobnosti in nemogočnosti, da bi mo- glo kedaj biti bolje. Frčč- fraze o nekuT- turi, az'jatstvu, baltainizmu. korupciji, nesposobnosti in povelieujejo se mišlje- nja in načrti, ki so naperjeni proti Bco- gradu. oziroma dejanski proti Srbom, proti narodnemu in državncmu cdinstvu. proti Jngoslaviji. Tudi ta skupina z vsi* prefriganostjo iziabljfa okolnost, da Je pri nas Ie malo ljudi, ki so imeli priliko seznaniti sc natančno z faktičnim polo- žajem v Beogradu. V trctii skupini so ljudjc, ki so imeli kakoršnekoli posle ?. Beogradorri, a se jim stvari niso resile dosti hitro ali pa so bile nepovoljno reSene. Mnoge zadeve se morebiti sploh n;so resile, a UkYi takih slučajev se najde dovolj, da se poedini predmeti kratkomalo izgubc Nekatcri se po mesecih slučajno zopet najdejo, drw- gi nikoli. Tsto velja za vse one ljudi, ki sc ieze vsled raznih naredb osrednje vlade, v katerih se često najdejo dolo^be. ki so pri nas popolnorna nesprejemljive. So v te) skupini tore] J.'udje, ki se Ijtitijo na beogradsko upravo iz stvarnih iiteinel.se- n;h razlogov in nc zasicdujejo pri tem nikakih takih postranskih namenov. ka- kor n. pr. druga skupina. Tretja skupi- na navadno graja celo samo z namenmn in zelio, da bi.se v interesn naroda ter osvoboiene in ujedinjene domovine delo pobolisalo in postalo tako, da bi ne bila potrebna lvkaka graja več. V drugi vrsti si oglejmo beograjsko življenje, delo osrednjih uradcv, upravno delo osrednie vlade. In to na podlagi po- datkov. zbran'h od mnogih ljudi. ki so imeli priliko videti in spoznati beograd- sko upravno delo na lieu mesta, bodisi kot uradniki, bodisi kot stranke. Ako po- slušamo te vse in si napravimo svojo sodbo, tedaj se razvije pred nami približ- no sledeča slika: Srbske oblasti so zapustile Srbijo koneem 1. 1915. Tri Ida poznejc je nasta- la današnja Jugoslavija, zemlja približno štirikrat večja, nego je bila Srbija. V trc- nutkii nemSkcga polonia in postanka Ju- goslavije ni bilo v na.si novi prestolnici, v Beogradu ne mn^i urada. Se le po zmagi so se uradi in uradniki začeli po- časi vračati iz Francoske, Svice, Kria, Soluna. Srbija je imela samo 6 nilnistr- stev. A še od uradniStva, ki je do vojske delovalo v teh ministrstyih, jih je tekom težke vojske mnogo padfo in umilo, mea tem ko za vzgojo novegn naraseaja ni bi- Io ne easa, nc prilike. Take je miada Ju- goslavija našla v početku prav malo v osrednji upravni službi izvežbanega u- radništva. Toda velika država je zahtc- vala veliki aparat in začelo se je jemati tudi manje kvalificirane ljudi, samo aa se omogoči delovanje upravnega apara- ta. Zraven često neziidostne strokovne kvalifikaeij'e je igrala prevažno vlogo 5e okolnost, da ni bilo ljudi, ki bi poznali razmerc cele nove državc. Srbijanec Je poznal samo Srbijo, Bosanec Bosno, Hr- vat Hrvatsko, Slovence Slovenijo. V tej dobi so začeli prihajati uradni- ki iz novih krajev. Slovene! so bili pro cej zastopani, vendar je potrebna kritika pri izbiranjn slovenskih uradnikov. Do- sti krasnih ljudi jc poslala Slovenija v Beograd, ali priznajmo odkrito, da je po- slala tudi jakq veliko število takih, ki se jih more uvrstiti v prvo izrned zgoraj naveden'h treh skupin. Ti Ijudje so s svo- jim jezikom mnogo zagresili tako v Beo- gradu, kakor tudi v krogib svoi'h znan- cev po Sloveniji. Razuntega je premoC- no povdarjanic strankarskih inferesov pri nastavljanju nradništva v nekaterih slučajili povzročilo še večje zlo: Ako bi se nekim slovenslJm uradnikom natanff- nopreiskalo obisti na podlagi njihove preteklosti, tedaj bi se jih moglo uvrstiti celo v drugo skuoino! V početku je b:lo torej malo uradni- 5tva, pred vsem malo dobrega uradnl- žtva. To so fakta. Ravno tako pa se mo- rn zabeležiti dejstvo, da je centrala nc- dostatke v tej smeri začela brzo izbolj- Sevati. Kdor ima stalno posla v Beogra- du, mora priznati, da se je v upravnem postopanju od počctka lanskega leta pa do danes izvršilo Že zelo veliko pobolj- §anje. Uradi so 2e kol'kortoliko nrejeni. Posamezne upravne grane se je začeio študirati in pripravljati novim pr'likarn primerne zakona. Ako se y tem pogledu še ni storilo toliko. kolikor bi bilo po- trebno, tedaj pada tu krivda pred vsem na narodno skupščino. A nepošteno je, F.R.. Troje jabolk. !PopoIdne je in otroci gredo iz sole. V tesno zapetih suknjah naglo stopajo po zmrzlcm snegu ulice. Oovorijo zdaj glas- no, zdaj tiho o skrivnosti svojih prieako- Tanj, ki jim tlijo iz oči. Za njimi prihiti Jure, največji je in aaJRlasnejši. § tan}{0 §ibo opleta naokoli m vsi se mu umikajo. »Jaz pa ne verjamem*., kriči. «Saj ni sretcga Miklavža. Tudi parklji n!so pra- V1'rZZ jec 6 tak0 oblečcio. Jaz že ne vei- jamem.