Bralna društva in narodne veselice. ¦" '¦ Pi-ed doLjim *;eL isioiinjeut Jobiii sa t«v'atiijo'..l narodi po milosti našega svetlega eesarja ustavo in z njo pravico, da se smejo v okvirih postave shajati ter druStva ustanavljati. Po vzgledu čitalnie, ki so ostale v raeslih in večjih trgih v zabavo tamošnjim Slovencem, začeli so vneti rodoljubi liidi na kmctih snovati slična drušLva, kateriin je bil in je še glavni namen, podučevati preprosto ljudstvo ter je izobraziti politično kakor gospodarstveno. Da dosežejo bralna druStva ta svoj namen, naročajo si v zdravom duhu pisane slovenske novine, zbiiajo koristnega berila v svojih knjižnicah ter prirejajo voselice. Kdor lo količkaj misli, uvidi kmalu hasek ali korist bralnih društev. Gasniki, ki bi bili za kmeta sicer predragi, pridejo mu v bralnih drušLvih za majhen letni donesek v roke; saj vsi udje plačnjejo za jednega in jeden za vse; posebne važnosti so za kmetovalca sestavki gospodarstvene vsebine, če jih v poljudni obliki razklada izkušen ali v poljodelstvu izučen mož. Seveda, kakor povsod, treba je tudi tu pravega reda in raoža, ki iina priložnost, pa zmožnost recl obdržati ter društvo spraviti v pravo, gladko tir, če jo je zgrešilo. Nikakor ne ^iorejo biti vzor v tem oziru nekatera bralna druStva v Gornjeradgonsk.Mn okra.ju: le išči med tednom pri Sv. Juriju ob Šavnici časnikov, ne najdeS jili zlahka: tičijo provee za zasebniini durml, a v nedeljo bi labko opazil domačega kmeta, ki odnaša z odločenega mesta časnike domov na škodo vsem drugim. Tu bi trebalo marljive in stroge roke, sicer se je bati, da društvo preveč zadremlje. Da je ta strah opravičen, videlo se je lansko leto meseca avgusta pri dijaški veselici. Kje ste bili takrat slovenski domači kmetje, kje vi, domači fantje, ko so vam vaši tovariši, doraači dijaki, priredili veselico? Ali se vam še ne zdi zdaj Skoda, da ste včasih rajSi zapijali goldinarje po gostilnah, kakor da bi podarili 10 novčičev za vstopnino ? Dijaki so napenjali vse svoje moči, da bi Vam priredili podučljiv in vesel večer, a Vi farani, katerim na Jjubo se je vse godilo, zavrgli sto njih ponudbo, ponudbo svojih sinov ter bralov in tovarišev, ki si bistrijo um po Solah v slavo in čast vaSo in vse slovenske domovine! A rekli bodete, ta denar, katerega nabereto pri takih prilikah, zleti kmalu potem s sladkim vincem po dijaških grlili. Temu pa ni taka; da se prepričale o neresnici te trditve, prosim vas, Jurjcvčane, da pojdele v kar največjem številu k zborovanju vašcga bralnega društva; tam bodete slišali, da se je vsak novčiu, katerega smo dobili pri veselici, obrnil drušlvu v koi-ist; upoStevali pa seveda morate obilne stroško, ki so v zvezi s prireditvijo veselic — vabila, koleki, oder! l'ojdite torcj, dragi Jurjevčani, k zborovanju, videli bodcle, da domači dijaki nimajo za svoj trud nieesar, kakor sladko zavest, da so morebiti kaj koristili vrlim svojim rojakom' ter s tem celemu slovenskemu narodu. Torej na svidenje v jesen! .).