« Smeji se in hill dalie. Se er.krat se ezre s porogljivirn obrazoni in i2glne v ozko uhco. »Pa je sveti Miklavž Se lani mi je pnnesel sam, železnico, veliko knjigo sa- m h podob in sc nrugc stvari. Saj ne vem več, kaj se vse drugo. Tudi Ietos pride.c Tako pravi Albin, ki mu je oče trgovec In ima visoko hišo sredi mesta. »Tudi meni je prinesel tele čevlje«, omeni Joško, ki gre ž nj:m. V tanko suk- njico je zavit in še ta je slabo zakrpana to zamazana. »Meni pa prinese same igrače in pr. karije. Cevlje in obleko pa mi dajo do- ma.« »Pri vas so bogati. Moj oče pa v to- varno hodi.« »Potem pa že vem Bogate ima rale, ker so lepo oblečeni. Pa vseeno poskusi in napiši listek.« »Kakšen lstek?« »Ti ne veš? Potem ti pa seveda nr- česar ne prinese. Saj ne ve, kaj bi rad.« ! «Toplo siiknj'co bi rad, čisto novo i suknfico in tudi Se bel kolač in rozine v njem.« »Malo je to. Jaz pa bi Ietos rad velik voziček potem drsalke, voiaško obleko, potem trobento in veliko pekarije. Vse to sem mu že pisal. Se ti mu p si- Listen pa daj na okno. Zvečsr hodi k oknoni poslušat, vidi listek in ve, kaj naj prine- se. Jaz vselei tako storim.« «Tudi jaz naredim tako. Pa kako naf nap'Sem?« Joško je ves oživel in mraza ; ne čuti. Posluša in gled.i živo in gorko. | »Samo to nap'Si. kaj b: rad.« »Ce že ni prepozno, ker pride 2e nocoj.« »Nič ne bo prepozno. Le stori tako. In moli tudi za suknjico in kolač.e »Born.« Albin je že doma. Joško hiti dalie po ozkih ul'cah. Ves ie zamaknjen v lepe 1ft vesole m'sli. Morda bi bil orehov kolač boliši od roz'novega. Spomni se topic sukn'ice in ta h'o eut; mraz. ki ga gr'/e v drobno telo. Hiti, da je preje doma. Po nirafn'h stopni'cah pride do vrat. Na pra- gii leži cunia in vanjo obr'Je čeviie. Tz- poM nic po'Sce Mm>č. Kakor po'navadi ni n'Voear doma. O^e ie v tovarn'. mati pa strpže gospodi. Oba se vrneta še le na večer. Z"ma je zrfa? in komai nride Joi>ko por>oldne iz Sole, ?,e se mra^'. Vča.vh se boil potuhnjene^a mraka dnnos pa pr!- ha'a t:ho :n nočnsi, ua ga JoS'-o n'ti ne opazi. Vse drujrje so nfegovc misli. V nrzn'c' no'-5re kosček pnpiria in p'Se nan' s svinJnikom okornc črke ptv časi :ti pobožno: »Liub; svet; Miklavž! Prosim princ- s: mi toplo suknjico in be! ro/inov ko- ] lač.« | Odpre notranje okno, k zunanjemu prisloni listič. Mrači se in kmalu že se napoti vell- ki dobrotnik po svetu. Tudi mimo te?a okna pojde in pogleda lisfič. Nato pride v hišo in razdeli darove. In ko se Joško prebudi v jutru, zagleda tarn na mizi aii pa na svoji postelji vse, kar si je 7>lel. Kolač. suknjca in morda še kaj druzega., vse je tarn. Najedel se bo in topic oble- kel. V šolo se napoti vesel in jim vse po- ve. Tudi Albinu nove in Juretu. Tako se bo zgodilo. V izbi ;c mraz. Joško se napol sleCe in zleze v posteliD. Zapre oč; in premiS- Ijuje. Ciiti. da je lačen, a že Dozabi laKo- to in zasanja bedeč. Topic so ^anjc in vse njihove slkc so lepe in ž;vc. V sreu se rnu zave občutek sreSe, gorke in svctle. Ko se predrami je v izbi luč. Pri ognišču stoji mati. Kakor ponavadi grc- je juho. ki jo je bila prinesh od gc ^pocie. Vsak dan jo imajo za večerjo in kos kru- ha poleg. Zvečer sc JoSko redkokedaj naje do sitega; celo opofdnc mnogokdaj nc. Tudi oče pride domov. V tovarn! ima težko delo, xato je vsak večer tru- den in redkobeseden. Sodiio pri m^zi Je- do :n ne govorjo. Joško grize kruh In misli zraven na beli kolač. Stran 2. • NOVA DOBAi Stev. 109 za to valiti krivdo na Srbe. Ker uosijo J one slovenske stranke, ki so se branilc (Ida, ravno toliko krivde in odgovorno- sti. Spominjamo osobito na mnogomc- sečno težnjo Koroščevo, preprečitj novc volitve! Povzročevanje in vzdržcvanjc kriz, na kojem počotjn so Slovenci sokri- vi, je mnogo zadrževalo hitrejšo konso- lidacijo upravnega dela osrednje vlade in je torej velika krivica, ako se odgo« vornost za vse to vali na Beograd 10 Srbe. A še na eno jc treba opozoriti. Sko- raj v vseh osrednjih uradih sede danc;, že slovenski uradniki. In zadeve, ki prl- hajajo iz Slovenije, dobivajo navadno v referat in rešitev naši uradniki. Ker mcd njimi tudi niso sami angcljci, ni- ti niso prenapolnjcni z darovi sv. Duha. zato se često zgodi, da tudi naši ožji ro- jaki stvari nc rešujcjo tako, kakor bi bilo potrebno. V domovini pa se to ne upoštc- va in zabavljanje gre zopet na Beograd in na Srbc. Razun tega prinaša vsak dan dosti novih slučajev, ki v dosedainih za- konili in naredbah še niso predvideni. To naravno istotako zadržuje 111 zavlačnje hitro rešitev zadev, ker je vendar take slučaje treba prcštndirati in mnogokrat morebiti vprašati za mišljciije celo po več resorov. S tem se stvar zopet zavleče. Ravnotako pripovedujejo soglasno poznavalci raznih resorov. da se intere- scntje z važnimi stvarmi in zahtevami oglase često prepozno. Par dni ali en te- den pred rokoni, ko bi po bistvu stvarl zadeva žc morala biti urejena. sc pl5e akt ministrstvu. V stvari so potrebna razna poizvedovanja in rešitev se takoj zavleče. Doma pa zojvt zabavljanje in zabavljanje na počasnost ßöograda! 1e- ga seveda nihče noče vedeti, da so av- strijska ministrstva v normalnih easih iste zadeve reševala leta in leta. Tarn 3e bilo vse prav in dobro. Samo v Jugosla- viji ima vsak frkolin korajžo, da zabavlja na počasnost in nesposobnost in Ce je 5e tolikokrat na zakašnjenju sain kriv ! Še eno treba onieniti. In to je korup- cija v Beogradu. Govori se nainreč o njej zelo mnogo in mnogo se celo javno pišc. Na teh govoricah so posebno udeleženi gospodje iz prvs in druse skupme ter tu- je, Jugoslovanom načeln;) neprijazno Ča- sopisje. Kaj je istina na stvari? Ljudje, ki mnogo žive v ßeogradii, trde. da sc v tem pogledu silno pretirava. Luinpjc se najdcjo povsod po svetu, pa tudi med beogradskimi uradniki. A istina je. da se tudi vsacega takoj preganja oz. odslovl. čim se zve za nekorcktnosti. Neki židov, ki ima mnogo posla kot liferant za razna ministrstva v Beogradu, mi pripovedujc, da se čudom čudi. kako ljudje po svetu pretiravajo z govoricami o beogradski korupeiji. Bodimo torej tudi pri posluSa- nju takih govoric oprcznejši in vcrujmo samo faktom! Oziroma iščhno dejstva tn deluimo na to, da se razkrinka in kazmi- je vsak dejanski slueaj kornpeije! To bo bolje. nego pavšalno opravljanje! Mi smo mlada, nova država, a oso- bito je nov naš upravni aparat osrednje vtode v Beogradu. Vsaka nova stvar ima .svoje težkoče, tudi na5a uprava je ima. AH konstatovati moremo in moramo. ako srrio poStcni, da sc razmen; pnlieno hitro urejujejo in teže k normalnemu stanjii. In naše uverenje je, da se bo razvoj v praveu k boljemu nadaljeval. To nl samo našc uverenje, uego mora biti tudi na5a želja. In naša dolžnost je, da tega razvo- ja ne motimo z neutemeljenim zabavlja- njem, temveč da ^a skuSamo z mirno, resno, stvarno kritiko pospeševati. To zahteva interes uase domovine, interes nas vseh. Preganjajmo pa zabavljaee, kojim je namen ;-,amo škodovari našim narodnim interesom! Polificne vesfi. Narodno predstavništvo je v seji 9. tm. s 150 od 170 glasov izvolilo predseü- nikom dr. Stanojla Vukčeviča (radikal- ca), podpredsednikom dr. Ribarja (hrv. deinokrata) in Adolfa Ribnikaria (slov. demokrata) z 134 glasovi. Scstanek dr. Trumbtäa z grofoini Siorza radi pogajanj za rešitev jadran- skega vprašanja se namerava vrSiti \ času od 15. tio 20. tm. bodisi na našem ali italijanskern ozemlju v bližini meje. Oovori se tudi o Ljubljani. Napet položaj v ltallji. Meščanska vojiia ua vidiku. Revolucijonarno giba- nje zavzema vse veeji obseg. V provinci Palermo so oboroženi kmetijski delavci razlastili skoro \'Sa vcleposcstva. Delav- stvo prcvzcnia razna industrijska pod- jetja v svoje vodstvo in jih soeijalizira. V Lombardiji je proglaSeno obsedno stu- iije. Čcte v raznih vojašnicah so priprav- Ijene. MeSčanska vojna je na obzorju. Zbližanje med Bolgaiijo in Jugosla- vljo postaja dejstvo. Novi bolgarski po- sla nik v Beogradu Todorov je pri nasto- pu te dni izjavil, da je prišel v Beograd z namenoin vzpostaviti dobro prijatelj- stvo med obema državama. V tei misli Je edina cela sedajna bolgarska vlada / min. predsednikom Stambulinskim n-t čelu. Močno gibanje niadžarskih čet }e opažati na našili mejah, zlasti proti Baji, Pečuhu in Barču. V naše ozemlje so po- slani madžarski agenti. Stavka v Trstu je končana, glasom dozdajnili poročil brez vsakega uspeha. Boji med Rusl in Poljaki se vrše z nicnjujočo se srečo. — Ruska bolj^eviSka poročila pravijo. da je WranRlova arma- da popolnoma uničena. -— Poročilo 1z Varšave 9. tm. pravi, da Poljaki upajo tckom tedna diii sklcniti v Rigi premirje, tekorn meseca dni pa končnoveljavnj mir. Mariborske novice. Za porotno zasedanje, ki se priCne 20. tm., je razpisanili dozdaj 12 slueajev. j Zopet poiiarejeiil 20-diiiarski bau- \ kdvei. Državnemu pravdništvu so minu- ! lo sredo izročili nekega Heinza Miillerja, italijanskega državljana, potnika iz Orad- ca, ki je hotel na poštj zamerijati 100 po- narejenih 20-dinarskih uovčaiiic. Smrtno ponesrečil je v četrtek po- poldue delavec telefonskega progovzdr- j ževalnega odseka v Mariboru, ki se je skušal priplaziti po strelij hiše št. 45 v Alcksandrovi ulici od cue napcljavo do druge, pa mu ie spodrsnilo in ie mrt3v obležal na tlaku. Ljr..r. iji:;>".ci-..>;/ h> vcüko poslopje v Raztagovi ulici, kjer so nastanjeni »Sveti Miklavž je danesc, pravi in se ozre v mater in očeta. »Saj res«. reČe oči »Lani mi je prinesel čevlje^ nadalju- je Joško. »Letos pa menda nič ne bo. Drago ie. vsc«, pristavr mati. »Saj ie svetnik in ima denarja«, sc začudi Joško. «Je že res. A on hodi bolj po gospo- skih hiSah.« Joško je pojedel vse. Ko molijo, ?e- pe^e molitev iskreno in proseče. Potem molči in sam zase prcmiSljuic. Pogleda k oknu. Še je listek tarn. Zunaj je že trda tema. V tem času potuje dobrotli'vi svet- nik po uVcah in prisluškujt. I3ogve, če že ni prišel tudi mimo njihovega stano- vanja in prečital listka. Mati scdi pr- mizi In krpa Toškovo suknjico. Na več kralih )q šivo odneha- lo na komolcih zevajo odprfne. OCe sloni poleg nje in čita časopis. Nič ne go. vor:jo. Taka ie navada pri njih vse te ve- Cere ob petrolejki in pogreti juhi Jo^ko zleze v posteljo. S'romaSna je, iz par desk zbita in brez nog. Vendar je tonla in da se spati v nie] in sanjati. Ko se zbudi sredi noči, se takoj do- misli njene lepe skrivnosti. Oče in mati spita, dihata rahlo in enakomerno. Dvig- ne se v postelji in napne oči. V izbi je gosta tema, Ie komaj se vidijo obrisi o- kcn. Zleze k mizi in tiplje. Petrolejka sto- ji tarn, dva krožnika in žlice. Ničesar dru- gega ni tarn. Domisli se, da so duri za- taknjene in nikdo ne more v izbo. Po prstih se splazi do njih in odmakne za- pah. Zdaj pač lahko pride sv. Miklavž z darili. 2e je spet v postelji in odejo si po- tegne preko glave, da se ogrcje. Tudi ne sine videti svetnika, ko pride, ker on te- ga noče in bi ne hotel priti. Vendar pn- slušktije že napol v sanjah. Zdi se mu, (Ta duri rahlo zaškrpljejo in nekdo nekai po*- laga na mizo. Odurnil bi odejo in pogle- dal po izbi in na mizo. Tarn bi ležala no- va suknjica in velik rozinov kolaČ Pa z"e spi in sanja. Ko se prebudi, sc sprva ne domisli n'cesar. V sobi je trho in ravno mati pr!- žiga luč. Oče se dviga iz posteVic. JoSko se zravna in pogleda na mizo. Petrolej- ka, dva krožnika in žlice. Ostrmi in prsi se mu stisnejo. Skr'je sc pod odejo in bi zakričal da se iznebi vsega gorja, ki s* davi v grlu, tišči v prsih. Mati stopi k mizi in položi uanjo tro- je jabolk. Jošku so nameujene. iiajvažnejši uradi kot državna policija, vojaško poveljstvo, verižniškl urad in stanovanjska komisija. Ljudje, posebno tujci dan na dan hodijo okoli te za- nimive zbirke važnih državnih uradov in sprašujejo mimoidoče, kje da se nahajajo ti uradi. — Zelo priporočljivo za ugled velikega mesta! Državna posredovalnlca za delo, podružnica Maribor sporoča, da se je v času od 1. januarja do 31. avgusta 1920 poslužilo zavoda 8466 strank in sicer 3559 delodajalcev in 4907 delo- iemalcev. V teh osmih mesecih je bilo posredovanih 2110 služb. Državna po- s-redovalnica posluje za vsakogar po- vsem brezplačno in oskrbuje za dobo /ačasne zatvoritve celjske podružnice vse posredovalne posle v celjskem cksaju. Na razpolago so vedno delavne moči najrazličnejših poklicev. Dopisi naj se pravilno frankirajo in za odgo- vor prilagaio znamke. Župnikov testament. Leta 1918 je irnrl pri Sv. Antonu v Slov. Ooricah župnik Vraz in zapustil zclo zanimiv testament. Večino premoženja je za- pustil seve cerkvi, nekaj pa za štipen- v'ije mariborskega dijaškega semenišča. Sorodnikom ni nič zapustil, ampak jim v testamentu svetuje, tiaj dajo svoje stroke študirat, ker lahko potem do- ':ijo njegovo štipendijo, ker če bi jim baje zapustU kako premoženje, bi itak vse dohtarji dobili. Duhovnikom, ki se lideležiio njegovega pogreba, zapušča i-ato vsakemu 10 K, učiteljstvu pa po 2 K (prizadeto učiteljstvo je to veliko- tiušno volilo s hvaležnostjo odltlonilo). Skoziiibkoz originalen testament je '.ospod župnik končal s konstatacijo: f^minam nullam »cognovi« in toto vitae spatio (nobene Ženske nisem »spoznai« na tem svetu.^ Novi odvetniki v Mariboru. Po- ročali smo že, da imamo v Mariboru 22 odvetnikov in čez 10 odvetniških kandidatov. V kratkem pa baje dobimo se kakih 6 novih odvetnikov. Iz Trsta se namreč mislijo preseliti v Maribor odvetniki dr. Wilfan, dr. Bostjančič, dr. Kimovec, dr. Pretnar in tudi dr. Jan, ki ne gre v Velikovec, kot je bilo jav- ljeno, ker ne dobi tarn stanovanja. Kot T. nemSki odvetnik pa se hoče naseliti AAravlagov koncipijent dr. Kupnik, ki se je med voino v procesu železniškega uradnika pred zloglasnim odpuščenim sodnikom Modrinjakom povspel do tr- ditve, da so bili vsi Slovenci veleizda- jalci. Smo radovedni, če bo stanovani- ska komisija temu pangermanu iz Podplata, čegar mati še nemški ni znala, nakazala lokal za pisarno. Ptujske novice. Državna realna glmnazija v Ptuju. Vpisovanje v I. razred pismeno do 16. sept, ali 17. sept, od 8—9. ure, vpiso- vanje novih dijakov v II.—VIII. razred 17. sept, od 9.—11. ure, voisovanje •4arih dijakov 18. sept, od 10.—11. ure. Sprejemni izpit za I. razred 17. sept. pismeno od Q.—11. ure, ustno popoldne, event sprejemni izpiti za II.—VIII. razred 16. in 17. septembra, ponavljalni in naknadni izpiti 16. in 17. sept. Pred- !oZi se krstni list in zadnje izpričevalo. Ravnateljstvo. Ptuj. One 9. tm. pop. se jc ustrelil vodja mag. urada, nadkomisar MeŽa. V bolnišnici je kmalu umrl. Vzrok ni znan, domneva se pa. da ie bil težko bolan na živcili. Celjske novice Celjsko niesto. Prvo inicijativo za olepšanje našega mesta, ki se mu še vedno poznajo posledice zanemarjenosti vsled vojske, je dal obisk regentov koncem avgusta. Marsikatera hi^a se je pobelila in popravila. Mestna uprava sama pa je v zadnjem času v večjem obsegu začela s popravili posameznih cest, bil je že prav skrajni fas. Po večmesečnem renoviraniu poslopja nek- danje kavarne »Merkur« je nastala na križ.šču cest krasna, okusna palača Ljubljanske kred'tne banke. Niena Celj- ska podružnica se preseli v te prostore, kakor čuiemo, 1. oktobra tl. Mestni vrt v Celju. \i občinstva smo prejeli: Lep je naš mestni paik, ponosni smu nanj Celjani, in veselo ie, da ga slovensko Celje tako skrbno goii in nemije. Vsa hvala gre gospodom in damam za požrtvovalno. lepo delo v Olepševalnem društvu. Dalje časa pa že opazujem, da se nedeljo za nedeljo prirejajo razne veselice in plesi v Gozdni hiSi, tuje mi je, jih kritizirati, ne mo- rem pa odobravati ponoČnega razsia- janja, ki se ra2viia ob takih veCeHh i)O mestnem parku. Tu prosim v inte- resu reda, dostojnosti in morale, da je straža ob takih večerih tudi v oznaČe- nem okolišu na mestu. Cene mesa. Iz Savinjske doline ;iam poročajo, da se glede cen mesa ^odi prebivalstvu prav tako, kakor nam v Celju, kjer mora biti cena mesu se- veda še vedno višja, ko v vseh ostalih spodnještajerskih mestili. Priznamo, da krivda ne zadene mesarjev, pač pa one oblastt in one toliko obetajoče urade, ki so veliki v malem, ki pa v tem pojdedu ne store ničesar. Kakor čujemo, se je tiaselil v Petrovčah pri Žalcu mesar, ki prodaje dobro goveje mesopo18K za kg-, seveda ima iz'celega Sirokepi okoliSa obilo odjemalcev. Ako se oblast ?.e vrneSava v doIoCanje cen in prcd- pisuje gotov procent dovoljenega za- služka, potem pač ne razumemo, zakaj baS v celjskem okrožju ne pridemo ^lede tega nikamor dalje. Ako pa so zahteve nas konsumentov glede znižanja mesnih cen neopravičene, naj se nam lo pojasni in utemelji od strani priza- detih činiteljev, tako rnesarjev, kakor od odgovornega urada, pa bomo verjeli in molčali vsaj tisti, ki neniogočega od nikogar ne zahtevamo in smo si kljub demagoštvn, ki se brczvestno uganja, še ohranili mirno in trezno sodbo. Saj takih se že tudi najde, vsaj med uradniStvoni, od kojega se zahteva delo, odgovornost, stanovski cut in po- ;ios in še vse mogoče dolžtiosti inteli- icenta, storilo pa se je zanj manj, ko za vse druge preglasne kategorije raz- nih poklicev. Celjska cartnarnica je izdala ste- deči »odlok« : »Priobčuje se Vam, da ni potrebno prošeni, ki se nanagajo na kvalifikovanje robe in sličr.o, državnim oblastim, kakoršna je rarinarnica, vla- gati po odvetnikih, ki jih carinske oblasti v sitčnem slučaju ne morejo priznavati za zakonite posrtdovalce, ker v obstoječih carinskih zakonih in predpisih ni nikake podlage za to, da se pojedini ititeresenti pritožujejo radi zakonitega postopanja carinarnic po osebah, katerim carinska administracija, poznavanjc robe in vobče izvrševanje carinskih zakonov in predpisov glede kvalifikovanja robe kakor tudi uporabe carinskih postavk in vobče carinskega dela nikakor ni in ne more biti znano. Takih proSenj v bodoče ne bo jemala v pretres.« — Ko sem to prečital, sem se prijel za glavo. Dolgo še bo trpelo, da pridemo zopet do normalnosti I Na nedeljskem shodu vojnih In- validov je predsednik poročal o delo- vanju organizacije. ObŽaloval je malo- marnost celjskih invalidov, ki prihajajo samo s prošnjami v pisarno, ko je pa kak shod, se raje sprehajajo po ulicah. Veselica v gozdni restavraciji je dala nad 3000 kron čistega. — O. Koštomaj poziva invalide k skupnemu delu ter predlaga za celjski okraj novo orga- mzacijo »Sloga«. Da se stvar temeljito premotri, predlaga nov shod. Sklene se, sklicati shod za 12 tm. v hotelu Union o b 2. u ri p o p. Do tega shoda je pisarna zaprta. Na shodu se bo po- ročalo o kongresu invalidov, ki ie skli- an za nedeljo dopoldne za celo Jago- .lavijo. V Celju bo tudi nov odbor, ki ¦;me obstojati Ie iz invalidov, ki so :.':jmani 20% delanezmožni. Ob 4. uri op. se vrši pred hotelom Union javni invalidski shod. Zapisovanjs za nove učenke bo na šoli šolskih sester v Celju, dne 13. in 14. tm. — Sv. maša na cast sv. Duhu dne 16. tm. ob 8. uri v farni cerkvi sv. Damjela. Vodstvo sole. Na obeli meščanskih šolah V Celju se prične šolsko leto dne 17. septembra, vpisovanje učencev in učenk pa bo 16. septembra t. I. Boi surovostl! Nedavno sta se spreliajala dva stara celjska meščana po cesti čez Babno v celiski okolici. Blizu Janičeve gost Ine jima pride na- proti družba 6 pnan'h fantov in eden izmed njih sune 70 let starega gospoda brez vsakega povoda s ceste na trav- nik. Morda smatra on svoje dejanje za del boljševi^kega programa. mi smo na staliSču, da je tako početje skrajna surovost, kateri treba ne Ie z izobrazbo ljudstva, ampak tudi sicer napovedati boj! Mestna csnovna Sola. V četrtek, 16. septembra ob 9 uri dopoldne kon- ferenca popoldne privatni izpiti med 2. in 4. uro. V pfctek 17. sept, se zbere Stov. 109 »NOVA D 0 B Ä* Strtfl 3. vsa mladina deške in dekliške Sole ob %9. uri v šolskem poslopju in odko- raka nato k Solski maši v Marijino cerkev. Po cerkvenem opravilu gre mla- dina naravnost domu in se pripravi za reden pouk, ki se prične naslednjega dne v soboto 18. septembra, začenši ob 8. uri. Naknadno vpisovanje novo vsto- pivših učencev in učenk se vrši v pe- tek 17. septembra od 2. do 4. ure po- poldne v šolski pisarni. Ker je šola že o to plačal? Morda podietja? Vendar ^amo ob sebi umcvno, da konzument. Ze iz Ijubezni do Ijudstva je torej Že- leti, da carinarice poženo k vragom svojega šimeljna. Nemški brzojavni klici se danes - - dve leti po prevratu — še vedno vporabljajo na progi Celje—Labod, do- čim je južna železnica že pred letom uvedla slovenske. To je Skandal» Me- rodajne činitelje od najnižjega pa do Klave dr. Korošca pozivamo, da od«;trani to sramoto! Na sokolski veselici v Nar. dotnu se je našel zlat prstan in ena denarnica -i manjSo vsoto denarja. Oboje se dobi pri društvenem blag. g. Sirecu. Tržne cene za kmetovalce aa celj- skem trgu so začasno odpravljene. Tako Je določil odbor za določevanje cen. U- pamo, da se bodo na celjskem trgu sedaj razvile razmere, da ne bo več treba se- gati po ponovnem določanju maksimal- nih cen. Mestna trgovska sola v Celju. Vpi- sovanje v dvolctno trgovsko šolo in prf- pravljalni razred se vrši 16. in 17. sep- tembra od 9. do 12. ure. K vpisu je pri- nesti krstni list in zadnje šolsko izpriče- valo. Vpisnina znaša kron 10.— in pri- spevek za učila kron 20.—. Sprejcmni in ponavljalni izpiti bodo 17. septembra od 15. do 18. ure pismeni in IS. septembra od 8. do 12. ure ustmcni. K pismenemu izpitu je prinesti tri pole papirja in pero. V pondeljek, dne 20. sept, se udeleže vsi gojenci in gojenke otvoritvene sv. maSe in se zberejo nato v svoiih razredih. — Reden pouk prične v torek, dnc 21. sep- tembra. Vpisovanje v trgovsko nadalje- valno šolo bo v četrtek 16., petck 17. in soboto 18. septembra od 13. do 19. ure. K vpisu je prinesti zadnje šolsko izpri- čevalo ter učno pogodbo ali obvestilo trgovca-gospodarja s podatki o učnem razmerju vajenca. Vpisnina znaSa 10 K. Ponavljalni izpiti bodo v torek 2\. in sredo 22. septembra od 17. do 20. ure. V četrtek, dne 23. septembra se prične ob 16. uri reden pouk. — Ravnateljstvo. Sokolstvo. Slov. Bistrica. Sokolska slavnost je kljub neugodnemu vremenu izvrstno uspela. Telovadba je bila izborna in je bio mnogobrojno navzoče občinstvo ze,o navduSeno. posebno ob nastopu dekl.c in naraSiaja. Poirtvovalne dame so bogato založene šotore popolnoma razprodale. Imenom mariborske sokol- ske župe je pr.reditev z iskrenimi be- sed.-mi pozdravil brat Novak. Prejgmi dan v soboto pa je naš Sokol priredil veseloipro »Nebesa na zemiji«, ki je ob nabitopolni dvoani ravno tako lepo uspela. Sokol v SoSU^u je dne 5. sept, tl. vnov č na^top I z javno telovadbo Sokolov in Sokolic ter n oškega in ženskega naraščaja šoStanjskega dm- ] štva kakor tudi velenjskega odseka ter z vzornimi vrstami na orodju. Pri vseh nastopih, ki so se vrSili na Glavnem trgu v Šoštanju. so nas bistveno pod- nirali bratski Sokoli iz Celja, Žalca, Braslovč, Polzele, Slovenjgradca in Gu- štajna. Vaje so kazale uvaževanja vred- no izpopolnitev telovadcev. Skoraj pri vseh se opažajo vzgojni učinki pravkar minulega veličastnega mariborskega zleta, ki nas je bil združil in dvignil. Govornik slavnosti je utemelieno izja- vil, da o misli in pomenu Sokolstva livala Bogu 2e ni več treba nmogo besed, ker nas je dosedanjp vestno sokolsko delo 2e tako osvojiio in oso- kolilo, da že samo zadostuje isker so- kolski pogled in stisk roke, da se spoznamo kot bratje Sokoli. Tako na- prej in gorje našim sovragom Lahom in njihovim r-odrepnikom: Kralj M.;tja- ževu voj^kf! io nn nnliodn! J. S Sokol Hrastnlk. Kakor znano. se vr- §i okrožni zlet gornje-posavskega okrožja v Hrastniku v nedeljo. dne 12. septembra in sicer ob vsakem vremenu. Zveze sem in nazaj so ugodne, za povra- tck bodo pri ponočnih tovornih vlakih ob 11. in ob I. uri priklopljeni osebni vozo- vi, vozna ccna p_olovična. Velike pripra- ve za zlet in ljudsko veselico so v poln cm teku, vreme obeta biti ugodrio. ßratska soscdna društva in prijatelji sokolstva, ta dan v Hrastnik! Zdravo! •- Odbor. ~~DNEVNTNÖviCE 15. September, obletnica dneva, ko je na5a armada 1.1918 prebila so- hmsko fronto, se bo po celi dr?avi slavnostno obhajal Zbor dobrovoljcev v LJubljani je sklenil rezolucije, v katerih zahtevajo zastopstvo v ustavotvorni skupščini, protestirajo proti nakanam, da bi se vpletla naša država v neprijateljske odnošaje z Rusijo ter zahtevajo, da se utrdi zveza s Češkoslovaško. Pred- sednikom društva dobrovoljcev je iz- voljen prof. Ludovik Vagafa. II. jugoslovanski zdravnlški kon- gres, ki se je vrSil te dni v Zagrebu, J3 posetilo nad 400 zdravnikov iz cele države. Novo poslopje za tehnlSko fa- kulteto so pričeli graditi v Ljubljani v bliZini državne obrtne sole. VseuČiHSkl profesor dr. Matija Murko odhaja iz Zagreba v Prago, ker mu domovina ni nudila zadostnih po- p;ojev. Poboje In krvave spopade so napovedovali govornlki na nemškc- nacijonalnem koroškem zborovanju 5. tm, na Dunaju, na katerem so proti : aši drčavi na nečuven način hujskaü. Končno so pretepli socijalista Leuthnerja, !-i je hotel v imenu delavstva pamctiio f.-:;o voriti- Ciril-Metodova podružnica v Pe- trovčah priredi v nedeljo, due 12. sep- tembra tl. v dvorani drtištva »Gospo- dar« v Petrovčah predstavo »Revček Andrcjček«, igro v petih dcjanjih. ZaČe- tek ob pol 16. (pol 4.) uri popoldnc. Med odmori svira.tamburaška godba iz Qo- tovelj. Prcdprodaja vstopnic pri gosp. Polancu. K obilni udelcžbi vnbi odbor. Iz jiigcslou. dem. stranfce Veliko maniiestaeiisko zborovanje JDS se vrši v ncdcljo 12. sept. ob 10. url dop. v veliki dvorani Naiodnega doma v Ljubljani. Govorita: poslanec dr. Kramer in ljubljanski podžupan dr. Triller. Prosveta. Slovensko gledališče v Celju. Pod vodstvom g. Stanka Gradišnika so upri- zorili naši igralci v nedeljo, dne 5. tm. in ponovili v torek, dne 7. tm. Blumentalo- vo veseloigro »Zlodjeve skale^. Obisk ie bil prvič povoljen, drugic prazni proston niso mogli posebno animirati igralcev. Igra, k jo je poslovenil svoj čas g. dr. Koderman špecijelno za naš oder, topot ni doživela tistega efekta, kakor pred vojno, dasi je fina po sceneriji in po na- stopajočih osebah ter zabavna po mno- gih komičnih prizorih. Manjkalo je pra- vega kontakta med občinstvom in igralci, morda radi tega, ker se ni igralo popol- noma uglajeno (uloge je treba zr-ati!) in ker ie bil tempo veseloigre v mnogih na- 1 stopih prepočasen. Toalete in maske so v splošnem zelo ugajale, želeti je pa, da se v salonski igri tudi štatisti, v danem slučaju kot kopališki gostje, primerno b- blačijo. Uloge so bile po večini v dobrili rokah. Pohvalno je pred vsem orneniti grajščaka Hladnika (g. Plahuta), njugovo ženo (gdč. Cernetova), njegovo hčerko Emico (gdč. Vorbachova), Leonijo Vr- bovsko (gdč. Hana Mirnikova), pi. Kra- lja (g. Ferlež), Timpeta (g. Skof) in gc- nerala (g. Jurman). G. Kokot ie kot Bo- židar Mrak prvič nastopil v daljši ulogj in pokazal precejšnjo igralsko zmožnost. Igralska rutina pa sčasoma pride. V inn- njših ulogali so srečno nastopili naši sta- ri znanci, tako gdč. Testenova, g.^agai in g. Grobelnik v dveh ulogah. g. Lipov- šek kot Mrak star., g. Mcjak kot ministr. tajnik pi. Vrbovski in g. Kladnik kot Hladnikov sluga. Zcleti je, da se kmahi prične redna sezona in da se naši vrli di- letanti nc nstraSijo velikega truda — vlj -^ Turistika in sport. Planinskl koledar za leto 1921 si še mnogi niso naročili. Čas beži, skoraj ga bo treba dati v tisk. Ker se (^a bo tiskalo Ie omejeno Stevilo, pri- poročamo, da se vsakdo pravočasno pobriga, da naroči. Tudi je še nekaj mseratov prostih ter pogrešamo še •nnogo naših narodnih tvrdk in gostiln. Vsa pojasnila daje izdajatelj g. Fr. Koc- bek, nadučitelj v Gornjem Gradu. Vsak planintc imej Planinski koledar ! R. Olimpljskih iger v Anversi (Ant- werpen) so se udefežili jngoslovenski nogomitni športniki f.od vodstvom dr. Bučarja, in sicer 10 iz Zagreba, 1 iz Ljubljane, 1 iz Beogracja. V tekmi s češkoslovaškim moštvom so podlegli v razmerju 7:0. Češkoslovaško moštvo tekmuje za prvenstvo. Porazilo je Nor- vežane, ki so premagali celo Angleže. TRGOVSNA, OBRT \H NA- !?0DN0 fiOSPODARSTVO, H M E L J. 2atec, dne 6. sept. 1920. Po žate- škem hmelju je zelo živahno povprase- vanje ter se istotako kupujc vseskozi po 3000 č. K za 50 kg. V Niirnbergu je inirna kupčija — a cvrste cene — 2200—2850 M za 50 kg. Zaveza hmelj. društev Žatec. Obrtnikl in okrajne bolnlške blagajne. Na obrtniškem kongresu v Celju se je obrtništvo ostro izreklo proti temu. da je svoj čas socijalistično poverjeniätvo za soc. skrbstvo spre- mcnilo okrajne bolniške blagajne v ek.spoziture socijalistične stranke, zakaj skoro izkljiično so kot uradniki v o- krajnih bolniških blagajnah nameSčeni sc.cijalisti in celo komunisti. Navzoči ?.astopnik poverjeništva za socijalno skibstvo dr. Kuhelj je skušal braniti postopanje poverjeništva s tern, da je biln prenredba okr. bolniških blagajn potrebna zaradi neredov in poneverjenj v istih. Trdil ie tudi, da so danes stroški okr. bolniških blaeajn manjši ko poprej. Njegova izvajanja so iz- zv:Ua med obrtniki takšen vihar, da si bo dr. Kuhelj v drugic menda pre- tviislil prihajati s takšnimi argumenti, !0 - 1100. Curih. 9. septembra Berlin 11.80, New- vork 609, London 21.63, Pariz 41.50, Milan •*>.6O, Praga 9.60 Beograd 23, Zagreb 3 75 Budimpešta 2.3o, Dunaj 2.65, avstrijske ži- fiü.s ane krone 2.40. Zagreb. 9. sept. Devize: Berlin 202— 204, ltalija 470-480, London 3bO, Newyork 103—105, Pariz 710, Praga 163-166, Dunaj 37.60-38. Valute: AmeriSki dolarji 102—104, avstrijske krone39—40., carski ruMji 120— 122, čehoslovaške krone 160—162, angleški funti 39o, francoski (ranki 717, nemške marke 202—203. Žitne cene v Novem Sadu 9. sept. Pšenica so ponuja 2e proti jamstvu. Cena na vlačiku v Novem Sadu 770 K za 100 kg. Ječmen 420-430, oves 230-240, koruza 320-350, vse franko vagou Novi Sad. Mo- ka št. 0 - 11.50, St.2 - 10.50, St. 6 ~ 9.40 Popoldne so cene moki poskočik- :-.u -0 vin pri kilogrnmu, Zadreja poročila. Nemški orožnlki ne pridejo v cono A. Ljubljana. 10. sept. (Uradno.) Vesti, da pride v cono A uemsko orožni- štvo, so izmlšljene. Sovjet'ska vlada ne pošlje delegatov v Rigo. P a r i z , 9. sept. »Temps* poroča iz Londona, da je ruska sovjetska vlasla odreclila, da ne pošlje na novo mirovne konferenco v Rigi zastopnikov. Izjava gencrala Wrangela. Carigrad, 9. sept. General Wrangel je poročevalcem listov izjavil: Sprememba v postopanju zaveznikov In poljska zmaga nas silita, da osredotočl- nio svoje moči v severni Tavriji. da se moremo proti zapadu prosto gibatl. 1z teh razlogov smo izpraznili Kuban. NaSe čete. ki niso poražene. so potolkle dve rdeči diviziji. Sporazum med Poljsko in Litvansko? Pariz, 9. sept. »Journal des De- bats« poroča: Med Poljsko in Litvansko se bo closegel sporazum in ne pride do vojne. Žrtve potresa v italiji. Ü u n a j. 10. sept Casopisi poroCa- jo iz Basla: število žrtev pri potresu v Italiji znaša 350 mrtvih in čez 1000 r*» njenili. Japonci izpraznu]ej|o vzhodno SIblrljo. Pariz, 9. sept. »Agence Havas« poroča iz Tokia, da so japonske čete dne 2. sept, izpraznile ozemlje zahodno od Harbina. Viničar z rodbino se takoj sprejrne. Vpraša se: Vila Krišper, Zavodna pri Celju. 1212 1 Po pomoti je nekdo vzel v vinskem šotoru na Sokolski veselici v Narodnem domu ve- liko staro ruto. Prosi se. da jo vrne v tra- fiko na Glavnem trgu štev. 15. 1210 2—2 Med univ. ISXJLX2) dr. Boleslav Barth O r^Lsi v Cel)u# M'littJan. g>o o (7 Ordinira vsak dan 11-12 in od 3-4 \j n zaženske, spolne insplošne boleznl W Zdravljenje z neosalvarsanom in z [^ gonovaccino. 167 10—3 _ Spalna soba nova, sc tafcoj proda. Kralja Petra cesta Stev. 10. 1211 1 Pt jq južnostflj. vitiarsha zadruga Ceflgey Cank» jeva cesta priporoča svoja najboljSa domača štajerska pristna vina na debelo in v buteljkah. DYa dijaka se sprejmeta na stanovanje in hrano. Dečkov trg št. 3, II. nadstrp. 1215 3-1 Spalna soba se radi selitve c«-no proda, istotako sotoiiiafični aparat Ih>(i8. Vpra^ati je ^^^ popoldne od 4—7 ure zvecer v Gospo- ===== ska ulica Štev. 5 v Celju. 1206 2—2 B3| Pripopočam! Šival ne stroje, kolesa, pnevmatiko, kakor tudi vse potrebščine za šivalne stroje in kolesa. Cene zmerne. Marija Kladnik Celje, Kralja Petra c.št.33. 12 »4 Proda se železna peč, železna posteiia, velika niiza in nekaj vinskih soaov. Vpraša se: Olavni trg štev. 8, v veži. 1213 1-2 Stran 4. »NOVA D O B At Štev. 109. Celje Beo«$rad, Dubrovnik, Kotor, Kran|, Ljubljana, !W a rib or, Metkovic, Opatija, Sarajewo, Split, Šibenik, Zatfasr», Zagreb, Trat, Wien. Prevzema vse bančne poslc pod naiugodizejšiml pogojl. a^rejerata vSoge na tiratsiitio fcnjižice, všro in eSipuge vltfge gso*š naiu^-adnejšimi pogojä. Poslovno zveze z vsemt večji« ml Rrafl v tu« in luozemslvtt. ftegistpov» kredifna in atavbena ladrugazcm.isv. C* «%!¦¦¦ Prešernova ul *5 ™ $*e»JII^ "LASTNI DOM" Sprejenva hs^anilne t?ioge in jih obi*«-stage po #>i3j„ Q| ^ 40! ^»tifi **«* Sto ^k^^ |O# 156-52 Edina slovenska specijalna trgwina z barvami in laki. Agentura in komi* SEjsIco podfetfe. Iv. «Ferlež a Cell e 447 156—50 Na.l'OClinii clOiV* TrgovJna / lesum In drvml : na drobno In debelo. j Kupuje iamsk! in ostsli les j po najvišjih dnevnih cenah. 1 -j«j»^w*». j^VAiVk w^'i'VN /~Vi"1maWj^m*W^^T'> **, m ¦ . » SALONSKI novodoSle kapele KONCEPT v hotel j BALKAN V CEL JU^ Začefek ob 6, urf. revi«ma v»a v siroki> ipadu|oCa « I d«lnt IzvrAiiev ločna In »olldna. H lii.tM Omim UJStawmmM JDSIP nOJC, mEhanik v C^Bju. Pi»bSbp- noutt ulicfl st. 15. Vzalo i so najbotj^a iiova in giarakalftsn, -r-- jlna franeotika iii ar«fl!c4ka pneunatika Vsbkovrstna popraviia se iivršijo točoo. 770 25-14 rll gastiloi Pri QFOZfJu ^ na Oečkovem trgu v Gelju se točijo najbul|SH in naiceneiša pristna vina ter vedno sveže pivo. Hrana priznano prvovrstna; abo- | nenti imä)0 znatno zniiane cene. Za obilni ob'sk se pripornča sgiiac Sulij?o najvišjl dnevni cenl: | abolka, namizna, sndje a prevanje, suhe yobe, I rehe, fižol, lečo, mak, Ian* no son«, hum no, I rin- ki kam< n, ¦ t? ri, wo- j set«, suho satovje, knoper, I kostanj pravi in divji, J kakor različna semena 1 ter sploh vse poljske M in gozdne pridelke M Uünlio Soster J ^ Ceije Mk 9^. 1195 -2 ^H obstoječe iz ene velike sobe, predsobe, shrambe in kuhinje z električno razsvctlja- vo, suho, zelo tepo se zaradi družinskih razmer zamenja za stanovanje z 2 — 4 so- b:imi v Ceiju. -¦ Pontidbo pod „Stanovanje 124" poštnoležcče, Celje. 1201 3-3 •St»!!es Ä-ssweBicw^ razno ipcisihiAtvc in $ape!8»Mke «3R^®8ke irna v L°*bl: Marija BaunigttFlBBr 1%-139 Qostso^k^